'■S.. - /'•.-p''-'.'
Delovni dogovori
V.

15. avgusta 1975 - leto XI - št. 31 (290) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
m V SOLIDARNOSTNI AKCIJI ZA BRKINE SMO ZBRALI DOSLEJ 17.585 DINARJEV
Bodimo solidarni prav vsi!
Po podatkih, ki jih je posredoval Odbor za solidarnostno pomoč Brkinom pri Občinskem svetu Zveze siindikatov Sežana, smo v SR Sloveniji zbrali ddo konca meseca junija za pomoč Brkinom skupaj nad 3,883.000 dinaijev. Delavni ljudje z območja občine Velenje so za pomoč Brkinom doslej prispevali 17.585 dinaijev.
S solidarnostno akcijo „Brkini" smo začeli pred letom dni sistematično reševati tudi problematiko tega značilnega nerazvitega območja v SR Sloveniji. Prva naloga je bila akcija za zbiranje sredstev za gradnjo brkinske Slemenske ceste. Ker je treba zbrati za ta dela nad 6 milijonov dinaijev, je bil sprejet predlog, da bi vsak zaposleni v SR Sloveniji prispeval za Brkine vsaj 5 dinaijev. Torej naj bi se vsi delovni ljudje v Sloveniji vsaj simbolično vključili v to novo vseslovensko solidarnostno akcijo in pomagali k hitrejšemu prihodnjemu razvoju tudi partizanskih Brkinov.
Nakazilo 17.585 dinarjev na sklad kaže, da se v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za Brkine niso vključile vse delovne skupnosti z območja občine Velenje, oziroma pa zbranega denaija še niso nakazale, (t bi vsak zaposleni v občini Velenje prispeval po 5 dinaijev, kot
je bilo predlagano, bi za pomoč 'Brkinom zbrali najmanj 80.000 dinaijev.
Akcijo zbiranja pomoči za Brkine moramo čimprej zaključiti. V Šaleški dolini, ki je znana zaradi zglednega vključevanja v solidarnostni akciji, pa ne bi smelo biti delovne skupnosti oziroma delovnega človeka, ki za hitrejši razvoj partizanskih Brkinov ne bi prispeval simboličnega prispevka 5 dinaijev.
• PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK
V Moziiju se je že sestal koordinacijski odbor za pripravo občinskega praznika, ki ga vsako leto slavijo na dvanajsti september.
Že v petek, 12. septembra, se bo zvrstila vrsta športnih srečanj, sprejem mladincev v teritorialno enoto, namenu pa bodo izročili tudi novo asfalnirano cesto v Radmirju. Naslednji dan v soboto bo svečana seja občinske skupščine, na kateri bodo podpisali tudi listino o pobratenju z občino Cajtina iz Srbije. Tega dne bodo na Ljubnem odprli tudi novo proizvodno halo gradbenega poletja, prenovljeno šolo ter vrtec.
lioiiMMiiar letina
Na jesenski dnevni red bo slovenska skupščina postavila tudi osnutek zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji.
Znano je, daje zvezni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1953 naš prvi in popolni pravni predpis, kije razčlenil splošno ustavno načelo o verskih svoboščinah - občanov in delovanju verskih skupnosti ter obenem uzakonil izkušnje dotedanje prakse glede odnosov med državo in cerkvijo. Znano je še, da so bili pozneje izdani ustrezni republiški dopolnilni predpisi za izvajanje zveznega zakona.
Obstoječi zakon je moral doživeti tudi nekatere ustavne korekture in dopolnila in to je tudi temeljni razlog za obravnavo novega osnutka zakona. Namreč, da je potrebno vse nše delovanje in hotenje prežeti s črko nove ustave. Temu se ni bilo moč izogniti tudi, ko je šlo za položaj verskih skupnosti v Jugoslaviji.
»SUI GENERIS«
V razpravah o potrebnosti slovenskega zakona se je upoštevalo med drugim tudi to, da verske skupnosti niso društva, niti nimajo značaja kako druge vrste organizacije. So torej združbe „sui generis", ki imajo posebne notranje odnose med seboj in posebne odnose do družbe in države. Vse to pa je zgrajeno na povsem jasni opredelitvi pravice in obveznosti občana, da sta vera in pripadnost verski skupnosti njegova zasebna stvar.
Za zakon so govorili tudi naslednji razlogi: svojstvo verskih skupnosti in njihovih organov, ustanavljanje verskih skupnosti, verski obredi, verski posli, verski zbori, verski tisk, verouk, pogoji za maše-vanje na prostem, materialna sredstva verskih skupnosti, načina, pobiranje prispevkov v verske namene itd. Vse to področje bo kompleksno urejal sedaj zakon o pravnem položaju verske skupnosti. Če bi prepustili ureditev te materije vrsti drugi zakonskih predpisov, bi bili prisiljeni stalno usklajevati stališča ob vsakem zakonskem predpisu, ki bi kakorkoli posegel na področje odnosov s cerkvijo oziroma verskimi skupnostmi
Dejstvo je, da je predloženi osnutek zakona rezultat dolgotrajnih razprav o posameznih vprašanjih, ki naj jih ureja novi republiški zakon, in preizkusa dosedanje pravne ureditve odnosov med državo in verskimi skupnostmi Tak način urejanja odnosov pa izhaja, kot smo že dejali, iz nove zvezne in republiške ustave.
MILAN MEDEN
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na 15. redni seji 12. avgusta pregledalo potek akcije Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela.
Ker so o akciji za stabilizacijo in za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela delavci v združenem delu še premalo seznanjeni, je Občinski svet Zveze sindikatov Velenje sklical zadnjo sredo, 13. avgusta, posvetovanje z uredniki glasil organizacij združenega dela ter z odgovornimi za obveščanje v organizacijah združenega dela. Udeleženci posvetovanja so ob tej priliki poročali o prizadevanjih uredništev glasil ter odgovornih za obveščanje, da bi bili delavci kar najbolj seznanjeni z obema akcijama. Sprejeli pa so tudi dogovor za prihodnjo aktivnost.

Brez TV aparata danes že skorajda ni stanovanja pa vendar, marsikatera družina se šele zdaj odloča o tem nakupu -
• MLADI IZ VELENJA NA KOZJANSKO
Brigada Franca Leskoška-Luke v Zibiki
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
ima na svojem specializiranem oddelku z zabavno elektroniko naprodaj
odlično izbiro ČRNIH IN BARVNIH TV APARATOV najrazličnejših izvedb.
Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je pripravil zadnji ponedeljek, 11. avgusta, posvetovanje s sekretaiji krajevnih konferenc SZDL in predsedniki svetov krajevnih skupnosti z mestnega območja Velenja. Na posvetovanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Občinske konference SZDL Jože Veber, so spregovorili o pripravah na volitve zborov delegatov krajevnih skupnosti ter na oblikovanje sveta mestnih krajevnih skupnosti Velenje. Pregledali pa so tudi izvajanje nalog kr -jevnih skupnosti ter predlog za združevanje sredtev krajevnih skupnosti za pre i-nostne naloge.
Izvršni odbor Občinske koference SZDL Velenje je
na svoji 3. seji, ki je bila 11. avgusta, razpravljal o delu v zadnjih mesecih letošnjega leta. Na seji so sprejeli izhodišča za sestavo programa dela, o katerem bodo še enkrat razpravljali in ga takrat tudi dokončno sprejeli.
V	nedeljo je odšlo v Zibiko 25 mladih iz Šaleške doline, ki bodo krajanom te vasi pomagali pri gradnji kilometer dolgega vodovoda in pri obnavljanju domačij, ki jih je prizadel lanski potres. Komandant brigade, ki se imenuje po prvem komandantu slovenske partizanske vojske Francu Leskošku Luki, je sekretar občinske konference zveze socialistične mladine Vlado Videmšek. Brigada bo ostala v Zibiki do 24. avgusta. V zvezi s tem je treba povedati še to, da vsi tisti mladi, ki so zaposleni, za svojo štirinajstdnevno odsotnost ne bodo zahtevali plačila, ampak so vzeli redni letni dopust.
V	nedeljo pa je iz Velenja krenila na Kozjansko še ena brigada. „Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije, katere organizator je tovarniška konferenca zveze socialistične mladine velenjskega Gorenja. To brigado sestavlja 51 mladih iz Zagreba, Mari-
bora, Banjaluke, Beograda, Svetozareva, Niša, Cetinja, Ljubljane in Velenja. Njen komandant je MUan Kretič, predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS Velenje in član delovne skupnosti TGO Gorenje Velenje. Ta brigada bo na akciji Kozjansko 75 ostala do 31. avgusta.
Pred odhodom na akcijo so se mladi v nedeljo dopoldne najprej sešli na brigadirski konferenci, na kateri so sprejeli pravilnika zvezne in republiške brigadirske akcije ter izvolili vodstvo brigade. Ob tej priložnosti je brigadirje pozdravil tudi predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje Jože Veber, kateremu sta komandanta Vlado Videmšek in Milan Kretič pred odhodom predala tudi raport, in jim zaželel, da bi v tej šoli življenja, ki je velikega pomena za krepitev bratstva in enotnosti, dosegli čim boljše rezultate.
• DOSEDANJI POTEK DRUŽBENOPOLITIČNE AKCIJE ZA URESNIČEVANJE CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKE POLITIKE V OBČINI VELENJE:
Obetajoče politično vzdušje
ZADNjEDNI PO SVETU.
•	PRIPRAVE NA LIMO
V	glavnem mestu Peruja Limi se pospešeno pripravljajo na konferenco neuvrščenih držav na ministrski ravni. Menijo, da se bo tega najpomembnejšega letošnjega sestanka neuvrščenih držav udeležilo okoli osemdeset polnopravnih delegacij, ki jih bodo vodili zunanji ministri. Jugoslovansko delegacijo bo po predvidevanjih vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič.
Na konferenci, ki bo od 24. do 29, avgusta, bodo neuvrščeni pregledali in ocenili trenutna gibanja na zunanjepolitični in ekonomski sceni ter se dogovorili za skupen nastop na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo v začetku septembra v New Yorku, hkrati pa že uokvirili dnevni red prihodnje konference šefov držav in vlad neuvrščenih dežel, ki bo v Colombu, Šri Lanka.
Konferenca v Limi ne bo imela lahkega dela, saj se bo začela v obdobju, ko ostajajo mnoga strateška vprašanja zlasti ekonomskega dela sveta še vedno nerešena, prav tako pa tudi mnoga politično - denimo bližnje-vzhodnja kriza.
Zato pričakujejo, da bodo skušale dežele - udeleženke konference v Limi predvsem poiskati odgovore na vrsto konkretnih vprašanj in napotila za akcije, manj pa se bodo ukvarjale z načelnimi in že opredeljenimi stališči.
Lima bo veijetno doživela tudi fizično okrepitev tako imenovanega tretjega sveta, saj so v zadnjem času nekatere države -(denimo Kostarika) izrazile željo, da bi bile sprejete v članstvo tega trenutno najštevilnejšega političnega „kluba" na našem planetu.
•	PORTUGALSKA: ODKRITE RAZLIKE
Novo v dogajanjih na Portugalskem je vsekakor to, da so se ta teden naposled odkrile tudi čisto konkretne razlike, ki so ostajale doslej skrite širši javnosti - so pa vsekakor temeljni razlog za že nekaj mesecev trajajočo krizo v tej deželi na Iber-skem polotoku.
V	grobem je mogoče reči tole: medtem ko se večji del Gibanja oboroženih sil zavžema za izrazito socialistično usmeritev
nadaljnjega razvoja portugalske družbe, ostaja manjši del pri svojih zahtevah, da je treba vsekakor spoštovati tako imenovani pluralizem se pravi politično delovanje strank po klasičnem vzoru zahodne demokracije.
Toda razprave okoli tega, po kakšni poti naj bi šla portugalska družba, nikakor ne ostajajo samo na ravni akademskih debat, marveč je značilno, da prizadeti vse bolj segajo tudi po nasilnih sredstvih.
Tako je Portugalska (ne sicer Lizbona, kjer je bilo zadnje dni večinoma mirno, marveč manjši kraji v notranjosti dežele) postala prizorišče nemirov in spopadov med pristaši različnih strank, pri čemer so vojaki morah posredovati celo z orožjem pa kljub temu niso mogli preprečiti prelivanja krvi.
V	to se vmešavajo tudi nekatere sile izven Portugalske, tako, denimo, skupina nekaterih zahodnoevropskih dežel, ki odkrito pogojuje podelitev pomoči (gre za 700 milijonov dolarjev kreditov) s tem, da bo Portugalska spoštovala demokratičen sistem in ne bo zašla v vode nekakšne vzhodnoevropske inačice socializma, kot to imenujejo.
•	POSKUS ATENTATA
V	Nikoziji so sporočili, da so odkrili poskus atentata na ciprskega predsednika nadškofa Ma-kariosa. Napad se ni posrečil, ker so atentatorje pravočasno odkrili kar pa vseeno priča, da so sile, ki jim ni povšeči nadškof Makarios, še vedno na delu.
#	ANGOLA:BREZ SPREMEMB
V	Angoli, nekdanji portugalski koloniji, v kateri je še vedno okoli 300.000 portugalskih naseljencev, se medtem ni kaj bistvenega spremenilo, kar pomeni, da je dežela še vedno na robu državljanske vojne.
Novo utegne biti samo to, da je portugalska letalska družba začela z zračnim mostom, ki naj bi prepeljal v domovino nekaj deset tisoč ljudi, ki želijo zapustiti Angolo.
To je odraz skrajno negotovega in nevarnega položaja v tej zahodnoafriški deželi, kjer bratomorna vojna med pripadniki treh osvobodilnih gibanj noče in noče ponehati, kar seveda za deželo, ki naj bi postala jeseni neodvisna, nikakor ni dobro.

.IN DOMOVINI
POHIŠTVO - Proizvajalci pohištva in predstavniki specializirane trgovske mreže so se oddahnili. Uredba o potrošniških kreditih je bila pravočasno spremenjena. Zdaj je treba imeti pri nakupu pohištva samo 15 odstotkov gotovinske udeležbe, poleg tega pa tudi 6-odstotno zmanjšanje temeljnega prometnega davka ne -gre podcenjevati. Ce bodo v tem smislu še kaj storile republike in občina potem so možnosti, da se bodo cene znižale še za kakšne odstotke. Če upoštevamo še sporazum proizvajalcev pohištva, po katerem naj bi preprečili navijanje cen, potem je pričakovati, da vsaj v prihodnjih nekaj mesecih ne bo prišlo do novih podražitev. Preprosto rečeno, tako skupnost kot proizvajalci so skorajda obenem potegnili poteze, ki v tem trenutku pomenijo poskus, da bi se izognili hujši krizi v prodaji pohištva.
