Štev. 7. V Ljubljani 1. julija 1881. Leto XI.
Želje.
30a bi jaz peruti zračne In telò imèl duhóv !
Naglo iz tujine mračne Spét bi vrnil se domóv.
Da je zemlja nam tujina, Vse na glas mi govori :
Tam je naša domovina. Kder bez čisla zvézd gori !
Silna burja tukaj brije, Cvét mori iu zelenjiid ;
T&mkaj vééno solnce sije, Večna tam cvete vzpomläd.
Laž tn k višku nosi glavo, Tu pravica gre pod ključ ;
Tam pravica vživa slivo, Svéti se resnice luč.
Tu ljubozni korenine Le duài telésni svét}
V	vrtih rajske je ocino Ona breztelesen cvét.
Na prestola tu sedita Pr&h in növec-gospodiir ;
Tam krepost je zmagovita. Poštenjak je kralj i u car.
Tu mi sreča vse obeta, A ničesar mi ne da ;
V	mojem dòmu srédi cveta Ona zläti s fid imä.
Da bi vzrastla meni krila In svetlih duhóv telò !
Duša moja bi spustila
Tjà v uadzv<5zdno se nebó.
Tam bi našel mile bràte.
Glédal otcn bi v obraz. Kakor žćnin, zbiral svate V bélej rizi *) voćni čas !
*) Riza je oblačilo.
Na pečini.
K. piše : Ko sem se 1850. ieta vozil na morji od Sadunskega v , seznanil sem se z nečim starčkom na barki, ki je na ime Varen Sg slišal ter je uzé v zgodnjej mladosti hodil v jntrove kraje po različne novosti. Vidčč, da so mi take stvari ali novosti všeč, pokaže mi vsako vasico in vsak kraj, kder se je kaj znamenitega zgodilo ter mi tndi žalostne in grozovite dogodke pripoveduje. Malo ne od vsake pečine, ki sem jo ugledal iz barke, znal mi je kaj grozovitega povedati. Najznamenitejšo prigodbo, piše K., ki jo je Varen sam doživel, hočem popisati.
„Ali vidite čno črno skalovje ?" vpraša tue Varen, ter mi s prstom na bližnjo pečino kaže. — „Nekaj vidim," odgovorim ran jaz, „zdi se mi kakor kaka črna megla na obzórji."
„Tain je ona pečina, na katerej sera preživel najbridkejše ure svojega življenja." Ko mi s tresočim glasom pripoveduje žalostne dogodke, vderč Se mu debele solzé iz oči. „O dragi prijatelj." nadaljnje s sivo glavo stresajoč in si solzé brisajoč, „u9À samo pogled na čno sivo pečino vzbnja v meni strašne občutke in vselej se mi solzé vderó kakor otroku, kadar jo ugledam. Už0 mnogo let je preteklo, raarsikako nesrečo sem uzé od óne dòbe na morji doživel, izgubil sem marsikaterega prijatelja — ali spomin na čni grozepolni dan še dandanes v mojih prsih tako močno živi, kakor bi se bilo vse to, kar mi je tako živo pred očmi, še le včeraj prigodilo. Le malo potrpite, povedati vam hočem prigodbo." — Pri teh besedah se obrne od pečine, zakrije si lice z rokama ter se niti ne gane, predao mu ni bila pečina užć daleč za hrbtom. Potlej mi še le, kakor iz hudih sanj prebujen, začne pripovedovati t.ako-le :
„Ta črno-siva pečina, Bogu hvala, da mi je izpred oči, zeM je strma in osemdeset metrov visoka ; grozovito se bijč ob njo od viharja tepeni valovi, bele pene v zrak metajoč in človeška ušesa z gr6zo napolnujoč. Samo jedenkrat sem slišal ondu zvestim prijateljem strašne rekvije doneti in Bog me varuj, da bi jih še kedaj slišal." Pri teh besedah si zopet obriše solzé iz velicih očes ter pravi: „uže je preteklo nekaj let — koliko, tega mi ni treba, da bi povedal, kajti čas takšnih prigodkov, ki se ne dadé popisati, ranijo sreč z nova — ko sera se z vso svojo družino: materjo, bratom, sestro in s svojo mlado, prijazno soprugo podal na neko kanadsko barko, da bi prišel zopet jedenkrat iz tujih dežel ter bi se snidili s prijatelji, ki so bili uže davno poprej v Maurne odpotovali.
Už0 precej nekaj časa smo se peljali po morji, in tndi veter ni bil barki neugoden ter smo se užč mislili na kraji naše vožnje. Ali kdo je, ki bi znal, kako se izide prihodnji trenotek na morji ? Kdo je, da lahko reče, da mu nista veselje in nesreča brata ? V vsacem trenotku so lehko najlepše človeške nade pokopane v globočini morja in grenka žalost uniči človeku sladko veselje za dljé časa nego li bi si človek kdaj mislil.
Necega dné, bilo je zjutraj, čutil sem užč in tndi znal po morji, da bode nevihta nastala. Trajalo ni dolgo, in temne megle so se jele združevati v sivočrne oblake, ki nam so pretile hudo nesrečo. Prej nego li si je kdo mislil, bila je nevihta uže tukaj. Kolikor mogoče, gledal sem na baTko, ali
V.'T
m-
m
i isatelj " Bufalo
uže p"i napad silovitih valov jo j« malo ne prevrgel. Razbnrjeni valovi s« morske pene preko nas metali in barko proti omenjenej pečini podili. Strašna zmešnjava je nastala na barki; vsi, kar nas je bilo, molili smo s povzdig-nenimi rokami ter prosili pomoči od dobrega nebeškega očeta. Sladko smijoč se, skušal sem strah in obup odpoditi, da-si se sem tresel po vsem životu kakor ob vetru jutranja ròsa na veji. Silna bmja je raztrgala jadra, zastonj je bilo veslanje, barka se je bližala bolj iu bolj pečini. „Čutil sem zdaj, da ni nobene pomoči, in ako se nas ljubi Bog ne usmili, moramo vsi v glo-bočini morja žalostno poginiti. Delal sem si pogum tor nisem obupal, dokler niso one črne pečine stale pred ladijo. Strašno so se valovi zaletivali ob sivo skalovje. Zdaj sem se le zaklical: „čas je, da svoje duše izročimo vsemogočnemu Bogu v roke, kajti vrata v večnost so nam odprta." Ljudjé na barki so malo ne zdivjali; tak krik in vpitje je nastalo, da ni bilo slišati druzega nego jok in stok nesrečnega ljudstva. Sosed zgrabi soseda ter vpije in pravi: „O oče nebeški, pomézi nam, usmili se uas ubozih siroti" Ta grozovit trenotek ni dolgo trajal, ker ni bilo treba dolgo smrti pričakovati. Kakor pena na razgrajajočih valovih, ki nas so z nepopisljivo urnostjo v pogubo drvili, bila je barka uzé na skalovjl.
