o januar - avgust \ (PAS) Januar - Avgust c v c index G9/G8 PizŽčni obseg proizvodnj e a) smuč i - lesene smuči -• metalne smuči - plastične smuči b) sanlie c) hokejr palico d) smučarske palice e) čolni f) lestve Vrednost proizvodnje po PLC a) smuči - lesene smuči - metalne smuči - plastične smuči ostali zimski šport - smučarske palico telovadno orodje rekviziti za športne igre - reketi d) vodni šport - čolni c) lestve zaščitna in reševalna sr. g) ostali proizvodi h) razno a) obrat smuči bi splošno lesni oddelek c) kovinski oddelek č) sedlarska delavnica d^ obrat plastiko e) ostalo 121 5 131 6 95 8 108 O O — 14 7 125 5 178 8 113 1 108 9 124 2 94 0 99 6 16 7 10 9 149 O O 186 2 1 O Q IGO 9 140 2 180 2 50 5 193 0 92 6 111 3 105 5 136 7 109 3 134 2 142 5 2945 5 Januar Avgust indort 69/38 PRODAJA Fakturir. prodaja med letom 109,1 a) domači trg - od tega maloprodajna b) izvoz izvoz v US JžS' 121,2 150,4 94,0 94,6 Januar - Avgust index 69/68 ZAPOSLENOST 11T UK3 Zaposleni po 3ez. 99,7 DELOVNE URE Izvršene ure 1C2,2 Plačane ure 101,3 1/elovni ocavi 90,9 IZVEDENI PODATKI Proizvodnja / izvr.ure Povprečno mesečni izplačani osebni dohodek na 110,7 zaposlenega 119,5 smuči -izieta 1720 Milica Kapus Verjetno je tole najstarejši "tehni Sni opis" naših smuči, saj je nastal pred 280 leti izpod peresa Jane za Vajkarda Valvazorja: "Tudi kmetje na Kranjskem v nekaterih krajih, posebno okoli Turjaka, imajo redko iznajdbo, ki je nisen videl v nobeni drugi deželi: z nev£ rjetno brzino se pozimi v visoken snegu s hribov spuščajo v dolino. Za to uporabljajo dve deski, pol co le debeli, pet čevljev dolgi in po pol čevlja široki. Spredej deski uk rive in usločijo, na -sredo pa nabijejo usnjat locenj, v katerega vtikajo noge. Pri spuščanju uporabljajo palico, da so nanjo opirajo in z njo krmarijo... Dosegajo tako brzino kakor drsalci v Holandiji, spretno se izogibajo ovir, ki stoje na poti, skal in podobnega. Nobena stmina j in ni prehuda, spuščajo se po njej po kačje, če je poraščeno, če pa ni, Irse naravnost navzdol..." REŠITEV KRIŽANKE IZ št. 8 / 11 \ Vodoravno: 1. SPLET, 3. MILOST, 12. KRAVAR, 14. KANASTA, 15. LESA, 16. AG0, 10. ARE- AL, 19. OST, 20. TKIVO, 22. SMRK, 23. NT, 24. SOLNIMA., 28. VA, 27. ASTRA , 29. HASIiEH, 32. TIT, S3. GA, 34. FES, 35. LOPATA, 37. LASTA, 39. BA, 40. RAVNILO, 42. ST, 44. ANKA, 47. TRAKT, 40. SPI, 49. RTINA, 51. AVE, 52. AMEN, 53. VATIKAN, 755. RELIKT, 57. ANATOM, KARTA. '•n J poda p sl GIB/J IJS GOSPODARSTVA V OBČINI RADOVLJICA V Z.LV.3.-: ?OLL3TJU 1969 Večina rezultatov 'poslovanja gospodarskih organizacij v I. polletju 1969 je ugodniht Predvidevanja v s:icr:-icah go 3 po dar ske ga razvoja za leto 1969 so bila: močno presežena. Čeprav jo dinamika v prvon polletju zaradi specifičnosti panog (turizem, trgovina, gradbeništvo, gozdarstvo) manjša kot v drugem polletju, je bila dejanska rast zelo in** tohzivna, V smernicah je bilo prc-dvidc ■) 10 cjo povečanja bruto produkta, 'dejansko je preseženo 17 ]ot Isto velja za narodni dohodek (do-Kodek ali neto produkt), ki so je povečal za 22 $ napran predvidenim 12 fi. Z 'dohodkom doseženi osebni ^ dohodki so. narasli za 30 % napran predvideni 12 j> rasti. Dejanska pla čila osebnih dohodkov tega visokega procenta niso dosegla, vendar so za 18 večja od lanskega prvega poll£ tja. Al:o pa upočtevano C 'Jo večjo za poslenost jo povečanje izplr.čanili osebnih dohodkov za 13 jo. Prvič po dolgen razdobju se je narodni dohodek (dohodek ali neto pro dukt) povečal znatnejšo od bruto produkta, kar je posledica racionalnejšega poslovanja pri povečanen povpraševanju, j: tudi zaradi zviša nja prodajnih con izdelkom in s tori tvan« Izplačani osebni dohodki so narasli nekoliko nanj od rasti naro dnega dohodka (dohodka ali noto pro dukta), vendar osebni dohodki, ki so jih podjetja namenila iz dohodka presega rast noto produkta-za G $. (bilten) Dobiček, ki je lotos prvič uvedena okononslca kategorija, jo bil v gospodarstvu dosežen v višini G ft> od celotnega dohodka, kar predstavlja ugoden procent, Ekonomičnost, to je razmerje ned porabljenimi sredstvi in doseženim celotnim dohodkom se'je povečala za 7 $ produktivnost (neto produkt na onega zaposlenega) pa za 17 jo, rentabilnost (ustvarjen neto produkt na enoto vloženih osnovnih in obratnih sredstev) jo narasla za 13 kljub nastali nelikvidnosti. Nasprotno z bujno rastjo dohodka in njegovih elementov so tudi gotovi pojavi v zvezi s sredstvi. Obveznosti do dobaVitoljev 30 se povečale za 37. $, le pri 2 povečanju porabljenega