ZAKON - Posamezne določbe osnutka zakona o združenem delu, ki so jih poslali jugoslovanski skupščini tik pred tet-nim oddihom, so vzbudile nenavadno zanimanje, kar je seveda razumljivo, saj ta zakon, ki ima 557 članov, urejuje kompletno problematiko združenega dela vse od družbenoekonomskih odnosov med delavci, oblike, samoupravnega organiziranja, upravljanja pa do zaščite pravic delavcev.
TURIZEM - Od januarja do konca junija je bil turistični promet v Jugoslaviji za 8 do 10 odstotkov večji kot lani. Čeprav natančnih podatkov o prometu v juliju še ni, je že mogoče reči, da je bilo domačih turistov letos precej več kot lani, tujcev pa za 5 do 6 odstotkov več. Med gosti iz Evrope so najštevilnejši zahdni Nemci, nato Avstrijci, zelo veliko pa je tudi Angležev.
PODRAŽITEV - V trenutku, ko zvezni izvršni svet izvaja široko akcijo za zaščito življenjske ravni delovnih ljudi in zniževanje cen nekaterim industrijskim izdelkom, ko smo priče novim pocenitvam raznega blaga, so se su-homesnati izdelki po vsej državi podražili za polnih 12,5 odstotka. Ta podražitev je prišla potihem, nenapovedano, zato je pravcati šok za potrošnike. Dovoljenje za podražitev je izdal na zahtevo proizvajalcev mesa zvezni zavod za cene.
POMOČ - Republiški sekretariat za finance SR Črne gore je obvestil občine Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Celje, da je izvršni svet te republike namenil kot pomoč za odpravo posledic potresa junija lani 450.000 dinaijev, vsaki občini po 150.000 dinarjev. Celjska občina se je zahvalila za pomoč in predlagala, naj bi njen delež dobili občini Šmarje in Šentjur.
Ob obravnavi „Informacije Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije V letu 1975" je Predsedstvo , Občinske konference SZDL Velenje na svoji seji 2. julija 1975 imenovalo Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975.
Koordinacijski odbor Občinske konference SZDL Velenje za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975 sestavljajo: Franjo Korun in Štefan Dolejši (Občinska konferenca ZKS), Jože Veber in Tone Šelika (Občinska konferenca SZDL), Vlado Videmšek (Občinska konferenca ZSMS), Marcel Medved in Ivan Pukl (Občinski svet Zveze sindikatov), Nestl Žgank, Stane Ravljen in Erno Rahten (Skupščina občirte) ter Franjo Kljun, Lado Zakošek in Ivan Kolar (Izvršni svet Skupščine občine).
Predsednik Koordinacijskega odbora je Jože Veber, predsednik Občinske konference, namestnik predsednika pa Franjo Korun, sekretar komiteja Občinske konference ZK.
USTANOVLJEN SVET ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE PRI OK SZDL
Predsedstvo Občinske konference SZDL Velenje je na seji 2. julija sprejelo tudi osnovne smernice družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike, istočasno pa je imenovalo Svet za družbenoekonomske odnose pri Občinski konferenci SZDL Velenje, ki mora kot politično strokovni štab spremljati izvajanje in uresničevanje ukrepov gospodarske stabilizacije v občini.
Svet za družbenoekonomske odnose pri Občinski konferenci SZDL sestavljajo: Avgust Jeriha (predsednik), Rafko Berločnik, Martin Kopač, Lojze Nagotnik, Ciril Pilih, Branko Sumer, Andrej Naroločnik, Hermina Klančnik, Janko Vouk, Ivan Fece in Jožica Rehar.
USKLAJENO IN PO ENOTNEM PROGRAMU AKCIJ ZA UVELJAVLJANJE USTAVNE VSEBINE SAMOUPRAVLJANJA IN ZA GOSPODARSKO STABILIZACIJO
predsedstvo Občinske konference SZDL je sprejelo nadalje pobudo za sestavo operativnega programa dejavnosti v občini, ki je bil sprejet na občinskem posvetovanju o izvajanju družbenoekonomske politike 9. julija. Program so uskladili z akcijskim programom Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Dogovorjeno je bilo, da bosta akciji za gospodarsko stabilizacijo ter za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja potekali v občini Velenje usklajeno in po enotnem programu.
Na seji Občinske konference ZK Velenje, ki je bila 8. julija, so ob obravnavi ocene družbenopolitičnih razmer v občini Velenje še posebej poudarili odgovornost komunistov za izvajanje sprejetih sklepov za stabilizacijo gospodarstva in poglabljanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
9. julija se je sešel Svet za družbenoekonomske odnose pri Občinski konferenci SZDL in sprejel program kratkoročnih in srednjeročnih nalog. Svet je na seji že sprejel prvo analizo stanja gospodarstva v občini Velenje v prvih petih mesecih 1975 ter se dogovoril za področja in gibanja, ki jih bo potrebno podrobneje preučiti.
OSNOVA ZA ZAČETEK AKCIJE - OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V PRVIH PETIH MESECIH LETOS V SR SLOVENIJI IN OBČINI VELENJE
Na občinskem posvetu vseh izvršnih organov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Velenje (Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine), ki je bil 9. julija'in se ga je udeležil tudi podpredsednik Skupščine SR
Slovenije Vladimir Logar, je bil po obravnavi gospodarskega položaja v občini in republiki sprejet Operativni program družbenopolitične aktivnosti in uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike v občini Velenje". Poudarjeno je bilo, da je osnova za začetek družbenopolitične aktivnosti ..Informacija Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne ekonomske in socialne politike v letu 1975" ter oceni gospodarskih gibanj v Socialistični republiki Sloveniji in v občini Velenje v prvih petih mesecih letos. Spregovorili pa so še o vsebinski usmeritvi aktivnosti. 10. julija se je sešlo Predsedstvo Skupščine občine Velenje ter se dogovorilo za priprave za sklic seje Skupščine občine Velenje ter za aktivnost delegatov posameznih zborov Skupščine SR Slovenije na bližnjih sejah.
ŠTEVILNA POSVETOVANJA IN SESTANKI
Koordinacijski odbor je sklical 11. julija sestanek z direktorji temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Na posvetovanju so govorili tudi o izvajanju stabilizacijskih programov in o njihovi dopolnitvi, razpravljavci pa so poudarili nujnost, da se organi na posameznih ravneh kar najbolj operativno vključijo v razreševanje problemov, ki jim sami v združenem delu niso kos. Sicer pa morajo biti v letošnjih stabilizacijskih programih v ospredju takojšnji, kratkoročni ukrepi in akcije; v stabilizacijskih programih za leto 1976 pa je treba predvideti srednjeročne akcije za odpravo negativnih tokov v gospodarskih gibanjih.
14.	julija so se posvetovali na Občinskem svetu Zveze sindikatov predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter konferenc osnovnih organizacij sindikata ter se dogovorili za aktivnost za uresničevanje sprejetega operativnega programa družbenopolitične aktivnosti. Sestali so se tudi člani skupin, ki jih je imenovalo Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov za pomoč združenemu delu pri izvajanju operativnega programa za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike -ter uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
15.	julija so se sestali predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL in se dogovorili, da bodo sveti krajevnih skupnosti ter člani delegacij v vseh krajevnih skupnostih obravnavali gospodarski položaj občine, pregledali izvajanje programa krajevne skupnosti in se dogovorih za stabilizacijske ukrepe. Pospešili pa naj bi tudi akcijo za uveljavljanje delegatskih razmerij.
Komite Občinske konference ZK je sklical sekretarje osnovnih organizacij ZK. Dogovorili so se za odgovornost in. vključevanje komunistov v akcijo spremljanja stabilizacijskih ukrepov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
UKREPI ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA V OBČINI
21. julija je Svet za družbenoekonomska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL pripravil in sprejel predlog ukrepov za stabilizacijo gospodarstva v občini Velenje. Predsedstvo Občinske konference SZDL je na seji 22. julija predlog ukrepov in sklepov dopolnilo in sprejelo.
Vsi trije delegatski zbori Skupščine občine Velenje so dan pozneje, 23. julija, na skupni seji, po obravnavi ocene osnovnih značilnosti gospodarskih in družbenih gibanj v SR Sloveniji' in v občini Velenje v prvih petih mesecih letos, sprejeli vrsto ugotovitev in sklepov.
30.	julija so se sestali na Občinskem svetu Zveze sindikatov vodje skupin za uresničevanje te skupne družbenopolitične akcije. Pregledali so dosedanja prizadevanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za boljše gospodarjenje ter za dosledno uresničevanje letošnjih nalog, prav tako pa ocenili napredek pri uveljavljanju samoupravljanja na novih ustavnih načelih. Na posvetovanju so ugotovili, da v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela kasnijo z akcijo, ponekod pa do takrat še niso ustanovili odborov oziroma političnih štabov. Dogovorili so se, da bodo ugotovili, zakaj v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela kasni delo.
31.	julija je Izvršni svet Skupščine občine sprejel ..Operativni program Izvršnega sveta za izvajanje sklepov " Skupščine občine Velenje, sprejetih 23. julija, glede na sedanje stanje v gospodarstvu".
DO KONCA JULIJA USTANOVLJENIH 50 ODBOROV OZ. POLITIČNIH ŠTABOV
Istega dne je bila tudi seja Koordinacijskega odbora za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev - družbenoekonomske politike pri Občinski konferenci SZDL. Na seji so pregledali dosedanjo aktivnost ter sprejeli vrsto konkretnih napotkov za nadaljnjo akcijo. Tako so se odločili pripraviti spisek kazalcev ekonomskega razvoja, ki so potrebni za sprotno spremljanje in nadzor gibanj, poudarili pa so tudi nujnost doslednega nadzora nad izvajanjem sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Da bi pospešili družbenopolitično akcijo so se zavzeli za imenovanje posebnih skupin, ki bodo obiskale temeljne in druge organizacije združenega dela v občini Velenje.
V mesecu juliju je bilo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih skupnih služb, po podatkih Koordinacijskega odbora, ustanovljenih 50 odborov oziroma političnih štabov za izvedbo akcije za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
Komite Občinske konference ZK je 1. avgusta imenoval posebne skupine, ki jih sestavljajo ekonomisti in družbenopolitični delavci, ki bodo. preučile gospodarski položaj temeljnih in drugih organizacij združenega dela, da bi celoviteje ugotovili gospodarska; gibanja v združenem delu velenjske občine.
Koordinacijski odbor pa je na zadnji seji, ki je bila 7. avgusta, sklenil, da je treba pregledati gibanje vseh cen, ki so v pristojnosti občine. Pregledati je treba strukturo cene kvadratnega metra stanovanjske površine. Analize polletnega gospodarjenja morajo obravnavati zbori delavcev, da bi tako stabilizacijske naloge in ukrepe kar najbolj približali delavcem. Služba družbenega knjigovodstva pa mora pripraviti celovito analizo gospodarskega položaja v občini. Takšno analizo naj pripravi istočasno tudi Svet za družbenoekonomska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL.
IZ DOSEDANJE AKTIVNOSTI IZHAJA VEC UGOTOVITEV
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za
uresničevanje ciljev družbenoel nomske politike v letu 1975 | Občinski konferenci SZDL Velei je ob pregledu uresničevanja te šil ke družbenopolitične akcije dos med drugim tudi ugotovil:
-	V vseh temeljnih in drug organizacijah združenega dela p pravljajo poglobljene analize gosp darskega položaja in predlogov ufe pov, ki jih bodo obravnavale druži nopolitične organizacije in sam upravni organi.
-	V večini temeljnih in drug organizacij združenega dela so p pravili in sprejeli stabilizacijske pi grame.
-	Vsi dosedanji posveti in sestai ki so manifestirali zavzetost in m pravljenost vseh za vključitev skupno dogovorjeno aktivnost. 6 prav se je ta aktivnost sprva manit stirala le na sestankih, pa v zadnjo času že zavzema širši razmah. BI pa bi delo in uresničevanje akej skega programa še uspešnejše, če« bi bih v glavni sezoni dopust« nekatere delovne skupnosti pa i imele kolektivne dopuste. Ob te pa je mogoče ugotavljati tudi, da prišla doslej akcija le do samoupn nih in vodstvenih struktur v zdiui nem delu, premalo pa so še val vključeni delovni ljudje.
-	Odbori oziroma politični sta za izvedbo akcije, kjer so jih usta« vili, sproti poročajo o aktivnosti temeljnih organizacijah združe« dela in o sprejetih sklepih, h p ročil je mogoče povzeti, da so večini temeljnih in drugih orgai zacij združenega dela sprejeli h kretne ukrepe za zmanjšanje stn škov, za izboljšanje kvalitete it Odbori oziroma politični štabi so akcijskih programih predvideli izde lavo analiz o gospodarskih gibanji in položaju delovne skupnosti, pa gledov uresničevanja stabilizacijski programov ter pregledov samoupi« nega položaja delovnih ljudi Tai kjer so bili stabilizacijski progrt preveč splošni jih bodo dopolni Vsi programi pa morajo imeti dok čene nosilce in roke za izvedt posameznih akcij.
-	Nasploh pa je mogoče v obči Velenje ugotavljati, kot poudi tudi Koordinacijski odbor, da politična klima za odpravo negat nih pojavov v tekočih gospodari gibanjih ter za stabilizacijo oba joča, delovni ljudje in občani zavedajo kritičnosti trenutnega p ložaja in so pripravljeni da stoti vse, kar je v njihovi moči, dar uresničijo cilji za letos dogovoren družbenoekonomske politike.
(Pregled pripravil I
Franc Rojšek-Jaka
V Celju je v ponedeljek nenadoma umrl general major v rezervi in predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Celje Franc Rojšek-Jaka.