Strašen pad, hrup in lom, srcà v obupnosti, mrtvaško stokanje in — valovi so se razgrnili čez nas. V morji smo ležali in šumeči valovi so nas podili sem ter tji, dokler nas ni véliki val vrgel na suho, tjà na 6no sivo pečino. Še dandanes se čudim, da nisem prišel ob um ; da-si prestrašen in poln krvavečih ran, znal sem vendar vse, kar se je z menoj iu okolo mone godilo. Toviriše, ki so se me držali, potegnil sam malo više iu postavil som se silovitim valovom nasproti; ali komaj so jeli tovžriši vstajati, uìé zopet jib gromeči val položi na trdo skalo in jih pokrije z vodo.
Ko voda nekoliko odstopi, pogledam okolo sebe, je li bi ne bilo mogoče valovom se odtegniti, ali o groza! nikjer ni bilo nobenega pota iz te grozo« vite pečine, po katerem bi se mogli rešiti pogube. Skala, na katero so nas valovi zagnali, bila je komaj 15 metrov dolga in 5 metrov široka nad strahovitim morjem. Od zgoraj nam pa je éna črno-siva pečina izhod zakrivala. Na suhem ni bilo rešitve, zatorej smo morali svojo osodo na moiji pričakovati. Razbita barka se je v stotero koscih zibala po srditem morji, nevihta je zrnirom hujše divjala, bučeči vetrovi, šumeči valovi, jok in vpitje nesrečnih ljudi, to vse je strašno donelo na moji ušesi.
„Moj sin!" vpili so mati z otožnim glasom, „nobenega upanja ni več za nas. Bolje bi bilo, ako bi uzé počivali v morskej globočini." — „„Ha, dokler živimo, upanja ue smemo zgubiti,"" odgovorim jaz. — Pa, predragi moj gospod, odpustite, da nekoliko preneham, ui mi mogoče nadaljevati, ker spouiin na prežalostni dogodek trga mi še zdaj dušo in srcé."
Po kratkom prestanku začelje dalje pripovedovati; „Uzé precej nekaj ur smo mirno iežaii na strmej pečini, potem pa smo z nepopisijivim strahom videli, da se noči. Noč nam je sicer prikrila strašen pogled na viharno morje, ali tolažbe ni bilo nikjer in pomoči od nikoder. Jedina tolažba nam je bila samo to, da smo bili združeni. Dolga, dolga, skoraj večnosti podobna je bila ta grozovita noč. Vihar ni uiti za trenotek preuehal razsajati in divji vetrovi so vršeli po našem mokrem oblačilu, a val za valom nam je vso noč
' 7*
prinašal nove mokrote. Kadar koli se je solzno oko obrnilo na razburjeno Široko morje, videli nismo druzega, nego bledo fosforično lud šumečih valov, ki je v naših občutkih bila podoba mrtvaške luči, ki nam sveti v grob neizmerne morske giobočine.
Bilo je nekako o prtlunoči, da svoje preljube malo iz rok izpustim, da bi si otrple ude malo okrépil. Ali komaj to storim, užč me prešine grozoviti klic po mozgu in kosteh. Mater in brata mi je siloviti val potegnil s seboj v globočino morja. Ostali ste mi še ljuba sestra in predraga sopruga na pečini. Kar sem to noč občutil tega ni možno popisati nobeno človeško però. Dolga, dolga je bila noč. a vendar se je naposled jelo daniti po tej dolgej, strahovitoj noči. Burja še ui prestala in valovi se še niso polegli. Samo trije smo Se bili pri življenji in lalost se je iz uova ztóela.
Ko je jutranja danica skozi oblake prodrla, začel sem po vsem telesu tresoč se gledati okolo sebe, bi li ne ugledal kje materinega in bratovega trupla. In res ju ugledam spodaj na pečini, ki sta se mrtva objemajoč še skupaj držala. Valovi so se le toliko še ž njima igrali, da je bilo videti, kakor bi jima hoteli znamenje življenja podeliti, ali — mrtva sta bila obà! Sestra, ugledavši mrtvi trupli, ustrašila se je takó, da je v tem hipu, grozno zavpivši, bo-di si da sama rada ali pa iz obupa, planila v šumeče morje.
Ves izvan sebe zgrabil sem jedino še poleg sebe živoče bitje, svojo preljubo soprugo, ter jo sem čvrsto držal z rokama gledajoč s solznimi očmi po zlčbnem morji. Moja mlada soprnga mi je ležala v rokah v popolnej nezavednosti ; mislil sem už§, da je tudi ona mrtva. Iz vsega grla sem jo začel klicati in s slabim vzdibljejem je odprla svoje lepe modre oči, kakor bi me hotela še jedenkrat ž njimi pogledati, preduo jih za vselej zaprè.
„0 preljuba moja Mari!" zavpil sem na ves glas, „vsi so užč mrtvi in nikoli se več ne povrnejo k nama. Ti si jedino bitje, ki mi je še ostalo v tej samoti sredi penečega se morja. 0 da bi mi preljubi Bog samo tebe še ohranil pri življenji ali pa naj obi skupaj vzame k sebi tja gori nad blesteče se zvezde!" — „Dà, dà," vzdihnila je z omolklim glasom, „tudi nama je umreti... a umreti hočeva skupaj... saj morava umreti... tukaj ni nobene človeške pomoči za naju ... smrti ne otideva... zatorej pusti naju hitro nmreti ter iti za ónimi. ki so šli pred nama tja v večnost."
„Dà, umreti morava, ako je to volja božja, ali védi, da življenja si jemati nimava pravice. Bog je nama življenje dal, on ima pravico nama življenje vzeti. Najina dolžnost je, da se izročiva v njegovo sveto voljo. Zatorej umiri se, preljuba moja Mari, in mirno pričakuj, kako nama Bog odsódi." Takó sem tolažil svojo mlado ženč, ki je užč hotela v obupu v morje skočiti. S tihim glasom mi odgovori, da hoče tudi ona mirno smrti pričakovati.
Pa čimu bi v svojem srci strašno misel ponavljal ? Nè ! hočem vam še konec te prežalostne dogodbe povedati, dogodbe, ki mi je še mladeniču črne lase pobelila.
Moja zvesta in ljubeznjiva sopruga jela je bolehati in slabeti. Glad, v takej priložnosti najboljši prijatelj človeku, se tudi pridruži. Mrzla voda, ki je neprenehoma primakala, mojo soprugo takó oslabi, da je bila bolj mrliču nego li živemu človeku podobna. In, o gröza in strah ! velikanski val se pridrvi na pečino, zgrabi mi soprugo ter jo odnese v globočino morja.--
U2é sc je bližala draga noč, — poslednje živo bilje mi je bilo vzeto. Sam, prav sam na pečini sredi morja, čudno da tudi mene niso valovi požrli.
Vzbudil sem se in iskal sem svoje tovarišice ; ali za min ! Bila je u2é v nebesih. Obnpnost se me je polastila, nič več nisem mislil na rešitev svojega življenja, temveč pripravljal sem se na smrt Ali usmiljeni Bog v svojej neizmernej previdnosti sklenil je drugače. Vihar je nehal in morje je bilo mirno. Jutranja zàrija me je našla živega in osamelega. Razburjeni valovi so se umirili, vzemši mi vse, kar mi je bilo najdražega na tem svetu.