materiala in storitev. V industriji so se obve- znosti do dobaviteljev povečale zn 40 ^ pri 14/6 povečanju porabljeno l' ga nateriala in storitev. Terjatve do kupcev so narastie za 40 jo pri porastu prodaje za 17 jo. V industriji so terjatve do kupcev večjo za 50 jo pri povečani prodaji za 25 Kratkoročni krediti so večji le za 8 jo, vendar je nizek porast le koo pensacija znatnega povečanja kratkoročnih kreditov v kovinski in te kstilni industriji in znižanja do-sodaj visokih kreditov v 31anu, Gospodarski raznah ni šel v celoti v hrene povečanih kreditov, tenv©3 so podjetja eksploatirala ovoje do baviteljo, kupci pa oksplcatirali prodajalce. Povečani blagovni ciklus, ki si ni no gel pomagati s Irre diti, je v denarno funkcijo integriral povečane zadolžitve in povečane terjatve. Seveda ta del finan ciranja nina materialnega kritja (podobno kot ga ni inela enisija ali pa povečanje kreditov brez kri^ tja) in je v nasprotju- z intencijo I ref orne. Seveda nedsebojna kredita ranj a ne norejo iti v nedogled in bodo ona podjetja, ki nimajo soli-j dnih ekonomskih temeljev po nelik-l vidnosti postala se nerentabilna. | IHi);UG TEI J L Industrija je dejavnost, ki jo za-I dnje čase najbolj zaživela, poseb-I no v naši občini, ki je več let ob j čutila stagnacijo kovinsko indus-, trije in težave tekstilne industrij i jo. Sedaj pa imata tovarna V33.IG j in PLAM3LT največ jo rast celotnega I dohodka, nočno povečan dohodek (ne I to produkt) in visok dobiček. Pla-! men Kropa je dosegel največjo maso I dobička od vseh podjetij v občini. I Po stopnji dobička sta visoko Ke- mična tovarna T-odnart in Iskra 0t£ če. Pri tovarni industrijske opreme v Lescah je še vedno tendenca nazadovanja, kljub vladanju naporov kolektiva (materialnih^. Situacijo bo morala rešiti samo vertikalna integracija s kakim veBjim, materialno nočnim in sodobno organiziranim podjetjem. Iskra Otoče je v tem polletju ned najuspešnejšimi. LIP Bled ima dobre rezultate, vendar je zaradi težav pri preskrbi s hlodovino v začetku leta in uničenju str£ ja pri požaru v obratu Boh.Bistrica dosegel nekoliko nižjo stopnjo dobička. Tekstilna industrija ima uspešno rast celotnega dohodka razen Su-kna Zapuže, kjer je težišče prodaje v tretjem tromesečju. Sukno in Vezenine' imata visoko stopnjo dobička, Almira pa pri 1C jo dvigu materialnih stroškov, 36 jo dvigu amortizacijo in 90 jo oddelitvi osebnih dohodkov, ki 30 bili do sedaj nižji, ni mogla ustvariti dobička večjega od 1 jo vre dnosti prodanega blaga. 3lan ina kljub tenu, da večine izdelkov izvaža po stalnih zunanjih cenah, dobre rezultate in dosega 6 jo stopnjo dobička. Kvaliteten kazalec je ustvarjen dobiček na enoga zaposlenega. T 111 "PTT1! F I * n f. -S sl 5 / \ Industrijska podjetja, sc ga ustvarila! Konična Podnart 29.350 con Planeri Kropa 12.780 din Iskra OtoČe 10.330 din Elan Beganje 4.780 din LIP Bled 4.210 din Sukno Sapuše 3.910 'dih Vezenine Bled 3.570 din Veriga Lesce 3.010 din TI0 Lesce 1.870 din ALfaipliL /Radovljica 340 din V industriji, ki jo Se kakor s*: .'O , proj ocenili neto produkt povečala za 28 izplačane osebne dohodke za 25 $ 'in dosežene osebne dohodke iz dohodka za.37 poceni ta dvig znatno izboljšanj d, predvaen v pod j otj ih, kjer so bili do sedaj osebni dohodki niški (Planen, Iskra Otočb, Alnira in Vezenine). LIP Bled ina pri 12 l/c povečanju dohodka (noto produkta) 49 "jo povečanje iz dohodka oddeljenih osebnih dohodkov, Veriga pa obratno pri 17 $ povečanju dohodka 7 $ povečanje od deljenih ocobnih dohodkov; Po evidenci'osebnih dohodkov se je v industriji povprečje nosečnih do hodkov' povečalo napran lanskem A J. \ prvenu polletju za 23 $>. Največje povprečje in največ^ '/ovočanje . i ina Elektro Kranj dihi 1.439 pri po_ ' večanju za .33 . UjoCu sledi Koni- čna tovarna Podnart s 1.278 lin in 19 ‘p povečanju. -Llajvočjo stopnjo, povečanja ina ?lanen Kropa in to 44 fof vendar pri nizki lanski osnovi. Poleg imenovanih ina j o v prvo:: polletju nad 1.000 din naaečnoga povprečja LIP Bled 1.178 pri 25 j> povečanju. Pekarna Lesce 1.154 din ' pri 25 povečanju-, Iskra Otoče 1.135 din pri 20 $ povečanju in Elan Begunje 1.050. din pri 19 $ povečanju.. Majnišje mesečno povprečje ina ob-, rat godnih oblačil v Boh. Bistrici din 326.-, ki jo So tako‘nizko lansko polletno povprečje znižal še za 2 $. Ugodnejše, toda nizko povprečje ina tovarna čokolade SITO - Gorenjka din 790.* pri 9 ^ pc_ večanju, tovarna Čipk in Vezenin din 859.