Rodil se je 12. junija 1914 v Ljubljani. Že pred vojno se je udejstvoval v delavskem gibanju, že leta 1940 pa je postal član partije. Takoj po razpadu Jugoslavije se je vključil v NOB. Zbiral je orožje za prva partizanska taborišča na Molniku, Pugledu in Polici. Po vstopu v partizane je bil borec, vodnik, komisar bataljona in je sodeloval v vseh borbah II. grupe odredov. Bil je komandant bataljona Gubčeve brigade, septembra 1943 pa je postal komandant Ljubljanske brigade. Z njo je likvidiral nemško postojan-
ko Osredek. Vodil je borbe na Kureščku, Ilovi gori, Mokrcu, Polomu, Hrastu, Vrbovskem na Hrvaškem, Gorskem kotaru, naHrelji-nu, v Delnicah in drugod. Julija leta 1944 je Franc Rojšek-Jaka odšel na Primorsko, kjer je bil najprej namestnik komandanta XXX. divizije. Z njo je pozimi vodil težke boje na Trnovski planoti in Črnem vrhu, po Vipavski dolini, na Colu, Predmeji ter na Krasu. Sodeloval je tudi v mnogih drugih velikih akcijah in bojih kot na primer pri Dobu, Ajdovcu, Šumberku, Jelenovem žlebu, Ribnici, Kostanjevici Med partizani in ljudstvom je bil znan po velikem pogumu. Tako je v Dobu, kjer so imeli Italijani močno utrjeno in zasedeno graščino, splezal po lestvi na čelu čete v njeno notranjost, z bombami zavzemal sobo za sobo. V boju za Žužemberk je juri-šal na čelu bataljona na močno utrjeno cerkev. V bojih je bil večkrat ranjen.
Franc Rojšek-Jaka je za svoje junaštvo in delo prejel vrsto visokih odlikovanj: narodnega heroja, bratstva in enotnosti z zlatim vencem, za vojne zasluge I. reda, za hrabrost, itd
Po osvoboditvi je pokojni narodni heroj Franc Rojšek-Jaka opravljal odgovorne naloge v JLA Bil je tudi poslanec skupščine in član republiškega odbora ZZB NOV ter nazadnje poleg ostalih družbenopolitičnih odgovornosti vse od leta 1967 predsednik občinskega odbora ZZB NOV Celje.
m
NAŠ CA?
m WED OBLIKOVANJEM SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENE6A DELA »ZDRUŽENA SAVINJSKO-ŠALEŠKA ZDRAVSTVENA USTANOVA.:
Varstvo pri drugih družinah
Za velenjsko (občino je značilna izredno velika zaposlenost ensk. Kar 40 ods;totkov jih hodi na delo. Prav zaradi tega v občini zadnjih letih posvečajo veliko skrb urejenemu varstvu otrok. Če-rav so se v zadnjih petih letih zmogljivosti vrtcev povečale kar za 47 odstotkov, še vedno veliko mater zaman trka na vrata vzgojno-arstvenih zavodov in na svoje prošnje dobivajo odgovor: žal, nimamo več prostora. Vrtci so prepolni, v oddelkih je kar za 24 ~Motkov otrok več, kot pa bi jih lahko bilo glede na prostorske ""iivostL
175 mater, ki imajo skupaj 195 predšolskih otrok, je bilo iz odgovorov vendarle mogoče dobiti določene zaključke.
Kar 108 mater je odgovorilo, da ima otroke v času zaposlitve izven doma, torej pri tuji družini. Takšno varstvo danes imenujemo varstvo pri drugih družinah. Za 79 otrok skrbi sorod-nica, ki je v skupnem gospodinjstvu z zaposlenima staršema. Pri tem gre največkrat za staro mater. Sedem otrok čuva hišna pomočnica, ena mati pa je odgovorila, da je v času njene zaposlitve otrok sam doma.
Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kako so zadovoljne z varstvom. Večina mater (118) je
■
r V vseh vzgojno-varstvenih zavodih velenjske občine je bilo lani 842 otrok ali le 20 odstotkov vseh predšolskih otrok. Do leta 1980 je predvideno, da bomo v občini pridobili 560 novih mest in to v Velenju 320, Pesju 80, ter Topolšici, Šentilju, skalah in na Konovem po 40. 4 Podatki kažejo, da kar 80 odstotkov predšolskih otrok v velenjski občini ostaja izven vrtcev. In kje so ti otroci v času, ko sta starša zaposlena? Tako f je vprašala tudi zveza prijateljev mladine, ki je v sodelovanju I skupnostjo otroškega varstva poslala dva tisoč anketnih listov materam. Čeprav je na zastavljena vprašanja odgovorilo le
odgovorila, da so zadovoljne, 38 srednje, pet mater pa je z varstvom nezadovoljnih. Svoje zadovoljstvo so v glavnem opravičevale z lepim odnosom do .otroka in bližino varuškinega stanovanja.
Staršem moramo pomagati, je dejala predsednica izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva Elfrida Am-brožič, da se bodo lahko čimbolj sproščeno posvečali otrokom in obenem zadostili svojim potrebam po ustvarjalnosti na delovnem mestu. Vsi plačujejo, da bi jim družba pomagala. Naša skupnost se tega zelo zaveda. Ker pa je stanje pokazalo, da je v občini še vedno veliko otrok v tako imenovanem varstvu pri drugih družinah, je na zadnji seji imenovala posebno komisijo, ki bo proučila to stanje, da bi otroci oziroma varuške izven vzgojno-varstvenih zavodov dobili ustrezno družbeno pomoč. Zato želi skupnost pritegniti k sodelovanju vse tiste ženske, ki niso zaposlene,
bi pa želele vzeti tujega otroka v varstvo na dom. Le-te bi se pogodbeno vezale s skupnostjo otroškega varstva in bi bile socialno in zdravstveno zavarovane. Torej bodo vse te žene zunanje sodelavke zavoda in se jim bo delo štelo tudi v leta za pokojnino.
Zlasti želimo, da bi se odzvale našemu klicu žene, ki imajo svojo hišo ali večje stanovanje. Vsem tistim tovarišicam, ki bodo imele pogoje (prostorske) in stopile s skupnostjo v pogodbeni odnos, bo skupnost pomagala opremiti sobo, zanje organizirala ustrezne seminarje, vsaka takšna varuška bo imela svojo mentorico vzgojiteljico iz vzgojno-varstvenega zavoda, v zvezi s pravilno prehrano bo z njo sodelovala patronažna služba zdravstvenega doma, ob strani pa ne bo smela stati tudi krajevna skupnost.
Za varstvo otrok pri drugih družinah se je skupnost odločila (o takšnem varstvu razmišljajo tudi v drugih slovenskih občinah) prav zato, ker je v občini še vedno veliko otrok, ki so brez organiziranega varstva. To pomeni, da je to nekakšen izhod v sili glede na stanje, ki pa se ne bo še kmalu izboljšalo.
Zato vabi k sodelovanju vse žene, ki imajo veselje do takšnega dela, prostorske zmogljivosti in ki bi si želele pridobiti leta za pokojnino, da se zglasijo v prostorih zveze prijateljev mladine na občini, kjer bodo dobile podrobnejša pojasnila. Še naprej pa vabi skupnost k sodelovanju tudi matere, ki bi želele v varstvo otroka, ali pa ga že imajo, in bi vzele še enega, pa čeprav se zaradi nu-«f>treznih prostorskih pogojev ne bi mogle pogodbeno vezati s skupnostjo.
Kljub uvajanju varstva otrok pri drugih družinah je gradnja vrtcev oziroma organizirano varstvo otrok še vedno prva naloga skupnosti, saj je znano, d iT si otroci največ inteli-geničnih sposobnosti pridobijo-prav v starosti do sedmega leta. In pri tem igra največjo vlogo urejeno varstvo Otrok.
Prvi rudaiji so volili že pred peto uro zjutraj • NA RUDNIKU LIGNITA VELENJE__
IZVOLILI SAMOUPRAVNE ORGANE
Na rudniku lignita Velenje so v sredo, 6. avgusta, volili delegate v novih temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg delegatov delavskih svetov so delavci izvolili tudi člane komisij za samoupravni delavski nadzor, izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti in komisijo za medsebojna razmeija delavcev v združenem delu ter delegate v zbor združenega dela skupščine občine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Kljub temu, da je sedaj čas rednih letnih dopustov, je bila udeležba na volitvah zadovoljiva, kar potrjujejo tudi rezultati volitev. V TOZD RLV-jama vzhod je volilo 71, odstotkov rudarjev, jami zahod 69, jami Skale 63,4, steber osem 72, mehanizacija transport 68,3, priprave 74, storitve 57,5, jamske gradnje 69 in v temeljni organizaciji rudnik lignita Ve-lenje-klasirnica 88,9 odstotka delavcev.
Z ustahovitvijo devetih temeljnih organizacij iz dosedanje rudnik lignita Velenje in izvolitvijo delegacij in konstituiranjem delavskih svetov na prvih sejah so v rudniku uspešno končali proces poglabljanja samoupravljanja, ki pa v okviru rudarsko elektroenergetskega kombinata še ni končan, saj že zdaj ugotavljajo potrebe po ustanovitvi novih temeljnih organizacij tudi v drugih TOZD.
Referendumi — 19, in 29. avgusta
• SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE VABI K SODELOVANJU NEZAPOSLENE ŽENE
, VELENJE, 15. AVGUSTA - V pogovora z direktoijem savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje, primarijem dr. £ Alojzem Fijavžem smo izvedeli, da so v zaključni fazi priprave na oblikovanje nove sestavljene organizacije združenega dela v občini Velenje, in sicer ,„Združene savinjsko-šaleške zdravstvene ustanove", ki jo bodo sestavljali savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje, bolnišnica Topolšica in savinjsko-šaleške lekarne Velenje. Pobudo za to povezovanje so že sprejeli samoupravni organi in I zbori delavcev, potrditi pa jo morajo zdaj še na referendumih.
V savinjsko-šaleški lekarni ; Velenje bo referendum za vključitev v sestavljeno organizacijo združenega dela „Združena sa-t vinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje" v torek, 19. avgusta, v savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje in
•	v bolnišnici Topolšica pa 29. avgusta.
Svet temeljne organizacije Izdruženega dela bolnišnica To-; polšica pa je na seji 31. julija
•	sklenil, da se bolnišnica Topolšica izloči iz sestava Splošne bolnišnice Velenje, da se osa-
; mosvoji in preimenuje v organizacijo združenega dela bolnišnica Topolšica, da bi se vključila v SOZD „Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje".
Blizu 500 zaposlenih v savinj-sko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje, bolnišnici Topolšica in v savinjsko- šaleških lekarnah Velenje se bo, kot je predvideno, povezalo v sestavljeno 'Organizacijo združenega dela »Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje" s 1. oktobrom letos, delovne skupnosti, ki se povezujejo, pa bodo imele položaj organizacij združenega dela.
Povezovanje zdravstvene bolnišnične in lekarniške službe v
občinah Velenje in Mozirje ni zgolj naključje. Savinjsko-šale-ški zdravstveni dom Velenje je že dalj časa znan kot pobudnik in nosilec prizadevanj za reformo in racionalizacijo zdravstvene službe. To pa je nedvomno tudi zadostno jamstvo, da bo nova sestavljena organizacija združenega dela „Združena sa-vinjsko-šaleška zdravstvena ustanova" zaživela tako, kot vsi pričakujejo. Pri povezovanju zasledujejo kot poglavitni cilj — zmanjšanje stroškov zdravstvenega zavarovanja, seveda ne na račun delovnih ljudi oziroma občanov.
BISTVENE PREDNOSTI POVEZOVANJA
Direktorja Zdravstvenega doma Velenje, primarija dr. Alojza Fijavža smo med pogovorom povprašali tudi za bistvene prednosti, ki naj bi jih dala ta nova, sestavljena organizacija združenega dela „Združena sa-vinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje". Prednosti je, kot je povedal primarij dr. Alojz Fijavž, več.
V ospredju je predvsem hotenje, da se zagotovi višji zdravstveni standard občanom obeh občin, to je Velenja in Mozirja.
Sama združitev pa ima namen, da bi bili deležni prebivalci Šaleške in Savinjske doline, pa tudi širšega območja, kar najbolj ustrezne strokovne in humane pomoči na pljučnem in internem oddelku bolnišnice Topolšica. Ta bolnišnica se bo po vključitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela strokovno in funkcionalno okrepila; to bo zagotovila namestitev novih zdravstvenih delavcev, modernizacija medicinske opreme ter manjše adaptacije obstoječih objektov. Ob tem pa je treba še posebej naglasiti, da ne predvidevajo zidave novih objektov, pač pa polno izkoristiti obstoječe.
Okrepilo se bo sodelovanje Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje z bolnišnico Topolšica. Uvesti želijo strokovno delitev dela, zmanjšali naj bi razne medicinske preiskave, z racionalizacijo želijo ustvariti sodoben tip zdravstvene ustanove, ki naj nudi kar najbolj strokovno in humano zdravstveno pomoč. V prihodnje bodo razvijali strokovne službe v obeh zdravstvenih ustanovah tako, da ne bo prihajalo več do njihovega podvojevanja. Uskladili bodo tudi sodelovanje strokovnjakov.
Sicer pa bo za nemoteno delovanje nove sestavljene organizacije združenega dela pomembna tudi dejavnost Savinjsko-šaleške lekarne Velenje, ki bo prevzela lekarniško službo in oskrbo z zdravili za bolnišnico Topolšica. Računajo pa tudi na še tesnejše sodelovanje zdravni-
Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje je že dalj časa pobudnik in nosilec prizadevanj za reformo in racionalizacijo zdravstvene službe.
kov in farmacevtov, kar bi vplivalo tudi na racionalnejše predpisovanje zdravil.
CILJ - TUDI MAKSIMALNA IZRABA TERMALNE VODE V TOPOLŠICI
Nova sestavljena organizacija združenega dela ..Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje" želi, mimo drugega, tudi maksimalno izrabiti termalno vodo v Topolšici. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje že zdaj financira iskanje novih vrelcev vode v Topolšici; po opravljenih raziskavah bo sprejeta odločitev, v kakšni smeri bodo v prihodnje
izrabljali termalno vodo v Topolšici. Dani so pogoji za ustanovitev zavoda za kopališko zdravljenje in za rehabilitacijo invalidov.
V pripravah na povezovanje zdravstvene, bolnišnične in lekarniške službe v občinah Velenje in Mozirje pa je bila vse-
skozi prisotna pripravljenost in odločenost, da se bo nova sestavljena organizacija združenega dela „Združena savinjsko-šaleška zdravstvena ustanova Velenje' v prihodnje povezovala in sodelovala s sosednjimi zdravstvenimi ustanovami ter s Kliničnim centrom v Ljubljani.
IMAŠ ROMAN
43
Nato je potegnil izpod mize tri visoke kupe žetonov, jih postavil pred moža v belem in obvestil upravnika. Medtem, ko se je pričelo vsenaokrog tiho pogovarjanje in glasno šušljanje, se ji je mož v beli obleki predstavil kot gospod Con way Cobb, upravnik Guan-tar Electronic, in ji poklonil pol ravnokar pridobljenih žetonov. Gospod Benvald se je tiho umaknil v najbolj oddaljen prostor.
