// v - k OHRANIMO ČEBELE Brez čebel ni življenja ^www.ohranimo-cebele.si wm BiH ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307, GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELUJEMO: - hladno valjane satnlce - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča - kožice 11 in 14 satne - usipalnike lesene - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke -kuhamo staro satje (staro satje, brez medu sprejemamo v PVC vrečah do 31.03.2011!!!) ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. Delovni čas: pon. - čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU KAZALO UVODNIK F C Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Bralkam in bralcem Slovenskega čebelarja želim v novem letu samo dobre stvari. Pričakujemo lahko odlično letino, če bodo Izpolnjeni vsi pogoji. Ker smo v obdobju občnih zborov v čebelarskih društvih in območnih zvezah, vam želim, da bi bili rezultati minulega leta najboljši doslej, seveda pa vam želim tudi obilo smelih načrtov v novem letu. Minulo leto je bilo za Priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo (PRO) zelo delavno. Končali smo nov rejski program za prihodnje petletno obdobje, tako da zdaj čakamo na njegovo potrditev, skupaj z Drugo priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo (DPO, tj. Kmetijski inštitut Slovenije) pa pripravljamo program izvajanja rejskega programa v letu 2011 oz. Skupni temeljni rejski program - STRP. Da bi bilo izvajanje rejskega programa boljše, si prizadevamo, da bi na ČZS prišel strokovni vodja, poleg tega pa želimo v zelo pomembni Opazovalno-napovedovalni službi medenja zaposliti novega strokovnjaka, saj je konec leta 2010 odšel naslednik g. Pavla Zdešarja. Rejski program brez rejcev čebel, torej čebelarjev, je zgolj mrtva črka na papirju. S podpisom pogodbe o sodelovanju so se vanj vključili vzrejevalci matic. Pomemben del je tudi osnovna odbira, s katero želimo ohranjati kranjsko čebelo v izvorni obliki in z vsemi njenimi dobrimi lastnostmi. Potekati mora v vseh slovenskih čebelnjakih, ker smo za stanje kranjske čebele odgovorni vsi. Analize namreč kažejo, da se pojavlja veliko obarvanih (rumenih) čebel, podobnih italijanski čebeli, zato moramo matice s takšnim potomstvom izločati iz naših panjev. To pa lahko izvajamo le, če spremljamo in sproti zapisujemo naša opažanja pri delu s čebelami. Najpreprosteje jih je pri vsakem panju zapisovati na panjske liste, na katerih so že natisnjene rubrike o mirnosti, sedenju na satju, obarvanosti zadkovih obročkov, rojivosti. Enotni zapiski nam omogo- Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu črnega teloha {Helleborus niger), ki čebelam omogoča dobro zgodnjepomladansko medičinsko in zelo dobro pelodno pašo. Ponekod začne cveteti že januarja, ko cvetovi pokukajo izpod snežne odeje. Foto: Franc Šivic Franc Šmerc IZ ZNANOSTI IN PRAKSE prof. dr. Drago Kompan: Strokovno posvetovanje »Biotska raznovrstnost živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu« Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med.: Evropska konferenca o apidologiji - EurBee 2010 Nacionalni veterinarski inštitut: Ocena zdravstvenega stanja čebel pred zazimljenjem Marko Borko: Opažanja čebelarjev o zdravstvenem stanju čebel Franc Šivic: Novice iz sveta 7 9 10 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Danilo Bedek: Zbijanje in žičenje satnikov 12 Silvo Posl: Zimska opravila poklicnega čebelarja 14 Franc Podrižnik: Čebelarstvo - življenjski slog terenskega svetovalca 15 APITERAPIJA Franc Šivic: Nekaj vtisov o forumu Apimedica DELO ČEBELARJA PO MESECIH 16 Miha Štular: Čebelarjeva opravila v januarju VETERINARSKI NASVETI 18 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za januar VPRAŠANJA IN ODGOVORI 20 Vlado Auguštin: Diskriminacija prevaževalcev DOGODKI IN OBVESTILA 21 21 OBVESTILA ČZS 26 MALI OGLASI 32 OSMRTNICE 35 ^ INDEX J EDITORIAL Franc Šmerc FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK 1 Prof. Drago Kompan (PhD): Conference on »Biotic Diversity of Animal Gene Sources in Slovenian Agriculture« 4 Maja Smodiš Škerl, (Vet. Med.): European Conference on Apidology - EurBee 2010 5 NVI: Evaluation of Health Condition of Honeybees Before Winter 7 Marko Borko: Beekeepers' Observations of Health Condition of Honeybees 9 Franc Šivic: World News 10 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Danilo Bedek: Nailing and Wiring Comb Frames 12 Silvo Posl: Winter Chores of the Professional Beekeeper 14 Franc Podrižnik: Beekeeping - Life Style of the Field Adviser 15 APITHERAPY_ Franc Šivic: Some Impressions on Apimedica&Apiquality Forum 2010 16 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH Miha Štular: Beekeeper's Chores in January VETERINARY ADVICE 18 Mira Jenko Rogelj, (MSc, Vet. Med.): Veterinary Advice for January 20 Q&A_ Vlado Auguštin: Discrimination of Honeybee Transporters 21 NEWS AND EVENTS 21 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 26 SMALL ADS 32 OBITUARIES 35 1 4 5 UVODNIK čajo hiter, preprost in zanesljiv pregled stanja v naših panjih ter pravočasen odziv na neželene pojave. S svojim delom nismo odgovorni samo za stanje v našem čebelnjaku, ampak tudi v naši neposredni okolici, saj je Slovenija tako gosto poseljena s čebelami, poleg tega pa čebele intenzivno prevažajo na paše po vsej državi. Ker želimo, da bi se vsi oz. večina čebelarjev včlanila v PRO, smo vsem čebelarskim društvom poleg članskih seznamov poslali še obrazec za vpis novih članov. Tega izpolnite, vključitev vseh svojih čebeljih družin pa potrdi čebelar s svojim podpisom. Potrebni podatki za vsakega člana PRO so: ime, priimek, točen naslov, KGM-MID oz. SI-številka čebelnjakov, število čebeljih družin, datum in lastnoročni podpis. Na regijskih po- svetih konec novembra in v začetku decembra 2010 se je v PRO včlanilo več kot 130 novih članov. V PRO ni članarine, saj gre le za zavezo, da bomo vsi člani izvajali rejski program, varovali in ohranjali kranjsko čebelo. Če bomo vsi čebelarji člani rejske organizacije, bomo tudi od države lahko zahtevali sredstva za ohranitev čiste kranjske čebele, Slovenija pa bo izpolnila zavezo iz predpristopne pogodbe k Evropski uniji. Z včlanitvijo v PRO ne prevzemamo nobene nove obveznosti. Zato vabim vse slovenske čebelarje, da se včlanijo v ČZS in PRO za kranjsko čebelo. Skupaj bomo zmogli več. Naj vam ob koncu še enkrat zaželim zdravja in medeno letino. Franc Šmerc, predsednik sveta Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo čebelarsko zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in družba Celjski sejem, d. d., vabijo na 34. državni čebelarski posvet in mednarodno prodajno razstavo v Celju 19. in 20. marca 2011 f3| CEUSKI SEJEM Celjsko sejmišče je v začetku pomladi že tradicionalno gostitelj čebelarjev iz domovine in tujine. Tudi letos bodo Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in družba Celjski sejem, d. d., pripravile 34. državni čebelarski posvet in mednarodno prodajno razstavo. Prireditvi bosta potekali v soboto in nedeljo, 19. in 20. marca 2011. V okviru dvodnevnega državnega posveta imajo ~ebelarii iz Slovenije in tujine možnost za izmenjavo izkušenj in znanja o najaktualnejših temah s področja čebelarstva. Osrednja tema prvega dne 34. državnega čebelarskega posveta bo ekološko čebelarjenje, drugega pa dobra čebelarska praksa. Ob tej priložnosti bosta razglašena tudi najboljša inovacija in najbolje izdelana AZ- in LR-panj. SOBOTA, 19. marca 2011 • 8.00: ODPRTJE RAZSTAVE • 9.00-9.30: Promocijski film ČEBELARSKI TURIZEM • 9.30-9.45: Odprtje posvetovanja in pozdravni govori predsednika ČZS in gostov. OSREDNJA TEMA: EKOLOŠKO ČEBELARJENJE • 9.45-10.30: Mitja Zupančič, u.d.i., svetovalec za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS - Ekološko čebelarjenje v Sloveniji • 10.30-11.15: Hans Rindberger (Avstrija), vodja usposabljanja za ekološko čebelarjenje v Avstriji - Zakaj ekološko čebelarjenje? • 11.15-1 2.00: inž. Josef Ulz (Avstrija), predsednik Avstrijske čebelarske zveze - Zatiranje varoj v ekološkem čebelarjenju • 12.00-12.45: dr. Stefan Bogdanov (Švica), svetovalec in predavatelj o kakovosti čebeljih pridelkov - Ugotovitve prve konference o ekološkem čebelarjenju v Bolgariji 2010 NEDELJA, 20. marca 2011 8.00: 9.00-9.30: 9.30-10.00: 10.00-10.30 10.30-11.00 11.00-11.30 11.30-12.00 12.00-12.30 12.30-13.00 13.00-13.30 ODPRTJE RAZSTAVE Promocijski film ČEBELARSKI TURIZEM OSREDNJA TEMA: DOBRA ČEBELARSKA PRAKSA Janez Gregori - Apitehnični ukrepi in zatiranje varoj z naravnimi sredstvi Silvo Posl - Tehnologija čebelarjenja v poklicnem čebelarstvu Stanko Kapun - Vzreja čebeljih matic za lastne potrebe in izvajanje osnovne odbire Marija Sivec - Narejanje rezervnih družin Anton Poga~nik - Čebelarjenje z nakladnim panjem v čebelarskem letu Andrej Voglar - Trženje čebeljih pridelkov Marko Purnat - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Marko Cesar - Medene pijače Ob srečanju čebelarjev bodo na sejmišču potekali še trije sejmi: FLORA, POROKA in ALTERMED. o o ragm®wF©Gm®©G sBwaDskah gernskah WDF®W v @Q®w©n©k©m kmeGBflsGvu« Drago Kompan* V ponedeljek, 15. novembra 2010, je na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani na Rodici potekalo strokovno posvetovanje z naslovom »Biotska raznovrstnost živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu«. Srečanja se je udeležilo več kot 50 predstavnikov različnih vladnih in nevladnih ter znanstvenih in strokovnih institucij iz vse Slovenije. Posvet je že vse od leta 2006 vsakoletni pregled dela Javne službe nalog genske banke v živinoreji, ki jo kot koncesionar izvaja Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete. Na njem predavajo znanstveni in strokovni sodelavci te javne službe, vedno pa nanj povabijo tudi kakega zunanjega predavatelja, včasih tudi iz tujine. Lansko posvetovanje, ki je potekalo tudi v znamenju mednarodnega leta biotske raznovrstnosti, je bilo vsebinsko razdeljeno na tri dele. V prvem delu je predavateljica Metka Žan Lotrič predstavila rezultate stanja pasem, ki jih redimo v slovenski živinoreji. V Register pasem z zootehniško oceno je bilo leta 2009 vključenih 48 pasem: 13 avtohtonih, 16 tradicionalnih in 19 tujerodnih. Stanje ogroženosti slovenskih pasem leta 2009 pa je bilo: dve avtohtoni in dve tradicionalni pasmi sta bili ocenjeni kot kritični; dve avtohtoni in tri tradicionalne pasme pa so bile ocenjene kot ogrožene. Leta 2009 se je tudi zmanjšalo število kmetij in živali, ki so prejele podporo za avtohtone in tradicionalne pasme. O podporah za avtohtone in tradicionalne pasme je predaval vodja te javne službe, prof. dr. Drago Kompan. Predstavil je podpore za rejo lokalno prilagojenih avtohtonih in tradicionalnih pasem in primere izračunov, ki bi jih bilo treba upoštevati pri podporah za rejo avtohtonih pasem. Zanimiv je bil prikaz primerjave med podporami v nekaterih državah na Balkanu in v nekaterih državah EU. Kot je ugotovil, so med državami zelo velike razlike glede različnih vrst podpor. Zato je predlagal, da bi v Sloveniji med merila za podpore poleg stanja ogroženosti pasem vključili tudi ekonomske izračune oziroma razlike v dohodku kmeta, ki redi avtohtono pasmo, v primerjavi z drugimi »standardnimi« pasmami. * prof. dr., vodja Javne službe nalog genske banke v živinoreji O merilih za oceno ogroženosti je predavala mag. Danijela Bojkovski. Kritično je prikazala različne metode, ki jih za ta namen uporabljajo v posameznih državah EU in v svetu. Na koncu je predstavila še najnovejšo metodo iz leta 2009, ki poleg številčnega stanja pasme vključuje tudi geografsko razpršenost reje in zootehniška merila, ki so povezana s stopnjo sorodstva. Na tej podlagi bodo raziskane možnosti za dopolnitev zdaj uveljavljenega postopka izračunavanja stopnje ogroženosti pasem v Sloveniji. Drugi del referatov je bil s področja čebelarstva. V prvem je prof. Janez Gregori predstavil razmišljanja o biotski raznovrstnosti oz. raznolikosti kranjske čebele ter razširjenost posameznih vrst medonosnih čebel po svetu. Po številčnosti je na prvem mestu italijanska čebela (Apis mellifera li-gustica), na drugem mestu pa je kranjska čebela (Apis mellifera carnica, Pollmann 1879). Na svetu gojijo 57 milijonov čebeljih družin, od tega v Evropi z Rusijo 32 milijonov. Zavzel se je za čim večjo raznolikost čebel, kajti le tako bo mogoče zagotoviti njihovo preživetje v vse bolj spreminjajočem se okolju. Poudaril je pomembnost ohranjanja lokalnih čebelarstev in krajevnih različkov (ekotipov), kot so alpski, mediteranski in dinarsko-kraški, hkrati pa je opozoril tudi na problem homogenizacije, ki se dogaja v našem prostoru. Zavzel se je za večje število vzrejevalcev čebeljih matic, za večjo lastno vzrejo -in to na podlagi ekotipov. Še posebej pa je poudaril pomembnost čebel lokalnega izvora. Prof. dr. Peter Dovč je predstavil rezultate mole-kularno-genetskih raziskav pri kranjski čebeli, ki naj bi pokazale »genetsko čistost« kranjske čebele. Kot je dejal, pa na podlagi dozdajšnjih raziskav in metod ni bilo mogoče ugotoviti »čistosti« kranjske čebele. V okviru analize mitohondrijske DNA so v številnih raziskavah poleg že znanih našli tudi 17 različnih ha-plotipov, od katerih štirje doslej še niso bili objavljeni. Prikazal je pogostnost pojavljanja posameznih haplotipov, vendar se ti v geografski porazdelitvi razširjenosti pojavljajo nekonsistentno. Po njegovem mnenju glede na stopnjo genetske pestrosti skoraj ni verjetno, da je večji del te pestrosti posledica intenzivnejšega izmenjevanja genetskega materiala med populacijami v zadnjih letih, temveč ta verjetno obstaja že od nekdaj. V zadnjem predavanju je prof. dr. Andrej Šalehar predstavil zgodovinske vire o kranjski čebeli - od poimenovanja do priznanja ter vpisa v sistematiko medonosnih čebel. Prvi je naše čebele kot kranjske leta 1770 poimenoval Ivan Anton Scopoli. Drugo poimenovanje - Krainische Biene - je iz leta 1857, ko je dr. Filip Roschütz v časopisu Bienen-Zeitung objavil članek o kranjskem čebelarstvu ter nemškim čebelarjem ponudil naše kranjske čebele. V čebelarskem slovstvu je po letu 1857 veliko objav o kranjski čebeli. Leta 1868 je Emil Rothschütz na gradu Podsmreka pri Višnji Gori ustanovil prvi kranjski trgovski čebelnjak ter tako veliko pripomogel k temu, da sta kranjsko čebelo spoznala Evropa in svet. Objavil je tudi veliko strokovnih sestavkov o kranjski čebeli in napisal več knjig o čebelarstvu. Leta 1875 je kranjska čebela dobila takratno znanstveno ime Apis mellifica carnica. Leta 1879 je dr. Pollmann v svoji drugi knjigi zbral in predstavil podrobna strokovna mnenja o kranjski čebeli, zato to leto štejemo za priznanje kranjske čebele, prav tako pa tudi za njen vpis v sistematiko medonosnih čebel. Še posebej je poudaril pomen