— ri 1 'J3 znižanju in Alni ra din 830,- pri 18 fi povečanju, Iskra Lipnica din 858,- pri 10 j> j povečanju tor oukno Sapuže din 081,-pri II fc povečanju. N R A A R D N PB3JELI GM0 22 liEGITEV, OB TEGA: 'pravilnih 20 nepravilnih 2 jrji •!,7iT>A'iT“ ''!A ^TTTo 1. -nagrada 30 din IBAGAII Milan 2. nagrada 20 din GVETSIA. Alojz 3. nagrada 10 din PE3K0VTČ Vera OD * | Sabor vtis, ki ga naš kupec ponese | 3 seboj je nožan dejavnik pri odlo-I Čanju v poslovanju z nani in ki vz~ | buja zaupanje v dolgoročno poslovat j njo z Elanon. ! ■ Nekaj živih primerov ob priliki I zadnjih obiskovj "ilo je skoro 80 I Švedskih, norveških in finskih tr-J govcev, la:: nato preko 20 nemških* I 10*. 16 Belgijcev, vmes pa I še posamezni obiski"in'pa'2S. in 24. , 9* še udeleženci komercialnega so-I ninarja iz Jugoslavije. I l Na splošno nan obiskovalci pronaša-I jo svoje vtise, da je tovarna zelo ! Urejena, da ima dobro delovne pogo-I je, da ina zavidljivo lopo lego in I okolico* I | ?dsobno pa je bila za nas vspodbud-I na ugotovitev mnogih obiskovalcev, da se tudi delavcem v neposredni I proizvodnji, pri strojih in kjer ko i li jasno vidi, da dobro-voljno in z interesom in prizadevnostjo opra-I vijejo svojo delo in da prijazno I spremljajo obiskovalce. I No ostanejo pa seveda brez kritič-I nih pogledov in pripomb, I Prod novim skladiščem telovadnega I orodja me je pocukal eden od obiskovalcev sa rokav in r.e pomenljivo I opomnil, kje naj iščemo rezervo za I sni žanje stroškov. Lled vrati prod , Skladiščen jo šest delavcev rezalo j in ravnalo papir iz bale. I Ilič koliko srečanj očitajočih pogle I dov doživljamo j čo naletimo ob obho i du obratov .na pare ali skupine de-I lavcev v prijetnem razgovoru, pri stroju ali vetrolovu. Cpot očitajo, I tudi tu je vaša konkurenčna . :oč. IJe I kateri ugotavljajo, da imamo še mo | go ročnega dela. Drugi zopet, da jo mnogo lesnih odpadkov, tretji ali gledano na položaj rasti lesnih e-lenentov v snučeh* Nekdo se spota-kno ob na tleh ležeči predmet* Eden se spomni, zakaj so nam belo označena pota po obratih, Če je vse nastavljena. Torej red in čistoča ne zaradi obiskov, temveč zaradi nas Vseh, ki preživimo velik del živ*-* 1j enja v tovarnii PraV nič -.ni, skrbi, da roda in čis-> toče ne bi mogli vspostaviti in vzdrževati , čo sprejmemo v delovno razmerje še nekaj čistilk ali čistilcev* da bodo 2a nami pospravljali in za nani pobirali škatlico od Cigaret, vžigalic ali čike. Posvetujmo se kaj jo storiti, ali je premalo posod na smeti? Novih delavcev ne kaže sprejemati v te namene * Narobe je, če bi s ton pisanjem vzbudil nejevoljo do obiskov. Narobe, naj bo, bedimo obiskov veseli, oaj inamo takrat priliko, da se postavi no in predstavimo, kot ^napreden in organiziran kolektiv socialistično proizvajalne skupnosti. Novi stiki nan bodo prinesli novo po3le in nove devize in še boljše živijenske :/0>je. 8 g <& ing. Jurij Hočevar ZA IZ3IZG 1I0VEGA - UP/liO - ilAJBOLJSEGA ZNAIIA TOVAJHO "EIAIT" Gi£C UBRALI POT INTERNEGA llft.T3ČLfcJA - IN ZKO POVABILI K SODELOVANJU 9 NLJ30U RlIZllAIHH STROKOVNJAKOV G TEGA POIIiGOIJA. ČS 31 KAKŠEN ČLAN ilAČEGA KOLEKTIVA IIaSL LASTHO ZAMSEL JO L/JffiO POS33BUJ3 KOMISIJI. v , . VSEBINA 3AZPI3A PA- JE TAKALE: O "INSTITUT Športnega orodja ELAH", Begunje na Gorenjsken ItAZPISUJE DJTE3HI NATEČAJ za izdelavo novega zaščitnega znaka Tovarno športnega orodja ELAN, Begunje na Gorenj sken SINOPSIS HALOGE INSTITUT športnega orodja SLAN, Begunje na Gorenjsken razpisuje natečaj za elenente celotne podobe podjetja! v ELAN tovarno športnega orodja, Begunje na Gorenjsken Osnovna intencija je dobiti zaščitni znali, ki bi tvoril skladno celoto z zaščitnin napisen in dopuščal različne nožnosti konbinacije obeh (prvega nad tiru gin, prvi zraven drugega, san znak ali san napis) z ozircn na različne potrebe identifikacije proizvodnje kot tudi vsega adninistrativnega gradiva iri enbalaže, i * , Osnovqe dejavnosti podjetja so s proizvodnja suuči, čolnov in športnega o-rodja. Tc.:u ustrezno jo najti najustreznejši način aplikacije :'u\ gornjih proizvodih. ELANtLAN E LANEL ANE Podjetje jo lansko leto še lansiralo, kot izmenjavo prejšnjega zaščitnega znaka, nov, zgolj zaščitni napi3 c tipično vezavo črk AH in črto zgoraj in spodaj. Navedeni napis je deloma že uveden, tako da naj avtorji primarno iščejo znak, ki bi bil korespondenčen s te" napisom. Pri isti grafični kvaliteti večjih osnutkov, bo imel znak z uporabo tega napisa prednost pri končnem vrednotenju, zaradi kontinuitete podobe'podjetja. Ni pa uporaba dosedanjega zaščitnega napisa brezpogojna, v kolikor avtor z