„Zdaj mi boste morda zaupali, gospodična Okano."
„Škatla vam pove, kako dobite? " je rekla začudeno. „Kako je to mogoče? "
# RONALD KIRKBRIDE
za hotel in da kupiva gorivo do doma!"
„Jaz?" je jezno zago-drnjala Yuki.
Gospod Benvald se je znova skril v oddaljeni kot.
Gospod Cobb je trepljal svojo škatljico, rekoč: „Se nikoli se to ni zgodilo. Sploh se ne bi smelo zgoditi."
Spet je pritisnil na gumb, ponovil ves pot opek in ji rekel, naj položi žetone na številko 2. Sam je položil na to številko petsto dolaijev, a Yuki je spet odkimala.
„Prav žal mi je. Tudi ta številka je na Japonskem nesrečna. Če izročamo kolače ali piškote v škatlah, potem mora biti vedno liho število." Pomislila je, glavo je stisnila v dlani, zaprla oči in ustnice so se ji pričele premikati v globoki koncentraciji, krupje jo je jezno opazoval, ko je z eno roko držala belo kroglo, z drugo pa kolo.
JUKI OKANO
„Hm, to je malce zapleteno. To napravo je izdelal moj asistent Von Grown. Škatla je elektronski izdelek, toda saj to sploh ni važno za naju! Raje poglejva, kaj nama sporoča naprava!"
Pritisnil je na gumb in zapisal „12".
Črke so se zbrisale, nato pa ponovno prikazale in škatla je sporočila „4".
„Ali vidite, draga moja!" je vzkliknil gospod Cobb zmagoslavno. „Zdaj pa postavite svoje žetone. Nikar naj vas ne bo strah. Kar velik kup jih postavite, saj ne morete. zgubiti." „Koliko pa velja moder žeton? "
,,Petdeset dolarjev."
„Petdeset dolarjev!"
„No, nikar se ne čudite, pač pa položite žetone," jo je vzpodbujal Cobb in odrinil petsto dolarjev vrednosti v žetonih na številko 4.
Yuki je hotela storiti, kot ji je bilo ukazano, a se je v zadnjem trenutku premislila in prav, ko je krupje zavrtel kolo, postavila pet žetonov na številko 3.
„Se vam je mar zmešalo!" je jezno zaklical gospod Cobb. „Zakaj pa mislite, da imam ta računalnik? Saj ve za odgovore! Zgubili ste dve-stopetdeset dolarjev!"
„Oh, oprostite," je rekla Yuki, „toda številka 4 je na Japonskem zelo nesrečna. Izgovarja se shi, istotako kot smrt. Tri je srečna številka. Japonski praznik se imenuje shichi-go-san -7-5-3. Srečna zato, ker starši jemljejo otroke v svetišča, kjer molijo za dobro zdravje."
„Oh, moj bog!" je zaklical gospod Cobb.
Gospod Bervvald se je muzal, ko je poslušal to značilno Yukino razlago.
Mala bela kroglica je poskakovala, nato se je kolo zaustavilo. Krupje z zelenimi očmi je zmagoslavno zable-stel, zaklical številko 3 za zmagovalko in potegnil vse žetone gospoda Cobba k sebi. Ko je videl, da je Yuki dobila, so mu oči potemnele in postal je ves zaskrbljen in nervozen, prav tako kot gospod Cobb, ki je jezno stresel svojo škatlico.
„Vidite," je rekla Yuki, z. očmi objela pridobljene žetone, ki jih je bilo za osem tisoč sedemsto petdeset dolarjev, jih vse pograbila in potisnila v torbico, „zelo srečna številka, ne? "
Naenkrat je zaslišala pritajen šepet gospoda Ber-walda:
..Gospodična Okano, prosim, vrnite svoje žetone in takoj odidiva! Dovolj imava
Naenkrat je skočila na noge in na številko 11 položila deset modrih žetonov.
Kolo se je pričelo vrteti. Cobbu je pojasnila: „Očetov rojstni dan."
Gospod Cobb je jezno puhal.
Toda tudi tokrat je zmagala Yukina številka in spet je pobrala vse dobljene žetone v torbico, ki jih je bilo to pot za dvanajst tisoč devetsto dolaijev.
Gospod Cobb je pričel resno opazovati svojo škatlico. Mrmrajoč v brado kletvice, je potegnil iz žepa no-žek in pričel brskati po vijakih.
„Ta baraba, von Grown! Takoj ga bom odpustil! Če se ne moremo zanesti na enostavne proizvode, kot je ta, da bodo delovali pravilno, kako bomo za vraga potem izdelali Gemini 10, da se bo odlepil od zem-lje?"
Se glasnejše mrmranje kot običajno se je razleglo po dvorani in vse oči so se radovedno uprle v Yuki, občudujoče, a tudi zavistno. Krupje je stopil vstran in spet pričel tih razgovor z upravnikom, ki se je umaknil za neka vrata ter se vrnil s kopico fotografij in iskal med njimi Cobba, Yuki in Beiwalda.
»Misliš, da so oni? "
„Prav lahko, Jack."
„Eh, tajnost, seveda? "
„Saj veš, so pač tujci."
„Toda moški s škatlo ni Fred."
30 LET HIROSIME
4
llllSIIJ^ft f^^^ip1!^ ^!-1" P1^!!^	"r^lr5	FT Pl^iPlr	1	al	
		MMssmHMI		i % # | 1 S	■ * i
Kje je danes 12 mož, ki so pred tridesetimi leti, to je 6. avgusta 1945, prvi odprii vrata atomskega pekla? Kaj je s posadko bombnika, kije odvrgel atomsko bombo na Hirošimo?
O njih v teh letih krožijo najrazličnejše zgodbe: v glavnem trdijo pisci, da so danes to ljudje s povsem razkrojenimi živci, ki ne morejo v svojem življenju najti miru. Nekateri, kot pišejo posamezniki, so celo poskušali obračunati s svojim življenjem.
Zgodba o dvanajsterici skesancev pa je samo zgodba. Pravzaprav je to zgodba nekega drugega ameriškega pilota Cloda Etterlyja, ki pa ni bil član omenjene posadke, temveč je letel v letalu, ki je ocenjevalo zračne razmere pred bombnim napadom na Hirošimo. Takoj po končani vojni so se pri njem
me vprašujejo, kako sem se po vsem tem počutil, jih vprašam, kako so se drugi počutili po tako dolgi vojni. Sicer pa vsi živimo v atomski dobi in tega nisem jaz kriv."
Drugi pilot Robert Lewis je odšel na svoj dom v New York, kjer ima majhno tovarno bonbonov in sladkarij. Oženil se je
„ . * v "
i' .
Člani posadke: Ferebee, Tibbets, Van Kirk in Lewis
pokazale živčne motnje, od takrat je bil že petkrat v bolnišnici za duševne bolnike, zalotili pa so ga tudi pri nekih kaznivih dejanjih. Danes je star 50 let in je pod stalnim nadzorom psihiatrov.
Nihče izmed dvanajsterice ni doživljal česa podobnega. Eden med njimi je leta 1953 umrl, medtem ko vsi ostali mirno živijo v krogu svojih družin. Vendar pa se nihče med njimi v teh letih ni odločil za potovanje na Japonsko, a kaj šele v Hirošimo.
- Ni jih lahko najti, ker jih še danes varujejo pred novinarji in najrazličnejšimi radovedneži pa tudi morebitnimi zlikovci. Glavni pilot, general Paul Tibbets, ki je vodil ekspedicijo, je tudi po napadu na Hirošimo ostal med letalci ter za svoje delo prejel 5 zvezdic, kar je v ameriški armadi najvišji vojaški čin. Zdaj je v pokoju in novinaijem je med drugim povedal: „Ker smo že morali storiti nekaj, smo pač storili nekaj najodločilnejšega in s tem končali vojno. Kadar
/T*1'*1'
4 '^K.
in ima pet otrok. Ko je 6. avgusta videl nad Hirošimo veliko gobo, je zamrmral: „Moj bog, kaj smo storili."
Podpolkovnik Thomas Ferebee je človek, ki je dobesedno spustil bombo na Hirošimo. Zdaj je star 56 let, živi na Floridi in se še vedno ukvaija z bombniki. Je strokovnjak za elektronske sisteme ciljanja.
Kontraadmiral VVilliam Parssons je po vojni delal kot strokovnjak za nuklearno orožje in je pred nekaj leti podlegel srčenemu infarktu.
Navigator major Theodore Van Kirk se je po vojni vrnil na univerzo in je zdaj inženir ke-iriije. Danes dela kot vodja prodaje v enem največjih središč kemične industrije. Je poročen in ima tri otroke.
Prvi vodja radarjev Jacob Beeser je moral med poletom ukaniti japonsko radarsko obrambo. Zdaj je star 54 let in dela v vsemirskem oddelku v Baltimoru. Sodeloval je tudi pri bombardiranju Nagasakija. Je porečen in ima pet otrok.
Letalo z atomsko bombo, zdaj v neki ameriški letalski bazi
Richard Nelson je bil drugi vodja in je bil tudi najmlajši član posadke. Zdaj je star 50 let. Po vojni je končal študij ekonomije in dela zdaj kot trgovski potnik. Pred nekaj leti se je ukvarjal tudi s politiko, vendar brez večjih uspehov. Ima ženo in dve hčerki.
Tretji vodja, narednik Joe Stibori je po vojni delal kot čuvaj nekje v Teksasu. Ima ženo in dve poročeni hčerki.
Poročnik Moriš Gepson je skrbel za orožje v letalu. Po vojni je diplomiral na oddelku za otomsko fiziko in je danes eden od predsednikov združenja za radiacijo v Kaliforniji.
Narednik Robert Shumardje postal vodovodni instalater, je poročen, v prostem času pa se med drugim ukvaija tudi s tem, da zbira novice in knjige o Hirošimi.
Narednik George Caron je poskušal v raznih poklicih, zad-
MODNA KREATORKA STAŠA
nja leta pa dela kot risar v m tovarni.
Narednik Kyatt Duzembu je še več let ostal med letak zdaj pa je upokojen in žiti svojo družino in vnuki.
To so torej zgodbe o dvani stih jezdecih apokalipse. Podo na življenjska usoda je doleti tudi posadko, kije bombardk la Nagasaki. Komandant leti je še dolga leta ostal med ama škimi piloti in se dalj čai zadrževal tudi v Evropi. Čest so ga oblegali novinarji in i kega dne je na njihova najra nejša vprašanja ogorčeno od voril: „Vojna je . zlo in bombardiranje nedolžnih , je zlo. Če pa hočete ugoto krivdo tistih, ki so bombard z atomskimi bombami in ostalih, moram poudariti: ni enaka krivda, če vržsš samo bombo, ki bo ud 100.000 ljudi ali če vržeš najrazličnejših bomb, med 1 rimi vsaka ubije po 10 ljudi? "
Poletne pletenine
Če radi pletete — ročno ah strojno — in svoje pletene izdelke tudi radi nosite, potem ste si gotovo pripravili tudi kakšno poletno pletenino in gotovo jo boste to poletje tudi nosili. Kajti pletenine so vedno dovolj aktualne, modne in priljubljene, da jih lahko v vakem času z veseljem nosimo. Seveda smo poleti v glavnem pozabili na puloveije in debelejše jopice, zložili in spravili smo jih za poznejši čas. Zdaj pa bomo raje nosili pletene majice in tanke pulije. Če si boste takšen puli naredile same, poiščite zanj morda gani, tanko sintetično nit ali bombažno prejo. Narejen naj bo čimbolj preprosto, z večjim zanimivim izrezom, z ozkimi | naramnicami, oprijet naj bo in kratek.
Poletne pletenine bomo oblekli tako k pisanim poletnim j krilom, kot k priljubljenim kavbojkam ah drugim poletnim hlačam.
■■■■■i
Zapuščena domovina
DELOVANJE KVIZLINGOV
V vseh krajih, kjer se je po razpadu Jugoslavije dokončno vsidral okupator, so počasi začeli prihajati na dan vsi tisti izdajalci in podleži, ki so na tak sili drugačen način pomagali pri „pogrebu" stare Jugoslavije.
Bilo jih je vseh vrst, poklicev, družbenih slojev in političnih strank.
Imeli so vsaj nekaj skupnega: da so se brez pomisleka in zgolj za osebne koristi vdinjali Nemcem, Italijanom, Bolgarom, Madžarom.
..Proslavili" so se pod neslavnim imenom kvizlingi.
Zgodba o njihovem prihodu na oblast, o izrabljanju te oblasti v sodelovanju z okupacijskimi silami in končno o njihovem žalostnem koncu je nedvomno tudi zanimiva in bi zaslužila pozornost... toda ne sodi sem.
To, kar smo na teh straneh objavljali, je samo spomin na tiste dni, ko je umrla neka država, ki jo je zapustilo njeno vodstvo.
To vodstvo - kralj, vlada in vrhovno poveljstvo vojske — je bilo nesposobno, da bi ne samo ubranilo svobodo in neodvisnost dežele, ki jih je rodila, marveč tudi ni imelo toliko hrabrosti, da bi vsaj poskusilo storiti kaj takega.
Zbežali so v najbolj kritičnih trenutkih, v dneh, ko je deželo preplavljal val tujih zavojevalcev.
Obrambo domovine so prepustili drugim - in potem iz varne oddaljenosti emigracije kovali mračne zarote ter napletali spletke.
Kaj se je dogajalo medvojna leta v emigraciji, je zato irav tako zanimiva zgodba - a tudi ta ne sodi v okvir tega, smo želeli na tem prostoru povedati.
pra' kar
Zgodba, ki ste jo brali, je zgodba o izdaji in strahopet-nosti. Take zgodbe so žalostne, a vendarle potrebne -zakaj, kakor so sestavni del zgodovine, je zgodovina sestavni del izkušenj.
Oboje, izkušnje in zgodovina, pa učijo.	KONEC
f V prihodnji številki,
začetek novega feljtona
KOMANDOSI BREZ BARETK
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC £ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC « IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE
NADALJEVANJE DRUŽBENOPOLITIČNE AKTIVNOSTI ZA ODPRAVO SLABOSTI V TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJIH:
Vsi za uresničitev ciliev
HBHIHHHI

Koordinacijski odbor za vodenje in usmeijanje akcije za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec ugotavlja, da so bile izvršene vse naloge, ki so bile predvidene z akcijskim programom do konca meseca julija.