dela Emila Rothschütza za slovensko čebelarstvo, saj je bil Rothschütz leta 1873 tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev Društva za umno čebelarstvo na Kranjskem in njegov prvi predsednik. Vsa predavanja so neposredno dosegljiva na spletnem naslovu: http://genska-banka.bf.uni-lj.si/ gradiva/strokovni-posveti/. J Maja Smodiš Skerl* Od 7. do 9. septembra 2010 je v Ankari, v glavnem mestu Turčije, potekala četrta evropska konferenca o apidologiji - EurBee2010. Prvotna ideja te konference leta 2004 je bila, da bi evropski raziskovalci različnih področij čebelarstva na njej predstavljali ugotovitve in vsebine najnovejših raziskav, na podlagi katerih bi lahko učinkoviteje reševali aktualne probleme v čebelarstvu. Konferenca je potekala na tamkajšnji Middle East Technical University (Tehnična univerza), sodelovalo pa je nekaj več kot 250 strokovnjakov iz 40 držav z vsega sveta. Teme so bile raznovrstnost in ohranjanje čebel, biologija čebel, ekologija, čebelarjenje ter raziskave čebel. Organizatorji so poskrbeli tudi za delavnice o vedenju čebel in evropski raziskovalni mreži BeeDoc (BEE DOC = Bees in EuropE and the Decline Of Colonies; iz angl. čebele v Evropi in izgube čebeljih družin). Osrednja tema konference je bila usmerjena v še vedno zelo aktualno problematiko čebelarjev po svetu oziroma v izgubo čebeljih družin. Dr. Peter Neumann je v svojem plenarnem predavanju nazorno predstavil morebitne vzroke za množično odmiranje čebel. Znano je, da se največje izgube pokažejo čez zimo, v zvezi s tem pa je še posebej zanimiva ugotovitev, da se pojavljajo le na severni polobli. Ker je izgube težko razložiti in ker glavnega krivca (še) ni, je ote- * dr. vet. med., Kmetijski inštitut Slovenije ženo tudi zagotavljanje učinkovitih strategij za preprečitev odmiranja čebel. Vsem dobro znana pršica Varroa destructor ima seveda ključno vlogo, vendar je pomembna še vrsta drugih simptomov, vključno s CCD (sindrom izginjanja čebeljih družin), ki vsak posebej še ne povzroča odmrtja družin. Najverjetneje gre za medsebojno delovanje več dejavnikov, kot so zastrupitve, povzročitelji bolezni, prehrana in tehnologija čebelarjenja, še posebej v Evropi, kjer je pršico V. destructor in čebelje viruse mogoče najti povsod. Da je zgodba še bolj zapletena, so nedavno potrdili navzočnost še ene nadloge, imenovane Nosema ceranae. Zaradi te bo moral čebelar kar pošteno zavihati rokave, če bo želel v svojem čebelnjaku ohraniti primerno zdravstveno stanje čebel. Na prvem simpoziju o izgubah čebel so strokovnjaki predstavili svoje raziskave V. destructor in virusov. Na Švedskem in v Franciji so ugotavljali, kako so se čebelje družine, v katerih nekaj časa niso zatirali varoj, prilagodile na gostitelja in uspešno preživele nekaj let. Rezultati so pokazali, da so družine upočasnile razmnoževalno sposobnost varoj. Kljub temu v primerjavi s kontrolno skupino, v kateri so zatirali varoje, ni bilo značilnih razlik v čistilni sposobnosti, rojenju ali privlačnosti zalege za varoje. Opazili pa so nekatere značilnosti pri družinah, v katerih niso zatirali varoj. Te družine so bile manj številčne in so imele manjši obseg zalege, zato je bila verjetno manjša tudi razmnoževalna Konferenca je potekala v kulturnem In večnamenskem središču Tehnične univerze v Ankari. Z leve dr. Ivana Tlak - Gajger iz Hrvaške, dr. Peter Neumann iz Švice in Romee van der Zee iz Nizozemske. sposobnost varoj. Švicarski in ameriški raziskovalci so poročali o povezavi virusnih infekcij in izražanju gena vitelogenin, ki je kazalnik fiziološkega stanja pri delavkah. Kadar je čebelja družina okužena z virusi, je večja tudi navzočnost tega gena v celici, to pa povzroči oslabitev družine, v najslabšem primeru pa celo njeno odmrtje. Po njihovem mnenju bi bil zato vitelogenin lahko kazalnik, ki bi opozarjal na možnost propada čebelje družine. Tudi v Belgiji že od leta 1999 opažajo občutno slabšo prezimitev čebeljih družin. Ker so domnevali, da se je zaradi navzočnosti V. destructor spremenil tako tip virusov kot njihovo pojavljanje, so pozimi leta 2006/2007 na podlagi vzorcev delavk iz številnih belgijskih čebelnjakov ugotavljali navzočnost petih virusov. Rezultati so pokazali, da je bilo 75 % čebelnjakov okuženih z virusom črnih matičnjakov (BQCV), 69 % z virusom mešičkaste zalege (SBV), v 64 % čebelnjakov so našli virus deformiranih kril (DWV), najmanj, samo 8 % čebelnjakov, pa je bilo okuženih z virusom akutne paralize čebel (ABPV). Ocenili so, da sta okuženost z virusi in V. destructor negativno vplivala na preživetje družin. Gal Yarden s Floride je predstavil nov proizvod mednarodnega podjetja Beeologics, t.i. Remebee®. Gre za RNAi biotehnologijo, ki uvaja nove rešitve v boju proti propadanju čebeljih družin. Remebee v celicah čebel posnema naravne mehanizme za preprečevanje razmnoževanja virusov. Poskusi so pokazali, da je Remebee, ki so ga dodajali v hrano čebel, preprečil propad družin, ki so bile okužene z izraelskim virusom akutne paralize čebel (lAPV). Omenjeno sredstvo je zdaj še v postopku registracije v Združenih državah Amerike. Pripravljajo pa tudi že nov izdelek, s katerim naj bi čebelje družine hkrati zaščitili pred virusi, V. destructor in N. ceranae. Španski raziskovalci se dejavno ukvarjajo z raziskavami mikrosporidija N. ceranae. V poskusu, ki je potekal leto dni, so opazovali čebelje družine ter določili navzočnost N. ceranae in N. apis. Nato so družine naključno razvrstili v skupine. Vsako skupino so zdravili z antibiotikom fumagilin, vendar eno jeseni, drugo spomladi in jeseni, tretjo pa v vseh letnih časih. Fumagilin, ki sicer ni registriran za uporabo v čebelarstvu zaradi ostankov v medu, je pozitivno deloval na družine, saj so bile najproduktivnejše tiste, ki so ga prejele štirikrat (jeseni, pozimi, spomladi in poleti). Družine iz nezdravljene kontrolne skupine so bile vse leto zelo okužene s sporami, njihov razvoj je bil slab, donos pa majhen. Čez eno leto je bilo živih le še 60 % teh čebeljih družin. Videti je, da je N. ceranae agresivnejša od njene predhodnice N. apis, saj jo označujejo kot vzrok za nenehno propadanje zelo okuženih delavk, najpogosteje pašnih čebel. Velik je tudi njen vpliv na populacijo in produktivnost družine, čeprav po Evropi poročajo o različnih vzrokih in širjenju bolezni, ki jih povzroča. Za N. ceranae je značilno, da je v čebelji družini navzoča vse leto, kliničnih znakov pa skorajda ni opaziti. Vpliva lahko na zmanjšan pridelek medu ter na razvoj celotne družine, pri posameznem osebku pa zavira imunski odziv in povzroča poškodbe notranjih organov (srednje črevo). Zanimive so tudi ugotovitve poskusa, med katerim so v čebelji družini zamenjali matico in spremljali okužbo z N. ceranae. V skupini družin, ki so jeseni dobile fumagilin, spomladi pa so vzredile novo matico (staro so pred tem odstranili), se je število spor pri pašnih čebelah zmanjšalo za polovico. Nasprotno pa so bile bolj okužene družine, ki niso prejele fumagilina in so imele staro matico. Pri teh družinah so ugotovili tudi manjši donos medu v primerjavi z družinami, ki so vzredile mlado matico. Medonosna čebela je navdih za številne čebelarje in ljubitelje koristnih žuželk po vsem svetu. V vseh pogledih je zanimiva tako za manjše čebelarje, tiste, ki se poklicno ukvarjajo s čebelarstvom, in uporabnike čebeljih pridelkov kot tudi za znanstvenike. Raziskave v čebelarstvu so ključnega pomena za razvoj kmetijstva, ohranjanja biotske raznovrstnosti in čebelarske panoge kot take, z vsakim izsledkom pa smo korak bliže k reševanju in preprečevanju izgub čebeljih družin, tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Konference smo se udeležili in na njej tudi dejavno sodelovali prof. dr. Aleš Gregorc in Maja Smodiš Škerl (KIS), dr. Jasna Kralj (NIB) ter Urška Jamnikar Ciglenečki (VF). J Nacionalni veterinarski inštitut* Za uspešno preživetje zime ter hiter spomladanski razvoj čebeljih družin je pomembno njihovo dobro zdravstveno stanje jeseni, ko se polegajo dolgožive, tako imenovane zimske čebele. V zadnjih letih smo v Sloveniji opazili povečan odstotek odmiranja čebeljih družin. Vzroki tega pojava so kompleksni, med njimi pa je brez dvoma zelo pomembna varoza, zajedavska bolezen, ki jo povzroča pršica Varroa destructor. Če je populacija pršic v čebelji družini povečana že spomladi, bo čebelja družina čez poletje oslabela, zato jeseni ne bo sposobna vzrediti zadostnega števila zdravih dol-goživih zimskih čebel. Taka čebelja družina lahko brez uspešnega zatiranja varoj propade že jeseni. Kadar se število varoj v družini poleti občutno poveča, zatiranje varoj po zadnjem točenju navadno ni dovolj uspešno, posledica tega pa je, da se izležejo prizadete in manj vitalne čebele, ki niso zmožne preživeti zime niti spomladi vzrediti nove generacije čebel. Čebeljo družino pa slabi tudi huda gniloba {Paenibacillus larvae) in posledica je njeno odmrtje. Če ne ukrepamo pravočasno in strokovno, se bolezen razširi na vse družine v čebelnjaku in tudi v okolici. Poleg varoze in hude gnilobe čebelje družine povzročajo slabo prezimitev čebeljih družin tudi številne druge bolezni, npr. nosemavost, poapnela zalega in nekatere virusne bolezni. Veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete v Ljubljani {NVI VF) smo jeseni pregledali 7851 čebeljih družin v 459 čebelnjakih oziroma približno 5 odstotkov vseh čebeljih družin v Sloveniji. Največ pregledov {72 %) je bilo opravljenih na območjih zapore čebelnjakov zaradi hude gnilobe. Pregledi so bili usmerjeni predvsem v ugotavljanje ustreznosti in učinkovitosti zatiranja va-roj, v ugotavljanje bolezenskih znakov varoze, hude gnilobe in drugih bolezni, v ugotavljanje ustreznosti oskrbe čebeljih družin s hrano ter v ocenjevanje obsega zalege in posledično moči čebeljih družin. Med poletnim zatiranjem varoj na celotnem ozemlju Slovenije veterinarji NVI VF nismo prejeli nobenega * Dr. Metka Pislak Ocepek, dr.vet.med.; prof. dr. Vlasta Jenčič, dr.vet.med.; Alenka Juric, dr.vet.med.; mag. Ivo Planinc, dr.vet.med.; mag. Lidija Matavž, dr.vet.med.; Suzana Skerbiš, dr.vet.med.; mag. Vida Lešnik, dr.vet.med.; Anita Vraničar Novak, dr.vet.med.; mag. Mira Jenko Rogelj, dr.vet.med.; Martina Škof, dr.vet.med. poziva čebelarjev zaradi suma slabe učinkovitosti izbranega zdravila. Nosemavost {Nosema sp.) in poapnela zalega {Ascosphera apis) sta se med letom z očitnimi značilnimi bolezenskimi znaki pojavljali le v posameznih čebelnjakih. Z laboratorijskimi preiskavami smo lani potrdili navzočnost petih najpogostejših povzročiteljev virusnih bolezni čebelje družine, vendar primera klinične oblike varoze nismo ugotovili. Bolezenske spremembe, značilne za bolezni čebelje družine, smo ugotovili v skupaj 77 čebelnjakih {16,8 % od vseh pregledanih) oziroma pri 508 čebeljih družinah {6,5 % od vseh pregledanih). Klinično obliko varoze, to je obliko, ki kaže značilne bolezenske znake in že škoduje čebelji družini, smo ugotovili skupaj 12 čebelnjakih, to je pri 2,6 % vseh pregledanih čebelnjakov, oziroma pri 247 čebeljih družinah, to je pri 3,1 % vseh pregledanih čebeljih družin. Na splošno smo v letu 2010 ugotavljali manjše število varoj v čebeljih družinah v primerjavi s prejšnjimi leti. V Grafikonu 1 je prikazan delež čebelnjakov in čebeljih družin z ugotovljeno klinično obliko varoze glede na vse pregledane čebelnjake oziroma čebelje družine {po enotah NVI VF). Poleg varoze smo ugotovili tudi druge bolezni čebel, med katerimi je bila najpogosteje potrjena huda gniloba čebelje zalege. Pri tem smo opazili, da čebelarji slabo poznajo osnovne znake bolezni, saj je bil le manjši delež izbruhov hude gnilobe ugotovljen na podlagi pozivov čebelarjev. V Grafikonu 2 je prikazan delež čebelnjakov in čebeljih družin z ugotovljeno hudo gnilobo čebelje družine glede na vse pregledane čebelnjake oziroma čebelje družine {po enotah NVI VF). Ob kliničnih pregledih čebeljih družin smo hkrati ugotavljali tudi splošno stanje čebelje družine in oskrbo čebel s hrano. Zadosten obseg zalege in močne čebelje družine smo ugotovili v 296 čebelnjakih {64,5 % od vseh pregledanih), primerno oskrbo s hrano pa v skupaj 313 čebelnjakih {68,2 % od vseh pregledanih). Ugotovitve specialistov za zdravstveno varstvo čebel po posameznih enotah NVI VF Stanje čebeljih družin na območju enote NVI Nova Gorica je bilo pred zazimljenjem dobro. Na splošno smo v čebeljih družinah vse leto opažali Legenda: CE: enota NVI Celje, KR: enota NVI Kranj, LJ: enota NVI Ljubljana, MB: enota NVI Maribor - Ptuj, MS: enota NVI Murska Sobota, NG: enota NVI Nova Gorica, SE: enota Nova Gorica - Sežana, NM: enota NVI Novo mesto manjše število varoj v primerjavi z letom 2009, večje število varoj pa je bilo ugotovljeno le v posameznih primerih. Jeseni nismo prejeli nobenega sporočila čebelarjev o odmiranju čebel ali slabšem delovanju sredstva za zatiranje varoj. Na območju enote NVI Celje smo jeseni ob kliničnih pregledih opazili manjši obseg zaležene površine v primerjavi s prejšnjimi leti, saj je bila zalega zelo omejena kar pri 30 % pregledanih čebeljih družin. Spodbudno je, da se je delež čebeljih družin, pri katerih smo po zadnjem točenju medu varoje zatirali s sonaravnimi zdravili, s 7,98 % (leta 2009) lani povečal na 18,29 %. Delež čebeljih družin, za katere smo lani izdali zdravilo za zimsko zatiranje varoj, ostaja približno enak predlanskemu (22,27 %). Po informacijah čebelarjev s celjskega območja je bilo število varoj pri zimskem zatiranju manjše od dopustne meje, pozivov čebelarjev zaradi suma neželenih učinkov zdravljenja, zaradi bolezni ali slabega splošnega zdravstvenega stanja čebel pa v poznopoletnem in jesensko-zim-skem obdobju nismo prejeli. Zdravstveno stanje čebel na območju enote NVI Murska Sobota je bilo pred zazimitvijo dobro, tudi tam nismo prejeli nobenega poziva čebelarjev zaradi odmiranja čebel, suma bolezni ali zaradi povečane navzočnosti varoj. Manjši obseg zaležene površine ob močnih čebeljih družinah smo jeseni opazili tudi na območju enote NVI Nova Gorica - Sežana oziroma v južnopri-morski regiji. Pozivov čebelarjev zaradi slabe učin- kovitosti zdravila, suma bolezni ali zaradi odmiranja čebel nismo prejeli. Ob pregledih čebeljih družin smo na splošno ugotovili manj varoj kot prejšnja leta, ugotovili pa smo posamezne primere zelo povečanega števila naravnega odpada varoj ali odpadlih varoj med zdravljenjem. Na območju enote NVI Maribor v letu 2010 nismo opazili odmiranja čebeljih družin niti nismo prejeli nobenega poziva zaradi suma bolezni ali slabega zdravstvenega stanja čebel. Dobro stanje čebeljih družin pripisujemo ugotovljenemu manjšemu številu varoj v družinah ter ne tako slabi čebelarski letini. Zato ob uspešnem zimskem zatiranju varoj pričakujemo dobro preživetje čebeljih