drugačnim logotypom in prirojenim zaščitnim .znakom najde likovno skladnejšo, grafično in ekonomsko propagando efektnej so rešitev. Avtorji naj predloze dela na listih 30 x 40 cm v naslednji obvezni sestavi; 1. zaščitni znak - simbol 2. zaščitni napis 3. Proporčni odnosi - zaščitni znaks simbol 4. tipična barva - oziroma barvno kombinacije pri uporabi 5. enobarvna redukcija 0. aplikacije po točki 3. prikazane na; a) smučeh: zgornja in spodnja ploskev b) čolnih c) telovadnem orodju d) dopisnem papirju - kuverti e) zunanji reklami (reklamna tabla, ali svetleči znak ali plakat) Zgoraj navedeni elementi naj bodo prikazani kot del sistema, ki se ga da dopolniti in širiti v vda področja vizualne pojavnosti podjetja. K GOBIjlLOVAIUTJ 30 VABLJENI 3L352SČI AVTORJI s - J0Ž3 S3UMEN, ing.arch. LJUBLJANA, Jesenkova 2 - \kJJdij. JOBBAVEC-L/iJOVIC, ing.arch. >jJU3LJAI-IA, A3 Cankarjeva ,5 - IVAN DVORŠAK, grafik, I.ARIBCfA, Bctnavska 110 - GREGOR 'KOŠAK, - ing.arch. UUBLJiUIA, Streliška G 1 - J.3L£flEJ ing.arch. LJUHLJANA, Rimska c, 20 - JMJ3Z RAVNIK, INŠTITUT - ELAN, BRGUIJJE - P3T3R GEALAR, ing.arch. LJUBLJANA, J araka 29 - iCIGTL GTANE0, ing.arch, LJUBLJANA, Borsetova 19 - JANEZ VRHUNC, ing.arch. LJU3LJA1IA, Večna pot 69 Izbran osnutek zaščitnega znaka bo nagrajen z nagrado 4.000,00 din. Avtorji osnutkov za sodelovanje pri natečaju bodo prejeli odškodnino po 500,00 din, če bodo njihova dela v skladu z razpisanimi zahtevki. YG Podeljena prva nagrada vključuje 'avtorske pravice za vse v natečaj poslane osnutke prve plasiranega dela, s prednostno pravico realizacije, ki se honorira po Pravilniku ^.LOS-a. Odškodnina 500,00 din ne vključuje avtorskih pravic in ina na izrecno željo avtor pravico do vrnitve osnutka. V kolikor bo razpisovalec zainteresiran za odkup avtorske pravice parcialnega kesa nenagrajenih del, se z avtorje:.! pogodi za odškodnino, ki je po tarifi za grafična dela iz leta 13'34 zvišana za 40 'jo. Nagrada in odškodnina bodo izplačani v neto zneskih na žiro račune udeležencev najkasneje 30 dni po končaner. ocenjevanju osnutkov. 0Z2L1JJNLUU. KOLfIGlJAl - ing. J033 03TE9l£AtT, g6neralni direktor tovarno 3LAN - VEKO BOGATAJ,' komercialni direktor tovarne SJLAN - ALBEST MM], grafik, IJCJELJ/m, Fabianijeva 21 - N-JI/- USITUl/i., ing. arch., LJUBUiil/i., Sarhova 30 - UR0S VAGAJA, ing. arch., LJUBTjJAII/1.., Kebetova 28 Rok za oddajo del je 31. oktober 1969. Dela norajo biti oddana na naslov: INSTITUT športnega orodja ELAN - "ZNAK", Begunje na Gorenjskem Natečaj j e anonimen. Avtorji pošljejo dela, opremljena a šiframi in posebej kuverto, v kateri je ine in naslov avtorja. Begunje, 27. september 1939 Razpisovalec natečaja: Dipl.ing. Jurij Hočevar -NELANELANELANELAN. 11 osebodohoc 003B1TI DOHODKI V JUGOSLAVIJI III SLCVSillJI (bil. ton) Po 'podatkih zvezn.egasr.voda za statistiko v Beogradu in po podatkih zavoda ! '3123 za statistiko v Ljubljani, je bil v- letošnjem prvsn polletju, poprečni i nominalni osebni? dohodek zaposlenega v Jugoslaviji $35 ^dinarjev, v Slovc-j.niji pa 1,032 dinarjev. To pomeni, da so bili poprečni nominalni osebni l dohodki zaposlenih v Sloveniji v letošnjem prvem polletju se 1.5,7 f> večji j od jugoslovanskega poprečja. ! . ^ j Poprečni nominalni osebni 'ddohodki so se v letošnjem prvem polletju v pri i merjavi z istim obdobjem lanskega leta povečali za vso Jugoslavijo za 14 J fo in aa Slovenijo 15 fo, I ' I Pregled nominalnih osebnih -dohodkov za letošnjo prvo polletje v.Jugoslavi i ji in v Sloveniji ter’ indekse sa prvo polletje 1969 / prvo polletje 19G8 ! omogoča naslednja razpredelnica! SS»J din indeks SHS din indeks SKUPAJ . 935 114 1.082 115 Gospodarstvo 902 115 1.050 115 industrija 909 110 1.046 116 limeti j stvo 746 111 838 113 gozdarstvo 738 106 958 108 gradbeništvo 883 112 1.024 116 promet 994 113 1.117 116 trgovina in gostinstvo 992 117 1.149 116 obrt 85A 114 996 114 komunala 913 112 . 1.022 111 negospodarstvo 1.105 113 1.260 114 Kult.soc.dej. 1.063 112 1.223 114 Družb, in dra. službe 1.197 114 1.380 116 I idealni osebni dohodki so se najbolj povečali od leta 1067 do 1039 v Črni Gbri in to za 11 fo. V Vojvodini so se povečali aa 9- v Srbiji sa B fo, v [ Hrvaški in. Ko sne tu aa 7 fo in v Makedoniji ter Sloveniji a?, 6 %. Seveda ne I smemo prezreti, da je nivo poprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji višji I kot v drugih republikah skladno s produktivnostjo dela in da so poprečne I ceno prehrambenih in industrijskih predmetov oziroma uslug, v Sloveniji do | kaj višje kot v drugih republikah, I j V I. polletju je bilo v našem podjetju povprečje osebnih, dohodkov 1.040 din j V primerjavi a državnim povprečjem a |?i0 din, je to nekaj nad 16, fo višje po I vprečje, . • j Ge pa primerjano jugoslovansko nizko povprečje v lesni industriji z 740 din pa je povprečje naših, osebnih dohodkov kar aa’42 fo višje. Znano nam je tudi ''povprečje sa mesec julij, ko je bilo 1.253 din/ in avgusta, ko smo dosegli . 