Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) To je bilo sicer vse lepo dobro in hvale vredno, ako pa to reč prav do dobrega prevdarimo, reči moramo dobro jpbilo, ker ni bilo boljšega. Procesije napravljene so bili tako slovesne, da je bilo včasih kakih 14.000 otrok pri njih; podpirali so mnogostransko to bratovšino , vendar je nadškofov konsistorij tožil, da veliko otrok (eh naukov ne obiskuje, ker ne marajo za svarjenje duhovnov, dežplska gosposka pa nič ne stori, da bi se red vzderževal. Kpr so pa otroci verstonia k keršanskemu nauku prišli in kpr se je povsod Ie mehanično podučevalo, odropotali so otroci večidel odgovor; pravo podučevanje in spodbujenje , se ve, da to ni bilo. Tudi deržava Ijudskega odgojpnja ni popolnonia v nemar pusčala. Imela je pa 4o za nekaj takega, za kar ima cprkev skerbeti in tedaj ni drugega storila, kakor da je 1. cerkvene naredbe s svojo veljavo in zapovedi podpirala , 2. da je zvunanje nerednosti in prepire s svojo razsodivno besedo poravnala. Bila je zapoved, da ne sme biti nied keršanskini naukoni srenjskih shodov. Gosposkom in vradnikoni je bilo zaterjeno, da naj bišnini gospodarjem zapovedo, da pošiljajo svoje otroke k keršanskemu nauku. Zato da iuladost, ki živino pase, v škodljivi nevednosti ne ostane, ni se smela živina pred na pašo goniti, dokler ni keršanski nauk niinul. Zvunanje okolisčine , kjer je morala vlada razsojevati, so bili ali prepiri med duhovsčino in zempljsko gosposko ali nied fajmoštrom in sosesko zastran sprejemanja in izpusčenja školnikov. Vsled marsikterih prepirov, ki so tu ali lam nastajali, je določil cesarski patent dne 2. novembra I. 1750., da zanaprej inia pravico v službo jemati učitelja le gosposka *)? akoravno bi ne bila patron; učitelja, ki ga boče sprejeti, naj fajuioštru predstavi, dagaizpraša; ako ga poslednji pripravnega ne najde, naj gosposka drugega imenuje ali naj se oberne na konsistorij; če pa zoper učitelja v službi tožbe pridejo zadevajoče službo ali zaderžanje, naj ga fajmošter posvari; če pa ve, da bi nič ne pomagalo ali če gosposke ni precej pri rokab, naj ga od- •) Pomniti je treba, da ta čas je bila še gosposka (grajsčine) veeBoeeska (kmetje) pa nič. pu. stavi; v fmpnitnih rečeh, klere pa dušnih ne zadevajo, naj ga pa gosposka posvan'. V solnograški nadškofiji je zahtevala duhovska gosposka, da se ji izroči popolnouia oblast, da sprejme in odverže učitelja, ki ježetako fajmoštru podložen kot cerkovnik in organist; ali tudi leta 1770., ko so se te pritožbe zaslišale, vlada ni drugače razsodila, kakor poprpj, da namreč soseska učitelja fajmoštru predstavi, ta naj ga izpraša, poterdi ali odverže; ako pa v službi dobro ne stori, naj se to pove soseski, ki ga bo gotovo iz službe spustila. Kar pa šolo po posameznih deželah zadene, je bilo to različno, tam boljše tara slabše; povsod so se slišale pritožbe; čeravno postave niso bile slabp, vendar jih niso spolnovali. Da to ne more tako ostati, v tem so bili pač vsi enih misel. ,,ŽaIibog, da je preveč znano", tako je govoril sloveč školnik I. 1780. oziraje se na preteklost, ^da se razun očetov pobožnih šol in razun nun, ki so odtnenjene za podučevanje ženske mladosti, skoraj nihče ne zmeni za nižje šole". Preden so začeli šole, hotli so zvpditi, kako da je s šolstvom do vezda. Zvedilo se je, da na Dunaji, kjer je bilo v primeri naj vpč šol, izmed 19.314 zašole ugodnih otrok jih je Ie4665 v očitne šole hodilo, 8017 jih je bilo , ktere ni nihče v veri ali sicer v čem drugetn podučeval. Xa dežpli jih je pa iznied 133.419 v šolo hodilo Ie 23.292; vsi drugi ostali so brez šolskega poduka. Se slabpjp je bilo po drugih dpželah. Po glavnih mestih sicer ni primanjkovalo ne šol, ne učenikov. V Terstu bilo je 17 nemških šol in po njih 514 učencev. Kako pa so bili plačani, se iz okolisčin tedanjpga časa lahko posname. Od Ljubljane toži grof Emanuel iz Torres, da je tam več podučevavcev (instruktorjev), kakor jih je bilo svoje dni v Atenah in Rimu; vradne naznanila pa so povedale, da duhovsčina po deželi branje imenuje reč za prosto Ijudstvo škodljivo. *) (Dalje prih.) •) Jabacin , kapitular dekan v Novem mestu (ad Nro. 1203 I. 1773.) Pi>.