Bolj mrtev nego li živ ležal sem druzega dné na pečini. Kanadski ribiči so me zaslédili, vzeli so me s seboj in mi k zdravju pripomogli, a trupla mojih preljubih so pokopali v amerikanskoj zemlji. Večkrat sem užć obiskat grobe srcjih predrazih is vselej žaloval, da mi ni bilo dano počivati pri njih.
Na gomili svoje plemenite sopruge obljubil sem jej zvestobo, in takó sem še zdaj sam. Jedim np me tolaži, da se vidimo zopet v boljšej deželi, kjer ni nobene ločitve, nobenih bridkosti."	j. žmavc.
Mlada prijatelja.
(Slika iz ilpmsč*ga življenj».)
à, res sta imela srečno življenje Pavlek in Ivanek, Izpolnila sta jedva osmo leto — najlepši čas deške d6be. Bila sta obà živa dečka, ki sta morala biti pri vsakej stvari, koder ju je in koder jn ni trebalo, takó da so nekateri trdili, da ni porédnejSih dečkov v vsej väsi, nego li sta učiteljev Ivanek in „Pirióev" Pavlak. To je, da nista pnstila nobene mačke pri miru, nego vsako sta zaznamovala s kacim polenom ali kàmenom, tudi to je, da sta iz „Peterčevega" pl6ta trgala deščice za hišice in druge svoje zidarije, res je tudi, da sta se po leti v pšenici in v xèìi skrivala ter mnogo žita pohodila, ali — mladost je noróst ! To so bile le slabe njune lastnosti, a dobrih jima tudi ni manjkalo. Bila sta odkritosrčna, resnicoljubna dečka, in nikdar nista tajila svojih pregreškov. Kavno zaradi tega so ju gospod župnik uajrajše imeli in večkrat sta jim morala o lepih poletnih večerih pred župnijo pripovedovati, kaj sta čez dan delala ali brala. Ker so gosp. učitelj Ivanku mnogokrat lepih bukvic podarili, ali mu je pa le v branje posodili, imela sta mnogo pripovedovati. O „Petru Klepcn" in o „Brdavsu" sta naj-rajše pripovedovala, ker ti dve povesti sti se jima najbolj prikupili.
Tedaj vidimo, da nista bila tako slabega sred in ljudjé so morda le zato malo preveč povedali, ker so jima bili nevošljivi, da sta bila Pavlek in Ivanek najboljša učenca Koménske šole. Brala in račnnila sta tako izurjeno, da se jima je moral vsak čuditi, in tudi na vsako vprašanje iz zgodovine in zemljepisja sta znala primerno odgovoriti. Zato sta tudi konec leta bila obdarovana z najlepšimi knjižicami in sta bila prva vpisana v „zlato knjigo." — A naj bode temu kakor mu drago, to je bilo res, da sta si bila Ivanek in Pavlek največja prijatelja. In kako li ne bi ? Njuni starisi so si bili v botrinji in Piričeva hiša je bila soseda učilnici. Mlada dečka sta skupaj
vzrastla, vkup se igrala, vkup se učila — z jedno besedo : bila sta si neraz-ločljiva prijatelja.
Ivanek se je uže pri „Pfriču" malo ne udomačil : večkrat se je primerilo, da je tudi čez noč ostal rajše tukaj, nego li da bi bil Sel doinév, da-si ni bilo daleč.
StariSi, to se znà, niso imeli nič proti temu, še radi so gledali to prijateljsko zvezo. S ponosom sta pogledovala izkušeni učitelj in modri Pirič žarovita dečka, kako sta skakala, kako sta se igrala, češ „mi smo bili v mladosti tudi taki." — —
Bila sta krepka, utrjena dečka, ker tudi učitelj je dajal svojim otrokom le prosto kmečko hrano. Bila sta kakor dva hrusta in človek bi jima prišteval 12 a ne samo osem let.
Po naravi sta si bila različna. Pavlek je bil žive, odkritosrčne, neboječe narave, a Ivanek je bil nekoliko bolj boječ in menj drzen, nego li njegov drug.
Kar se tiče starišev, sta jih ljubila iu ubogala ter brez ugovora pretrpela vsako zasluženo kazen ; tudi brate in sestre sta sicer ljubila. a bila sta pri tem nekako možka, hotela sta, da bi njiju beseda vedno obveljala in to nf bilo pravo. Brat se mora bratu in sestri nasproti lepo in ljubeznjivo vésti ter jima kolikor toliko pomagati.
Tacih izvanrednih talentov, kakeršne sta imela Ivanek in Pavlek, ne dobi se z lepa. Iz šole prišedši sta prebrala ali spisala nalogo v pólu ure, v tem da so se drugi dolgo in dolgo mučili ter so naposled še malo znali.
Po okončanom delu sta šla na vrt, ali pa na travnik malo poigrat se. V hiši nista mogla ostati.
Na vrtu sta imela hišo iz džščic narejeno, pod, hlev in sploh vse stanovanje izdelano z lastno ruk'i. Pri ubitih črepinjah — jaslih — v hlevu bilo je vse polno krav in teličkov, kar so imeli smrekovi storži zaznamovati, in tudi ročev od loncev, ki so jima bili konji, se ni manjkalo. Vse sta imela pripravljeno in kedar so bile še njune sestre in bratje pri njih — to je bilo jnrgolenje in kretanje! Ivanek in Pavlek sta kot očeta možko ukazovala sera ter tjà deklam in hlapcem, ki so imeli vedno dosti dela zadovoljiti natančnima gospodarjema. Mnogokrat sta odprla tudi prodajalniee. Na téhtnicah iz škat» Ijic, kakeršne se je naučil Ivanek delati od cerkvenika Janeza, sta tehtal» hlebčeke od ila, moko — cestni prah; sploh vse potrebno. Zuala sta se držati, kakor bi bilo res kaj na temu in tudi sta bila v céni. Prodajalnici ste bili založeni tudi z obleko, kajti vsako peresce, katero sta pobrala ua vrtu, bilo je drngačno blagrf. V denarji sta bila zelò izbirična; le najlepši in najgladkejši kamenčki so imeli pri njih veljavo — vse druge sta zametavala. Poleg tega sta imela tudi prostor skopan za njive, kamor sta res vsako leto vsejala nekaj žita, jeseni ga na svojem podu skrbno omlatila in ga Piričevi materi izročila, skrbno naročevaje, da morajo to žito posebej dati v mlin iu iz same te moke jima speči hlebček.
To je bilo veselje, ko sta ga dobila in trdno sta verovala, da je iz samega njunega žita. Ta hlebček je bil nekaj vabljivega, nekaj skrivnostnega, iu bratje in sestre so užč zaradi tega, da sta jim ga dala malo pokusiti, radi ubogali. A tudi drugače sta jim marsikaj naredila. Po zimi sani, po leti pa kočijce iz bičja, škatljice in še mnogo druzega.
Toda. kdo si more misliti začudenje našita znancev, ko necega poletnega večera najdeta ves njiju stan pokončan in poteptan !