Drugi del akcije, se pravi uresničevanje stabilizacijskih programov, pa bo terjal do-kajšnje napore, za uresničevanje ciljev in nalog, zapisanih v stabilizacijskih programih, pa bo treba spodbuditi vse delovne ljudi v Mislinjski dolini. V nasprotnem primeru, če bodo nosilci uresničevanja stabilizacijskih programov le ozke skupine ljudi, ne bodo doseženi takšni rezultati, kot jih vsi pričakujejo. Za dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov pa bo treba kar najbolj konkretno uveljaviti odgovornost vodilnih delavcev ter najodgovornejših posameznikov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Ko bodo zbrani podatki o poslovanju organizacij združenega della v prvem polletju, bodoi v Slovenj Gradcu izdelali podlrobno oceno gospodarjenja in gospodarskih gibanj v Mislinjski dolini v tem letu.
Kot je sklenil koordinacijski odbor bodo do 25. avgusta pripravili oceno, kako je z uresničevanjem stabilizacijskih programov v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Za tiste delovne skupnosti, za katere bodo ugotovili, da ne uresničujejo nalog iz stabilizacijskih programov, bodo predlagali zamenjavo vodstev. Koordinacijski odbor se je nadaljie zavzel za selekcijo in vesti (cij ter za ugotovitev deja i nskega položaja temeljnih iin drugih organizacij združenega dela, občine in samoupravnih interesnih skupnosti.
Najpozneje do 20. avgusta morajo vse temeljne in druge organizacije združenega dela predložiti stabilizacijske programe, ki jih morajo obravnavati in sprejeti zbori delovnih ljudi. Vsak mesec pa bodo poslej v Mislinjski dolini spremljali gibanje gospodarstva, investicije, izvoz in uvoz.
PROGRAM PRIHODNJE AKTIVNOSTI
Koordinacijski odbor za vodenje in usmeijanje akcije za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji sprejel tudi program aktivnosti v prihodnjih dneh in tednih.
Tako bo pripravil koordinacijski odbor, ko bodo zbrani podatki o investicijah in osebnih dohodkih, posvetovanje z direktorji in predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij. Člani komisije za političnoeko-nomska vprašanja, komisija izvršnega sveta in komisija Občinske konference SZDL bodo pripravili pregled stabilizacijskih programov, posebej še njihovih poglavitnih usmeritev.
Na zborih delovnih ljudi v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo obravnavati rezultate polletnega gospodarjenja ter stabilizacijsice programe. V zadnjih dneh septembra pa bi na posvetovanju direktorjev, predsednikov delavskih svetov, predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov pre-
PO KOROŠKI
• V središču pozornosti: utrjevanje krajevne samouprave
V Dravogradu so se odločili za stalna delovna posvetovanja predstavnikov krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki bodo vsakič v drugem kraju te koroške občine. Prvo posvetovanje je bilo v Libeličah, na njem pa so se predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL dogovarjali o razpravi o uresničevanju smernic družbenoekonomske politike. Sklenili so, da bodo na razširjenih sejah krajevnih vodstev Socialistične zveze spregovorili o aktivnosti za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih, sicer pa bodo namenile krajevne organizacije SZDL v prihodnjem delu posebno pozornost utrjevanju krajevne samouprave, pripravi razvojnih načrtov krajevnih skupnosti, uresničevanju delegatskih razmerij, delu Zveze socialistične mladine, prehodu na celodnevno šolo ter uveljavljanju koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
• Jubilejni XX. koroški turistični teden
To nedeljo, 17. avgusta, bodo v Črni na Koroškem sklenili letošnji jubilejni XX. Koroški turistični teden. Pod pokroviteljstvom Skupščine občine Velenje ga je pripravilo tamkajšnje turistično društvo ob sodelovanju krajevne skupnosti, posvetih pa so ga 30-letnici osvoboditve.
V	soboto, 9. avgusta, so na prostem uprizorili ljudsko igro „Miklova Zala", v nedeljo odkrili spominsko obležje I. korošnemu bataljonu pri Zdovcu v Koprivni, popoldan pa je bil že tradicionalni sprevod, v katerem so kmetje prikazali stare delovne običaje ter domača opravila.
V	sredo, 13.-avgusta, je bila svečana seja zbora delegatov in in delovnih ljudi krajevne skupnosti Črna na Koroškem, ob krajevnem ■prazniku, v nedeljo, ko bodo zaključne prireditve, pa bodo na Mlinarskem odkrili obeležje v spomin na partizansko bitko v Bistri.
gledali gospodaijenje v prvih osmih mesecih letos in uresničevanje stabilizacijskih programov.
Do konca meseca avgusta bodo pripravile stabilizacijske programe tudi vse samoupravne interesne skupnosti. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL z območja občine Slovenj Gradec pa so se že posvetovali o vključevanju krajevnih skupnosti v akcijo ža odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih ter o pripravi stabilizacijskih programov krajevnih skupnosti.
# Razprava o delu delegacij za zbor združenega dela
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi delo delegacij za zbor zdmženega dela Skupščine občine Slovenj Gradec. Ugotovilo je, da se ponekod sestajajo delegacije samo za to, da določijo delegata, ki se bo udeležil seje zbora združenega dela, o gradivu za sejo pa skorajda ne razpravljajo.
Ponekod pa opozarjajo, da strokovne službe premalo sodelujejo z delegacijami oziroma da so delegacije vsa preveč prepuščene same sebi.
Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v občini Slovenj Gradec morajo zato obravnavati delo delegacij za zbor združenega dela in storiti vse, da bodo zagotovili potrebne pogoje za kar najbolj uspešno delo.
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenj Gradec pa bo skupaj s predsednikom zbora združenega dela Skupščine občine Slovenj Gradec pripravil posvetovanje" z vodji delegacij in opozoril na probleme in slabosti, ki se porajajo v delu delegacij.
• Novi medobčinski urbanistični inšpektor
Občine koroške regije že dalj časa niso imele urbanističnega inšpektorja v sestavu medobčinskih inšpekcijskih služb v Dravogradu. Skupščine občin koroške regije zdaj razpravljajo o imenovanju Marjana Sadarja, diplomiranega kmetijskega inženirja, za novega modobčinskega urbanističnega inšpektorja.
• Enote šol za odrasle pri DU Slovenj Gradec
V šolskem letu 1975/1976 bodo pri Delavski univerzi Slovenj Gradec delovale naslednje enote šol za odrasle: 1. letnik administrativne šole, 3. letnik upravno administrativne šole, strojna delavska šola, lesna tehnična šola, trgovska poslovodska šola, elektro delovodska šola ter 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle.
• Poprečni osebni dohodek 3.023 dinarjev
Po podatkih mariborske podružnice Službe družbenega knjigovodstva je znašal v prvih petih mesecih letos poprečni osebni dohodek v občini Slovenj Gradec 3.023 dinarjev na zaposlenega; v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je bil večji za 18 %.
Poprečni osebni dohodek, izplačan v razdobju januar - maj, v gospodarstvu je znašal 2.839 dinarjev na zaposlenega na mesec, od tega v industriji 2.899 dinarjev, v negospodarstvu pa 3.619 dinarjev na zaposlenega na mesec. V primerjavi s prvimi petimi meseci 1974 so se povečali poprečni osebni dohodki v gospodarstvu za 16 %, v negospodarstvu pa za 22 %.
PREUREJENI HOTEL »POHORJE« V SLOVENJ GRADCU BO POMEMBNA PRIDOBITEV____
Pohorje — hotel B kategorije
Mislinjsko dolino obišče iz leta v leto več turistov, tudi stacionarnih gostov. Na večji turistični promet pomembno vplivata novi gorski turistični center zahodno Pohorje ter letališče v Tiriški vasi.
Gostinsko podjetje „Pohoije" Slovenj Gradec, ki se je nedavno tega odločilo za vključitev v ljubljanski „Kompas", je začelo
letos preurejati hotel „Pohorje" na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Na sprejem odločitve o preureditvi je še posebej vplivala dotrajanost hotela in potreba po . sodobnem hotelskem objektu v središču Mislinjske doline. Hotel „Pohorje" bo po končanih pre-ureditvenih delih uvrščen v kategorijo „B", večje pa bodo tudi restavracijske in nočitvene zmogljivosti.
Dela, ki jih izvaja ravenska temeljna organizacija združenega dela „Gradis", bodo končana do začetka oktobra, veljala pa bodo okrog 12 milijonov dinarjev. Preureditev hotela „Pohorje" bo omogočila, da bo gostinsko podjetje „Pohorje" Slovenj Gradec, ki ima v Mislinjski dolini 8 obratov, povečalo celotni dohodek kar za 60 odstotkov.
Dela pri preurejanju hotela „Pohorje" v Slovenj Gradcu, ki jih izvaja ravenska temljna organizacija zdruzenega dela Gradiš, so v polnem teku.
r~

Šolarji
■>i
Mladinska knjiga vam želi prijetne in brezskrbne počitnice! Stran z ugibanji, kateri učbeniki bodo jeseni veljavni! Stopite v najbližjo poslovalnico Mladinske knjige, kjer vas že čaka popoln seznam, ki ga je potrdil Zavod za šolstvo. To pa še ni vse, kar so vam pripravili v Mladinski knjigi! Tudi zanimivo počitniško branje lahko izberete med naslednjimi naslovi ob nakupu nad 300 din:
1. in 2. r.:
3. in 4.
5. in 6.
7. in 8.
r.:
r.:
r.:
Trnuljčica
Bibi iz oglasnega stebrička poster Ostržek ali Pika Nogavička
Prigode lažnivega Kljukca Vike Viking
Potopljena galejaj Ingolič) Junak na kolcih (Svajncer) Mala Sampan Rdeča Kapica iz Šiške
Potovanje skozi čas (Kardelj) Iz roda v rod duh išče pot Ljudje (Godina)
Vaša knjigarna in papirnica
Mladinska knjiga, Velenje
SPREHOD PO LJUBLJANSKI NAMI V VELENJU
Daks Kobler
Zvone Zupan
Cveto Ring
Vse blago v eni hiši
Veleblagovnica Nama v Velenju je zelo primerna za nakupovanje, saj najdemo tu vse od prehrambenih izdelkov, konfekcije, pohištva ... Tu pa se lahko tudi zabavamo, nahranimo in odžejamo.
Direktor veleblagovnice v Velenju Daks Kobler mi je povedal nekaj o nastanku in poslovanju veleblagovnice. Odprta je bila 20. decembra 1971. V svojem sestavu ima 13 specializiranih oddelkov, restavracijo in degustacojo. Promet veleblagovnice se je od leta 19/2 pa do danes povečal za 120%. V letih 1974-75 pokriva veleblagovnica Nama v Velenju vse stroške in vse anuitete za odplačevanje kreditov za osnovna sredstva. Torej posluje že dve leti pozitivno. Nabava veleblagovnice je centralizirana v centralnem skladišču matičnega podjetja. Oddelkovodje sami nabavljajo blago v centralnem skladišču matičnega podjetja, ali pa po pooblastilu komercialista v okviru letnih zaključkov v tistih firmah, s katerimi imajo pogodbe. Cene blaga so enake za vse veleblagovnice v sklopu matičnega podjetja. Redne razprodajne akcije imajo za vse veleblagovnice v enakem času in so znižanja enaka za vse. Veleblagovnica Nama v Velenju pa ima še poseben popust. To je 5 % popust za nakup gospodinskih strojev Gorenje, če stranka plača v gotovini. Večje nakupe dostavljajo strankam brezplačno na dom v relaciji 30 km. Do otvoritve veleblagovnice v Slovenj gradcu so imeli precejšen priliv kupcev iz Mežiške in Dravske doline. Zdaj pa je z ozirom na enak asortiman blaga in enake Cene priliv nekoliko manjši, pa jo še vedno radi obiskujejo potrošniki iz koroške regije. S kulturno postrežbo, primernimi cenami ter pravilno razporeditvijo so uspeli privabiti precejšnje število kupcev tudi iz Celja, Šentjurja, Laškega, Savinske doline ...
Restavracija veleblagovnice ima 200 sedežev. V letu 1975 pa namerava povečati gostinske prostore za 60 sedežev. V gostinstvu so glede na ostale gostinske obrate nekoliko nižje cene, V restavraciji se hrani precej abonentov in strank, ki obiskujejo veleblagovnico ob priliki nakupa. Tu prirejajo tudi razne zabave športnih in prosvetnih društev, plesna tekmovanja ... Od septembra do konca maja je v restavraciji tudi ples od 17 do 21.
Sprehodila sem se še malo po trgovini in se na nfekaterih oddelkih tudi malo dlje zadržala. Oddelkovodjem sem zastavila nekaj vprašanj.
Konfekcijski oddelek veleblagovnice
» V NEDELJO V VELENJU	_
Tekmovanje gasilcev — veteranov
Že pred desetimi leti so se v Celju začela zanimiva tekmovanja gasilcev-veteranov, ki privabljajo številne prijatelje gasilstva. Namen teh tekmovanj je, da se gasilski veterani, ki pri gasilskih društvih sodelujejo že trideset ali celo petdeset let, pomerijo v vseh gasilskih Veščinah. Zadnji dve leti pa je prireditelj tekmovanja Gasilsko društvo Velenje, ker je bila zmagovalec njihova gasilska desetina. Zanimivo je, da v velenjski desetini sodelujeta tudi dva gasilca, ki sta s svojimi 78 leti zares prava veterana.
Velenjsko Gasilsko društvo računa, da se bo letošnjega tekmovanja, ki bo 17. avgusta, udeležilo kar dvajset desetin, med njimi iz Trbovelj, Hrastnika, Mengeša, Raven na Koroškem, Celja, Laškega in seveda iz Velenja. Prve tri desetine bodo prejele za dosežena mesta lepe pokale, vse sodelujoče ekipe pa diplome in spominska darila. Po končanem tekmovanju pripravlja gasilsko društvo kratek kulturni program, nato pa sprejem novega tehničnega vozila TAM 2001. Tega si je gasilsko društvo nabavilo z lastnimi sredstvi, del pa so prispevali tudi občani in delovne organizacije. Vozilo bo opremljeno s sodobnimi pripomočki, in bo služilo predvsem za gašenje in reševanje pri požarih v stanovanjskih zgradbah.
Velika želja velenjskega gasilskega društva pa je, da bi nabavilo 30 m dolgo reševalno lestev, s katero bi v primeru požara reševali življenja in premoženje občanov iz višjih nadstropij. Vendar pa je to velika investicija, saj bi"stala več kot milijon dinarjev, tega pa društvo samo ne zmore, ampak bi bila -potrebna pomoč širše družbene skupnosti.	,
Velenjski gasilci pa bodo v popoldanskem «asu poskrbeli tudi za zabavo, saj pripravljajo vrtno veselico z bogatim srečolovom. Cisti dohodek bodo namenili nabavi sodobnejše opreme.