1.126 dir:., tako da se je povprečje v letošnjih 8 mesecib. dvignilo od 1.048 din na 1.083 din. \ 100 LETNICA aSPDHLISKD ckSILSEO TjiKiiGVAHJS L33-NODJDUSTEUSKUI PODJETIJ SLOVENIJE V BEGUNJAH. V jubilejnem letu 100-letnice gasil^ stva na Slovenskem je naše podjetje na pobudo Gasilske zveze Slovenije prevzelo pokroviteljstvo nad tem te kmovanjam. Organizacija tekmovanja je bila poverjena Industrijskemu ga silskemu društvu našega podjetja in je bila izvedena brezhibno. Člani našega društva so pripravljali pro~> stor, okolico in rekvizite ves teden, tako .da je bilo v 3oboto, dan pred tekmovanjem že vse nared. Od osemindvajsetih podjetij se je tekmovanja udeležilo 12 ekip in vse so bile prepričane v uspeh. Koračnice in domača glasba so v nedeljo ago-daj zjutraj naznanjale, da se bljea nekaj velSBkega. Sonce, ki je sijalo vse dni tja do nedelje in krasilo ta idilični Gorenjski kraj, se je mora lo umakniti meglenim oblakom, ki so pošastno viseli prav do dna Karavank in imeli orno občutek, da se bo vsak čas ulilo. * Vse to pa ni prav nič motilo prisot nih. Po svečanem mimohodu so ob osmih fanfare naznanile pričetek tekmovanja. Vse te.Taovalne gasilske enote so -so . zagrizeno vrgle v boj za čiri boljšo uvrstitev. Med njimi je bila tudi gasilska enota na ti e ga podjetja. 'jo j je bil hud in vse do konca tekmovanja se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. J Po skupnem seštevku vseh štirih di- I sciplins trodelni napad, taktična I vaja, polaganje 105 m cevovoda ter GASILCEV i Andrej Resman j I testov iz preventive, smo dobili zmagovalca. Zmagali so gasilci LIP-a Radomlje, drugi je bil LIP 31,Gradec, tretji E Pidbnica, Č£ trti Elan Begunje itd. Pri tem bi poudaril, da >so bili gasilci naše enote izredni in da so bili v treh disciplinah ned prvimi, le v taktični vaji so izvajali vajo točno po programa taktike, dočim so ostali izkoristili slabost točkov-nika in nam prav v tej disciplini pobegnili, To nas je 3eveda stalo prvo mesto. Tudi s četrtim iftestom v Sloveniji in prvim na Gorenjskem, sme lahko zelo zadovoljni. Pripomnim naj, da so bile ekipe, ki - so bile plasirane pred našo, že nosilke olimpijskih gasilskih odličij in prav v olimpijski disciplini smo jih mi premagali in bili daleč prod njimi. SJcupni mimohod V3eh udeležencev mimo svečane tribune na kateri so bili poleg predstavnikov podjetja, Republiške in občinske gasilske zveze ter predstavnikov 3.'aipšč inskih organov, je naznanil konec velikega boja gasilskih enot, ki so dokazale, da so solidno izvežbane in pripravljene braniti podjetja pred požari ali elementarnimi nesrečami. (nadaljevanje na str. 17) 13 $ o o o o . o o (iz 'Informacij) 0B3*iJIZi<-3IJA I-CDJ/iTJA - 001T07L DELITVI DOIIOZS. Temelj za solidno pripravljen sistem notranje delitve in rsagrajevan-ja je preučena,organizacija podjetja, kar pomeni, da je podana nadrobna razčlenitev delovnih mest z navedbo strokovnih opravil, njihovega obsega in tudi odgovornosti, ki jih ima posameznik na delovnem mestu. Da lahko sestavimo organigram, je potrebno proučevanje opravil in u-gotavlJanje, katera od teh so za ne moteno odvijanje poslovnega in jroi zvodnega procesa sploh potrebna* Izhodišče je tako snemanje sedanje organizacije, 3e pravi, kaj se dola na posameznih delovnih mestih. Tak povzetek služi za ugotovitve, k j er se v podjetju kaj dela in zakaj. V večini naših podjetij bi bila potrebna reorganizacij^moslovanja, to je sprememba obstoječe organizacije, ki mnogokrat ne ustreza obsegu poslovanja ali doseženi stopnji razvoja. Značilno je, da so st naša podjetja razvijala iz manjših podjetij z raznimi rekonstrukcijami in novimi investicijami, pri čemer so jo bistveno spremenil tehnološki proces in predvsem obseg poslovanja, 1 sočasno pa ni bila dopolnjena ali prilagojena organizacija« Take jo Prišlo do neusklajenosti osnovnih .funkcij in stihijskega povečanja števila raznih delovnih nest v str£ kovnih službah in oddelkih. Prvi pogoj za uspešno izvedbo reo£ ganizacije je jasno postavljen cilj,( kfi ga želi podjetje doseči in čimbolj široka informiranost