„To ni drugi nihče storil nego óui „rumeni!" zakliče Pavlek „ti mrha ti, čaj ti užč pokažem," in se oboroži z debelim polenom. Tudi Ivanek vzame dolgo palico in odteče s svojim prijateljem naravnost proti hlevu. A zunaj se ustavita in Pavlek vpraša: „Ali ima vol kaj pameti i1" Ivanek mu na to jasno dokazuje, da je uiina nič. Spomnita se nato naglo povesti o neusmiljenem Mihcu, ki ga je zadela šiba božja, ker je trpinčil živali. Vrgla sta proč orožje in odslej so imele tudi mačke mir pred njima. Napravila pa sta si ua travniku nov stan, lepši in priprivuejši od prejšnjega. Blizu Piričeve hiše tekel je majhen potok, in tu sta delala mline in stope. Lovila sta tudi rake in večkrat sta jih mnogo nalovila.
Toda razven tega sta imela še drugo mesto, kjer sta se igrala. Bilo je to ua širokej cesti, ki je peljala preko polja. Tu sla zidarila, mizarila in uporabljala vsakovrstne stvari iz mehke ilovice. Pavlek je bil uzé jedenkrat v Kimouiku in od tam si je zapomnil imena nekaterih hiš. Te hiše sta potem postavila ob cesti in — Kimenik ju bil tu ! Tu je bila „Tišmaševa," tu „Mokarjeva" in druge hiše na najlepši načiu okiučane. Kazven tega je bilo pa tudi še mnogo druzih postav, vse iz čudotvornih rok naših dveh ume-teljnikov.
Kakor smo toraj videli, živela sta Ivanek iu Pavlek prav prijetno življenje. Bila sta še domi Tudi vam, otroci, je gotovo najprijetniše, najljubše domi pri stariših, in res je takó. Človek se čuti domi takó srečnega in zadovoljnega; le domi uživa oni sladki mir, katerega potem med svetom zamin išče, le domi uživa óno veselje, katerega mu svet dati ne more ; v krogu svojih ljubih starišev je zadovoljen iu miren. Morda tega še ne veste, a spoznali bodete le še prekmalu, da je resnica! Človek mlad, plamtèé za vse dobro in sveto se spusti v svet iskat si sreče, nevedoč, da mu prebiva le pod domačo streho ! Vesel se vrača onemogel potnik domóv in tu je äe le zopet uiiren iu srečeu. Tudi naša dva zuauca nista tega pomislila, a spoznala sta prekmalu. Le prekmalu sta pila grenki sad spoznanja, ker prišel je čas, ko sta se morala ločiti. Ivanek je odrasel in oče ga so namenili za šolo. To je bil j5k, to je bilo vzdihovanje, ker ljubila sta drug druzega takó, da sta menila, da jima ločenima ne bode več obstati. Ali vendar!
Ivanek se je šolal in šolal. prišel je le o počitnicah domóv in se le tedaj shajal s svojim prijateljem. Postal je velik, učen gospod. A Pavlek je ostal kmečki fant iu je po očetovej smrti prevzel gospodarstvo. — Pisarila sta si sicer pogostoma, a ločena sta bila za vselej in mnogokrat sta si želela ónib srečuih dni nazaj, ki so jima prešli, in ki jih nikdar več ne bode. Zdaj še le sta spoznala vrednost presrečne mladosti.	i«. Knk.
?	Pastir.
rijetno je pastirsko življenje. Užč na vse zgodaj, ko se začne svitati, žene pastir svojo živinico na zeleni paänik. Njemu prvemu vzhaja rumeno § solnce ter ga pozdravlja s svojimi zlatimi žarki. Cvetice mu cveM po J zelenih travnikih in veseli ptički mu pojó svoje juternje pesence t«r mu delajo nedolžno veselje. Uže Abel si je bil izvolil pastirstvo, in kralj David je bil tudi pastirček. Tudi naš izveličar Jezus sam se imenuje dobrega pastirja, ki čuje nad nami svojimi ovčicami, ter nas vodi v varuo zavetje. Dobrega in pobožnega pastirja imi Bog zelò rad ter ga povzdigne do največje česti in slave. Mnogo imenitnih gospodov imamo, ki so nekdaj, ko so bili še domi pri svojih starših, pasli domačo živinico po zelenih pašnikih, a zdaj so v visocih in imenitnih službah, kar nam očitno kaže, da se človek v najnižem stanu lehko povzdigne do česti in slave. Da je temu res takó, tukaj povestica, Ki je uže marsikateremu izmed^v^ ^^^^^
komur more. Drugi otroci v visi pa so ga zaničevali, dražili in se nespodobno védii.
Ko necega dne Feliks pase svojo čredo in v senci pod drevesonr sedès bere na neko knjigo, pridejo mimo njega čestitljiv menih in ga prosijo, da bi jim pokazal pot skozi dobravo. Feliks takój vstane in pelje častitega meniha na veliko cesto.
Gredé se menih mnogo pogovarjajo s priprostim pastirčkom Feliksom ter vidijo, da je prav dober in razumen deček. Peljejo ga s seboj v samostan in ga po dovoljenji njegovih starišev vzamejo v svoj red.
Feliks se je dobro učil in je kmalu prekosil vse svoje sobrate in to-viriše. Zaradi tega pa ni bil ošaben, ampak ostal je vedno ponižen, priljuden in postrffljiv. Vsi so ga spoštovali in radi imeli. Bil je povzdigovan od časti do časti, dokler ni postal celò škof in potem kardinal.
Ko so tedanji papež umrli, bil je Feliks izvoljen jednoglasno za papeža v dan 24. aprila 1585. 1. Vladal je po imenu Sikst V. z veliko modrostjo in slavo.
Čmrlji.
-p>od vééer je bilo. Zahajajoče solnce je blestélo Bkozi gosto, zeleno listovje V ovočnega Trta; pišćeta izgrešivša kokljo so žalostno čivkala òepé na črvivej J klédi pred hišo; domači pes je ležal na pragn, zdaj pomiževaje z očmi, f zdaj poganjaje se z gobcem za mnho brenčečo mu okolo ušes. Na strehi je stikala mačka in nad njo se Trtil dim, hitèé h dimnika pravit delavcem po polji na okolo, da se uzé pripravlja večerja.
Na klepišči sedt-č tam na poti iz kuhinje v drvarnico kléplje stari Pavle kosé in pazno gleda izpod mračnih obrvi, da vedno prav pada klädivo in mu se kako ne pomehuri jeklo.
„Kako to, da klépljeS?" povprašam ga.
„Ej, lej ga," odgovori, „jutri bomo kosili."
Beseda košnja me je silno podrézala. Stekel sem k materi v vežo in sem jih dotlé nagovarjal, dokler mi niso obljubili, da me vzbudé zjutraj za rana, češ, moram videti, kako kosci sečejo ob jutranjej ròsi visoko travo, vsi v eno niér, vsi h krati
Se pod odejo sem mislil na travnik, kako lep je, kadar je pokosén in pograbljeno seno z njega. Ko je takisto obrit in gladèk, kakor očetova brada v nedeljo, lehko se prekopiciva, vozi igri in kar se hoče, poénè se ondod.