Vsem ljubiteljem gasilstva se torej obeta dovolj zabave, kajti gasilci-veterani tudi niso od muh.	M.V.
J
Med drugim me je zanimalo, kako ugodijo stranki, ki si določeno stvar posebno želi.
Na oddelku usnjene galanterije mi je NADA PRIMIC povedala: „Ce je le možno, stranki ugodimo. Nabavljamo vse preko našega centralnega skladišča, kar je trenutno idoče, kar pa je za sezono, pa imamo izbor kolekcij v Ljubljani." Na zalogi imajo različne modele čevljev, torbic, copat .. . Sedaj je sicer že vse zelo razprodano, tako da nekaterih številk že primanjkuje. Kmalu pa bodo dobili pošiljko za naslednjo sezono. Na zalogi imajo precej šolskih torb. Cena se vrti okoli 180 dinarjev. Od 28.7 do 16.8. imajo znižanje cen sezonski obutvi. Ljudje se za razprodajo zelo zanimajo, saj je bilo strank kot le malo kdaj.
Tudi na oddelku ženske konfekcije imajo sezonsko znižanje. Pritegnile so me lepe obleke, krila ... po močno znižanih cenah. Na zalogi imajo vse vrste sezonskih oblačil. Z oddelkovodjo MIHAELO VIDIC sem se o tem tudi pogovarjala. Zanimalo meje tudi, če lahko dobim številko obleke, ki ustreza meni, na zalogi pa imajo druge številke. Povedala je: „Kupcem poskušamo ugoditi. Ce si stranka posebno želi drugo številko določenega artikla, jo dobimo včasih iz druge veleblagovnice ali pa če jo ima tovarna še na zalogi. Včasih se dobi tudi še v skladišču. Drugih možnosti pa nimamo."
Elektroinstalacijski material me sicer ne zanima preveč, a sem se vseeno ustavila tudi na tem oddelku. Naše življenje je pač takšno, da tudi brez elektroinstalacijskega materiala ne gre. Seveda pa so me spet zanimale stvari, ki jih ni na zalogi. SREČKO HRIBAR pa jih je pripravljen takoj naročiti. Povedal je: „Ce si kupec želi določeno stvar, ki je ni na zalogi, jo mi naročimo, kupcu pa povemo kdaj bo."
Zanimalo me je, kako je s ploščami, kasetami in drugimi predmeti, ki jih prodajajo na oddelku akustike. ZVONE ZUPAN mi je povedal, da je s ploščami bolj težko. Stranki ne morejo ugoditi. Poskušajo pa vedno. „V večini primerov smo vezani na skladišče, drugače pa še na Gorenje .. . Plošče dobivamo od Jugotona, RTV Beograd . . . Kupcem poskušamo ugoditi, če si želijo novejših plošč, kar se pa tiče starih, se pa v večini primerov ne da. Tudi sicer je s ploščami precej težav. Tovarne določijo naklado, zato se pogosto zgodi, da je plošča razprodana. Ugoditve kupcu so torej relativne, ker je vmes še vprašanje priskrbovalca. Osnovno količino vseh novih plošč pa vedno dobimo." Na zalogi imajo televizorje, tranzistorje, magnetofone, kar je domače proizvodnje, z uvoženimi aparati pa so včasih težave, tako da jih tudi zmanjka.
Ustavila sem se tudi v samopostrežni trgovini, kjer mi je oddelkovodja CVETO RING povedal: „Nabavljamo 70 % direktno od tovarn, 30 % pa od grosistov. Iz skupnega skladišča nabavljamo uvoženo robo. Na dan imamo povprečno 2000 strank. Dnevno prodamo približno 570 kg kruha, 400 1 mleka, za 1000 din sadja in zelenjave ..." Precej problemov pa imajo tudi s krajami. Krade predvsem šolska mladina in to majhne in drage stvari. Samopostrežna trgovina je okusno urejena. Police so vedno dobro obložene.
Ob odhodu sem se ustavila še na oddelku degustacije, kjer mi je MARIJA HUDALES povedala, da imajo povprečno 500 gostov na dan. Največ prodajo kave. Tu se ustavlja večina nakupovalcev, kar sem tudi opazila. Marija ni imela časa za pogovor. Ko sva se pogovarjali, je ves čas stregla gostom. Prepričana je, da so gostje s postrežbo zadovoljni, ker radi pridejo. Tudi jaz tako mislim, menije bilo všeč.
Kar težko sem odšla, videla sem toliko lepega, da bi najraje zapravila čisto vse.	M.T.
Borba za
in varčevanje
Tudi v mozirski občini je trenutno v središču dogajanja akcija stabilizacije in varčevanja. Analize gospodarskega stanja so bile narejene v vseh TOZD. Stabilizacijske plane so obravnavali delavski sveti, ponekod pa je prišlo do sprememb letnih planov, tako da so morah sklicati zbore delovnih ljudi, kjer so te spremenjene plane obravnavali. Poleg tega pa so zbori delovnih ljudi omogočili, da je akcija prodrla globlje med ljudi.
Izvršni svet občine Mozirje je zadolžil upravne organe, da vsi pripravijo programe varčevanja, da bi se lahko čimbolje vključili v splošna prizadevanja za odpravo nestabilnosti in prekomerne porabe. Sprejeli so že nekatere ukrepe, kajti samoupravne interesne skupnosti se še niso dovolj vključile v akcijo in je še vedno čutiti pri njih težnjo, da bi razpolagali z višjimi sredstvi, kakor je v tem trenutku možno.
Koordinacijski odbor pri izvršnem svetu je imenoval posebne delovne komisije, ki so obiskale vse TOZD na področju mozirske občine. Te komisije so se seznanile s potekom akcije varčevanja in . stabilizacije v TOZD, ocenile so konkretnosti akcije, obenem pa so sestanke izkoristili tudi za obravnavanje srednjeročnih plarfov; po končanem delu pa so potem komisije napravile analizo stanja v mozirski občini. Če na kratko pogledamo analizo lahko ugotovimo:
Organiziranje v TOZD poteka ugodno in su le tu in tam še primeri, ko delovne organizacije ne delajo v skladu s samoupravnimi sporazumi.
Slika v gospodarskem stanju pa je nekolikanj manj razveseljiva: v občini nepokritih investicij ni (trenutno sta v občini le dve večji investiciji in sta že v zaključni fazi, njuna nosilca pa sta najvačnejši delovni organizaciji v MOzirju - Gradbenik in Glin).
Pereč pa je problem nelikvidnosti, nadalje povečane zaloge v lesni industriji (le-ta predstavlja več kot 50 % gospodarstva občine) pa tudi izgube so prisotne - in to v kmetijstvu. Kljub naštetemu pa delovne organizacije zaenkrat še nimajo problemov z izplačevanjem osebnih dohodkov.
Gospodarsko stanje v mozirski občini torej ni ravno rožnato, saj je prisotnih še cel kup težav in zato se Mozirčani zavedajo, da se bo treba še naprej boriti za čimvečjo stabilnostma čim pametnejše gospodarjenje in varčevanje.	v v
Cene visoke in — različne
Vsi vemo, da je v poletnih mesecih največ povpraševanja p sadju in zelenjavi. Večkrat pa lahko slišimo negodovanja gospoduj kako se cene razlikujejo, da o draginji sploh ne govorimo. Da bil o tem prepričali, smo se v torek sprehodili po trgovinah, dat
preverimo.
Po kratkem sprehodu smo prišli do zaključka, da so cene res različne, pa tudi kvaliteta. Poleg tega pa se jim je zdelo ponekod čudno, da je naša radovednost tako velika, kot da kupec sam ne bi smel primerjati cen in kupovati tam, kjer je ceneje.
Na trgu pri stari tržnici smo naleteli na zelo različne cene. Stojnice so tam kar na pohojeni zelenici, kvaliteta sadja in zelenjave pa je precej različna. Paradižnik je bil tam po 13 dinarjev, lubenice 6 din, krompir 5 din, solata 15 din, kumare od 3 do 6 din ...
Stopili smo še v bližnjo tržnico in še tam povprašali po cenah. Tu je bil paradižnik po 11,55 din, breskve 17,10 din, hruške 16,00 din. Med potjo smo se ustavili še v kiosku
Merx I. Tu je bil paradižnik p 10,40 dinarja, breskve 14,6! din, hruške 11,48 din, lubenic 10,40 dinarjev, breskve 14,61 din, hruške 11,48 din, lubenic 7,50 din, krompir 3,80 din solata 12,50 din, kumare 4,41 din ... Ustavili smo se tudi a trgu nove tržnice v centru Vt lenja. Tu je estetsko urejen pro stor za prodajo. Tudi kvalitet sadja je bila zelo dobra. Z primerjavo pa poglejmo še ceni Paradižnik je bil po 11,21 din breskve 12,50 din, hruške 8,7! din, krompir 3,60 din, kumai 4,38 din.
Ugotovili smo, da se gospo dinje pritožujejo čisto upravi čeno, saj so cene zelo visoki poleg tega pa še tako zelo raz lične. Tudi kvaliteta sadja i zelenjave je ponekod takšna, i ni za na frg.
0 DELU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V ŠMARTNEM
Delo z mladimi
Pred malo manj kot letom dni je v Šmartnem ob paki poživilo svojo dejavnost Društvo prijateljev mladine, ki je bilo osnovano že mnogo prej, toda njihovo delo je po nekajletnem udejstvo-vanju zamrlo. V zadnjem času pa so z nekaterimi uspešnimi akcijami ponovno opozorili nase, zato je prav, da zvemo kaj več o njih.
.,Društvo prijateljev mladine je samoupravno združenje delovnih ljudi in občanov, ki v njem izražajo, oblikujejo in uresničujejo družbeno skrb za otroka in družino. Skuša doseči, da bi vsi otroci in mladina imeli srečno in vedro mladost brez socialne in moralne bede." Tako je zapisano v začetnih členih društvenega statuta in to je tudi osnovno vodilo dela članov društva.
„Naš program se deli na tri dele" je pripovedovala predsednica društva Karla Podvratnik. „Prvi del predstavljajo organizacijske naloge, drugega program za otroke in tretjega delo s starši. Na zadnji seji, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, smo sprejeli nov načrt dela in delno spremenili pravila v skladu z novo ustavo ter jih dali v pregled SZDL. Bistvene novosti pravil so v urejanju medsebojnega razmerja organov društva, v načinu neposrednih volitev organov ter v zagotavljanju javnosti delovanja in odgovornosti članov društva."
Delo približno stotih članov društva je orientirano na skrb za tiste predšolske otroke, ki niso v varstvu. Z njimi delajo članice same, dijakinje vzgojiteljske šole in druge mladinke.
„Lani smo jim pripravili vrsto prireditev v našem vrtcu, med katerimi je najbolj uspela maška-rada. Za dan mladosti pa smo organizirali v kraju ter jim, piknik v naravi. Veliko sodelujemo tudi z mladinsko organizacijo v kraju ter jim, kolikor je v naši moči,'denarno in materialno pomagamo. V glavnem se zavzemamo za take akcije, ki niso vezane z velikimi stroški. Tako smo lani organizirali tudi telovadbo za najmlajše in kuharski tečaj za mladinke."
Karla Podvratnik
Kaj obsega vaš program za prihodnje, leto?
„Predvsem bi radi uredili otroško igrišče za predšolske otroke, ki se sedaj igrajo tako rekoč na cesti; kajti vzgojno varstveni zavod tega še nima urejenega. To bi bila za otroke iz Šmartnega in njihove starše velika in pomembna pridobitev. Spet pa bomo poskušali na kai najboljši način poskrbeti za naše_ najmlajše in jih ob raznih pri-' likah na primeren način pozabavati. V okoliških krajih bomo organizirali občasne ure iger, ki jih bodo vodile naše članice, nadaljevali bomo s telovadnimi urami, jih kdaj popeljali v gledališče in pripravili še vrsto drugih priložnostih prireditev. Seveda pa bo vse skupaj v veliki meri odvisno tudi od naše denarne zmogljivosti."
Po besedah Karle Podvratnik dobiva društvo denar le od skupnosti otroškega varstva in od lastne članarine, veliko materialne pomoči pa prispevajo člani sami. Posebno pozornost posvečajo sodelovanju z ostalimi organizacijami v kraju. Tesno so povezani z vodstvom krajevne skupnosti in SZDL, največ pasi njihovo delo prepleta z delon pionirske organizacije na osnovni šoli in z delom šmarškU mladincev.
Iz vsega tega lahko ugoti vimo, da so zlasti najmlajši prebivalci Šmartnega njihovih humanih akcij nadvse veseli, saj si po najboljših močeh prizadj vajo, da bi jim naredili otroška leta kar se da lepa in brezskrbni Nenazadnje pa so z delom druSf va zelo zadovoljni tudi starši, saj v njem čutijo veliko oporo in pomoč pri vzgajanju svoji otrok.	j. KRAJN

ntMTii
i alpinist na Himalajo
RIZERSKO POMOČNICO nujno iščem za nedoločen čas. Frizeiski salon Meh Milena, Prešernova 7, Velenje.
Pred dnevi je v Nepal odpotovala šesta jugoslovanska
Komunalno obrtni center Velenje, TOZD STORITVE obvešča obiskovalce prireditve MEHIŠKI VEČER, ki bo dne 17.8., da bo prireditev v primeru slabega vremena v JEDILNICI tovarne Gorenje!
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67 in 27/72) ter 195. člena Statuta občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje, št. 2/74) na seii dne 5.8.1975 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnih načrtov in zazidav
I.
Razgrnejo se:
a)	zazidalni načrt »Topolšica«
b)	zazidava »Selo«
c)	zazidava »Konovo II«
d)	zazidava »Konovo III«.
II.
Zazidalni načrt in zazidave bodo razgrnjene 30 dni od dneva objave tega sklepa v prostorih Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, vsak delovni dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 16. ure. Zazidalni načrt Topolšica je razgrnjen tudi na sedežu krajevne skupnosti Topolšica.
III.
V času razgrnitve lahko k zazidalnemu načrtu in zazida-vam dajo sv/oje pripombe vsi občani in zainteresirane delovne in druge organizacije oz. skupnosti.
IV.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Številka 350-6/1975-1
Datum: 7. 8.1975	PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA Franjo KLJUN, s.r. dipl. ing. stroj.