družin. Tudi na območju enote NVI Novo mesto lani nismo prejeli nobenega poziva čebelarjev zaradi slabe učinkovitosti zdravil ali slabega zdravstvenega stanja čebel. Na splošno smo ugotavljali manjši naravni odpad varoj in odpad med zatiranjem varoj. Na območju enote NVI Kranj je ocena stanja pregledanih čebelnjakov občutno boljša kot prejšnji dve leti. Tudi tam čebelarji niso poročali o slabem zdravstvenem stanju čebel, smo pa pri svojem delu ugotovili, da nas čebelarji, ki posumijo v bolezen čebelje družine, pogosto pokličejo prepozno. Zdravstveno stanje čebel na območju enote NVI Ljubljana je bilo leta 2010 boljše kot v prejšnjih letih, prav tako kot na območjih drugih enot NVI pa nismo prejeli nobenega poziva čebelarjev zaradi odmiranja čebel, suma bolezni ali zaradi povečane navzočnosti varoj. Sklep Na podlagi vseh navedenih podatkov in ugotovitev lahko sklenemo, da je bilo zdravstveno stanje čebel v letu 2010 dobro, saj s kliničnimi pregledi pri kar 93,5 % čebeljih družin nismo ugotovili znakov bolezni. Število primerov varoze se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno zmanjšalo, število primerov hude gnilobe se zmanjšuje, nosemavost in poapne-la zalega se pojavljata le občasno v manjšem številu čebelnjakov, virusne bolezni pa se niso pojavljale v klinični obliki. Dobro oskrbo s hrano ter močne družine smo ugotovili pri približno dveh tretjinah pregledanih čebelnjakov, to pa opozarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti izboljšanju tehnologije čebelarjenja. J b©uarj©w ® zd Marko Borko Zorko Šabec, ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica V našem društvu smo bile izgube čebeljih družin leta 2010 kar precejšnje, saj smo jih izgubili nekoliko več kot 20 odstotkov. To je brez dvoma velik, ne pa tudi usoden odstotek odmrtja čebel. Narava je izgube nadomestila z rojivim letom, tako da smo čebelarji izgube med letom po večini nadomestiti. Posledica tega je bil seveda občutno manjši pridelek medu. Vzrok tega pojava je po našem mnenju iskati v povezanosti več dejavnikov, osrednja pa sta seveda daljša brezpašna sezona in varoza. Letna zatiranja varoj v minuli sezoni so pokazala zelo različno napadenost družin s temi zajedavci. Pri nekaterih čebelarjih je po zatiranju odpadalo po nekaj tisoč varoj, drugi pa so jih šteli v ducatih. Vsekakor večina čebelarjev sodi v drugo skupino - to so tisti, ki so varoje na testnih vložkih iskali s povečevalnim steklom. Tudi odvzem vzorcev čebel in njihov pregled, ki so ga opravili veterinarji NVI, niso pokazali večje napadenosti z varojami. Bolj nas skrbijo rezultati zimskega zatiranja, saj prvi izsledki kažejo na nekoliko večjo napadenost z varojami. Verjetno je na to negativno vplivalo tudi vreme, saj sta bila oktober in november 2010 mokra in topla. Brez dvoma pa je bilo minulo leto rekordno po okuženosti čebeljih družin s poapnelo zalego, saj tako obsežne in množične okužbe že dolgo ni bilo. Učinkovitega sredstva, žal, nismo našli, stroka pa je tokrat bolj kot ne zatajila. Marjan Bratina, ČD Bazara - Šempeter Po uradnih podatkih so bile izgube čebeljih družin prejšnjo zimo (2009/2010) na našem območju 29-odstotne, čebelarji pa smo ugotovili, da so bile izgube na našem območju še nekoliko večje, zanesljivo kar 32-odstotne. Jeseni 2010 smo zazimili dokaj močne čebelje družine, vendar so kmalu začele slabeti in se redčiti. Kot ugotavljamo, so izgube do zdaj 3-odstotne. Po ocenah naj bi se izgube ob izzimitvi spomladi 2011 povečale na 15 odstotkov. Čebelarji krivdo za izgube čebel pripisujemo tako varozi kot tudi virusnim okužbam in fitofarmacevtskim sredstvom. Ta so namreč navzoča v zalogah cvetnega prahu, ki jih začnejo čebelje družine uživati jeseni. Nekateri čebelarji pa smo vzorce mrtvic poslali v analizo in izidi so pokazali navzočnost virusov. Janez Mihelič, ČD Domžale Domžalski čebelarji smo spomladi 2010 začeli čebela-riti s prepolovljenim številom čebeljih družin. Splošna ugotovitev čebelarjev je bila, da se je to zgodilo zaradi časovnega sovpadanja dveh, za čebele negativnih dejavnikov. Prvi je bila večja in napačna raba nevarnih sistemskih fitofarmacevtskih pesticidov v kmetijstvu, drugi pa neučinkovito sredstvo za zatiranje varoj, ki smo ga vsi slovenski čebelarji uporabili leto prej (2009). Pomlad 2010 za čebelje družine ni bila ugodna, saj je bilo več dežja in veliko hladnih dni. V naši občini se je paša začela nekoliko pozneje. Čebele so se potem počasi okrepile in čebelarji so skušali nadomestiti spomladanske izgube. Enim je to dobro uspelo. Najuspešnejši so bili tisti, ki so poskrbeli, da so imele matice dovolj prostora za zaleganje in obilico hrane, predvsem cvetnega prahu in tudi medu. Mlade matice so se lepo oprašile. Nekateri čebelarji iz vzhodnega dela občine Domžale (Krtina) pa so pri znanem vzrejevalcu kupili več matic in si pripravili narejence. Po medenju in točenju kostanja, ki lani ni bilo najbolj izdatno, smo skoraj vsi v čebelje panje dodali sredstvo za zatiranje varoj »check mite«. Po obdobju, navedenem v navodilih, smo ugotavljali odpad varoj, ta pa je bil nad pričakovanji velik. Splošna ugotovitev je bila, da je bilo sredstvo učinkovito. Pozneje je večina uporabila še nekatera druga sredstva, od dimljenja z oksalno kislino do kapanja oz. zamegljevanja. Ob koncu leta, ko se je otoplilo, smo čebele še enkrat pokapali z oksalno kislino. Ugotovili smo namreč, da je treba varoje zatirati po medenju in nato vse do tedaj, ko v panjih ni več zalege. Vzrok je predvsem jesenska reinvazija varoj. Žal se je minulo jesen v enem čebelnjaku člana našega ČD ob meji s kamniško občino (Preserje) pojavila huda gniloba čebelje zalege, zato so bili na območju v premeru treh kilometrov prepovedani premiki čebeljih družin. Spomladi bo opravljen temeljit pregled vseh čebeljih družin. Nesrečni čebelar je pristojnim veterinarjem sam prijavil sum bolezni, kar je sicer dolžan storiti po zakonu, kljub temu pa gre za zelo pohvalno in pošteno dejanje, predvsem do sosednjih kolegov čebelarjev. Žarišče je zdaj sanirano, zato upamo, da bodo spomladi vse pregledane družine zdrave. Zazimljene čebele so dokaj močne, predvsem jeseni in tudi do zdaj pa so porabile že veliko količino hrane. Upamo, da spomladi ne bodo lačne, saj bomo zaloge hrane v panjih ugotavljali šele marca. Kot ugotavljamo, pa bi morala biti veterinarska služba med letom večkrat v stikih s čebelarji, predvsem z vodstvi ČD, zato predlagamo, da območni veterinarji po elektronski pošti pošiljajo predsednikom društev na vsaka dva ali tri mesece kratka obvestila o zdravstvenem stanju čebel na njihovem območju in morda tudi nasvete. Tako bi se sčasoma izboljšali tudi odnosi med veterinarji in čebelarji. J N®WD©© Ba Franc Sivic Francija 11 Odnosi med Zvezo francoskih čebelarjev in tamkajšnjim ministrstvom za kmetijstvo so zelo slabi. Dominique Perben, nekdanji minister za pravosodje, je v imenu čebelarjev napisal pismo ministru za kmetijstvo Brunu Le Mairu in v njem potožil, da se kljub prepovedi nekaterih fitofarmacevtskih sredstev v Franciji nadaljujejo zastrupitve čebel. V okrožju Rhone je lani odmrlo kar 44 odstotkov čebeljih družin. Za zaščito semen koruze kmetijci ne uporabljajo več zloglasnega gauča, temveč nekatere druge sistemske insekticide, ki so za čebele prav tako usodni, ker slabijo njihovo imunsko odpornost. Nevarna so tudi sredstva, s katerimi pred cvetenjem prašijo oljno ogrščico in sadno drevje. Odgovor ministra na to pismo je bil zelo dolg, zato ga navajam v zelo skrajšani obliki: »Zavedamo se pomembnosti čebel za kmetijstvo, zato bomo naredili vse za njihovo zaščito. Veterinarska služba skrbi Henri Clement predsednik za njihovo zdravstve- zveze francoskih no stanje, v ustreznih čebelarjev laboratorijih preiskujejo vzorce mrtvih čebel in pospešeno iščejo vzroke za njihovo odmrtje, v vzorcih kultur, ki jih čebele obiskujejo, pa skušajo najti ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Ministrstvo je sprejelo ostre ukrepe glede uporabe teh sredstev v kmetijstvu, zato organizira stalna izobraževanja kmetov in drugih uporabnikov pesticidov In tako naprej. V svojem odzivu na ta odgovor pa je predsednik Zveze francoskih čebelarjev Henri Clement, sit večnih neizpolnjenih obljub, v uvodniku revije Abeilles et Fleurs, zapisal: »Spite mirno, francoski čebelarji, saj nad vašimi čebelami bedi sam kmetijski minister!« Vir: Perben, D. (2010): Reponse du ministre de l'Agriculture Abeilles et Fleurs, št. 11, november 2010, str. 7. Italija V mestu Bruneck na Južnem Tirolskem, ki je ena izmed italijanskih avtonomnih pokrajin, so se v začetku septembra lani zbrali nemško govoreči čebelarji iz Nemčije, Avstrije, Švice, Lichtensteina in Italije na svojem že 86. tradicionalnem kongresu. Kot magnet jih vsakič pritegnejo odlični predavatelji in dobro izbrane teme, prav tako pa tudi spremljajoči dogodki, med drugimi zlasti mednarodna razstava. Oglejmo si samo nekaj najzanimivejših spoznanj. Ekološka čebelarka Gerlinde Russmann iz narodnega parka Kalkalpen v Avstriji je povedala, da se je zaradi neokrnjene narave v svojem kraju specializirala za pridelovanje cvetnega prahu. Na vsakem stojišču ima največ po 30 panjev, vsak dan pa pridela kar 300-350 gramov svežega peloda oziroma 40 kilogramov na čebeljo družino na leto! Vsak dan sprazni smukalnike, prečisti cvetni prah in ga vakuumsko zapakiranega globoko zamrzne. Smukalnike redno čisti s sredstvi, ki jih sicer uporabljajo za razkuževanje molznih aparatov. Cvetni prah prodaja bodisi svežega bodisi v obliki mešanic z medom, matičnim mlečkom in propolisom. Dr. Jochen Pflugfelder je predaval o apiterapiji, torej o temi, ki čebelarje najbolj pritegne, zato je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Podatke za svoje predavanje je črpal iz virov, ki so objavljeni na spletni strani: www.suedtirolerimker.it. Dr. Werner Mühlen je govoril o higieni v čebelarstvu, pri tem pa je krepko ošvrknil nemške čebelarje, češ da po večini čebelarijo predvsem zaradi svojih ljubih čebel, za kakovost medu pa se ne brigajo dovolj. Če jim ga Bog da, so zadovoljni, če ga ni, pa se tolažijo, da bo prihodnje leto bolje. Za zgled jim je dal italijanske čebelarje, ki čebelarijo na med in niso toliko čustveno vezani na čebele. Katerim pa smo podobni mi, slovenski čebelarji? Med razstavljavci čebelarske opreme je bil tudi naš proizvajalec Logar, ki je pri obiskovalcih zbudil veliko pozornost zlasti s svojimi sodobnimi točili. Vir: Koch, K.-R. (2010): 86. Imkerkongress BruneckSüdtirol, IT Magazin, zvezek 3, str. 12. Nemčija Junija lani je televizijske gledalce pretresla novica, da je zaradi čebeljih pikov umrl 46-letni ljubiteljski čebelar iz Wurmshama. Med ogrebanjem roja so čebele zlezle pod njegovo zaščitno obleko in ga opikale. Poklical je sicer prvo pomoč, toda zdravnik je očitno prišel prepozno in mu ni mogel več pomagati. Komaj nekaj tednov po tem dogodku je zaradi čebeljih pikov umrl tudi 57-letni avstrijski čebelar iz Ampfwanga. Hotel je narediti uslugo prijatelju in ga rešiti čebel, ki so si našle svoj dom v neki leseni steni. Med delom so mu zlezle pod zaščitno kapo in ga popikale po glavi. Tudi tokrat je bila zdravniška pomoč prepozna. Analiza tega primera je pokazala, da je čebelar v preteklosti že doživel anafilaktični šok, ko je podiral neki star zid. V bolnišnici so ugotovili, da je alergičen na prah, alergije na čebelji strup pa tedaj pri njem niso našli. Kljub temu so mu naročili, naj si kupi set, v katerem naj bodo antihistaminik, kortizon in razpršilec andrenalina, pa tudi, da ga mora vedno nositi s seboj. Ko je šel prijatelju na pomoč, seta ni vzel s seboj. Dve čebeli sta ga pičili v gleženj in to je bilo zanj usodno. In kaj svetovati čebelarjem? Če ste alergični, morate v ustrezni zdravstveni ustanovi prestati desenzi-bilizacijo na čebelji strup, ki je sicer nekoliko dolgotrajen postopek, vendar v večini primerov uspešen. Če tega ne storite, se odpovejte čebelam! Oba tragična primera dokazujeta, da vas tudi zaščitna obleka ne more popolnoma zavarovati pred čebeljimi piki. Če ste trmasti, si kupite vsaj zgoraj opisan set prve pomoči. Ta bo omilil reakcijo po čebeljem piku, tako da boste lahko mirneje počakali na prihod zdravnika. In še nekaj. K alergijski reakciji so bolj kot zdravi ljudje nagnjeni tisti, ki jemljejo zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, bolj kakor ženske so na udaru moški in bolj kakor mladi naj se varujejo čebeljih pikov pripadniki starejše generacije. (Več o alergiji na čebelje strupe si preberite v članku prim. dr. med. Vesne Glavnik, objavljenem v SČ, št. 3, marec 2010, str. 79, op. ur.) Vir: Münstedt, K. (2010): Imker sterben durch Bienenattacken. Imkerfreund, št. 11, november 2010, str. 18. Avstrija_ Dr. Gottfried W. Lackner, zdravnik splošne medicine in medicine dela, sicer pa dejaven v Okrožni čebelarski zvezi Spittal, poroča o samozdravljenju svoje sladkorne bolezni - diagnoza iz leta 1991 je bila Diabetes mellitus - in zvišanega krvnega tlaka. Za samozdravljenje se je odločil na podlagi neke študije o medu iz leta 2007 in rezultatov raziskav o učinkovitosti čebeljih pridelkov, ki jih je na svetovnem kongresu Apimondie v Franciji leta 2009 objavila komisija za apiterapijo. Po receptu inž. Josefa Tschinderja je izdelal mešanico iz medu v satju, medenih pokrovcev in propolisa ter se avgusta leta 2009 začel zdraviti. Že po nekaj dneh se mu je zmanjšal apetit, ki je bil pred tem tako velik, da je dobesedno ropal svoj hladilnik, po treh tednih pa ga je lakota povsem minila. Zmanjšal je dozo inzulina, posledica tega pa je bilo tudi znižanje telesne teže s 130 na 110 kilogramov. Po dveh mesecih je inzulin nadomestil s sitagliptinom ter s tem povzročil znižanje telesne teže na manj kot 100 kilogramov. Sam ni vedel, ali je bil ta obrat posledica uživanja opisane mešanice medu in voska ali povelja iz njegove podzavesti, naj vendar nekaj naredi za svoje zdravje. Verjetno je bilo nekaj enega in nekaj drugega. Zdaj še naprej uživa mešanico, pri tem pa ugotavlja, da se vrednost HbA1c giblje med 6,8 in 7,5, to pa je za dolgoletnega diabetika po mednarodnih študijah optimalen podatek. Njegov cilj je shujšati vsaj še za kakih 6 kilogramov, potem pa se namerava posvetiti nordijski hoji, kolesarjenju, plavanju ter vrtnarjenju. Zanimivo, kajne? In ker vse to piše resen zdravnik, mu menda lahko verjamemo, da ne pripoveduje pravljic. J Vir: Lackner, G. W. (2010): Erfahrungsbericht über „APITHERAPIE" bei Zuckerkreinkheit. Bienen aktuell, št. 11, november 2010, str.10. Sbijanfl© Bn 2D©©nj© ©aGnSkow Danilo Bedek Čebelarim s 350 čebeljimi družinami v AŽ-pa-njih, od tega jih je 240 v treh zabojnikih, namenjenih za prevoz, preostale pa so v dveh stacionarnih čebelnjakih, namenjenih predvsem za rezervne družine. V