Ko se zjutraj predramim, otarem si zaspane oči; takéj mi šine misel o košnji v glavo. Pogledam skozi okno; solnce sveti tóé na z&boj našega hleva in vrabci prav dopóludansko kriéè krog strešnega sléinena. Hud in žalosten sem in res razdražen sklenem zoesti se nad materjo, da me niso poklicali. Ali mati so se mi smijali, ko sem jim očital pozabljivost, rekoč; „Saj sem te klicala, a vse je bilo zarnin ; spal si, kakor da bi te kdo ubil." In ko so vso mojo stvar kosci zvédeli, smijali so se mi in me dražili. A jaz se nisem mnogo brigal za vse to; vzel sem močno palico ter razmetévnl redovke, ležeče po sredi doline. Tu in tam, kjer je bila trava gosta in nekoliko polegla, treba mi je bilo kaj dobro gibati, da sein razstläl kup.
Po južini so šli obračat senó. Ko so obrnili, grabili so uvélo travo iz sence ter jo nosili na solnce. Vroče je bilo ; vse kar je smelo in moglo, počivalo je. Jaz sem legel na mehka tla pod vodenico z gostimi vejami in zdaj zamižal z očmi, potem se pa ozrl na grabiče. Tone, naš hlapec, prigrabi do mene. „Čakaj, ti, pograbim te s senom vred," pravi gibaje nad mano zobate grablje. Zraven se reži in kaže velike, na pošev nagnivše se zohé in obraz se mu nabira v gube in jamice, izraževajoče dobro dušo in veselo srce.
„Nekaj sem našel zate," dé potem menèé, da mi je tóé dosti ponagajal. „Vedi, čmrlje sem zalétil, čmrlje!"
Bil sem hipoma k višku. „Cmrlji? kje? kdaj?" opraževal sem mrmraje in neutegoma sem hotel biti pri njih.
Ob plotu so si naredili iz mahu in lišaja gnezdice. Pričenil sem k gnezdu in na lahno potipal po njem. Zašumeli so in zabrenčali.
In kakor da bi se ta glas slišal Bog znaj kam, prihitela je v ónem trenotku kopica mojih malih tovarišev in tovarišic. Vsi 80 se zveselili, čuvgi,

da imamo čmrlje. Murinov Peterček, najživdhnejši iu najporednejši iz našegi društva ni mogel kaj, da ne bi podrftžil čmrljev. Zabrenčali so in jeden, dej&li smo, da je gospodar, prikópal se je jezno iz osuhle travice ter mrmraj»-obšel svoj gradič. Potem je z noticami otrebil in pogladil si brke in 6e zmirom mogočno brenéé sfrčal tjà niej ovočnim drevjem.
Kaj nam je početi s čmrlji? Vsedemo se. da se posvetujemo. Murinov Peter ima prvi besedo ter dé: „Vsak naj poišče, kolikor nas je, jeduo bilko; iz bilke naj si napravi cevko. Nato razgrebemo čmrljem gnezdo in posrkamo uabrano strd."
Nekateri so užč zadovoljni s tem predlogom; nu jaz se takój oglasim, da so čmrlji prav za prav moja svojina in ko bi jih pustil razdreti, srkali bi med le 6ni, katerim bi jaz zaukazal.
Brodnikova Leniča dé: „Moja babica so mi dostikrat pravili, da ne smemo mučiti živali; pustimo jih toraj v miru, naj žive svobodno po svoje."
Zoper te besede vstane Brduikov France in tako-le modruje:
„Če jih pustimo pod milim nebom, razgrebsti jih utegnejo kure. Ali lisica pride in jim med popije in satovje polirusta. Lehko kdo nanje stopi in jih pomečki Tudi nevihta jih lehko zamori in povodenj odplavi." >
Toraj kam ž njimi? To si mislimo vsi, ko si nekaj trenotkov uémi drug drnzemu zrémo v lice. Tu odprè modri Peter usta in zabesedi:
„V panj jih denimo, kakor bnčele!"
„DÜ, v panj ! S tem nasvetom smo vsi zadovoljni iu od radosti skačemo po gladkih tleh. Potem se raziđemo desak iskat za ul. Brskamo pod podom mej šaro, stikamo po drvarnici iu iščemo okolo hišnih voglov. Slednjič najdemo pripravne dšščice; obrežemo jih in prižagamo ter zbijemo z žehljiči. Spredaj napravimo dnfek, da bi čmrlji lehko hodili iz p&uja in v panj ; zadaj nataknemo vratca, pri katerih bi nam bilo mogoče zreti v nI.
Dan se nagiblje k večeru. Po senožetih spravljajo posušeno senó v kopice, da ga ne orosi po noči rosi A otroci se napotimo s panjičem k našim čmrljem, da jih „ogrebemo," češ, zdaj proti noči so vsaj vsi domà. Oprezno nasterémo najpoprej mahti v panj ; potem prime najsrčnejši za ornjavelo s&tovje in ga rahlo položi na mehko posteljico. Kamor je Slo sàtovje, menimo, pojdejo tudi čmrlji. Zató zamašimo s travo dušek od spredaj, da ue bi živalice na tem kouci prihajale, a ua drugem ue uhajale. Zadaj so vratca odprta in se tišče razdrtega gnezda, koder jezno kobarajo čmrlji, kar jih ni odletelo strani. Dovršivši vse to, odpravimo se domóv z namenom, da zjutraj pridemo pogledat, če so se čmrli polastili panja.
Srečno najdemo drugo jutro čmrlje v panjiči. S travnika jih prenesemo k sušilnici. Tu jih posadimo na skalo pred peč (kurilo se takrat ni, ker ni bilo še sadja, da bi se sušilo), takó, da so bili pod streho; vendar je solnoe nanje lehko sijalo malo ne ves dan. Da bi jim ne bilo prevroče, obložili smo jih s svežimi rušilnimi. Takó sino jih oskrbeli, a nismo jim dali svobode, da izlete iz temnice, boječi se, da nam ne hi ubežali. Stoprav po kosilu (južini) smo odmašili dušek in pazili, kdaj se prikaže čmrlj na dan. Kmalu pride, ogleda se malo ua okrog, prestopi nekolikokrati po deski iu odleti ua pašo. Za prvim pride drugi; vrstili so se, da jih je bilo veselje gledati. Prazni so šli z dòma, a otovorjeni z nabranim voskom so se vračali domur.
Takó je šlo dan sa dnem. Čmrlji so so čisto udomačili in otroci smo imeli veselje z njimi.
Lepo vreme se je prevrglo v grdo. Dež lije iz sivih oblakov, ki so ptepregli vse nebo, in kalna voda se cedi po potih in jarkih. Proti póludnevu se osvita nebo in mati se nadejajo, da se zvedrf. Tudi solnce posije kaj toplo izza oblakov; ali zrak je sop&ren- Od streh se kadi soparica; na prvi pogled bi kdo utegnil misliti, da so se vnele. Iz grap ondu pod gozdom puhti siv-kasto-bela megla in se vlači, čim bolj se večeri, tem nagléje proti hribom. Zapiha mrzla burja in znova se vlije dež.