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VELENJČANE, DA PRUAVUO ZASEBNE PROSTE SOBE, KI JIH BOMO ODDAJALI V TURISTIČNE NAMENE.
Prijave prostih turističnih sob sprejemamo vsak dan od 7. do-14. ure.
IZLETNIK,
POSLOVALNICA VELENJE
OBVESTILO
Delavska univerza Slovenj Gradec obvešča, da bo v šolskem letu 1975/76 organizirala naslednje enote šol za odrasle:
O Administrativno šolo I. letnik
O 3. letnik Upravno administrativne šole
O Strojno delovodsko šolo
O Lesno tehniško šolo
O Trgovsko poslovodsko šolo
O 7. In 8. razred osemletke za odrasle ter
O Elektro delovodsko šolo
Vse informacije o pogojih, programu in načinu šolanja lahko dobite na delavski univerzi Slovenj Gradec vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, ob četrtkih tudi popoldne od 17. do 19. ure ali po telefonu 84-097.
alpistična odprava, ki bo v pogorju Himalaje skušala osvojiti vrh Makalu, visok 8481 metrov, ki je poleg Mont Everesta najbolj vabljiv cilj vseh alpinistov. V 19 članski odpravi je tudi član planinskega _ društva Velenje oziroma Šaleškega alpinističnega odseka Ivan Kotnik.
To je veliko priznanje 24-let-nemu študentu rudarstva, ki si je to zaupanje pridobil z več kot 200 različnimi vzponi v domačih Alpah in tujih gorstvih.
Med največje dosežke šteje drugo ponovitev japonske di-rettissime v severni steni Eiger-ja, prvenstveni vzpon v Roms-dalshormu na Norveškem in vzpon na najvišju vrh Kavkaza Elbrus, visok 5633 metrov.
Spominski turnir
Šahovski klub Slovenj Gradec je priredil prvi spominski hitropotezni turnir dvojic v počastitev šahista Jožeta Šmona.
Sodelovalo je 32 šahistov iz Mežice, Raven, Dravo-
grada, Mute, Šempetra, Žalca in Slovenj Gradca.
To tekrhovanje dvojic je posebnost, ki jo je uvedel pokojni šahist Jože Šmon.
Najboljši so bili: Adi Šmon, Roman Štumberger (SI. Gr.) 47, Skok - Štor-man (Žalec) 46, Verovnik -Jakopič (SL.Gr.)43, Vidmar - Maklin (Mežica) 42,5, Po-beržnik - Jeromel (Dravograd) 39,5 itd.
Turnir bo postal tradicionalen.
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obiščete NOČNI BAR hotela PAKA in si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave
•	Mirjana Pavelič
•	Fernando Del Monte
Zabaval vas bo ansbmbel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od lO. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
-	Stanislav POCAJT, roj. 1950, ,'esostrugar, Šoštanj, Cesta talcev 17 in Marjana DREV, roj. 1957, delavka iz Lokovice
-	Silvester DESTOVNIK, roj. 1947, viličar iz Šoštanja, Koroška c. in Zdenka ŽAGAR, roj. 1957, delavka iz Šoštanja, Koroška c.
-	Ivan VACOVNIK, roj. 1950, mehanik iz Šoštanja, Glavni trg in Terezija GOSTECNIK, uslužbenka iz Velenja, Jenkova c.
-	Roman RAŠKO, roj. 1950, inventurist iz Raven in Anica ŠPEH, roj. 1955, delavka iz Raven
Miroslav GROBLAH, roj. 1951, izolater iz Vojnika in Milena POGORELC, roj 1951, strojna pletilja iz Celja, Aškarčeva
-	Peter CAS, roj. 1952, elektri-čar iz Pesja in Mira GOLOB, roj. 1954, delavka iz Šoštanja, Cankarjeva
-	Ivan RAMŠAK, roj. 1953, delavec iz Gaberk in Brigita MRAK, prodajalka iz Gabrk
-	Franc KREVZEL, roj. 1956, prodajalec iz Šmartnega ob Paki in Milica PESJAK, roj. 1957, prodajalka iz Pesja	^
-	Ivan KOTNIK, roj. 1951, študent iz Sv. Florjana pri Šoštanju in Dragica ŠILIH, roj. 1952, študent iz Podkraja pri Velenju
-	Bogomir ODER, roj. 1953, prodajalec iz Kavč št. 13 in Darinka MEH, roj. 1955, prodajalka iz Kavč
-	Franc HRUSTL, roj. 1948, ?o-fer iz Podkraja 5 in Marija DO-LINŠEK, roj. 1952, krojačica iz Laz
-	Iztok RAVLJEN, roj. 1952, orodjar iz Velenja, Levstikova in Breda ŠTEMBERGER, roj. 1956, ekonomski tehnik iz Velenja, Tavčarjeva
-	Marjan SEŠEL, roj. 1951, orodjar iz Velenja, Stritarjeva c. in Milena OBRADOVlC roj. 1955, delavka iz Velenja, Stritarjeva c.
-	Jernej DOLER, roj. 1944, rudar iz Plešivca in Zofija VOCOV-NIK, roj. 1955, delavka iz Završ
-	Branko VIDEČ, roj. 1952, varilec iz Žalca in Marija ZAGOŽEN, roj. 1952, krojačica iz Pongraca
-	Stanko Franc OPREŠNIK, roj. 1947, tehnolog iz Velenja, Cankarjeva in Nada JEVŠOVAR, roj. 1949, vzgojiteljica iz Velenja, Erjavčeva
-	Alojzij KRICEJ, roj. 1935, rudar iz Velenja, Cesta brata Mravljaka in Ivanka SIRNIK, roj. 1942, delavka iz Velenja, Tomšičeva c.
-	Martin PRODNIK, roj. 1951, pravnik iz Celja, Gregorčičeva in
Božena TASLER roj. 1950, prodajalka iz Celja, Levstikova
-	Darko KALIGARO, roj. 1954, ključavničar iz Velenja, Kidričeva c. in Jožica KRENOS, roj. 1957, prodajalka iz Šoštanja, Koroška c.
-	Stanislav ZEVART, roj. 1950, študent iz Velenja, Celjska c. in Marija MRZEL, roj. 1951, predm. učiteljica iz Šoštanja, Cankarjeva c.
-	Vincenc VIPAVC, roj. 1952, skladiščnik iz Mozirja in Alba KOM-JANC, roj. 1951, bioteh. študent in Nove Gorice
-	Milan KAJZER, roj. 1951, električar iz Velenja, Celjska c. in Verica JEZERNIK, roj. 1955, delavka iz Laz
-	Mihael OVEN, roj. 1948, rudarski tehnik iz Velenja, Kidričeva 4 in Amalija PLEVNIK, roj. 1952, se-stavljalka iz Velenja, Šaleška c.
• - Friderik ŽIBERT, roj. 1947, ključavničar iz Velenja, Juičičeva in Ana CELESTINA, roj. 1947, delavka iz Velenja, Jurčičeva c.
-	Franc DEVERŠEK, roj. 1946, šofer iz Konovega in Silva POGO-REVC, roj. 1956, ekonomski tehnik iz Tolstega vrha.
-	Franc VODOVNIK, kmetovalec iz Gavc št. 24, star 61 let
-	Janez GOLIČNIK, kmetovalec iz Belih vod 26, star 20 let
-	Marija ŽUPEVC, upokojenka iz Družmirja 1, stara 93 let
-	Franc GLOBACNIK, upokojenec iz Šoštanja, Metleče 3, star 64 let
-	Štefanija KOCJANC, upokojenka iz Šoštanja, M. Gubca 8, stara 68 let
-	Alojz GRUDEN, upokojenec iz Slatine št. 13, star 71 let
-	Marija PUSTATlCNIK, upokojenka iz Škal 56, stara 69 let
-	Rudolf MRAVLJAK, upokojenec iz Velenja, Vojkova 16, star 49 let
-	Vincenc STROPNIK, kmet iz Topolšice št. 101, star 48 let
Ana STROPNIK, upokojenka iz Zavodnja št. 60, stara 87 let
-	Egidij JANEŽIČ, upokojenec iz Šaleka 37, star 75 let
-	Branko GOLTNIK, inv. upokojenec iz Velenja, Ljubljanska 13/a, star 50 let
-	Zdenko BOBEK, uslužbenec iz Velenja, Jenkova 18/a, star 21 let
-	Martin KLANCN1K, upokojenec iz Hrastovca št. 11, star 79 let
-	Helena JUVANClC, gospodinja iz Podgorja št. 15, stara 67 let.
Teci za življenjem
Sodobno življenje ljudi preveč nagiba k lagodnosti. To pa pogojuje vse več obolenj srca in ožilja. Premalo gibanja povzroča že pri razmeroma mladih ljudeh nagnjenje k infarktu in možganski kapi. Po svetu se vse več znanstvenikov ukvarja s tem, kako pomagati ljudem, ki bo-lujejo zaradi različnih obolenj srca in ožilja. Tako švedski specialisti priporočajo sodobnim ljudem sedem življenskih pravil, ki so jih strnili v geslo „teci za življenjem" —
-	telesne vaje naj bodo razvedrilo, na pa fizični napor
-	hoja je enakovredna teku, le da pri hoji zgorevajo kalorije počasneje
-	redne kratke telesne vaje, ki jih z zadovoljstvom opravljamo večkrat tedensko,zelo koristijo organizmu in človekovi duševnosti
-	po stopnicah je treba hoditi peš, le če ste utrujeni uporabljajte dvigalo
-	ob vsaki priložnosti pojdite na zrak
-	čez dan je priporočljiv tudi kratek ležeč počitek
-	pri povratku z dela, izstopite iz avtobusa nekaj postaj pred domom in hodite
NESREČE
•	Oba vinjena
Voznik osebnega avtomobila tuje registracije T-01-145 Kasim Mešič, začasno zaposlen v Avstriji, je 8.8. peljal iz samskega doma Vegrada po Koroški cesti v Velenju. Trčil je v kolesarko Justino Terglav, ki se je ob robu ceste pogovarjala s prijateljico. Čeprav je bila kolesarka lažje poškodovana, je Mešič _ nadaljeval z vožnjo proti Šoštanju. V Pesju je zaradi neprimerne hitrosti pri prehitevanju zapeljal na parkirni prostor gostišča Pod gozdom in trčil v osebni avtomobil CE 261-30, last Franca Glažaija in ga zbil na travnik. Pri trčenju je bil poškodovan Mešičev sopotnik Fehrid Žižar. Oba sta bila vinjena, skupna škoda pa znaša 80.000.-din.
•	Vozil brez luči
Voznik mopeda Štefan Ovčar je 31.7. vozil iz smeri Doliča proti Velenju ob 21.20. Med vožnjo se mu je pokvarila kratka luč in je pri srečevanju z vozili vozil brez luči. V Paki je zapeljal na bankino, posuto z gramozom. Nato gaje zaneslo na desno, kjer je s stopalko zadel v plastični stebriček, od tu pa ga je zaneslo nazaj na cesto. Pri padcu je mo-pedist dobil pretres možganov in poškodbe nad desnim očesom. Škode je bilo za okoli 1.200.-din.
• Zapeljal
v obcestni jarek
Voznik osebnega avtomobila Milan Pokorny se je 4.8. peljal po partizanski cesti v Velenju in zavijal k trgovini AVTO Celje. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Drago Razdev-šek, ki je zavijanje voznika pred njim prepozno opazil in ga je prehiteval po levi strani. Zaletel se je v avto Pokornyja, tako da je ta avto zasukalo za 360 stopinj in ga nato še enkrat udaril v levi bok, nato pa je avto Pokor-nyja vrglo v obcestni jarek. Voznik Milan Pokorny je pri tem padel iz avtomobila. Pri nesreči so bili poškodovani še njegova žena, hčerka in sin. Škoda pa znaša 18.000.-din.
B Ni upošteval prometnih znakov
Voznik osebnega avtomobila 136-KK-73 Robert Vidon je dne 6.8. vozil po cesti II. reda iz Slovenj Gradca proti Velenju. Ko je v Paki pripeljal do odcepa ceste v peskolom Vegrada, ni upošteval prometnih znakov o največji dovoljeni hitrosti in delu na cesti. Tako je trčil v osebni avtomobil K/D094 last Antona Mi-heliča, ki se je pred njim zaradi del na cesti ustavil. Na osebnem avtomobilu Miheliča in Vidona je za okoli 8.000.-din škode.
i Z avtomobilom v Pa ko
Voznik osebnega avtomobila ŠA 271-83 Stanislav Vasiljevič je v petek, 8. avgusta peljal iz Šoštanja proti Gorenju. V Skor-nem ga je na levem preglednem ovinku zaneslo (verjetno zaradi prehitre vožnje) z desne strani na levo stran cestišča in prek roba v Pako, kjer je obstal na kolesih obrnjen proti smeri, iz katere je pripeljal. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe na desni roki.
IAŠ troi
fazo
ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, ido in založništvo — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 7 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci ivec - Časnk je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informadje IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Vlak, puščava in
• MALA ANKETA • MALA ANKETA • MA
Veter lomil smreke kot vžigalice
Miha Škruba
,,Nebo se je naenkrat stemnilo, po nebu so se začele vleči dolge in grozeče strele, vmes pa je tako grmelo, da smo že pomislili na konec sveta. Otroci so bili čisto preplašeni. Takšnega silovitega neuija ne pomnim." Tako je opisal neuije, ki je prejšni ponedeljek zajelo Šaleško dolino, Miha Škruba iz Topolšice, ko smo se pred dnevi ustavili pri njem na domu.
Miha ima nekaj hektaijev gozda in zemlje. Vsega skupaj je menda okrog osem hektaijev. Pred leti je sadil hmelj, zdaj pa že pet let goji ribez. Ima ga 670 grmov. Žal, letos s pridelkom ne bo nič. Nabral ga je borih petdeset kilogramov, drugo pa je uničila toča. In od grma dobi tudi tri kilograme ribeza.
Tudi na drugih njivah ni slika prav nič boljša.
„Na polju zdaj nimam več kaj delati. Vse je storila namesto nas toča. Tudi v sadovnjaku slabo kaže. Kar ni stolkla z vej toča, bo prav gotovo segnilo. Letos ne bomo veliko pre-šali... "
Celo leto se človek trudi, potem pa neurje v nekaj minutah vse uniči. Neurje je opustošilo tudi gozd. Ko je šla njegova žena zvečer čistit kanale, je prišla po Miha domov, naj gre gledat, kakšno razdejanje je napravil veter.