Slovenskem čebelarju, št. 4, april 2010, sem zasledil zanimiv članek z naslovom »Živeti s čebelami je lažje kot živeti od čebel«. Zase bi nekako rekel, da »živim od čebel s čebelami«, saj poslujem kot samostojni podjetnik, sem davčni zavezanec, vendar imam poleg tega še službo. Za tak način dela potrebujem opremo, ki je razmeroma poceni, oziroma tako, da jo lahko izdelam sam. Čas je edino, česar ne moremo kupiti, torej je nujno, da s pravimi pripomočki v kratkem času naredimo zelo veliko. Reorganizacija mojega čebelarstva se je zgodila nekje leta 2005, ko sem spoznal in obiskal čebelarska mojstra g. Janeza Kropivška in g. Borisa Seražina. Tam sem videl veliko praktičnih rešitev ter jih pozneje z manjšimi spremembami prenesel tudi v svoje čebelarstvo. Prepričan sem bil (in sem še), da mora vse, kar odlično deluje v čebelarstvu s tisoč panji, tako delovati tudi v manjšem čebelarstvu. Poglavitni razlog za preskok in povečanje števila čebeljih družin je bila vsekakor zamenjava oziroma nakup novega točila, vendar o tem kdaj drugič. Tokrat bom skušal na kratko opisati pripravo sat-nikov. Ker jih sam potrebujem nekaj tisoč na leto, bo to verjetno koristno še za marsikoga. Zaradi izdelave same nikoli nisem imel težav, saj imam ustrezne stroje in tudi mizariti znam, kljub temu pa za zbijanje in vrtanje nisem imel najbolj uporabne rešitve. Vrtanje satnikov Na podlagi zamisli g. Koprivška in g. Seražina sem izdelal vrtalni stroj in pripravo za zbijanje sa-tnikov. Obe napravi sta po preprosti rešitvi izdelani doma, vendar odlično delujeta. Za izdelavo vrtalnika potrebujemo stružnico, vrtalne glave in ležaje. Sam sem za ta namen uporabil kar motor starega pralnega stroja, seveda pa ga je bilo treba najprej usposobiti za delovanje. Če se na to ne spoznamo, je delo bolje prepustiti strokovno usposobljeni osebi. Motor je dobro tudi zaščititi, da vanj ne zaide prah ter da ni možnosti dotika ali poškodbe z električno napetostjo. Lahko uporabimo tudi motor, ki je tehnično zaščiten in ga lahko kupimo, vendar je tak pač dražji. Za vrtanje ne uporabljam svedrov, temveč v trikotnik zbrušeno Vrtalnik za hkratno vrtanje šestih lukenj jekleno žico. Prednost jeklene žice je v tem, da se ne zlomi. Če se vrtalne glave vrtijo levo in desno, je tako žico mogoče uporabiti brez težav. Uporabljam 6-kratno navpično žičenje, saj se je to v vseh letih prevažanja izkazalo kot povsem zadovoljivo. Z enim pritiskom izvrtam v letvico vseh šest lukenj, vrtalnik pa lahko tudi prilagodim za vrtanje še nezbitih ali pa tudi zbitih satnikov. Zbijanje satnikov Sam uporabljam nekoliko boljšo izvedbo pnevmatskega spenjalnika, je pa povsem dovolj tudi kak cenejši, vendar mora biti tak, da lahko uporabljamo 4 cm dolge sponke, saj krajše odsvetujem. Za spe-njalnik izdelamo preprosto železno ogrodje, vzmet zapnemo kamor koli navzgor, aktiviranje pa uredimo na nogo. Na tak način lahko na zelo preprost način brez težav na uro zbijemo 200 satnikov. Sam satnike tudi lepim, in sicer tako, da vzdolžne letvice prej na rahlo namažem z vodoodpornim lepilom za les. Na http://www.youtube.com/watch?v=-CcQevcxjYw je video posnetek zbijanja satnikov z omenjenim spenjalnikom. Šablona pod spenjalnikom nam omogoča pravilno vpetje satnika, saj ga pravzaprav uravnava, tako da ga ne moremo zbiti krivo. Tako narejen satnik je povsem trden in brez škode prenese prevažanje, točenje in poznejše razkuževanje po prekuhavanju satja. Po razkuževanju moramo satnike samo obremeniti, da se zaradi temperature, ki so ji izpostavljeni, ne skrivijo. Nepravilno zbiti satniki nam povzročajo velike težave pri vstavljanju v panj, saj okenca AŽ-panja težko pravilno vstavimo. Če gre za panje, ki jih ne preva- Spenjalnik s šablono za zbijanje satnikov žamo, to ni problem, pri prevozih pa si ne moremo privoščiti nikakršnih spodrsljajev. Druga težava je, da izgubljamo preveč časa, saj vsaka nepotrebna zamuda še bolj vznemirja čebele, zato so agresivnejše in nas ovirajo pri delu. Vsem, ki čebelarimo z večjim številom družin, vsaka odvečna minuta dela na koncu nanese odvečne ure, ki jih lahko porabimo za druga opravila. Žičenje satnikov Za paralelno 6-kratno navpično žičenje lahko uporabimo kako stojalo ali pa žico napnemo okoli dveh vodil na mero, ki jo pač potrebujemo za en sa-tnik. Žico na sredini povežemo in jo potem z obeh strani prerežemo. Tako dobimo velik snop žic, ki jih samo potegnemo v satnik. V našem čebelarstvu to vedno naredimo pozimi, tedaj pa žice tudi napenjamo in vtiramo satnice. Po 600 kosov skupaj jih zložimo na paleto, na kateri brez težav počakajo sezono. Vse, česar ne potrebujem, ostane zažičeno, vendar žice niso napete, saj jih napenjam izključno pred vtiranjem satnic. Pri mojem obsegu čebelarjenja vti-ranje satnic med sezono ni mogoče, ker so takrat pomembnejša druga opravila. Za vtiranje preprosto uporabim akumulator, vsekakor pa je uporaben dovolj močan usmernik. Uporabljam izključno nerjavečo jekleno žico {inox), in sicer nemško na kolutih po 1 kg. Tovrstna žica je občutno močnejša in se ne trga niti, če se zavozla. Se pa občutno počasneje greje pri vtiranju satnic, vendar je obstojna tudi ob uporabi kislin. Po prekuhavanju in razkuževanju čez nekaj let se znova napne in jo je mogoče uporabljati še naprej. Vstavljanje nezgrajenih satov Na koncu naj omenim še vstavljanje nezgrajenih satov v panje, saj pri marsikaterem čebelarju opažam, da to dela »napačno«. Satnico v panj vedno postavimo tako, da je izžlebljen del navzdol oziroma del, na katerem satnica ne sega do vrha satnika, obrnjen navzgor. Čebele vedno začnejo graditi zgoraj, in ko zapolnijo prazen del, dobimo tako rekoč od roba do roba zelo lepo izdelano satje. Poznejše obračanje že izdelanih satov ni priporočljivo in tudi ni preveč učinkovito, saj ga čebele nerade dograjujejo. V celoti izdelan sat je občutno odpornejši proti mehanskim poškodbam, ki se lahko pojavijo bodisi med prevozi bodisi med točenjem. Sila, ki deluje na satje pri točenju, je zelo velika, zaradi boljšega satja pa lažje in hitreje delamo. Enako velja za prevoze: če sat spodaj ni dograjen obstaja občutno večje tveganje, da se med dolgotrajnejšimi prevozi sesuje, še posebej, če gre za deviške sate ali satnice slabše kakovosti. Lepo mlado satje pa je temelj dobrega čebelarjenja, zdravih čebel in kakovostnega medu. J Avtor se odpoveduje honorarju v dobrobit Čebelarske zveze Slovenije. Uredništvo Silvo Posl Slovensko čebelarstvo sestavljamo tako čebelarji z manjšim ali večjim številom čebeljih družin kot tudi poklicni čebelarji, ki so jim čebele poglavitni vir prihodka. Po mojem mnenju profesionalni čebelar ni tisti, ki si je pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo, niti tisti, ki ima veliko čebeljih družin, oziroma tisti, ki se ukvarja z raznovrstnimi dejavnostmi, kot so pridelava medu, pridelava drugih čebeljih pridelkov, vzreja matic itd., temveč je to lahko samo tisti, za katerega je čebelarstvo kot registrirana dejavnost tudi njegova osrednja dejavnost, iz katere plačuje davke in prispevke, ki so izračunani na podlagi njegovega dohodka. V Sloveniji pa so v novejšem času tudi čebelarji z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ki je zanje le dopolnilni vir dohodka za preživetje. Kaj torej počnemo poklicni čebelarji v zimskih mesecih, česar drugi ne? Odgovor je odvisen od velikosti čebelarstva, ne glede na organiziranost. Vsekakor pa več pozornosti namenjamo načinu trženja svojih pridelkov, morebitnim dopolnilnim dejavnostim predelave in pripravi na čebelarjenje za prihodnje leto itd. V čebelarstvu VITA - MED, Silvo Posl, v zimskih mescih skrbno preučujemo tudi morebitne napake, ki so se nam zgodile v minuli sezoni, skrbno izdelujemo strategijo čebelarjenja za prihodnjo sezono, načrtujemo izrabo paš s prevoznimi enotami, optimalen čas prvega cepljenja ličink za vzrejo matic in pridelavo matičnega mlečka, okvirno količino priprave narejencev in morebitno povečanje števi- Priprava poslovnih daril la čebeljih družin. Vsekakor nas zanima, kaj počne konkurenca. Zato ugotavljamo tudi zadovoljstvo naših kupcev, način in poti našega trženja, način in primernost oblikovanja naših cen itd. Seveda moramo ob koncu leta ugotoviti naše realno finančno stanje in naš uspeh, zato moramo izvesti kar nekaj zakonsko določenih nalog. Vsak zavezanec za DDV, in to smo tudi mi, mora na vsake tri mesece DURS-u pošiljati obračun DDV-ja, ob koncu leta pa še: • popis zaloge materiala in blaga, • popis osnovnih sredstev in izračun amortizacije, • seznam prihodkov na TRR, • obračun davka iz dohodka iz dejavnosti (rok je 31. marec) ter • bilanco stanja in uspeha v minulem letu. Kot vidimo, je kar nekaj stvari, ki jih je treba urediti, da lahko poslujemo v skladu z zakonom. Seveda pa tudi na čebelice ne pozabimo. Redno jih obiskujemo vsake tri tedne, odstranjujemo sneg, če je to potrebno, ko obstaja verjetnost, da so se izlegla prva jajčeca nove generacije, pa panje izdatno pokrijemo z dobrim pažnim materialom in jih na ta način zavarujemo, da iz njih ne bi uhajala toplota. Ker smo v obdobju pred novim letom veliko časa namenili oblikovanju in prodaji novoletnih daril, je zdaj čas tudi za naš počitek. V čebelarstvu VITA - MED se v zimskih mesecih ne ukvarjamo s kuhanjem voščin, saj jih večino izločimo takoj po točenju, da ga sproti pretopimo v vosek, tako da nam pred vnovičnim napenjanjem žice (to delo začnemo že nekje sredi januarja) ostane samo še luženje satnikov. To je tudi čas za popravilo ali izdelavo nekaj novih manjših panjev oz. prašil-čkov, druge nove panje pa dokupimo, saj si na ta način zagotovimo davčne olajšave. V nove satnike nameščamo žico, ki jo bomo napeli neposredno pred vtiranjem satnic, pri tem pa pazimo, da je prostor, v katerem delamo, primerno topel. Ob koncu februarja, včasih tudi že prej, pa se že pojavi želja po hitrem pregledu naših čebelic, saj je dobro ugotoviti, kako prezimujejo in koliko hrane so porabile. To storimo, če so vremenske razmere ugodne. Če so naše ugotovitve dobre, z nestrpnostjo pričakujemo prve izletne dni, ko tudi drugi čebelarji začutijo željo po ogledu svojih ljubljenk. J b©uaF©tw® - žDVLnen Franc Podrižnik* Na območju Čebelarske zveze regije SA-ŠA se s čebelarstvom ukvarjam od leta 2000, zdaj pa če-belarim s 35 družinami. Sem predsednik ČD Kokar-je, terenski svetovalec in senzorični preskuševalec medu. Skupaj z Ivanom Čoparjem skrbiva za območje Zgornje Savinjske doline. Čebelarji me kot terenskega svetovalca sprejemajo zelo različno. Izkušeni čebelarji svetovanja nekako ne iščejo in ga po večini tudi ne potrebujejo. Ob neformalni izmenjavi izkušenj z njimi, pri čemer sicer tudi sam zvem marsikaj koristnega, pa se po navadi izkaže, da je še nekaj šibkih točk. Te so predvsem pravočasna priprava čebel na zimo, vključno s pravilnim in nadzorovanim zmanjševanjem števila varoj. Nekoliko še šepajo priprava čebeljih pridelkov za oddajo v promet ter uporaba embalaže, etiket in prelepk. Ugotavljam pa napredek v primerjavi s stanjem izpred nekaj let. Potrditev tega je tudi zelo dober odziv izkušenih čebelarjev na lanske delavnice terenskih svetovalcev o teh temah. Na njih so tudi sami predstavili svoje prakse v zvezi z obravnavanimi temami. Zelo dobro pa poteka izmenjava izkušenj s čebelarji, ki so že vstopili v sistem SMGO. Upoštevanje stroke jim je omogočilo stopiti stopnico višje. Zanje je izpolnjevanje obrazcev postala ustaljena praksa in vzvod za ohranjanje kakovostne čebelarske prakse. Svoje svetovanje pravzaprav začenjam že na ravni čebelarskega krožka, ki smo ga pred tremi leti ustanovili na OŠ Nazarje. V mladih oblikujemo in utrjujemo odnos do narave in čebelarstva. Po prvih dveh letih sem mentorstvo prepustil prof. Branki Na-reks, sam pa pomagam organizacijsko, svetovalno in v praksi, kajti praktični del krožka za zdaj poteka v mojem čebelnjaku, saj šola še nima svojega. Takšna kombinacija dela se mi zdi zelo dobra in jo priporočam vsem društvom, v okviru katerih delujejo krožki ali v katerih jih nameravajo ustanoviti. Čebelarji smo s srcem in dušo pri svojem ho-biju, nekateri tudi poklicu. To je življenjski slog in tako tudi komuniciramo z okolico. Po mojem ima ta komunikacija pomemben vpliv na status čebelarstva v ožji in širši okolici. Ozaveščanje čebelarjev in promocijo čebelarstva skušamo povečevati tudi z objavami različnih čebelarskih tem v lokalnih medijih ter * terenski svetlovalec pri ČZS, JSSČ G. Franc Podrižnik med interno kontrolo s promocijsko udeležbo naših čebelarjev na krajevni tržnici. Sam ob tem opažam precejšnje zanimanje ljudi za čebelarske teme in večje število čebelarjev začetnikov. V našem društvu smo v zadnjih treh letih pridobili sedem novih članov, letos pa naj bi se nam pridružila še dva. Svetovanje novim čebelarjem se po večini začne s splošnimi nasveti in pogovori ter s posojanjem literature, saj je začetniki še nimajo niti je ne poznajo. Pozneje, ko že imajo naseljene čebelnjake, pridejo na vrsto veljavni obrazci za svetovanje. »Tako sem na primer nekemu čebelarju začetniku, ki si je jeseni najprej sam postavil čebelnjak, potem pa je sam izdelal še opremljene panje, svetoval o lokaciji in arhitekturi čebelnjaka, panjskih sistemih ter glede registracije čebel in čebelnjaka, ter da naj poišče vodstvo čebelarskega društva na njegovem območju.