Smilili so se mi čmrlji, češ, nič nimajo paše in nič živeža. Oče so v hiši z rezilnikom obrezavali obroče. K njim sem šel v hišo, oprijel se jih za koleno in tihotno poprosil, da mi dadé malo bučelnega medu.
„Cimu ti bo?" povprašali so me résno.
Takój si nisem upal od sramote (otrok je kaj sramežljiv, kaj ne?) povedati resnico. Ko sem dolgo se obotavljajo naposled jim vendar resnico odkril, zasmijali so se mi in mi prinesli žlico medli. Sentegoma sem ga nesel svojim ljubim živalicam in zadaj pri vratcih sem ga jim ponudil. Takó sem pital čmrlje, kakor pita bčelar po zimi bučele. Kadosten sem odšel od panja, misleč si, kako veseli bodo čmrlji mojega medti.
Na vse zadnje se je vendar zjasnilo in napravilo se je pošteno vreme. Ravno sem komarje opazoval, kakó so plesali okolo sosedne nam koče, ko prikoraka Murinov Peter in še nekaj drugih ž njim. „Hajdi, idimo k čmrljem!" pravi in vsi ga ubogamo. Ne da se dopovedati, kakó sem se užalostil in pa zjezil, ko sem ugledal trope mravelj okolo bučelnega medli. Kakor kosci in grabiči sedéó okolo jerbasa, iz katerega se kadi jed, in slastno sezajo po prijetnem užitku, prav takó — to se zna, da je bilo mravelj mnogo več — srkali so ti „nepridiprav" moj med. Priplazili so se skozi špranjo ali še laglje pri vratih, ki jih zaradi žlice nisem mogel dobro zapreti. Takó so se polastili ptnjega stand, da jih ni bilo odpraviti ni z lepo ni z grdo. Z rokó smo jih preč podili in pri tem ravnanji se je nekomu ponesrečilo, da je potegnil šopek mahu in par satov. In v celicah smo opazili, o grOza! — črve. Osupéli smo za trenotek. Potem smo dejali: „Črvi so se zaredili in zdaj je konec našim čmrljem. Ti grdi črvi!" —
In predno smo vedeli, kaj in kakó, prijel je Murinov Peter za panjič in ga zabrusil na pot, da so se razrušile deščice in se izsulo mahovje in sa-tovje. Pa nič se nismo jezili nad Petrom ; nekako naveličali smo se čmrljev zadnji čas in zdaj smo še črve dobili In bilo je koneo čmrljem! — Otišel sem v šolo. Zvedel sem, da óni črvi niso bili druzega, nego zalega, a katere bi se bili naredili čmrlji. Pri tej priložnosti sem si zapisal v svojo zabilježnico: „Premisli najpred dobro, kaj komu koristi in kaj mu škoduje; stoprav potem skrbi zanj previdno in modro, a 6e tega ne nmeješ, prati ga raje v miru !"	Jw. Graditeti.
Krištof Kolnmb.
Pred štiri sto leti Ijndjč äe niso poznali Amerike. Našel jo je še ]e 1492. leta Krištof Kolumb, učeni mož iz Genove na Italijanskem. Krištof Kolumb je bil sin necega tkalca ; v svojej mladosti učil se je brati, pisati in računiti, ter je domi pri starših voluo gredašal (mikal), dokler se ni podal, svojej želji ustrezajoč, v 14. letu svoje dobe na morje. Ni je nobene nevarnosti ua morji, da bi je ne bil on prestal z največjim pogumom in dušno pričujočnostjo. Ker v ónej dòbi ni bilo nikjer, v nobenej deželi, toliko novosti za pomorščaka nego na Portugalskem, zatorej se je Krištof Kolumb podal tjà, da bi se ondu izučil pomorščakom najpotrebnejših stvari. liil je zelò priden ; dan in noč je tičal v knjigah in zemljevidih, ki jih je bil dobil iz zapuščine necega zelò izurjenega pomorščaka. Takó se učečemu pride na nm, da mora razven Evrope, Azije in Afrike biti še kak drug del sveta, v katerega bi se dalo priti, ako se bi iz Evrope po morji jadralo naravnost proti solnčnemu zahódn. Čim bolj je mož to stvar prevdarjal, tembolj je bila utrjena njegova misel, da je na zahódu preko atlantiškega morja suha zemlja, Kako rad bi šel sam iskat nove zemlje, ali tega storiti ni mogel, ker ni bil bogat človek. Treba mu je bilo poiskati pomoči kacega vladarja.
Obrnil se je uajpred v Genovo do ondotuega vladarskega sovetovalstva ter je prosil pomoči, ali zamàn; njegova prošnja mu je bila odbita z besedami, da ne dobi v to svrho ničesar. Takisto se mu je zgodilo tudi v Benetkah, na Francozkem, Angležkem in Portugalskem. Ves klavern se poda v Španijo k tedanjemu španskemu kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli. Ko je Kolumb tukaj prosil za nekoliko ladij, reklo se mu je, da je k tacemu podjetji za zdaj premalo novcev, ter naj še nekoliko časa potrpi. Takó ga so več let z obljubami in nadami od ujegove namere zadrževali, in Kolumb je užč same nejevolje hotel odpotovati. Po dolzih razgovorih in gorečih prošnjah mu je vender naposled kraljica Izabela dala pripraviti tri Jadije, katerimi naj bi šel iskat novega svetä. Kdo je bil tega bolj vesel nego Krištof Kolumb l Hitro je bilo 120 mož nabranih.
V dan 3. avgusta 1492. 1. odpluje malo brodovje iz morskega pristanišča Palosa nedaleč od mesta Cadiza ter dospeje v kratkej d8bi do kanarskih otokov. Tu je bilo treba cel mesec ladije popravljati, še le potem jo odrinejo dalje po morji. Neizrečene so bile težave, ki jih je moral Krištof Kolnmb prebiti. Največ je imel opraviti s svojimi vraževernimi in nemarnimi ljudmi. Ko so uzé več tednov po morji jadrali in niso našli še suhe zemlje, jelo je nemarneže skrbeti in nagovarjali so Kolumba, da se naj takój
nazaj vrne. Več kakor jedenkrat so ga hoteli umoriti, ker niso toliko časa do suhega dospeli. Ali zamàn je bilo vse prigovarjanje, Kolumb ukaže naprej jadrati, govoreč, da suha zemlja ni več daleč. In res. kmaln ugledajo ptiče, v dan 11. oktobra pa vidijo bičje in grmovje z rudečimi jagodami iz morja moléti. Zdaj Kolumb ni več dvomil, daje suha zemlja blizu; zatorej je ukazal jadra zviti in vso noč päziti. Okolo desete ure po noči ugledal je Kolumb v daljavi luč, a druzega dné na vse zgodaj opazil je jeden izmed pomorščakov, stoječ na vršelu prve ladije. suho zemljo. „Zemlja ! zemlja !" zavpije veselo z vršela. Vsi skočijo na palubo in vpijejo z nepopisljivim veseljem: „Zemlja! zemlja!" Zdajci ustreU iz topa, kar je bilo znamenje zadej ostalima ladijama, da se je suha zemlja prikazala.