V3eh čla- nov kol el tiva o ciljih in nalogah za bodoče časovno razdobje. Gamo čo 30 proizvajalci obveščeni, zakaj so potr ebne določene spremembe v organizaciji in kaj želi podjetje s tem doaeoi lahko pričakujemo njihova zanimanje sa ramo spremembe oz. bodo predvidene organizacijske ukrepe osvojili. Organizirati pa ne pomeni samo usklajevanja temeljnih faktorjev proizvodnje, to je delovnih sredstev, predmetov dela in’ dela ali z drugimi besedami razmestitve strojev in strojnih naprav, priprave delovnih mest in predlaganja določenih obrazcev, ampak pomeni hkrati urejanje medsebojnih ljudskih odnosov. Frav zato je važno, da pri reorganizaciji podjetja sodelujejo inženirji in tehniki, ekonomisti, pravniki, psi-holori, skratka, govorimo o teomski (skupinski) nalogi. K \ \ C: n,/mi SKAuamvci, gostje tovarne "elan" Simpozij o opreni zn alpsko smuča-njo! "Elan" tovarna Športnega orodja B_e gunje na Gorenjskem je od 6, do 13, septembra gostila 77 Nordijcev in sicer Svode, Fince in Norvežane v znanem letovišču na Ble$u, "Slan" ima na skrbi, ne samo rekon strukcijo tovarne, niti samo skrb za kvaliteten porast svojih izdelkov, temveč tudi na kakšen način utrditi poslovne zveze in tržišče. Vodilni predstavniki tovarne so že dalj ča3a skrbno bdeli nad programom, da bi gostovanje švedskih, fi nskih in norveških trgovcev v Jugoslaviji čim lepše uspelo. Za kaj jo prav za prav šlo? "Elan" je hotel Nordijcen prikazati na najbolj plastičen načih vse o proizvodnji in uporabi alpske smučke, Elanov zastopnik iz Skandinavije - g, Lara Bengtsson, je nekaj tednov^ pred začetkom simpozija dopotoval v tovarno Elan, kjer oe je z vodilnimi funkcionarji podjetja do potankosti dogovoril kako naj v cel£ ti poteka ta pomemben mednarodni sestanek. Skupilo s predstavniki Elana je sestavil program bivanja nordijskih i trgovcev, tako, da so si lahko udei ; leženci simpozija temeljito spozna l' li z vso problematiko alpske smučke | v proizvodnji Elana, I Da je bil ta simpozij resnično na visoki kvalitetni ravni so dokaz tu I di predavatelji, ki so nalašč za j to priložnost sestavili svoja pre- I davanja, tako, da so našla pravilen I sprejem in odmev pri vseh navzočih. Najprej naštejmo vse udeležence -[ strokovnjake, ki so sodelovali s svojimi prodr vanj i na Blejskem simpoziju: - strokovnjaki razvojnega inštituta I Elan in servisne službo Elan, [- z dvema predavanj ima je sodeloval profesor na Visoki šoli za telesno I kulturo v Ljubljani Marjan Jeločnik, j- pomemben prispevek je bil s strani I profesorja zagrebško filozofske fa- { kulteto dr, Borisa Petza, Razen teh pa še predstavniki znanih I tovarn: I "Markor" - tovarna vozi "Holmenkoln" - maže za smuči I "Garnont" - smučarski čevlji I "Uvex" - smučarska očala i Govorijo Elanovi strokovnjaki: i v/ I Ce preidemo h konkretnim predavan- I jem, potom 3e moramo zaustaviti kar takoj pri predavateljih same tovar-l ne "Elan": J ing, Jurij Hočevar je govoril o raz 15 . voju, sedanj en stadiju in o načrtih i Slana, j ing. Peter Petricdk je govoril o konstrukciji smuči, medtem ko se ! jo lotil vseh 'specifičnih lastno-j sti alpake smučke ing. Andrbj d,o-! bič* I ! Živahna razprava ja prikazala kako j ponenbna so taka srečanja, ko sc j trgovec na svojo oči prepriča ob i tehnični besedi in; praktične delu j o sinički, ki je danes prednet velA i kih razprav, no sonc med vrhinskini i J alpskini stražarji, temveč na spi,o-j srp vseh tistih, ki se ulrvarjajc z | rekreativnim smučanj en* I Profesor na Visoki Soli za telesno | kulturo v Ljubljani i£arjan Jeločnik j je avditoriju spregovoril najprej o i nastanku in pomenu alpskega s.račan-ja na sploh, v Jugoslaviji, v svo» I jen drugem predavanju - izbira snu=~ ! či in smčarpke opreme - pa- je načel .i vprašanje, ki ja vzbudilo največje 1 zanimanje poslušalcev. Vsi navzoči j so soglašali z mnenjem, da je prof. I Joločnik ponovil nekatere že snene J ( stvari 6 alpski suučki, vendar pa ‘ i pomeni taka razlaga za trgovca nep-'j reconljivo : vrednosti. • l Aplavz liarkerj evern zastopniku! I Znano je, da tovar.if. ,"SIan" in "l.iax J ker" v Jugoslaviji tesno sodeluje-I ta in zato ni8 Čudnega, da je na > j simpoziju spregovoril tudi sastop-. nik "darkerja". i-Ia praktičen način I in zelo otipljivo je predstavnik j "Markerja" prikazal vse novosti so-| dobnih' alpskih vosi i:a :xiogi : po_s j lušalcov že dolgo po njegovih izva-I janjih niso zapustili sejne dvora-i ::e "Parker" se je ob tej priložnos-[ ti resnično vsestransko izkazal, i predvsem s dobro.pripravljeno inter_ I pretacij.. Zato ni nič čudnega, če ’ je ob koncu svojega razgovora in : praktičnega dela požel" velik aplavz. 