« Rezultat tega nasveta je, da bo na prvem društvenem občnem zboru že postal čebelar ČZS. Spomladi ga čakata samo še naselitev in registracija čebelnjaka, nato pa delo s čebelami. Velikokrat me pokličejo tudi čebelarji, ki želijo samo potrditev pravilnosti svojih postopkov, ki jih sicer izvajajo po navodilih, objavljenih v Slovenskem čebelarju in drugi literaturi. Precej začetnikov se odloči za mentorstvo najbližjih čebelarjev ali čebelarjev znancev. Te mentorje bi rad samo opozoril, naj svoje izkušnje prenašajo s premislekom, v svoje prakse pa naj kolikor je mogoče vključujejo nasvete stroke, predvsem na področjih, ki sem jih že omenil zgoraj. J Franc Sivic med Kot eden od članov organizacijskega odbora in kot dejaven udeleženec foruma Apimedica&Apiquality 2010 sem imel priložnost od blizu spremljati dogajanja na tej veliki mednarodni prireditvi, zato želim nekaj svojih vtisov posredovati tudi našim bralcem. Vsi udeleženci, s katerimi sem se pogovarjal, so brez izjeme zelo pohvalili brezhibno organizacijo in skrb organizatorjev za dobro počutje gostov, tako domačih kot tujih, ter za njihovo neovirano spremljanje strokovnega dela foruma. Številne pozitivne odmeve in zahvale smo prejeli tudi še pozneje prek različnih medijev. Da je bila organizacija res na visoki ravni, lahko potrdim tudi na podlagi svoje lastne izkušnje, še posebej če primerjam naš forum s tistim, ki sem se ga leta 2008 udeležil v Rimu. Nekoliko manj smo lahko zadovoljni z obiskom mednarodne razstave API EXPO na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vanjo je bilo vloženega veliko truda in časa, žal pa naši čebelarji niso izrabili te priložnosti, čeprav je bila razstava brez dvoma vredna obiska. Škoda! Razstav v drugih krajih z izjemo Lipice nisem videl, slišal pa sem veliko pohval na račun organizatorjev prireditve v Dolenjskih Toplicah. Za oceno kakovosti foruma je seveda najpomembnejša strokovnost in po možnosti še praktična uporabnost prispevkov predavateljev. Za tiste, ki mi jih je uspelo slišati ali videti na posterjih, lahko rečem, da so bili izjemno zanimivi in v določenem smislu celo revolucionarni. Vsaj sam sem po njihovi zaslugi precej spremenil nekatere poglede na api-terapijo. Upam, da mi bo med letošnjimi zimskimi meseci uspelo natančneje pregledati tudi prispevke, ki jih nisem slišal, imam pa jih v elektronki obliki shranjene na svojem računalniku. Slutim, da vsebujejo Medeni zalogaj (košček medu v satju) bo za zdravje otroških zob prav gotovo koristnejši od žvečilnega gumija. veliko bogastvo informacij, žal pa bodo te ostale bolj ali manj neuporabne oziroma dostopne samo ozkemu krogu izbrancev, če jih ne bomo v poljudnejši obliki posredovali našim čebelarjem. V tokratnem poročilu želim opozoriti samo na pomemben prispevek slovenske znanosti s področja apiterapije. Dosežki slovenske znanosti Doslej smo vedeli, da ustvarja sladkor v ustih idealne možnosti za razvoj bakterij, ki povzročajo gnilobo zob. Toda skupina raziskovalk Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (Sanja Podržaj, mag. Marja Furlan, izr. prof. dr. Katja Seme), podjetja Tosama Domžale (dr. Marjetka Kralj Kunčič) in specialistične parodontološke ambulante (Marta Kocjan Anžič, dr. dent. med.) iz Ljubljane je ugotovila, da vse vrste slovenskih medov zavirajo nastajanje ustnih parodontopatogenih bakterij, še posebej tistih, ki povzročajo nastanek zobnih oblog (biofilma) in z njimi povezano parodontalno bolezen. Zdaj je ugotovljeno, da ta ogroža večino odraslega prebivalstva, skoraj polovica pa jih potrebuje operacijo, ker imajo napredovano obliko parodontitisa. Za bolezen je najprej značilna krvavitev dlesni, v poznejši fazi pa vodi celo do izgube zob. Toda to še ni vse; parodonti-tis je dejavnik tveganja tudi za možgansko kap in srčni infarkt, za prezgodnji porod, manjšo porodno težo novorojenčkov in za poslabšanje sladkorne bolezni. Največji krivec za nastanek zobnih oblog ali plak (biofilm) je bakterija Aggregatibacter actinomyce-temcomitans. Na veselje raziskovalk omenjenih treh institucij se je pokazalo, da slovenski medovi med vsemi ustnimi bolezenskimi mikrobi najbolj zavirajo razvoj prav te nevarne bakterije. Pri tem je bil najbolj bakteriostatičen (torej tak, ki zavira razmnoževanje bakterij) med oljne ogrščice (PIC 26 mm), sledili pa so mu lipov (PIC 25,5 mm), cvetlični (PIC 23,5 mm), akacijev (PIC 21,5 mm), gozdni (PIC 21 mm), kostanjev (PIC 19 mm) in hojev med (PIC 17,5 mm). Kratica PIC pomeni premer inhibicijske cone ali preprosteje povedano: velikost površine, na kateri se omenjena bakterija zaradi delovanja omenjenih vrst medu ne more razmnoževati. Praktične posledice novih odkritij To odkritje slovenske znanosti ima lahko daljnosežne posledice. Ko sem se pogovarjal z eno od Cvet manuke je lahko bele, rožnate ali rdeče barve. Čebela pristaja na cvet oljne ogrščice raziskovalk in ji omenil, da bi morda lahko zobno gnilobo in nastanek zobnih oblog preprečili ali vsaj upočasnili, če bi ljudje namesto žvečilnega gumija redno vsak dan žvečili med v deviškem satju, je bila nad mojo idejo navdušena. Učinek bi bil dvojen: med bi zaviral rast patogenih klic v ustih, hkrati pa bi se iz voska izločal vitamin A, ki je za naše telo nujno potreben. Ob tem bi čebelarji dobili novo prodajno nišo, saj bi se med v deviškem satju ob primerni promociji, ki bi temeljila na opisanih znanstvenih raziskavah, prodajal veliko bolje kot doslej. Zanimivo je, da se vse to ujema z nenadnim velikim povpraševanjem po medu v satju v sosednji Avstriji. Očitno so tam potrebe tako velike, da jih domači čebelarji ne zmorejo več zadovoljevati, zato trgovci že iščejo nove dobavitelje po sosednjih državah. Presenetljiva za nas je tudi novica, da je med v satju lahko tudi kristaliziran, saj je trgovina takega doslej zavračala. Če koga od slovenskih čebelarjev zanimajo možnosti za prodajo medu v satju v Avstrijo, naj v nemščini ali angleščini piše na elektronski naslov desiree.zim-mer@chello.at in prejel bo vse potrebne informacije. In še nekaj! Brez dvoma bi se znatno povečalo povpraševanje po medu oljne ogrščice, ki se zdaj menda ne prodaja najbolje, predvsem seveda po tistem v deviškem satju. Manukov med edini zdravilen? Nedavno mi je iz Švice pisal prijatelj bolgarskega rodu dr. Stefan Bogdanov (med drugim je prevedel besedilo naše čebelarske himne v nemščino in angleščino), sicer svetovno znani raziskovalec bakteriocidnih lastnosti medu, in me vprašal, ali je v Sloveniji že mogoče dobiti tisti kostanjev med, ki ga domžalsko podjetje Tosama uporablja za izdelavo medenih oblog za rane. Zanj se zanima švicarski kirurg, ki zdaj za celjenje ran uporablja novozelandski med manuke. Ta med ima namreč za zdaj edini mednarodno dovoljenje za uporabo v medicini, in ker nima nobene konkurence, je izjemno drag. Odgo- voril sem mu, da naš kostanjevec žal takšnega dovoljenja še nima, hkrati pa sem ga opozoril na opisane raziskave naših znanstvenikov glede bakteriostatič-nih lastnosti zlasti medu oljne ogrščice v ustni votlini. Na moje veliko presenečenje mi je nato poslal obširno poročilo o svojih raziskavah švicarskih vrst medu, v katerih tudi sam ugotavlja, da izmed vseh vrst medu prav med oljne ogrščice najbolj zavira razmnoževanje bakterij. Problem pa je, da je oljna ogrščica kulturna rastlina, ki jo ogrožajo škodljivci, zato njena pridelava brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev ne bi bila donosna. Seveda ta sredstva onesnažujejo njen nektar, med za medicinske namene pa mora biti brez kakršnih koli ostankov zaščitnih sredstev. Predlagal mi je tudi nadaljevanje raziskav naših vrst medu, s katerimi naj bi odkrili, kateri snovi lahko pripišemo največ zaslug za bakteriocidnost ali bakteriostatičnost posamezne vrste. V manukovem medu je ta snov glioksal. Po njegovem mnenju sicer vsak med bolj ali manj zavira nastajanje bakterij že zaradi visoke koncentracije sladkorjev in z njo povezane higroskopičnosti, pa tudi zaradi kislosti in njegove peroksidalne aktivnosti. Če pa bi nam pri katerem od naših najbolj aktivnih medov vendarle uspelo odkriti in določiti odločilno zaviralno snov, bi to tudi najbolj pripomoglo k pridobitvi dovoljenja za uporabo v medicinske namene. Popularizacija apiterapije Naj strnem svoje razmišljanje. Čebelarji moramo dobro poznati vse lastnosti čebeljih pridelkov, poleg tega pa jih moramo znati tudi ustrezno posredovati našim kupcem. Da bomo pri tem verodostojni, je nujno, da poznamo nove znanstvene raziskave in na njih utemeljujemo svoje razlage. Tisti, ki smo forum o apiterapiji spremljali od blizu, smo svoja znanja dolžni posredovati preostalim članom naše organizacije, bodisi v glasilu Slovenski čebelar bodisi v obliki predavanj v društvih in regijskih zvezah. Kajti v skupnem znanju je naša moč. J DELO ČEBELARJA PO MESECIH )Qarr Miha Štular - Cerklje na Gorenjskem ©pravDUa v januarju Spoštovani čebelarji, spoštovane čebelarke! Naj ob prehodu v novo koledarsko leto vam in vašim čebelam zaželim zdravja, naj trenutki, ki jih boste preživeli pri svojih ljubljenkah, trajajo večno in naj bodo jeseni sodi polni opojno dišečega medu. Vsako leto dojemam kot samostojno zaokroženo celoto, kot čas, v katerem se prebujamo, rastemo, zorimo in na koncu utrujeni od napornega dela počivamo. Tako je naše celotno življenje sestavljeno zgolj iz vrste ponavljajočih se dogodkov, podrejenih stvarstvu narave. Osebna izkaznica Prevzeti nalogo pisca čebelarjevih mesečnih opravil je čast in hkrati odgovornost, ki jo takšno delo zahteva. Učiti slovenskega čebelarja čebelarjenja je vse prej kot lahka naloga. Najprej zato, ker smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki se lahko ponašamo s tako dolgotrajno čebelarsko tradicijo in mogoče prav zaradi tega pogosto živimo in delamo v prepričanju, da znamo in vemo že vse ali celo več, kot je napisanega. In ne nazadnje zato, ker so bili prejšnji avtorji vsi odlični čebelarji in pisci kakovostnih čebelarjevih navodil. Seveda je potem težko biti inovativen in pritegniti oko bralca, saj se čebe-larjeva opravila iz leta v leto ponavljajo. Zato sem se odločil, da bom klasična opravila po posameznih mesecih zgolj obnovil in poudaril najpomembnejše, dodan pa bo opis mojih pogledov na nekatera poglavja iz čebelarstva ter predvsem opozorila na napake, ki sem jih zaradi neznanja in neizkušenosti naredil na svoji čebelarski poti. Ugotavljam, da sem eden izmed najmlajših piscev čebelarjevih opravil, zato bodo ta namenjena predvsem čebelarjem začetnikom. Tako bo branje starejšim čebelarjem bolj za kratek čas, nasprotno pa vsem čebelarjem začetnikom polagam na srce, naj upoštevajo napisano, saj jim bo tako prihranjena marsikatera bridka izkušnja pri delu s čebelami. Sam namreč nisem tip človeka, ki bi vsakomur verjel na besedo, zato pa me vsaka šola toliko dražje stane. Sem Miha Štular, doma iz idilične vasi Cerklje pod Krvavcem. Rodil sem se leta 1983 na trdni gorenjski kmetiji, zato so moje otroštvo zaznamovale krave in rodna slovenska gruda. Glede na to tudi odločitev o izbiri študija in poznejšega poklica ni bila težka in je doslej še nisem obžaloval. S čebelami sem se povsem po naključju srečal pred desetimi leti in takrat so - podobno kot te zadane ljubezen na prvi pogled - usodno zaznamovale mojo nadaljnjo življenjsko pot. Začel sem iz nič, zgolj s svojo mladostniško zagnanostjo, ob podpori staršev in pomoči mojega prvega mentorja g. Francija Strupija, ki me je učil prvih čebelarskih korakov. Prvo družino sem naselil v nov 10-satni AŽ-panj, po začetniški sreči pa sem kljub svojemu nekoliko pomanjkljivemu čebelarskemu znanju že v nekaj letih hitro povečeval število svojih čebeljih družin. Tako sem prehitel napovedi starih čebelarjev, da postaneš dober čebelar šele po petnajstih letih, saj sem v manj kot desetih letih na svoji koži dodobra okusil, kako sladek in včasih tudi grenek je lahko med. Zdaj čebelarim s približno 40 čebeljimi družinami v AŽ- in dvotretjinskih nakladnih panjih. Obe vrsti panjev imata svoje dobre in slabe strani, a več o tem v prihodnjih številkah. Zaradi izjemnega zanimanja in vprašanj, ki se mi nenehno porajajo o čebelah, sem se odločil za doktorski študij čebelarstva, ki ga opravljam pod mentorstvom doc. dr. Janka Božiča z Biotehniške fakultete. Tematiko svojega raziskovalnega dela bom opisal v eni izmed prihodnjih številk SČ. Zakaj čebele? V zdajšnjem brezosebnem času si veliko ljudi želi nečesa, kar bi jih duhovno dopolnjevalo in bogatilo. Ker tega na službenem področju pogosto ne morejo doseči, se odločajo za koristno preživljanje prostega S PVC-cevko nemoteče preverjamo uspešnost prezimovanja čebelje družine. DELO ČEBELARJA PO MESECIH časa. Možnosti so neomejene, zato je od nas samih odvisno, katero si izberemo. Če nas privlačijo skrivnosti narave, če nas skrbi za prihodnost opraševa-nja sadnega drevja, če smo pri svojem delu vestni, poleg vsega pa še sladkosnedi, je tisto, kar iščemo, brez dvoma čebelarjenje. Pred odločitvijo za to dejavnost pa mora vsakdo brezpogojno upoštevati dve zlati pravili. Prvo je, da s čebelami gmotno ne moreš obogateti. Dandanes si sicer večina mladih želi predvsem hitrega in velikega zaslužka ob najmanjšem vložku svojega dela. Kapitalistična ideologija je v čebelarstvu obsojena na takojšen propad. Veliko mladih se sicer loti čebelarjenja, ko pa spoznajo, da od tega po njihovem mnenju ni prave koristi, dokaj hitro neslavno končajo svojo »čebelarsko kariero«. Spominjam se, kako smo se v srednji šoli s sošolci pogovarjali o svojih konjičkih. Nekateri t. i. računalniški »hekerji« so znali družiti prijetno s koristnim in so se s svojim znanjem uspešno razprodajali računalniškim podjetjem kot programerji ali izdelovalci spletnih strani, ko pa sem sam začel razlagati o čebelah, so se mi le prizanesljivo nasmihali. Težko so razumeli, da je tudi bogastvo relativen pojem in da sem ob čebelah kljub tanki denarnici tudi sam bogat. Drugo zlato pravilo pa pravi, da za čebele in čebelarjenje potrebuješ čas. Če časa zanje nimaš, je bolje, da se s čebelami sploh ne začneš ukvarjati, saj v tem primeru »ta kratko« vedno potegnejo čebele. Starejši čebelar mi je večkrat dejal, da moraš s čebelami delati tako kot mlad mož z mlado ženo. Biti moraš pazljiv in vedno navzoč. Če se tega ne držiš, posledice lahko pripišeš zgolj samemu sebi. Pred odločitvijo za čebelarjenje pa je treba razčistiti še nekaj drugih temeljnih vprašanj. Pri tem imam v mislih predvsem soglasje družine, saj čebelarjenje ni in ne more biti zgolj dejavnost posameznika, temveč z njim »diha« celotna družina, zato ob morebitnem neuspehu hitro lahko postane kamen spotike. Prav tako ne gre zanemariti odpornosti na čebelje pike, saj večkrat slišim, da bi se s čebelami že ukvarjali, če ne bi pikale. Ostane nam še vprašanje stroškov. Tako si nekdo, ki se želi ukvarjati s tekom, pač kupi tekaški dres in par športnih copat in za oboje plača recimo 150 evrov, če pa se želimo ukvarjati s čebelarjenjem, moramo zavestno računati na znatno višje začetne stroške. Kljub nekaterim oviram postane čebelarjenje za marsikoga sčasoma inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila za med s plastičnim sodom ter 4-satna točila za med INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! način življenja, saj te čebele dobesedno zasvojijo in skoraj ni dneva, da jih ne bi opazoval. Ne pravijo zaman, da je čebelarstvo poezija kmetijstva. Januar V enem izmed najhladnejših mesecev v letu pravzaprav nimamo nobenega dela s čebelami v panju. Po navadi je to eden redkih, če ne celo edini mesec, ki se za čebele konča ugodneje, če jih pustimo popolnoma pri miru. Seveda ob predpostavki, da smo zazimili močne čebelje družine, očiščene varoj in z zadostnimi zalogami hrane. Žrela panjev naj bodo dovolj odprta, da je zagotovljena zadostna izmenjava zraka. V AŽ-panjih lesena vrata nadomestimo s penasto gumo, v nakladnih panjih pa nad gnezdo položimo zračno folijo. S tem se izognemo prepihu in zbiranju vlage v panju. Preprečujemo vdor glodalcev in drugih vsiljivcev v panje in čebelnjake. Veseli december je za nami, denarnice so prazne, zato tudi pri prodaji medu vlada zatišje. Naredimo inventuro minulega leta in načrtujmo delo v novem letu. Dobro izdelan načrt čebelarjenja je že pol uspeha. Januar je čas, namenjen izobraževanju. Poleg številnih predavanj in delavnic je na voljo tudi veliko literature v knjižni obliki. Tako imamo vsak četrtek med 13. in 17. uro na ČZS možnost obiskati čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, na katero smo lahko še posebej ponosni, za vse ljubitelje elektronskih medijev pa so na voljo internetni iskalniki (Google, Najdi.si ^), čebelarski forumi (Slovenski čebelarji, lmkerforum.de, Beekeeping forum ^) in čebelarski blogi. Januar je tudi čas občnih zborov čebelarskih društev. Udeležimo se jih v čim večjem številu in s svojimi konstruktivnimi predlogi pomagajmo sooblikovati letni načrt društvenega dela. Nasvet meseca V panje, v katerih je to mogoče brez odpiranja plodišča panja (protivarojna podnica pri nakladnih panjih), vsaj za nekaj dni vstavimo testne vložke za preverjanje naravnega odpada varoj. Čebelarjenje brez stalnega nadzora navzočnosti varoj v čebelji družini je kot vožnja avtomobila z zaprtimi očmi. Če je napadenost prevelika in varoj še nismo zatirali z oksalno kislino, to ob primernem vremenu storimo po navodilih območnega veterinarja. J ANA KUNSTELJ, s. p. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. Mira Jenko Rogelj* Najpomembnejšo vlogo za preživetje in dolgoživost zimskih čebel še vedno pripisujemo čebelarju, njegovi strokovni oskrbi in selekciji. Na svetovni ravni ima največji vpliv na čebeljo populacijo predvsem okolje. Posledica okoljskih sprememb so mikroklimatske disharmonije, ki jih čebelja družina zaznava kot detektor z deset tisočerimi mikročipi. Brez dvoma so povzročitelji daljnosežnih posledic v čebelji populaciji predvsem selitve čebel na paše, ki so sicer znane že nekaj stoletij, a so na njih dandanes očitni vplivi sodobnih agrotehničnih ukrepov, in pandemski pojav nekaterih čebeljih bolezni. Ob morebitnem odmrtju čebeljih družin mora čebelar o tem takoj obvestiti pristojno veterinarsko službo NVI, da bo pojav analizirala z zdravstvenega vidika. Izključiti je treba najnevarnejše povzročitelje bolezni in morebitne škodljive vplive uporabljenih zdravil pri čebelah. Do prihoda veterinarja naj čebelar ravna v skladu z ukrepi za preprečevanje kužnih bolezni, seveda ob upoštevanju načel dobre čebelarske prakse. * mag., dr. vet. med., VF NVI enota Kranj V evidencah, ki jih zahtevajo sodobni standardi, naj umni čebelar analizira oskrbo svojih čebeljih družin, kakovost in količino hrane ter lokacije, na katere je morebiti prepeljal svoje čebele na pašo. Če mu še ni uspelo pridobiti ustreznih podatkov o naravnih virih medenja, naj se z Opazovalno-napo-vedovalno službo za medenje posvetuje o oskrbi s pelodom na kontroliranih lokacijah. Poglavitni pogoj za dober razvoj med letom je bila tudi oskrba čebel z ustreznimi količinami vode. Opomnik: • zimsko zatiranje varoj je treba ob ustreznih vremenskih razmerah opraviti do pojava prve pokrite zalege, potem pa je treba tri tedne spremljati odpad varoj; • do 1. februarja 2011 je treba na posebnem obrazcu (priloga 6) poslati veterinarju NVI podatke o odpadu varoj in uporabljenih sredstvih za njihovo zatiranje v letu 2010; • ob morebitnem pojavu znakov, na podlagi katerih posumimo, da je čebelja družina zbolela ali odmrla za boleznijo, mora imetnik čebel to takoj sporočiti pristojni veterinarski službi NVI. J Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: Enota Murska Sobota, tel.: 02/521 19 91 Enota Kranj, tel.: 04/277 06 20 Enota Maribor - Ptuj, tel.: 02/228 37 38 Enota Novo mesto, tel.: 07/332 51 17 Enota Celje, tel.: 03/428 16 35 Enota Nova Gorica, tel.: 05/731 02 84 Enota Ljubljana, tel.: 01/477 93 71 Enota Nova Gorica, tel.: 05/338 37 00 Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Obveščamo Vas, da tudi letos ponujamo pakiran in nepakiran med pridelan v Sloveniji vrhunske kakovosti po ugodnih cenah. Med Vam lahko natočimo tudi v našo embalažo. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 02/796 10 51. ^nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Čebelarstvo PISLAK Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem polju kr ma© Vprašanje: Čebelar prevaževalec se pritožuje, ker mu upravljavec pasišča vsako leto zavrača njegovo vlogo za prevoz čebel. Stvar je toliko bolj problematična, ker zavrača samo njega, drugim preva-ževalcem pa ne povzroča težav. Kaj storiti v takšnem primeru, kaj predpisuje zakonodaja? Odgovarja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja {Uradni list RS, št. 94/2003 in 117/2008) v 7., 8. in 9. členu določa vlogo in postopek obravnave vlog za namestitev čebel na pašo. Tako mora čebelar izvajalcu pašnega reda podati pisno vlogo in v njej navesti: • ime, priimek, naslov in telefonsko številko; • čas načrtovanega dovoza in odvoza čebel; • registrsko oznako čebelnjaka in število čebeljih panjev iz posameznega čebelnjaka, ki jih namerava prepeljati na pašo; • vrsto prevozne enote; • želeno mesto postavitve čebeljih panjev. Pri časovno predvidljivih pašah mora izvajalec pašnega reda najpozneje 15 dni pred predvidenim začetkom paše izdati soglasje za namestitev čebel, če tega ne stori, pa mora izvajalec pašnega reda čebelarja o tem pisno obvestiti in navesti, zakaj soglasje ni bilo izdano. Pri nepredvidljivih pašah mora izvajalec pašnega reda čebelarja obvestiti v roku 48 ur. Če izvajalec pašnega reda ne izda soglasja za namestitev čebel oziroma ne obvesti čebelarja o razlogih za neizdajo soglasja, se razume, da izvajalec pašnega reda soglaša z dovozom čebel. Če izvajalec določenemu čebelarju nenehno zavrača vlogo za namestitev čebel na pasišču, mu mora tudi ustrezno pojasniti, zakaj dovoz na pašo ni mogoč. Pravilnik ne vsebuje podrobnejših določil, zato je odločitev o nameščanju prevoznih enot na posamezna stojišča v pristojnosti izvajalca pašnega reda. Ker gre v tem primeru verjetno za čebelarsko društvo, ki je član Čebelarske zveze Slovenije, bi morda lahko Čebelarska zveza Slovenije prevzela vlogo mediatorja med izvajalcem pašnega reda in omenjenim čebelarjem, tako da bi skupaj našli rešitev za ta problem. J Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva pošljejo svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo DOGODKI IN OBVESTILA Dejavno Obalno čebelarsko društvo Koper V zadnjih mesecih minulega leta je bilo Obalno čebelarsko društvo Koper še posebej dejavno. Sodelovali smo na prireditvah Sladka Istra, Dnevi kmetijstva slovenske Istre in na forumu Apimedica, na katerem nam je sodelovanje s finančno podporo omogočila Mestna občina Koper. Oktobra lani smo izvedli 5. regijsko ocenjevanje medu ter odkrili spominsko ploščo v spomin na pokojnega čebelarja Ivana Severja iz Loke pri Črnem Kalu. Tako z objavami v lokalnih medijih kot na druge načine se nenehno trudimo ozaveščati ljudi o koristnih vplivih čebeljih pridelkov na zdravje in dobro počutje, o pomembni vlogi čebel v naravi in o pomembnosti njihove ohranitve. Odkritje spominske plošče Ivanu Severju V Loki pri Črnem Kalu, majhni vasici neposredno pod kraškim robom, smo oktobra lani slovesno odkrili spominsko ploščo v spomin na čebelarja Ivana Severja. Na slovesnosti v spomin na sovašča-na, naprednega kmeta in predvsem čebelarja, rojenega leta 1858, se je zbralo veliko ljudi. O tem, da je bil g. Sever za časa svojega življenja napreden, umen in znan čebelar, je ohranjenih veliko dokazov. Družba sv. Mohorja iz Celovca je leta 1903 izdala knjigo Domači vrtnar s prilogo o čebelarstvu. G. Sever Ivan Sever leta 1920 je prav v tej knjigi prebral, da so v Sloveniji dobri čebelarji in takrat se je tudi njemu porodila želja po čebelarjenju. Odločitev je v njem dozorevala dve leti. Leta 1905 je pri sorodnikih v Hrastovljah dobil roj čebel, in to prav na praznik svetega rešnjega telesa, ko je na Vzročku pri izviru Rižane potekala procesija. Čebeljo družino je šel iskat sam in jo na skrivaj prinesel domov. Priskrbel si je tudi knjigo »Umno čebelarstvo« in drugo literaturo, da bi se naučil pravilno ravnati s čebelami. Zanimanje za čebelarstvo se je pri Severjevih hitro razširilo na vso družino. Pri hiši je bilo približno sto čebeljih družin. Postavili so kar štiri čebelnjake in vsi so dokumentirani na slikah. Eden od teh stoji še dandanes, saj ga je pred kratkim obnovil pravnuk Jadran. Da je bil Ivan Sever resnično napreden čebelar, je razvidno iz njegovih rokopisov, v katerih je med drugim opisal izdelavo opazovalnega panja, v katerem je opazoval zaleganje matice. Izdelal je tudi večetažni panj, podoben zdajšnjemu trietažnemu. Čebelje pridelke je tržil od Trsta do Dunaja. Leta 1907 je začel svoje članke objavljati v reviji Slovenski čebelar. Bil je član Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica in takratne čebelarske zveze. Izobraževal se je pri čebelarju Antonu Žnideršiču, izumitelju AŽ-panja. Da so čebele pri Severjevih resnično doma, se je pokazalo aprila 2010, ko so se same naselile v njihove panje, ki so pred tem leta samevali. To je Severjeve spodbudilo, da so se znova lotili čebelarjenja, tako da zdaj čebelarijo s petimi družinami. Pravnuk Jadran nadaljuje družinsko tradicijo in tudi pot, ki jo je začrtal njegov praded Ivan. V družini Sever hranijo veliko pisnega gradiva in tehničnega materiala, vse to pa bo tudi v prihodnje razstavljeno za obiskovalce. Predvsem Jadranu gre zahvala za ohranitev vseh eksponatov. Eden od teh je tudi razglednica iz leta 1914 z motivom vseh štirih čebelnjakov, na njej pa piše: Pozdrav iz Loke. Fotografijo za razglednico je posnel Viktor Sever, Odkritje spominske plošče _22_ Ivanov sin. Ob odkritju spominske plošče je Obalno čebelarsko društvo Koper ponatisnilo tisoč izvodov te razglednice. Upravni odbor Obalnega čebelarskega društva je sprejel sklep, da leta 1934 umrlemu čebelarju Ivanu Severju na njegovi domači hiši postavi spominsko ploščo. Dogodka so se med drugimi udeležili tudi predsednik ČZS g. Boštjan Noč, predsednik KS Črni Kal g. Bogdan Markučič, predsednik OČD Koper g. Darko Kozlovič, člani ČD Antona Žniderši-ča iz Ilirske Bistrice, čebelarji Obalnega čebelarskega društva Koper in drugi. Koprsko društvo se zahvaljuje vsem, ki so pri tem pomagali, predvsem pa Mestni občini Koper za finančno podporo projektu. Sladka Istra 2010 Prireditev Sladka Istra 2010 je lani že drugo leto zapored razveselila prebivalce in obiskovalce Kopra. Gre za največjo »sladko« prireditev v Sloveniji. Čeprav so morali sladko pot zaradi slabega vremena preseliti v velik šotor na Ukmarjevem trgu, je bilo razpoloženje v soboto, 25., in v nedeljo, 26. septembra, izvrstno. Obiskovalci so lahko poskušali in kupili številne sladice, sladke napitke in druge sladke izdelke iz slovenske Istre ter z drugih območij Slovenije, pa tudi iz tujine. Med 90 stojnicami seveda ni manjkalo Obalno čebelarsko društvo Koper. Člani so se predstavili na šestih stojnicah z medom in medenimi izdelki, pa tudi s sladkim pecivom iz medu. Zanje so se zanimali in jih pohvalili tudi številni obiskovalci - vseh naj bi bilo kar deset tisoč. Forum Apimedica Od 28. septembra do 1. oktobra lani je tudi v Lipici potekal mednarodni forum o apiterapiji in o kakovosti čebeljih pridelkov. V okviru te mednarodne prireditve je Obalno čebelarsko društvo Koper sodelovalo na Festivalu čebelarstva. Predavanja so bila osredotočena na čebelje pridelke v prehrani ljudi in živali. Med predavatelji je bil tudi naš član dr. Franc Grošelj, nekaj naših članov pa se je s čebeljimi pridelki in medenimi izdelki predstavilo na stojnicah. Dnevi kmetijstva slovenske Istre Ta kmetijska, kulturna in zabavna prireditev je že tradicionalno popestrila lansko jesensko dogajanje na Primorskem. Koper je 9. in 10. oktobra lani zaživel v znamenju podeželja, domačih izdelkov in dobrot slovenske Istre. Na 123 stojnicah se je predstavilo sto razstavljavcev iz Slovenije in iz sosednjih dežel. S šestimi stojnicami je na prireditvi kot vsako leto sodelovalo tudi Obalno čebelarsko društvo Koper ter pripravilo 5. regijsko ocenjevanje medu. Ocenjenih je bilo 41 vzorcev, od tega so bili štirje Nagrada za med z najvišjim številom točk nagrajeni z bronastim priznanjem, sedemnajst je bilo nagrajenih s srebrnim in enako število z zlatim. Najvišje število točk je dosegel vzorec akacijevega medu g. Zvonka Sedmaka iz Kozine. Priznanja so bila podeljena med samo prireditvijo, ki je bila množično obiskana. Obisk predšolskih otrok v vrtcih V petek, 19. novembra lani, je potekala vseslovenska dobrodelno-izobraževalna akcija »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev«. Ob tej priložnosti smo čebelarke in čebelarji obiskali vrtce v vseh treh obalnih občinah in predšolske otroke seznanili z zanimivostmi s področja čebelarjenja, življenja čebel in pridobivanja čebeljih pridelkov. Otroci so bili kot vsako leto zelo navdušeni. Zahvala za to, da je bila akcija uspešna, gre predvsem vsem čebelarkam in čebelarjem, ki so darovali 97 kg medu. Sabina Gregorič 11. mednarodno ocenjevanje medu v Sežani Ko so lani na Primorskem cvetele najbolj medo-vite rastline, kot so rešelika, češnja, akacija in lipa, je čebele pri nabiranju medičine motil dež, zato so ostajale v panjih in jedle, kar so nabrale. Zaradi tega je bilo lani na tem območju za 30 odstotkov manj medu, vendar je bil zelo dober, so ugotovitve 11. mednarodnega ocenjevanja medu Sežana 2010, ki ga je ČD Sežana sklenilo s podelitvijo priznanj. Na ocenjevanje je prispelo 151 vzorcev medu 82 čebelarjev iz šestih držav, ocenila pa jih je strokovna komisija, v kateri so poleg predsednice dr. Terezije Golob sodelovali še Amalija Božnar, Andreja Kandolf, Urška Kropf, Ernest Penko, Franci Strupi in Nataša Lilek. »Zavedati se moramo, da se med od medu razlikuje. Na to vpliva tako njegovo botanično kot tudi geografsko poreklo,« je v imenu komisije poudarila Božnarjeva. Vse, ki so prejeli le zahvalo ali bronasto priznanje, je potolažila: »Če med ne dobi medalje, to ne pomeni, da je slab oziroma da ni dober. Tak med je za marsikaterega porabnika organoleptično še bolj sprejemljiv kot vrhunski, kajti uživanje medu je tudi stvar okusa, zato vsak najde to, kar mu ustreza.« Ocenjevanje medov je opozorilo tako na kakovost kot tudi na sortnost medov, saj slovenski čebelarji vztrajajo pri pridelavi sort in se ne podrejajo zgolj splošni delitvi na cvetlični in gozdni med. »V Sloveniji smo sposobni, znamo in zmoremo pridelati sortne medove. Škoda je, da bi od tega odstopali, zato je kakšno leto nekoliko manj zlatih medalj,« je prepričana Božnarjeva. Predsednik ČZS Boštjan Noč je poudaril, da sta kakovost in sortnost dva zelo različna pojma: »Težko je reči, da je med, ki je šampion, najkakovostnejši, je pa najbolj čiste sorte / ... / Če čebelar sortni med pravočasno iztoči in če čebele nabirajo čisto sorto, potem je to to, ni pa zgolj od čebelarja odvisno, ali bodo čebele nabirale le eno čisto sorto, saj je pri tem treba imeti tudi nekaj sreče.