Druzega dné ob jutranjem svitu imeli so pred seboj prekrasen otok, pokrit z zelenim drevjem in grmovjem. Krištof Kolumb se je najpred zahvalil dobremu Bogu v gorečej molitvi, da ga je še o pravem času rešil velike nevarnosti, ker ravno ta najdeni otok otel ga je smrti. Njegovi ljudjé v ladiji bi ga bili gotovo umorili, ako bi ne bili še nekoliko časa prišli do suhe zemlje. Ta otok, ki se je imenoval „Gvanahani," prekrstil je Kolumb v „San Salvador" t j. „Sveti odrešenik."
Kmalu se prikažejo tudi otočani. Bili so goli, rudeče-rujave kože in črnih lasi. Mnogo jih je imelo zaradi lepšega zlate pločevine v nosu in ušesih. Špauci jim začnč dajati steklene korale, igle in druge lesketajoče se malenkosti, a divjaki jim dajejo za take stvari zlatä na kupe. Vse to se je godilo na otoku „San Salvadorju." Otočani videč, da so Španci zel6 läkomi na zlatd, kažejo jim proti pčlndnevu. Tudi tukaj so bili prebivalci goli, ter so ostrmeli, ko so ugledali ptuje ljudi in ladije. Na tem kraji je vidil Kolumb prvič tobak pušiti, a to ne z usti, nego z nosnicama iz pip z dvema cevkama.
Na svojem nadaljnem potovanji pride Kolumb na otok „Kuba" in odtod na drug velik otok, katerega so otočani „Hajti" imenovali. Ta otok se imenuje dandanes „St. Domingo." Prebivalci tega otoka so se Špancev zeli! ustrašili, a kmalu dobé pogum ter se bližajo Špancem iu jim nosijo z veliko ponižnostjo sadja, korenin, ptičev in rib.
Da bi Kolumb divjim otočanom pokazal svojo moč, zbere svoje ljudi in jih uri v vojaških vajah. Čudeč se gledajo otočani te vaje. Ali kako se ustrašijo. ko na Kolumbovo povelje počijo puške. Še se niso otresli prvega strahu, da ukaže Kolumb jeden top zažgati, čegar krogla, kakor bi trenil, razpraši jeden del razbite ladije. Vsi preplašeni padejo ua tla. Gotovo se jim je zdelo, da so ptujci kake višje stvari božje. Kolumb zapové, na tem otoku napraviti malo trdnjavo iz razbite ladije. Divji otočani jim še celò pomagajo deske znašati; siromaki niso znali, da v svojo sužnost. V tej le-senej trdnjavi zapusti Kolumb 30 Špancev, katerim zapové z Indijani lepo in prijazno ravnati, a on se vrne nazaj v Španijo, vzemši s seboj dvanajst Indijancev, mnogo različnih ptičev in druzih pridelkov na tem otoku. V naslednjih letih se je Krištof Kolumb podal še trikrat v Ameriko. Zavidni ljudjé, njegovi sovražniki, so ga začeli èrtiti in po krivem tožiti pri kralju. Vsled tega je bil Kolumb v verige dejan in zaprt ter naposled v Španijo na odgovor odpeljan. Iz tega se pač vidi, da je resničen prigovor, ki pravi: „Nehvaležnost je plačilo svetä."
V dan 20. marca 1506. t je umrl Erištot" Kolumb v 55. letu svoje d6be. V svojej poslednjej volji je ukazal, da se mu veriga, v katero je bil nekdaj vklenjen, ž njim položi v jamo. Pokopali so ga z verigo vred na otoku sv. Dominik».
Novi svet Se imeua ni dobil po ónem mózu, ki ga je nalet. Med le-torna 1497 in 1503je potoval večkrat neki plemenitnik, po imenuAmeriko Vespuči, v novi svet ter ga je popisal. In po njegovem imenu so dali novemu svetu imé „Amerika."	/. j
?Učen kmet.
oznal sem kmeta, po imeni Žirčvnika. Živel je pri Svetem Dubu blizu Loke. Po létu in po zimi je imel za klobukom šfljevo pérje in kakšno cvetlico, utrgano kde na travniku ali izrezano iz papirja ali platna. Ogrinal se je v črn plašč, ki je znotraj imel rudečo pódlako. Ta mož je znal citati, in védel je iz ust malo ne vse sveto pismo. Kamor je prišel, tam se je z duhovaiki potézal, kde je to ali óno zgodbo najti v svetem pismu. Po létu je kopal in ordì, kosil in tuliti!, a na zimo se je hodil po svétu prepirat. Néko zimo pride v Cebèr, kder je tedàj vladal bogat, a zelò čuden, objésten knez, po imeni Parovič, ki je svoje hlapce tudi pretépal, če mu nijso ugódili, a potlej časi njih udarce zamazival z debelimi križeviči, *) ako gaje boljša misel obletéla. Ta zvé, daje znani ŽmSvnik v Čebrit, in reče ga mahoma k sebi poklicati na kosilo, pri katerem je po naključji bil tudi Prezdinski dekan Jirnovič. Kmet Žirđvnik se ne dà prositi. Pride in sède k mizi mej gospddo. Cesar ga je pri jédi gospod Jirnovič povprašal o svetem pismu, vse je prav ter na tanko povédal, Kuez Parovič je ta dan bil posebno dobrovóljen. V slast je poslušal in potem dejàl : „Žirćvnik ! sveto pismo zna«, to vidim. 0 čemer te kdo povpraša, odgovarjaš, kakor bi slamo rćzaL A zdaj vprašaj ti dekana! Rad bi videl, hode li mogel odgovoriti on tebi, ali ne?" Zirévnik takój na to pristane ter dekanu reče: „gospod dekani ali vèste, kólikSen je Bog ?" Jirnovič odgovori: „ulj človeka, da bi to védel." Ziróvnik se nasméhne in veli : „jaz vém ! Tólikseu je, da prorok o njem govori : nebo jo moj préstol a zemlja podnožje mojima nogama. — Bog z rokama séza od énega konca do tega po vsem svétu. — A zdaj ugauite, gospod! koliko suknà Bog potrebuje v svojo obleko, če je tulik.šeii ?" Jirnovič odgovori: „izméri ga ti, ki vse vćš!" A Žirčvnik reče: „to nij težka stvar. Me potrebuje ga več, nego li jaz; kajti dejàl je: kar ubozemn človeku stvorite v moje ime, to ste meni stvórili ; zatorej, če bodete suknjo dali meni, daste jo Bogd." — S hrohotom se zasniéjeta Jirnovič in Parovič, kateri napSslcd reče: „gospod dekàn! Ziróvnik je suknjo zaslužil, ter nidejem se, da mu je ne bodete kratili." Potem se obrne k ŽirAvniku : „pridi srédopostno sredo, kadar oblačim svojo družino, da tudi tebi mèro vzamem." Žirćvnik je rés prišel in dobil od gospoda Jirnoviča zeleno suknjo a od kueza črn plašč, ki je znotraj imel rudččo pódlako, iu vrhu tega mu je knez podiril tudi klobiik s cvetlicami in šfijevim pérjem za trakom. Suknjo je dal bratu, a v plašči in v klobuku se je do smrti hodil prepirat o svetem pismu.