16 '• , \ \ ! Ue s:::erio pa mino predavanj zastop-; nikov "Garmonta", "Uvoza" in 'llol- i nenkola". | Univerzitetni profesor iz Zagreba (■ dr. Petz je govoril o psiholoških j motivih pri nakupovanju smuči. Ta ' mednarodni priznani jugoslovanski str kovnjak jo z izbranimi besedami in z dokazi, :r.r za trgovca -največ velja, opozoril na različne tive kupcev, ki izbirajo tak-1' šno ali 'irugačno blago. Smučka je \ že posebej privlačen predmet- za ku I pca in če znamo kupcu prikazati vrednost in kvaliteto, potem smo dosegli vse. * j • V programe, bivanja na Bledu so ime I li n., a! e žene i simpozija tudi obisk v tovarni "IJIan". Razdeljeni v več ! skupin in pod strokovnim vodstvom 31an.vih vodilnih uslužbencev, so si ogledali, sodobno moderno 3iano-i vo tovarno, ogledali so si Elanovo 'j proizvodnjo smuči in na koncu z za- dovoljstvon ugotovili, da čejonsko kupu-jejo kvalitetne izdelke, ki bodo po njihovem mnenju lepo sprejeli na Skandinavskem tržišču. Slon je 77 udeležencem seminarja :iu dil tudi prijetno bivanje v nevem hotelu "Golf" na Bledu in v prostem času jim omogočil Številne izlete v bližnjo in daljno okolico turističnega Bleda, Po končanem seminarju in ob slovesnem zaključim je vsnic udeleženec prejel posebno- diplomo, kot viden znak za udeležbo in obenem kot dokaz, da so si vsi sodelujoči v Ela--novi organizaciji izpopolnili nv>je strokovno znanje o opremi in proizvodnji alpsko smučke. Z velikim zadovoljstvom so zapusti- li Bled, Slovenijo in Jugoslavijo, V imenu gostov iz Jugoslavije pa jo o simpoziju spregovoril Elanov zastopnik v Skandinaviji g. Lars 3enft-t3son. Zadovoljni smo, tako z bivanjem in odlično organizacijo na Eledu, Program nam jo omogočil boljše spoznanje in tesnej Se stike s tovarno Elan, ki pomeni danes v 3vetu pojem kvalitete in elegance. 1 100 LET........ (nadaljevanje s str. 13) Po skupnem kosilu, ki je bilo za vse udeležence pri .Avseniku, smo 3e razšli z Soljo, da se prihodnje leto spet srečamo v enem izmed lesnih podjetij in pokažemo kaj smo se v tem času naučili. i Za IGrD "Elan" so nastopali sledeči j gasilci: Malovrh Slavko Jragan Anton Mulej Janez Kranjc Srčiko Ležmcn /inton IToval: Stefan Blažič Valentin Lavrič Karel Euršič Sordžn Gresorič Fram desetar strojnik sel 1.napadalec 2,napadalec 1.vodar 2. vodar 1,cevar 2,c evar rezerva ikipo je vežbal gt.vAlski častnik tov. Mikic Vlado. Vsem tekmovalcem, sodelavcem in odtalim gasilcem, ki so sodelovali p.vi tej prireditvi, iskreno priznanje. 17 ing. JoSe Osterman SE 0 REKLAMI UL5ETN0ST IRODAJUttk JE POSTALA SNA* 1JGST! | Ko se v našem podj&tju vsakoletno ! odločamo za denarna sredstva, ki ; jih nanenjamo reklami, publiciteti i in propagandi naših proizvodov, se ! Šesto sprašuj-euo, če za naše pcjme z viso5ri.nl številkami, nisno proti-i ravali. Vse skupaj cesto ocenjujemo is ozkega obzorja domačepa tržišča, 'I »ne pa svetovnega tržišča, na kate-j. rega pretežno plasiramo naše proiz-I vode in na kat ar er. s publiciteto in i propagando šele ustvarjamo primerne predpriprave za njih plasnan, ! Te cini srno iz italijanskih virov po j sneli podatek, ki sc, sioer no r.ana-I ša na propagando športnih proizvo-j do v, temveč predvsem za plasman I pralnih strojev, hladilnikov in raz ! lične vrste gospodinjske opreme. I Italijanska industrije gospodinjske I opreme je v letu' IvdD porabila nad ! 7 milijard Lit, s publiciteto in propagando v tiska, na radiu in televiziji. Dvajset firm jo udolože-I nih v teh stroš "ih z 83,7 j>» Inves-I tičij e za publiciteto in propagando j pa so bile,porazdeljene med'tradicionalno posredovalce propagande sledeče s I na dnevnike in periodični tisk je odpadlo 68 'p, na ■ TV ' 30 in na radio 12 $ porabljenih sredstev "Umetnost prodajanja nekdagih časov" je povckiril Lanberto l.vazza, svetovalec firme Zanussi iz Pordenona, ki je vodilna v proizvodnji gospodinjske opreme v Italiji, "jo danes postala znanost, ki zahteva temeljito priprave, študije, raziskave in izpopolnjevanje metod," Te umetnosti .prodajanja in publicitete sa -odo morale naučiti seveda tudi vse tovarne in med temi je tudi naša, ki pa po tej poti ta problem Se dokaj dobro obdeluje. - Ilas pa delno preseneča podatek, ki kaže, da italijanski proizvajalci gospodinjsko opreme, namenijo več sredstev za propagiranje in reklamiranje svojih proizvodov v tisku, kot pa po televiziji in po radiu. Pri nas pa je razmerje, vsaj pri drugih podjetjih, verjetno obrnjeno . \ 18 septembra O ?ranc Valjavec 3TA1IJJ ^DliOVDES GIL3 D1J3 30. 