« Sicer pa je slovenski med res kakovosten, je zagotovil. Predsednik ČD Sežana Ivan Atelšek je poudaril, da prinesejo čebelarji na sežansko ocenjevanje le sortne medove, in to najboljše. Komisija je bila tokrat zelo kritična in stroga, samo ocenjevanje pa v društvu prirejajo tudi zaradi kupcev: »Zato, da našim kupcem prodajamo najboljše, kar nam narava ponuja. Merimo tisto, kar čebela pripravi, ne da bi človek kar koli dodal ali kar koli odvzel. Merimo pravi domači med, najboljše darilo narave.« Predstavnica občine Sežana, svetnica Breda Durcik, je čestitala čebelarjem, saj je postalo čebelarstvo pomembna kmetijska panoga. V pozdravnem nagovoru je podprla zaščito posameznih me-dov Slovenije, med katerimi je tudi kraški: »Kraški med je naše najbolj zaščiteno živilo na Krasu, ima geografsko poreklo.« In čeprav so na ocenjevanju sodelovali čebelarji iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, je bil aplavz nastopajočim v kulturnem programu enotno spontan in glasen. Priznanje šampionom je podelila vodja sekretariata za zdravo prehrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Mira Kos Skubic. Čestitkam čebelarjem je dodala ugotovitev, da je »ves slovenski med kakovosten«, tovrstna ocenjevanja pa ohranjajo sorte medu. Čestitala je Avguštinu Bozji z absolutno najvišjim številom točk za kostanjev med, Egidiju Benčiču za drugo mesto za akacijev med in Ivanu Atelšku za rešelikov med. Ti so za nagrado, kot se na Krasu spodobi, prejeli kraške dobrote: kraški pršut, panceto in zašinek. Poleg šampionov so se najboljših ocen za posamezne sorte veselili še Robert Ščuka iz Tomačevice (cvetlični), Andrej Kragelj iz Doblarja (lipov), Igor Mali iz Sežane (ho-jev), Igor Petrovič iz hrvaškega Plomina (cvetlični), Drago Kotnik iz Bohinja (gozdni) in Peter Vrhunc iz Železnikov (smrekov). Tina Čič 4. ocenjevanje medu v Grosupljem V Čebelarskem društvu Grosuplje smo lani pripravili že četrto regijsko ocenjevanje medu. Na ocenjevanje smo poleg domačih čebelarjev povabili tudi čebelarje iz drugih društev po Sloveniji. Vzorci so prispeli iz Dobrunj, Mojstrane, Šmartnega ob Dreti, z Iga in iz Bistrice ob Sotli, seveda pa tudi iz naše občine. V ocenjevanje smo prejeli 44 vzorcev medu. Največ (13) je bilo vzorcev kostanjevega medu. Sledili so vzorci gozdnega medu (12), cvetličnega medu (7), akacije (7) in hoje (5). Prevzem vzorcev, izvedbo vseh potrebnih meritev, šifriranje in pripravo vzorcev je vestno opravila tričlanska komisi- ja za zbiranje vzorcev. Treba je bilo izmeriti vsebnost vlage in elektrolitsko prevodnost, saj sta to parametra, ki ju predpisuje pravilnik o medu. V medu je dovoljena vsebnost vode največ 20 %, na tekmovanju pa lahko sodeluje le med visoke kakovosti - to je med, ki vsebuje največ 18,6 % vode. Zaradi tega merila je bil iz tekmovanja izločen en vzorec. Med preostalimi vzorci je komisija ob soglasju čebelarjev zaradi previsoke vrednosti električne prevodnosti pri cvetličnem medu tri vzorce prerazporedila in jim s tem omogočila, da so bili tudi ti senzorično ocenjeni. Pri dveh vzorcih je bilo ugotovljeno, da je napačno opredeljena sorta medu. Člani senzorične komisije so ocenjevali po zelo strogih merilih in brez popuščanja, zato so ocene absolutno primerljive z drugimi ocenjevanji na državni ravni! Največ točk in s tem tudi naziv šampion ocenjevanja je za svoj vzorec hojevega medu prejel čebelar Pavel Petrovčič iz Iške vasi. Med 44 ocenjenimi vzorci je 17 vzorcev prejelo zlato priznanje, 15 vzorcev srebrno, 7 bronasto, 5 vzorcev pa zahvalo za udeležbo. Slovesna podelitev priznanj bo v okviru občnega zbora društva 15. januarja 2011. Boštjan Maver, ČD Grosuplje Obisk čebelarjev iz Madžarske V četrtek, 18. novembra 2010, je v spremstvu čebelarja g. Antona Koželja sedež Čebelarske zveze Slovenije obiskala delegacija madžarskih čebelarjev. V njej so bili vodilni predstavniki organiziranega madžarskega čebelarstva, in sicer predsednik državnega čebelarstva na Madžarskem Peter Bros, predsednik poklicnih čebelarjev na Madžarskem Peter Koos, čebelarski svetovalec v županiji Zala Gabor Hampuk, čebelarski svetovalec v županiji Somogy Csaba Nagy, predsednik čebelarske zveze v županiji Zala Zoltan Marton ter čebelar in vzreje-valec matic iz Söjtöra Attila Natran. Ogledali so si Center in okoliške čebelnjake pod vodstvom tajnika ČZS g. Antona Tomca. MB Pobratenje dveh čebelarskih društev Že na rednih letnih občnih zborih januarja 2010 sta čebelarski društvi Turnišče in Rogaška Slatina sprejeli sklep o podpisu listine o pobratenju in prijateljstvu. Tako smo se čebelarji obeh društev ter številni povabljeni gostje septembra zbrali pri društvenem čebelnjaku v Dražencih. Po krajših uvodnih nagovorih predsednikov obeh društev smo v spomin na ta dogodek zasadili lipo prijateljstva, potem pa smo se odpravili v vaški dom v Dražencih, kjer je potekala osrednja slovesnost s pestrim programom. Najprej smo si ogledali igrico, v kateri so nastopali otroci iz vrtca Vijolica. Potem pa so med programom peli, plesali in igrali člani folklorne skupine Lancova vas in mladi Štajerski frajtonarji iz Hajdoš. Osrednji dogodek je bil vsekakor podpis »Listine o pobratenju in prijateljstvu«, ki sta jo ob bučnem aplavzu podpisala predsednika obeh društev: g. Slavko Čeh iz ČD Turnišče in ga. Liljana Vosnar iz ČD Rogaška Slatina. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ČZS, Medexa, župani in podžupani bližnjih občin ter drugi gostje iz gospodarstva. Iz njihovih govorov je bilo opaziti veliko željo po nadaljnjem delovanju in sodelovanju čebelarskih društev na vseh ravneh, bodisi na lokalni ravni bodisi na ravni državnih institucij. Po končanem uradnem delu je sledilo kosilo. Z lepimi občutki smo se vračali vsak na svoj dom z zavestjo, da je delo s čebelami plemenito, saj s tem skrbimo za harmonično delovanje narave in tako prispevamo k blaginji vseh živih organizmov na Zemlji. Jože Šafranko Razstava Klekljarskega društva »Čebelica« Klekljarsko društvo iz Most pri Komendi si je za svoje ime izbralo našo ljubljenko. Najprej je delovalo v okviru Kulturnega društva Jože Bobič, od leta 2007 pa je samostojno društvo. V njem se družijo kot čebelice marljive klekljarice. Od vsega začetka delujejo pod mentorstvom Stane Pibernik, upokojene likovne pedagoginje in diplomantke Šole za umetnostno obrt, smer klekljarstvo. Tokrat ji pomaga tudi Zdenka Trobec Milanovič, sicer učenka idrijske šole klekljanja. Pod njihovimi prsti ob prepletanju niti nastajajo čipke z različnimi motivi. Nekaj motivov je namenjenih tudi čebeli. Prav ti so lep čebelarski turistični spominek, saj združujejo dve žlahtni oznaki Slovenije: klekljano čipko in čebelo. Želim si, da bi kleklja-rice ustvarile še nove motive s čebelami. Klekljarsko društvo Čebelica zdaj čipke svojih članic razstavlja v Razstava Klekljarskega društva Čebelica v Štanjelu Razstavišču Stolp v Štanjelu. Razstava bo na ogled do sredine januarja 2011. Jožef Švagelj Upravni odbor ČZS soglasno zavrnil ponujen odstop predsednika ČZS g. Boštjana Noča! Čebelar g. Marjan Jug že dalj časa piše posameznim čebelarjem, vzrejevalcem matic, članom UO ČZS, članom komisij UO ČZS in državnim organom pisma, v katerih navaja, da je skoraj VSE, kar dela ČZS, napačno, škodljivo in nekoristno za slovenske čebelarje in za kranjsko čebelo. Prav tako trdi, da je delo ČZS »netransparentno in nezakonito«. V enem zadnjih pisem je zahteval odstop vseh predsednikov organov ČZS, tajnika in seveda predsednika ČZS g. Boštjana Noča. Na zadnji seji UO ČZS v minulem letu (9. 12. 2010) je UO ČZS znova obravnaval ta pisma. Predsednik ČZS g. Boštjan Noč je UO ČZS ponudil tudi svoj odstop s položaja predsednika ČZS, vendar je UO ČZS ponujeni odstop soglasno zavrnil. UO ČZS, katerega člani so Boštjan Noč, Drago Kotnik, Marjan Novak, Štefan Brvar, Anton Žnidar-šič, Jožef Rupnik, Peter Gradišnik, Darko Nemivšek, Janez Tehovnik, Franc Gosar, Andrej Pihler, Zorko Šabec in Janez Vencelj, je v zvezi s tem sprejel Sklep št. 233: »UO ČZS soglasno zavrača ponujeni odstop predsednika ČZS g. Boštjana Noča, hkrati pa soglasno zavrača tudi vse očitke g. Marjana Juga na račun dela organov ČZS in zaposlenih pri ČZS. Njihovo delo, nasprotno, podpira. V zvezi s tem potrjuje tudi vse doslej sprejete odločitve. UO ČZS bo ob morebitnem nadaljevanju tovrstnih ravnanj posameznikov v prihodnje ravnal v skladu s Pravili ČZS.« Anton Tomec, tajnik ČZS Pridružite se čebelarjem - pridelovalcem »SMGO« ČZS je leta 2009 začela izvajati kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« (SMGO). S tem vsem čebelarjem, ki čebelarijo na območju Republike Slovenije in ki se vključijo v sistem »SMGO«, omogočamo, da kupcem ponudijo med preverjene kakovosti in da ga poimenujejo »Slovenski med«. Leta 2010 se je v sistem vključilo 250 čebelarjev, od teh pa jih je 217 pridobilo pravico do uporabe prelepke »SMGO«. In kako se lahko vključite v sistem? 1. Seznanitev s pogoji in zahtevami sistema. 2. Izpolnite izjavo o pristopu v sistem »SMGO«. 3. Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskim preglednikom z vašega območja izvede presojo vašega čebelarstva in potrebno svetovanje. 4. Na podlagi pozitivne presoje vas vključimo v seznam pridelovalcev »SMGO«, pridobite pa tudi pravico do uporabe zaščitenih prelepk, ki jih dobite pri ČZS. Za vse nadaljnje informacije smo vam na voljo: Tomaž Samec, tomaz.samec@czs.si, tel.: 01/729 61 14, Nataša Lilek, natasa.lilek@czs.si, tel.: 01/729 61 33, Anton Tomec, anton.tomec@czs.si, tel.: 01/729 61 02. Že vnaprej pozdravljamo vašo odločitev za sodelovanje v sodobnem sistemu »SMGO«. Poročanje o količini uporabljenih prelepk in količini Slovenskega medu z geografsko označbo Čebelarje, ki ste se vključili v pridelavo in trženje »Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo« (SMGO) in ste pri ČZS prevzeli prelepke SMGO, opozarjamo, da morate v skladu z določili Pravilnika o SMGO (Ur. l. RS št. 46/2009) do 31. 12. 2010 ČZS pisno poročati o skupni količini Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, ki ste ga v letu 2010 oddali v promet ter o skupnem številu uporabljenih prelepk SMGO. Za poročanje uporabite obrazec »Evidenca o polnjenju medu v maloprodajno embalažo in pora- bi prelepk SMGO za leto 2010«. Obrazec SMGO, št. 5/09, najdete v brošuri SMGO - avgust 2009 ter na spletni strani ČZS. ČZS je na osnovi vaših podatkov dolžna MKGP poslati skupno poročilo o količini SMGO ter o skupnem številu uporabljenih prelepk SMGO za leto 2010. Posredovanje navedenih podatkov MKGP je izključno namenjeno spremljanju delovanja sheme kakovosti »SMGO« in nima nobene povezave z obdavčitvijo čebelarjev. Anton Tomec, tajnik ČZS Leto 2011 - leto medene kulinarike Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani, predvsem medu, je stara toliko, kolikor je star svet. Med je v tradicionalni kuhinji skoraj nepogrešljiv, saj daje jedem posebno aromo. V preteklosti so med uporabljali kot edino sladilo, a ga je pozneje zamenjal sladkor, zdaj pa se uporaba medu kot sladila znova povečuje, predvsem zaradi želje po zdravem prehranjevanju. Prav tako med vse pogosteje uporabljamo kot dodatek jedem, in to ne samo sladicam, ampak tudi mesnim jedem, testeninam, rižotam ^ Zaradi želje, da bi čebeljim pridelkom, predvsem medu, znova zagotovili pomembno vlogo v kulinariki, smo se odločili, da bo rdeča nit večine projektov v letu 2011 uporaba čebeljih pridelkov na tem področju. Tako bomo najprej organizirali okroglo mizo o uporabi čebeljih pridelkov v kulinariki. Na njej boste imeli priložnost spoznati poglavitne značilnosti in lastnosti medu ter drugih čebeljih pridelkov, se seznaniti z različnimi načini uporabe in vključevanja medu v prehrano, z možnostmi za vključevanje kulinarike v svojo ponudbo in z možnostmi za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ena izmed tem bo tudi vključevanje medu v prehrano otrok. Na okrogli mizi boste lahko slišali mnenja različnih strokovnjakov s področja prehrane, predavateljev Srednje gostinsko-turi-stične šole iz Radovljice, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za šolstvo in šport, svetovalke za varno hrano pri JSSČ itd. Na njej bo s prispevkom »Kulturna dediščina čebelarstva - izzivi za sodobno prehrano« sodeloval tudi znani etnolog dr. Janez Bogataj, predstavniki Srednje gostinske šole iz Radovljice pa bodo spekli največji medenjak. Okrogla miza o uporabi čebeljih pridelkov v prehrani bo 26. januarja 2011, ob 16. uri, v prostorih Srednje gostin-sko-turistične šole v Radovljici. Natančen program z vsemi sodelujočimi bo objavljen na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. VABLJENI! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Povabilo ponudnikom čebelarskega turizma ČZS že vrsto let spodbuja slovenske čebelarje, da svoja čebelarstva odprejo tudi za čebelarsko turistično ponudbo. Poglavitni namen tega prizadevanja je omogočiti čebelarjem razvoj dodatnih dejavnosti in na ta način povečati njihov motiv za čebelarjenje. V Sloveniji se čebelarska turistična ponudba vse bolj uveljavlja, tako da so nekateri čebelarji vrata svojih čebelnjakov na široko odprli obiskovalcem, ti pa se radi vračajo. Seznam čebelarjev, ki se ukvarjajo tudi s turistično ponudbo, stalno dopolnjujemo in vključujemo v javne objave o ponudnikih. Zato vas znova vabimo, da nam posredujete podatke o svoji turistični ponudbi. Prosimo vas, da izpolnite obrazec, objavljen na naši spletni strani www. czs.si, in ga pošljite na naš naslov. Hvala za vaše sodelovanje. Anton Tomec, tajnik ČZS Predlogi za odličja Antona Janše v letu 2011 Predlogi za dobitnike Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 31. januarja 2011 na naslov ČZS pošljejo pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje v letu 2011. Pri oblikovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki ga je UO ČZS sprejel 10. marca 2006 in je objavljen na spletni strani www.czs.si. Obrazec za pripravo predloga najdete na isti spletni strani. Praznovanje obletnic delovanja ČD Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2011 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in bodo tako tudi prejemnice odličja Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 31. januarja 2011 pisno sporočijo na naslov ČZS. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade Uradne ure JSSČ na terenu v januarju ČZS, JSSČ bo imela 24. januarja 2011 od 14. do 18. ure uradne ure na terenu po Sloveniji, torej zunaj svojih stalnih pisarn, in sicer v: • Domu čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka - tam bo ga. Tanja Magdič; • Čebelarskem domu (Vencinovi hiši), Levstikova 8b, Ilirska Bistrica - tam bo ga. Nataša Lilek; • Čebelarskem domu na Izlakah - tam bo ga. Andreja Kandolf; • Gostišču na trgu, Hiša kulinarike in turizma, Glavni trg 30, Novo mesto - tam bo g. Vlado Auguštin; • Gostišču Rifel Peter, s. p., Trg 2, 2391 Prevalje - tam bo ga. Lidija Senič. Na ta dan zato ne bo uradnih ur na stalnih krajih. Cenik literature Vso literaturo lahko naročite po elektronski pošti: barbara.dimc@czs.si oziroma po telefonu št.: 01/729 61 00. Vse cene so z DDV-jem. LITERATURA CENAVEUR Kapš: Med in zdravje 34,22 Čebela se predstavi 6,26 Priročnik za čebelarje začetnike 1,25 Večjezični slovar čebelarstva 4,17 Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 43,40 Ajda 6,79 Čebeloreja 2,92 A. Janša: Popolni nauk 3,34 Čebelji pridelki 6,26 Propolis (brošura) 4,34 Čebela - ustvarjalne ideje 2,17 DVD Odprtje ČSS - videokaseta 8,35 Varoja 5,00 Simpozij 2009 10,00 S čebelo do medu 5,00 Multimedijski film o čebelarstvu (Šivic) 10,00 Čebelarske turistične poti (v treh jezikih) 10,00 TABLE Enostranska tabla 12,00 Dvostranska tabla 16,00 PRELEPKE Prelepka KBZ 0,0283 Prelepka SMGO 0,0200 ODLIČJA in DIPLOME Odličje Antona Janše 24,00 Različne diplome 0,83 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ - člani 4,00 Izvod SČ - nečlani 7,00 Naročnina na SČ (tujina) 50,00 Naročnina na SČ (Slovenija) 45,00 Spletna trgovina ČZS Obveščamo vas, da smo spletno stran ČZS obogatili z novo rubriko »E-TRGOVINA« (www. czs.si/eshop/index.php). Po vstopu v spletno trgovino ČZS, v kateri vam ponujamo najrazličnejše blago, se morate prijaviti in slediti navodilom. V drugi polovici januarja bodo na voljo puloverji in jakne z znakom in logotipom Ohranimo čebele (več velikosti in barv). Veselo nakupovanje! !POSEBNA PONUDBA! Klobuček z znakom in geslom kampanje Ohranimo čebele. Obravnava Pravil ČZS Temeljni akt ČZS so Pravila, ki jih sprejema občni zbor ČZS. Pravila morajo biti skladna z Zakonom o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006 - ZDru-1) in z drugimi veljavnimi predpisi. Zdaj veljavna Pravila ČZS so bila sprejeta na 57. rednem občnem zboru, njihovo skladnost z ZDru-1 pa je v postopku registracije spremembe temeljnega akta društva z odločbo št. 215-86/2008-12471 31. marca 2008 potrdila Upravna enota Domžale. Objavljena so na spletni strani www.czs. si. Upravni odbor ČZS je na svoji 17. redni seji sklenil, da v javni obravnavi zbere predloge sprememb in dopolnitev Pravil ČZS, te pa bo usklajene obravnaval in sprejemal redni občni zbor ČZS. Vaše predloge sprejemamo do 15. 1. 2011 na e-naslov: anton.tomec@czs.si. Boštjan Noč, predsednik ČZS Smernice - usposabljanja v letu 2011 Čebelarji, ki svoje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov dajemo v promet, smo dolžni zagotavljati varna živila, torej takšna, da ne ogrožajo zdravja kupcev. Zagotavljati moramo sledljivost živil, zakonodaja pa nam tudi nalaga, da uvedemo svoj lasten nadzor (samokontrolo) nad pridelavo varnih pridelkov »od cveta do mize«, ki temelji na načelih sistema HACCP. Poglavitni namen lastnega nadzora je vzpostavitev preventivnega sistema zagotavljanja varne hrane. Prednost tega sistema je, da ne preverja kakovosti končnega izdelka, temveč vzpostavlja preventivni sistem, ki zmanjšuje možnost napak v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije živil. Notranji sistem lahko sicer čebelarji vzpostavijo na podlagi Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP (v nadaljevanju Smernice) ali imajo vzpostavljen svoj lasten sistem HACCP. Predavatelji ČZS, JSSČ čebelarje na terenu že od leta 2006 usposabljajo o Smernicah dobrih higienskih navad. Čeprav se je dozdajšnjih usposabljanj udeležilo precejšnje število čebelarjev, jih bomo letos za zamudnike izvedli še nekaj, in sicer po eno v vsaki slovenski regiji. Poleg tega bomo letos za vse čebelarje, ki so se tega usposabljanja že udeležili, a želijo svoje znanje s tega področja obnoviti, pripravili tudi obnovitvena usposabljanja. Na teh bomo poudarili tiste postopke pridelave čebeljih pridelkov, pri katerih se pojavlja največ težav, ugotovitve uradnih veterinarjev, rezultate analiz obnovili pa bomo tudi vodenje dokumentacije. Čebelarji, ki se bodo udeležili tega usposabljanja, bodo seveda prav tako prejeli potrdilo o udeležbi. Ob tem pa naj opozorimo, da to potrdilo ne bo zadoščalo za kandidiranje za pridobitev sredstev za tehnično pomoč čebelarjem v okviru uredbe s področja čebelarstva. Naj še enkrat ponovimo, da morajo imeti čebelarji, ki želijo letos kandidirati za sredstva v okviru tehnične pomoči, potrdilo o opravljenem osnovnem usposabljanju na področju Smernic ali uveden svoj lastni sistem, sicer za sredstva ne morejo kandirati. Zaradi tega spremljajte objave, kdaj in kje bodo potekala osnovna usposabljanja o Smernicah. Andreja Kandolf, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Javni natečaj za najboljšo inovacijo in najbolje izdelana AŽ- in LR-panj Komisija za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano pri ČZS razpisuje natečaj za najboljšo inovacijo v čebelarstvu in za najbolje izdelana AŽ- in LR-panj. Vse zainteresirane inovatorje in proizvajalce panjev prosimo, da svoje inovacije in izdelke do 15. februarja 2011 dostavijo na sedež ČZS na Brdu pri Lukovici. Komisija bo izbrala najboljše inovacije in najbolje izdelana AŽ- in LR-panj. Ta pa- nja bosta predstavljena na čebelarskem posvetu v Celju 2011 in v zborniku omenjenega seminarja. Najboljša inovacija bo tudi nagrajena s posebnim priznanjem Čebelarske zveze Slovenije - častno diplomo Antona Žnideršiča za inovacije v tehnologiji čebelarjenja. Drago Kotnik, predsednik komisije UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano ' OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj ČZS nadaljuje program usposabljanja čebelarjev. Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti novo člansko izkaznico ČZS! Zaradi objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu se bodo odslej izvajale v osnovni obliki, kjer se predstavi celotna snov potrebna za izdajo potrdila udeležencem ter krajši obliki za obnovitev znanja. Za izvedbo predavanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mora biti prijavljenih najmanj 15 udeležencev. V zimskih mesecih novega leta bodo potekale delavnice o označevanju medu in ustrezni tehnologiji pridelave medu {sladkor v medu in ostanki sredstev za zatiranje varoj). Vodila jih bosta g. Boštjan Noč in ga. Andreja Kandolf. Skupaj bomo organizirali 10 delavnic, ki bodo potekale na različnih območjih Slovenije. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 6. jan. 18.00 Vzreja čebeljih matic Boštjan Noč Dvorana KS Podpeč Preserje, Jezero 21, 1352 Preserje g. Celec 041/638 517 12. jan. 18.00 Priprava in uporaba oksalne kisline Vlado Auguštin Sevniški grad, Sevnica g. Zagorc 031/874 462 13. jan. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Janez Kropivšek Kulturni dom, Migojnice 6, Griže g. Grm 031/231 854 14. jan. 17.00 Tehnologija pridelave voska Janko Goričan Zavod KGZS, Murska Sobota g. Bratinščak 041/494 190 20. jan. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Ivan Bračko Gostišče Kozel, Selska cesta 37, Ptuj g. Repič 031/484 527 21. jan. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Franc Prezelj Gasilski dom Britof, Britof 317, 4000 Kranj g. Tiringer 041/971 121 21. jan. 17.00 Ekološko čebelarjenje Ivan Bračko Večnamenska dvorana, Kulturni dom, Dobrna g. Krulec 051/335 616 21. jan. 18.00 Tehnologija pridelave voska Severin Golmajer Sejna soba 3 nadstropje, Center Ig, Banija 4, Ig ga. Mavec 040/305 482 22. jan. 9.00 Izdelava medenih pijač Franc Absec Čebelarski dom, Izlake g. Smrkolj 041/633 566 26. jan. 17.00 Prevozno čebelarjenje Janez Kropivšek Center požarne varnosti Domžale (Helios), Količevo 2, Domžale g. Mihelič 040/209 004 27. jan. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Čebelarski dom, Spodnje Blato 20a, Grosuplje g. Trontelj 040/649 399 28. jan. 17.00 Ekološko čebelarjenje Milan Meglič Dom čebelarjev Apis Ribnica, Dolenji Lazi g. Škulj 041/368 115 28. jan. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Stanislav Kapun Banfi center, Glavna ulica, Lendava g. Časar 041/471 088 28. jan. 17.00 Alternativne čebelarske tehnologije Matija Koštomaj Ribiški dom, Litija g. Novšek 031/300 957 28. jan. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Čopova Rojstna Hiša, Žirovnica g. Pfajfar 041/437 462 28. jan. 17.00 Vzreja čebeljih matic Milan Starovasnik Zeliščni center, Grgarske ravne 30, 5251 Grgar g. Šuligoj 041/583 596 31. jan. 17.00 Tehnologija pridelave voska Severin Golmajer Dom upokojencev Bohinjska Bistrica, Triglavska 30, Bohinjska Bistrica g. Kotnik 041 842 621 3. feb. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo Norbert Jedlovčnik OŠ Koroški jeklarji Javornik, Ravne na Koroškem g. Krebs 041/668 546 3.feb. 17.00 Apiterapija Franc Grošelj, Tone Tome Dom čebelarjev Brode g. Novak 041/590 166 4.feb. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev Milan Meglič Lovski dom, Pangeršica 17, Golnik g. Mali 041/751 177 Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 11. jan 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Andreja Kandolf Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kandolf 040/436 514 19. jan. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Kristovič 031/753 114 26. jan 16.00 Označevanje medu in ustrezna tehnologija pridelave medu Boštjan Noč in Andreja Kandolf Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma ga. Jurše Rogelj 041/990 332 1. feb. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Lovski dom, Rožnik 4, 1386 Stari trg pri Ložu g. Palčič 031/618 900 3. feb. 18.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - OBNOVITEV Nataša Lilek Dvorana KS Podpeč Preserje, Jezero 21, 1352 Preserje g. Celec 041/638 517 Program zatiranja varoze 19. jan. 18.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Center požarne varnosti Domžale {Helios), Količevo 2, Domžale g. Mihelič 040/209 004 Zdravstveni del Martina Škof, dr. vet. med. 23. jan. 9.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Obrtni dom, Partizanski trg, Metlika g. Auguštin 040/436 516 Zdravstveni del Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. 26. jan. 18.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Gostilna Baron, Logatec g. Žakelj 041/560 573 Zdravstveni del Martina Škof, dr. vet. med. Pomladanski termini tečajev za začetnike! ČZS, JSSČ bo v prvem polletju leta 2011 izvedla pet tečajev za čebelarje začetnike. Tečaji bodo potekali pri ČZ Gorenjske {v Preddvoru), ČZ SA-ŠA {v Mozirju), ČZS {na Brdu pri Lukovici), ČD Tolmin {v Tolminu) in RČZ PPG {na Grmu v Novem mestu). Praktični del tečaja {10 ur) bo predvidoma potekal maja in junija na ČZS. Posamezen tečaj bo izveden le, če se bo nanj do 20. januarja 2010 prijavilo najmanj 40 čebelarjev začetnikov. Največje število prijav za posamezen tečaj je 50. Tečaja se lahko udeležijo vsi (bodoči) čebelarji. Prednost pri prijavi bodo imeli kandidati, ki so oz. bodo v okviru ukrepa tehnične pomoči čebelarjem začetnikom prejeli sredstva MKGP. Točen urnik z datumi in kraji tečaja bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po pošti pred začetkom tečaja. Prijave na tečaj pošljite ge. Nataši Klemenčič Štrukelj na ČZS na e-naslov: natasa.strukelj@czs. si. Ob prijavi morajo kandidati obvezno navesti naslednje podatke: ime in priimek, naslov (ulica, hišna št., številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, ali je oz. bo prejemnik ukrepa tehnične pomoči MKGP, koliko let čebelari, tel. št., GSM in e-naslov. Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satniki AŽ - lipovi, rogljičeni PanpAŽ,LR,LR 2/3 Drobni pribor, zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med... Sladl(or in sladkorne pogače, sirup za čebele. Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor kozarce za med, pokrovčke s čebeljimi motivi, stekleničke za propolis, steklenice raznih oblik in velikosti, kartonsko in plastično embalažo |a]DDa]o[p[p®a][]DflDgo[B©ö PRODAMI Večjo količino medu, tel.: 01/787 53 09. Cvetni prah, propolis, vosek in akacijev med, odlična kakovost, vse leto, tel.: 041/965 939. 20 novih AŽ 10-satarjev, ter 15 novih 3-etažnih AŽ 10-satarjev, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Dvakrat prekuhano dolenjsko sadje, večjo količino, primerno za izdelavo medenih pijač cena 4,5 EUR, možna dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/385 620. Lipove, lepljene, vrtane in roglji-čene satnike, čebele na 5, 9 in 10 AŽ-satih, rabljene panje, tel.: 01/528 48 42 (zvečer). Cvetlični, akacijev in kostanjev med, lahko tudi pakiran (Ljubljana), tel.: 041/682 020. AŽ-satnike iz smrekovega in lipovega lesa, vrtani, lepljeni in zbiti, tel.: 041/835 668. 40 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, brez panjev, tel.: 051/342 237. Nekaj čebelarske opreme, tel.: 01/361 37 35. Akacijev in lipov med ter suh propolis, tel.: 031/882 295. Cvetlični, akacijev, kostanjev in hojev med, tel.: 070/850 868. KupiM 5 AŽ-panjev 9-satarjev, dobro ohranjenih, tel.: 041/830 008. PRIPOROČAM Ogled čebelarskih inovacij na spletu, med drugim o AŽ-maksi čebelarjenju: www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak POPUSTI ZA CLANE ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE APIS M: D 4-odstotni popust* IZDELOVANJEiEaeUlH PANJEV cg^in MIZARSTVO K R i E 4-odstotni popust* Čebelarstvo Rihar-Kocjan 4-odstotni popust* Čebelarstvo LUCKA 4-odstotni popust* TPV prikolice 20-odstotni popust* Posamezna podjetja članom ČZS omogočajo nakupe s popusti. Aktualen seznam popustov bomo objavljali v vsaki številki Slovenskega čebelarja. ČZS pospešeno išče še dodatne popuste in ugodnosti za svoje člane. * Podrobnejše podatke o popustih najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si ali v uredništvu revije Slovenski čebelar, tel.: 01/729 61 14. NABIRAJMO NOVA ZNANJA V PRID ZDRAVJA NASIH ČEBEL, NARAVE IN NAS SAMIH! DEMETER ČEBELARJENJE, čebelarjenje, kot ga za svoje zdravje potrebujejo čebele, in SETVENI PRIROČNIK, da bomo za delo s čebelami odbirali tiste dneve, ki krepijo njihovo zdravje, sta brošuri, ki ju čebelar brez dvoma potrebuje na svoji poti iskanja pravih metod za delo s čebelami. Naročila za brošuri sprejemamo po tel. št.: 01/754 07 43 ali na elektronski naslov meta.vrhunc@siol.net oz., na spletni strani: www.ajda-vrzdenec.si DEMETER ČEBELAKI^E ELAKI^ m iMnr^frkJ^an.i Cena posamezne brošure je 7,50 EUR. "žurnoi bb^ POVABILO K NAROČILU ZA LETO 201ll Časopis izhalja v Beogradu štirikrat letno (januarja, aprila, julija in oktobra). Cena za letno predplačilo je 18 evrov „ ^ ., , - . . , . ., ^ Posrednik z (v ceni ]e vračunana dostava na naslov naročnika). , , Priporočamo, I da nabavite I Icomplet vseli ■ letošnjih števill< časopisa Pčelarskižurnal". Cena l