*) Krìievàe je križevim tolar.

Vera starili narodov.
Artemide (Pinna).
Stari narodi, Grki in Rimljani, niso verovali kakor mi kristjani na jednega pravega Bogi, nego imeli so veliko število raznih bogiiv in bóginj, katere >o (Sestili kakor najvišje bogove nebes, ki nam dajejo blagodejno solnčno svit-lobo ter nam pošiljajo krepilnega dežja. Vse te bogove in bóginje so si mislili v svojej domišljiji kot človeku podohna bitja, ki so podvržena vsem človeškim krepóstim in strastem, z jedinim razločkom. da se človek z najlepšimi lastnostmi dobrim bogovom niti primerjati ne more, v tem ko hudobni bogovi s svojimi hudobijami presegajo najbolj grešnega človeka na zemlji. Zna se, da je bila spačeuost in zmotnjava v tej d6bi noverstva zebi velika. Vsi od kraja, tudi najbolj olikani narodi, kakor n. pr. Grki in Rimljani, služili so ma-libom ter so živeli v nebrojnih zmotah in ndpakah. Tudi stari Nemci in Slovani so bili raalikovajci ter so imeli svoje bogove. Vera starih Slovanov ni bila nič boljša od vere drugih nirodov. Slovanom najvikši bog je bil Perun; Živa ali Lada pa njih hóginja.
Po nauku grških pesnikov je bilo v začetku vse pusto in prazno; v tej vesoljnej praznini pa je plavala neka zmes, ki so jo kaos imenovali. Iz te zmesi je časoma postala Geja (L j. naša zemlja), velika okrogla plčča, ki je ločila Urana (t. j. nebesa) od pezemeljskega sveta, Tartara.
Najvikši bog starim Grkom je bil Zevs (Jupiter); on je bil oče bogóv iti ljudi, največji gospodar in vladar sveti. Skoraj povsod so ga častili kot boga nebes, ki daje dež, dela grom in pošilja strele. V roci drži strelo ali pa ?.ezlo, znamenji svoje oblasti. Posvečen mu je orel.
Med bóginjami uaj omenim le Artemido (Diano), ki so jo imeli Grki za deviško bógiujo meseca ali lune; njeu brat Apolon je bil bog solnea. Mesečni žarki so jej bili zlate pšice. Artemida je bila tudi bdginja leva iu v tem zmislu so jo vpodibljali s podpasano obleko, s tulom s pši-caini na hrbtu ali pa s kopjem v roci. Ob strani je imela lovskega psa ali pa košuto. Kot boginjo meseca so jo vpodibljali s pólumesecem na glavi. Na lov, ki jej je bil uajmilejša zabava, spremljevalo jo je dvajset nimf. Nimfe (Vile) so bile Mginje gozdov in hribov. Pravijo, da je Artemida vjela v nekem gozdu štiri jelene z zlatimi rogovi, s katerimi se je potem na zlatem vozu v Olimp peljala.
Takó je bilo v óuej starej dòbi, ko so ljudje še malikovali. Žalostno je bilo na svetu kakor po zimi, kadar je gosta megla in solnce dolgo ne po-
sije. Narodi so tičali v sužnosti greha ter si niso pomagati znali niti mogli, Obnpati bi jim bilo, ako bi jim ne bil dobri Bog pomagal in jim poslal od-rešenika, svojega jedinega sina Jezu Krista, da se nobeden v njega verujoč ne pogubi, nego večno življenje doseže.	_ f
IRazne ©f^axi.
Drobtine.
Umrl je 16. dné pretečenega meseca 19 let stari hrvatski nmeteljnik na geslih Franjo Krežma, dobro znan tudi Ljubljančanom, ko je pred dvema letoma dajal v ljubljanskej čitalnici koncert. Mi smo tega mladega, vrlega hrvatskega umételjnika, na katerega smemo vsi Slovani ponosni biti, opisali v 10. „Vrt-čevem" številu 1877. 1. ter smo njegovemu životopisu dodali tudi sliko. Franjo Krežma je umrl v Frankfurtu, kamor je Žel na gostovanje z glasovito berlinsko Billsejevo godbo kot nje koncertni mojster. Hrvatska in sploh Slovani so zgubili ž njim velicega umételjnika, čegar slava bi bila izvestno proslula po vsem izobraženem svetu. Bodi mu zemlja lehka, mlademu slovanskemu umételjniku !
V dan 20. pretečenega meseca pa nam je nemila smrt pokosila pred. gosp. Antona Pintarja, župnika na Zalem Logu. Bil je rajnki pravi domoljub, velik prijatelj slovenske mladine, ter je bil tudi ves čas podpornik našemu listu. Otroci, spominjajte se večkrat plemenitega gospoda. Naj v miru počiva !
Slovstvene novice.
* Izbrane narodne srbske pesni z dodatkom iz smrti Smail-^ge Čen-giča. S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. Priredil Janko Pajk, c. kr. profesor. Drngi pomnoženi natis. V Ljubljani. Založila in izdala Klein in Kovač. 1881. 131 str. — Tako ge zové knjižica, ki je izšli v marljivej tiskarni Klein in Kovačevej v drugem pomnoženem izdanji. Ta knjižica je tolike vrednosti za našo slovensko učečo se mladino in za od-raščene sploh, da želimo, da bi se v najkrajšem času popolnem razprodala. Dobiva se pri Klein in Kovaču (Egerjeva tiskarua v Ljubljani) po 40 kr. iztiBek.
Ustnica. (Soap. J. K. t Lj. : Izvirni spisi naj-boJJ agajajo nojema listu, zatorej urno radi «prejeli upi* iz VaSega peres«, kakor to vidite i* danainjega lilla. Ugajala bi nam pa tudi igodorimke povcati, to se sna, pisane v ónem duhu, kakor jo primerno sa mladino. Zntor«0 le veJkrat kaj ! — A. L. v K. : Za danes prepozno. Nekaj Valim prirodopisnim spinom podobnih prinesel je u?é „Vrteo." A nič Oe dé, ako se taki spisi, to se zna v drugačne] obliki, tudi ponavljajo.
Ponavljamo svojo prošnjo, naj bi se čest. naročniki „VrtČevi", katerim je naročnina za I. polletje potekla, podvizali z naročnino, da ne bomo imeli nereda v razpošiljevanji. Do danes nam niti polovica naših naročnikov ni Se poslala naročnine za II. polletje, mi torej ne znamo, ali ostanejo še naročniki, ali morda idé, da se jim list obustavi. Posebno pa prosimo óne naše čest. gg. naročnike, lei nam še vso naročnino za letošnje leto dolgujejo, da bi svojo dolžnost kmalu storüi, ker nam je nemogoče materijalno zgubo trpeti.	Uredništvo „ Vrtčevo."
„Vrtec" izhaja 1. dné rsacega maseca, in stoji za »se leto 8 gl. 60 kr.; za pol leta 1 gl. SO kr. Napis: CredniitTO „Vrtèevo," mestni trg, Iter. 9 v Ljubljani (Laibach).
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Toméló. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.