9. 1969 V podjetju z obraton družbene prebrane je bi?.o skupno zaposlenih 841 delavcev, od toga: 35.1 noških 290 žensk V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 2.0 delavcev, od toga; O 24 noških 4 Seneke GI3AI7JJ) 33L0V1I3 GIL'3 V podjetje smo tekon neoeca sprejeli sledeče novtj delavce* ZULJAN Tatjana - delavka, na delovno mesto nontažna dela v obratu snuči, KLUIAE. liarjan - delavec, na delov-no po sto skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov - za določen čas, OLG?;KIT Janca - delavec, na delovno nesto transportnega delavca v pgnožnen obratu, liULiiJ Jože - rezkal ec, na delovno ne sto rezkalca v ponožnen obratu, / EILIE Franc - nizar, rva delovno ne sto ročna nizarska dela v ob ratu snuči, GOE-ICNIK Llajda - delavka, na delovno nesto nontažne dela v obratu snuči, /JilGTOV Ivana - delavka, na delovne nesto nontažna dela v obratu snuči, DOLAR Anton - nizar, na delovno ne_ sto ročna nizarska dela v ob ratu snuči, v CZ-ild Kaksiniljan - nizar, na deLo vno x.iesto ročna nizarska dela v obratu snuči, ^tOHAU Pavla - delavka, na delovno nesto čistilke v ponožnen obratu, VJ13ČKC ing. Maks w dipl.ing, lesn£ industrijske stroke, na delovne nesto pripravnika v tehničnem sektorju - iz JLA, I.ULI3J Janez - delavec, na delovno nesto transportnega delavca v skladišču gotovih izdelkov - iz JLA STCJAl-lOVSir.1 Slavto - nastavnik fis kulture, na delovno ne sto komercialista -trgovskega zastopnika v Skopju. J Iz podjetja pa 30 odšli: lj D0I3IDA ing. Franc - dipl,ing. lea«* no-induatrijake otroke, zaposlen na delovnem mestu pripravnika 'v tehničnem ao-ktorju - po sporazumu, S SU31II2 Stanislava - delavka, sapo-3 lena' na delovnem ne atu non tažna dela v obratu anuči -I po sporazumu, / I KOIfALJ Rudolf - ključavničar, sapo .[■ g len na delovnen ne s tu reno ntnega ključavničarja v po nožnem obratu -- v JLA., I PAFL3EI Mirko - sedlar, zaposlen v sedlarskem oddelku na delovnen' mestu, sedlarska dela -po sporazum, zaradi invalidske upokojitve, r|.' 1 ' ' BIZJAK. Ivana - delavka IH, zaposle na na delovnen nestu čisti-, Ike v pomožnem obratu - po j sporazum, | v v EA7CIC dipl.ing. Janez - diplomira ni strojni ir.žehir, .sapo sl en na delovne::: mestu glavnega konstruktorja v konštrvm.oi-I jslcem oddelku - -jo sporazumu. !.■. ' ■ ! O I / ,a 0 -J' S T V L ! I Bodila se j os FAT3AG1II'I Severinu deklifea O P 0 E 0 E E ! Poročil sc je:: v /..•uSCMO ing. Maks - napo s len. na delovnem mestu pripravnika v tohnič-nen sektorju. v Čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi živijenski poti! Z L 11 V A L A Ob težki izgubi dragega moža MGK03 3BAHJA se iskreno zahvaljujem sindikatu in delavnici polizdelka smuči za podarjene vence in vsem za izrečena sožalja. žalujoča žena Pepca in otroci \ O JUBILAN ;) o jD fj > ujL-v \ e?*3)'oj V SEPTEMBRU GO PP.AZN0VALX SVOJ JUBILEJ SKUPITE DELOVI O DOBE V HA3EM PODJETJU: Grebem jak Ilezka v/ Gubic Jožefa Vidic Antonija Jakše Stanko Mikič Jožefa Zupan Francka Jamoek Majda Kavčič Antonija 10 let 10 let 10 let 9 let 9 let 9 let 8 let 8 let Potočnik Janez - kontr. 0 let Lavrič Karol Poklukar Janez Šlibar Avgust Bizjak Ivanka 7 let 7 let 7 let 6 let 1. Finžgar Kiha 24 let 34. Dijak Alojz 6 let 2. Ribnikar Franc 18 let 35. Dolar Filip 6 let 3. V/eithauser Avgust 16 let 38. Erman Zdenka let 4. Baloh Franc 14 let 37. Peterman Janez 6 let 5. Gašperin Cecilija 14 let 38. Piškur Silvester 6 iet 6. Marolt Frančiška 14 let 39. Podlipnik Slavica 6 let 7. Potočnik Frančiška 14 let 40. Robič Helena 6 let 8. Kolman Anica 13 let 41. v Šinkovec Jožica 6 let 9. Jagodic Frančiška 12 let 42. Tadič Milena 6 let 10, Likozar Milan 12 let 43. Tavčar Janez 6 let U. v Skofic Florijan 12 let 44. Vavpotič Marjeta 6 let 12. Valjavec Franc 12 let 45. Petriček ing. Peter 6 let 13. Ferk Julijana 11 let 46. Bergant Franc 5 let 14. 3ernard Ljudmila 10 let 47. Bukovnik Ivan 5 let 15. Boštjančič Amalija 10 let 48. Demšar Milena 5 let 16. Kušar Agata 10 lat 49. Erzar Janez 5 let 17. Mali Ivanka 10 let 50, Gartner Jana 5 let 13. Mokos Jožefa 10 let 51. Javh Tilka 5 let 19. Rozman Pavel 10 let 52. Kapus Emilija 5 let 20. Rožman Valentin 10 let 53. Kapus Stanislava 5 let 27 54. Ilatrasnik Severin 5 let. 55. Kunčič Jože K *J let 56. Peternel Luilena 5 let 57. Piškur Terezija 5 let 50. Sozman Marija 5 let 53. Gaje Marjan 5 let 60. Triplat Pavel 5 let 01. Triplat Pavla 5 let 82. Zadravca Anica 5 lot /ser,,