Čeprav je bil ob našem obisku dan sončen, je bil pogled na gozd resnično grozeč. Veter je izruval smreke s koreninami vred, veliko pa jih je prelomil na polovico kot vžigalice. Nekatere so imele tudi 30 centimetrov premera.
„Toliko let smo čuvali in negovali gozd, da je bil v njem lep les, zdaj pa je vse polomilo," je s solznimi očmi dejal dan po razdejanju Mihov oče.
Seveda pa veter v ponedeljek, 4. avgusta, ni pustošil le pri Mihu Škru-bu, ampak je povzročil precej škode tudi pri drugih prebivalcih Lajš (zašel v Topolšici). Tako na polju kot tudi v gozdu.
Milan Štumberger
Justi Kamenik
rad še študiral, mogoče psihologijo. Čudi me, da si danes mladi tako malo prizadevajo pridobiti več znanja, zaposlijo se, in ko je denar, marsikdo na izobrazbo pozabi... Na praksi sem pri Toplovodu in opravljam različna dela. Kako bom porabil nagrado, bom razmišljal kasneje.
MILAN ŠTUMBERGER: Zaposlim se vsako leto. Letos sera kot praktikant v Ljubljanski banki na takem delovnem mestu, kjer se lahko spoznavam-z načeli naše socialistične družbe. Pri tem mi zelo pomaga dipl. pravnik tov. Panič, s katerim se zelo dobro razumeva. Pomagam mu sestavljati samoupravne sporazume in jih usklajevati z načeli naše družbe. Tako je moje delo povezano z bodočim poklicem - študiram namreč pravo. Kot Član takega delovnega kolektiva pa se čutim pravega predstavnika samoupravne delovne skupnosti. S prisluženim denarjem pa bom nadaljeval začeto pot študija.
MELITA VOVK
BMMHTHIBIHHH'.' IML i'. i".'fWMUM
BODICE
lllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
•	Avtobusna postajališča brez voznih redov
Tisti občani, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva — avtomobila ali kakšnega hrupnega motorja, ki jih je v Velenju v zadnjem času vse več, se morajo voziti pač z avtobusom. Na avtobusnih postajališčih so običajno tudi table z voznimi redi. V zadnjem času pa je v Šaleški dolini vse več postajališč brez voznih redov. AU to pomeni, da so šoferji oziroma avtobusna podjetja proti stabilizaciji točnosti?
•	V Šoštanju brez gfasbe
Nekateri posamezniki ali podjetja so se zelo resno lotili stabilizacije gospodarstva. Tako v Kajuhovem domu v Šoštanju že dalj časa ni več glasbe, zanimiv pogled pa se gostu nudi tudi na
njihovem vrtu. V senci mogočnih dreves so postavljene mize s stoli. Nekaj miz je prekritih s prti, večina pa jih je brez njih. Poleg tega imajo v tem gostinskem podjetju zelo čudno navado. Cigaretne ogorke stresajo natakarice gostu kar pred noge. Ne glede na to ali sedi za mizo s prtom ali brez njega.
• Stabilizacijo iščejo z lučjo
Nekaj metrov vstran od Kaju-hovega doma v Šoštanju je mesnica. V nedeljo smo se prepričali, da tudi šoštanjski mesarji nočejo zaostajani na področju stabilizacije. Čeprav je bila ura že nekaj čez dvanajsto in je sonce neusmiljeno pripekalo, je nad vrati na zunanji steni gorela električna svetilka.
Ali pa: ob enajstih dopoldan prideš v velenjsko slaščičarno. Čudiš se, ker pred njo gorijo vse luči, pa niti natakarica ne ve čemu. Mo-
goče pa želijo ob pomanjkanju sonca vsaj na tak način izkoristiti senčnike ob mizah?
•	Kdaj na Kozjak
Ko ves vroč prisopihaš na Kozjak in bi se rad v kor odžejal, te na vratih zaustavi napis: V ponedeljek zaprto. Misliš si: „No pa drugič. V petek te noge zopet prinesejo na Kozjak (planinstvo je pač zdrav šport!), opaziš drug listek: Sem v Velenju. Potem pa razmišljaš, kateri dan bi si izbral naslednjič, da bi koča le bila odprta.
•	čudne cene
Je že res, da nas cene s svoji „poskoki" večkrat presenetijo, včasih se pa človeku le zdi prehudo. V ponedeljek kupiš paradižnik v prvi trgovini, plačaš 9 din za kilogram. Potem greš v drugo, oddaljeno le 2 km, pa zahtevajo 13 din. In ko se razburiš, dobiš odgovor: „Ta pi dižnik je še od sobote". Kaj si moreš, trgovci že vedo, kako kaj!
• HUDO NEURJE V LAJŠAH
Med počitnicami do denarja
Počitnice ... Vabi moije, vabijo planine, bazeni... In človek nekam odbrzi, da bi pozabil na vsakdanji vrvež, se naužil svežega zraka in si nabral novih moči za delo. Tudi mladina želi čim lepše preživeti čas, ko ni treba misliti na učenje, šolske naloge ali izpite. Vendar pa mnogo mladih v teh dnevih lahko najdeš v delovnih kolektivih, kjer bi si s počitniško prakso radi prislužili nekaj denarja. Za počitnicami bodo zopet prišli šolski dnevi in vsi vemo, kako se takrat denarnica stanjša.
SREČKO ŠUŠTARŠIČ: Med počitnicami se zaposlim skoraj vsako leto. Doma bi mi bilo dolgčas, na praksi pa se lahko še strokovno izpopolnjujem. Letos delam pri AOP - avtomatski obdelavi podatkov pri REK Velenje. Izkušnje, ki si jih bom pridobil na delu, mi bodo koristile tudi pri študiju. V jeseni se bom namreč vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, smer elektro-
Na železniško postajo v Kairu smo prišli dobri dve uri pred odhodom vlaka za Luxor. Čeprav smo že imeli vozovnice, smo hoteli biti za vsak primer med prvimi v vagonu tretjega razreda. Pričakovali smo precej ljudi na tem vlaku, kajti cena karte je bila nižja kot za prvi ali drugi razred, toda nihče od nas ni mogel prej predvidevati dogodkov, ki so se ta večer odvijali na peronu.
Po eni strani še veseli, da se bomo vozili s preprostimi ljudmi in jih tako pobliže spoznali, smo čakali na vlak. Čeprav vsi brez posluha, smo dobre volje v kvartetu celo zapeli za „publiko" nekaj naših narodnih. Res se je kmalu okrog nas napravil obroč ljudi,- ki so nas z odobravanjem poslušali in v arabščini nekaj pripovedovali ali mogoče celo kaj spraševali. Kdo bi mogel to uganiti. Medtem se je na peronu že zbrala precejšnja množica ljudi, oblečenih večinoma v dolge umazane halje, ob njih pa so se grmadile vreče, košara in škatle. Nenandoma je vsa ta množica začela valoviti in uganili smo, da je pripeljal vlak, čeprav ga še nismo niti videli niti slišali. Hitro smo se razdelili na dvoje: dva naj bi zasedla kupe, dva pa pazila na prtljago. Naslednjim dogodkom smo le s težavo sledili. Končno se je namreč prikazala kompozicija vlaka, ki pa tega imena skoraj ni zaslužila, saj je bila kar osem do devetkrat bolj stara razmajana in nesolidna, kot „Pavliha", ki vozi na relaciji Velenje-Celje. Zdaj lahko že veliko razumete. To pa je šele začetek. Vlak se je ustavil, bil pa je že popolnoma nabasan s potniki. Najprej nam ni bilo jasno, zakaj le-ti ne izstopijo, da bi lahko vstopili novi. Kmalu smo vedeli, kaj je pomenilo tisto premikanje ljudi pred četrt ure. Ljudje so že kakšen kilometer pred postajo poskakali na premikajoče se vagone in to kar skozi okna, kajti vrata so bila zaklenjena in ni kazalo, da jih sploh kdo misli odpreti. Gneča je bila še vedno nepopisna, midva z Blažem, ki sva pazila na prtljago, pa sva videla le en prizor, ko je nekdo že splezal na okno, nakar so ga tisti znotraj vlaka neusmiljeno vrgli nazaj na peron. Ko sva pričakovala podoben prizor s Sandijem in Maretom, naenkrat zaslišiva vzklike: „Jugoslavija, Tido — Sadat. .." Dvojno otovoijena se hitro prebijeva do izvora vzlkikov in vsi štirje se potem s skrajnimi napori prebijemo v neki prostor v poštnem vagonu, ki je imel površino 2,5 x 3 m, napolnjen že s 17 ljudmi. Prijateljstvo Jugoslavije z Egiptom nam je torej pomagalo, da nas je neki uradnik spustil v.ta prostor, kjer smo stali vsak na eni svoji nogi, a še vedno veseli, da smo sploh na vlaku. Šele ta trenutek je privlekel Blaž iz žepa vozne listke in nam jih ob krohotanju pokazal. Povedal nam je, da se mu je zdelo sicer malo čudno, a nam tega prej ni nič omenil. Na vozovnice je pri nakupovanju namreč moral napistai „1 want third class!"
Kako smo preživeli dva dni v tem prostoru, si lahko sami mis šljate. Pa saj videli tako ali tako nismo ničesar, ker je pred edino odprtino čepel neki debel beduin.
Po zasluženem počitku stojimo naslednji dan sredi Luxor-ja oziroma Teb, enega od središč stare cvetoče egiptovske civilizacije. Normalno je bila naša prva pot na breg Nila.
Pravzaprav to sploh ni bila navadna pot, bila je dirka, kdo bo prvi pomočil roko v reko. Sandi pa je stvar vzel nekoliko preveč resno, na bregu Nila mu je elegantno spodrsnilo in tako mu je ostala suha le roka, ostali del njega pa je bil v Nilu. No, kmalu je dobil priložnost, da se z obleko vred dobro osuši. Opoldne pri temperaturi 46°C v senci smo se namreč peš odpravili po suhem v puščavo, obiskat skrivnostne grobnice slavnih egiptovskih faraonov, med njimi mumijo TUT-ANKH-AMUNA in RAMZESA.. Kljub bogato poslikanim stenam grobnic s freskami in hieroglifi ter z zlatom obloženim mumijam nam je bil najbolj všeč blažen hlad tukaj globoko pod zemljo.
Najhujše posledice tega izleta smo čutili šele naslednje jutro, ko smo že navsezgodaj šli na vlak za Asuan. Najbrž ni nikogar, ki ne bi že od ure zemljepisa vedel za veliko zajezitev Nila pri tem mestu. Kar pa smo mi v tem mestu doživeli, nima niti malo povezave z zemljepisom.
Bili smo na počasnem večernem sprehodu po sicer lepem mestu. Zatopljeni smo bili v pogovor z nekim Angležem, ki je bil z nami. Mare, ki je imel popravnega iz angleščine, se v pogovor ni vključil, zato pa je opazil mlade igralce v dresih, kako igrajo košarko na bližnjem igrišču. Ni minilo veliko časa, da smo zvedeli, da je to KK Asuann na svojem rednem treningu. Z njihovim manageijem smo se na njegov predlog tudi kmalu dogovorili za tekmo, ki naj bi se začela že čez nekaj minut. Lahko si predstavljate, kakšna čast je bila to za vrle Egipčane, igrati s košarkarji iz države evropskih prvakov. Nihče izmed nas se s košarko aktivno ne ukvarja, toda upali smo vsaj na časten poraz. Medtem ko smo mi slekli umazane majice in se bosi pojavili na igrišču, se .je na tribunah naenkrat zbralo precej radovednežev. Po našem vzkliku „hura" in sodnikovem žvižgu se je tekma začela. V tistih trenutkih je bil vsekakor najbolj zmeden ubogi Anglež, ki smo ga morali postaviti v ekipo le zaradi števila. Saj revež ni niti vedel, v katero smer mora teči, žoge pa mu raje sploh nismo dali v roke. Nasprotnik je poslal v igro prvo peterko, ki je v lepih dresih samozavestno stala pred bosonogimi „pobalini". Dvajset sekund igre in Mare je zabil prvi koš. Asuancev naše vodstvo ni zmedlo, zagrizeno so se podali v boj za vsako žogo. Ob polčasu je najbrž že polovico mesta vedelo, da domača ekipa igra težko tekmo z Jugoslovani. Edini naš problem med igro je bil v tem, da pravila igre dovoljujejo le dva time-outa v polčasu. To smo namreč izkoriščali za pitje vode, ki nam je v veliki vročini sproti odtekala iz teles. Prav to je bil vzrok, da je bil konec tekme prav dramatičen. Domačini, vajeni klime, so dve minuti pred koncem tekme izenačili rezultat 3 kontranapadi, ki jih mi brez vode seveda nismo mogli zadržati. Toda odločila je višina in tehnika. Zmagali smo z rezultatom 64:58 in zato prejeli dolg aplavz ljudi, ki so se zbrali na tribunah. Prve besede direktorja Youth hostela, ki je bil precej oddaljen od igrišča za košarko, so bile: „Čestitam za dobro igro!" To noč smo prespali najbolj trdno doslej na naši poti.
ZAPIS S POTI PO AFRIKI NAM JE ZNOVA POSLAL NAŠ SODELAVEC BRANE H0HNEC IZ VELENJA
Iztok Hudomalj	Darko Selič
nika. Na delu v glavnem prevajam strokovno angleško literaturo. Sicer se pa zaposlujem na različnih delovnih mestih in tudi delov proizvodnji sem že okusil. Nagrado za prakso bom v glavnem porabil za nakup študijskih pripomočkov, ki so vse prej kot poceni.
IZTOK HUDOMALJ: Tudi jaz sem zaposlen pri REK, vendar v oddelku za konstrukcije. Na delu prerisujem razne načrte in sploh se ukvarjam s tistim, kar je povezano z elektriko. Na počitniško prakso sem šel zato, da bi si zaslužil nekaj denarja, pa tudi, da bi se že zdaj malo pripravljal na študij na elektrotehnični fakulteti. Pravzaprav še nisem delal načrtov, kako bom porabil denar. Najbrž ga bom prihranil kar za Študijske potrebe.
JUSTI KAMENIK: Obiskujem medicinsko šolo in sem mislila na počitniško prakso v bolnišnico Topolšica. No, dela tam nisem dobila, pa sem se zaposlila v banki v Velenju. Delam pač vse, za kar me rabijo. Na prakso sem šla zato, ker doma nimam kaj delati, tako pa lahko zaslužim malo denarja. Porabila ga bom zase, malo pa tudi za šolo.
DARKO SELIČ: Končal sem letalsko gimnazijo v Mostarju in bom študij nadaljeval na vojaški akademiji v Zagrebu. Potem bi