GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 1 • 17. JANUAR 1977 POŠTOVANI BRALCI! RAZGOVOR predsednikov delavskih SVETOV V OKVIRU KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV DELAVSKI- SVET JE OSREDNJI OPERATIVNI ORGAN po^n ^ samouPrav'ja*cev občine Ljubljana Vič-Rudnik je že prve dni sod' °Veni *etu Pr‘^e' z izpolnjevanjem svojega programa, v katerega ^ato° tUt*' raz8ovori o aktualnih vprašanjih razvoja samouprave, tali .S0 januarja v veliki sejni dvorani skupščine občine organizi-sVet a‘^0vor na temo: Zakon o združenem delu in naloge delavskega Pra 1 nje8ovem izvajanju. Razgovor je vodil in usmerjal družbeni 88 °branilec samoupravljanja SRS Vinko Kastelic, udeležilo se ga je J^dscdnikov delavskih svetov oziroma njihovih namestnikov, nik \?Vora se Je udeležil tudi predsednik skupščine občine Vič-Rud-Belič in predsednik MS ZZS Vinko Verbec. neno^ Za*40n ^aje delavskemu svetu zelo pomembno vlogo. Bistvo dela S. neBa odločanja skozi obliko osebnega izrekanja je v tem, da 'zvai I VSe teme!jne samoupravne akte sprejemajo z neposrednim Pravn^Crn na re^erenclumu, delavski svet pa ima vse druge samou-e Pristojnosti. Sprejema vse poslovne odločitve in opravlja vsakodnevno tekoče delo, praktično je osrednji operativni organ samoupravljalcev. Nobena odločitev delavcev ne more biti sprejeta mimo delavskega sveta, še več, prav delavski svet mora biti tisti, ki predlaga določene odločitve. Zato mora skrbeti za dobro pripravljeno razpravo, prav tako pa se morajo člani zavedati, kakšna je kvaliteta predlogov, ki naj bi jih delavci sprejeli. Delavski svet naj bi predlagal smernice za plan delovne organizacije in je odgovoren za poslovno politiko in uspeh. Delavski svet naj odloča o novem tržišču, menjavi proizvodne tehnologije in podobnem, ne pa, da le potrjuje predložene kupoprodajne pogodbe. Člani delavskega sveta niso strokovno kvalificirani za poslovne odločitve. To ni organ za verificiranje predlogov strokovnjakov in poslovodnih organov. Le ti morajo za svojimi predlogi trdno stati in zanje tudi odgovarjati. V predlogih morajo biti zajeta tudi vsa objektivna in subjektivna tveganja. Pri težkih odločitvah naj bi delavski svet povprašal za mnenje tudi zunanje, za to pristojne institucije in organe. Med najpomembnejšimi samoupravnimi organi je tudi delavska kontrola. Le ta naj bi imela v vseh delovnih organizacijah svoj program rednega dela. Na sejah pa naj ne bi potrjevali le zapisnik prejšnjega sestanka, temveč naj bi samoupravna delavska kontrola podala tudi poročilo o izvajanju sklepov, ki so jih takrat sprejeli. To je le nekaj izvajanj Vinka Kastelica, ki je živo in s primeri razlagal prisotnim zakon o združenem delu. Njegova razlaga je bila kot kaže zelo dobra, ali pa so bili delavci z zakonom že prej dobro seznanjeni. Tako vsaj si lahko razlagamo dokaj slabo razpravo, ki se skorajda ni razvila po uvodnem enournem izvajanju Vinka Kastelica. Od 88 prisotnih so namreč postavili vprašanja le trije. Na vprašanje, kdaj naj bodo sestanki v primeru, ko imajo veči-zmensko delo, je Vinko Kastelic odgovoril, da je z zakonom jasno Jočeno izvajanje samoupravnih dolžnosti in opravljanje delovnih obveznosti. Proizvodnja zaradi sestankovanja ne sme trpeti. Zato morajo v delovnih organizacijah ustvariti tak sistem sestankov, da bodo potekali izven delovnega časa. Sestankov med delom torej ne sme biti. Pred nami je dveletna doba za uresničevanje novega zakona o združenem delu. Zato moramo takoj pričeti s strokovnim usposabljanjem o uresničevanju določb zakona, prav tako pa je tudi nujno politično usposabljanje za preobrazbo dohodkovnih odnosov. Zato bodo v kratkem organizirali tudi okrogle mize neposredno v delovnih organizacijah, kjer bodo razpravljali o konkretnih problemih, ki se pojavljajo v teh okoljih. IVO BREČIČ r leta, t 0/ VSC prei k0* Prava znanilca januarskih dni in prave zime. Zgornji posnetek pa je bil ujet v objektiv v zadnjih dneh lanskega J je mnoge naše občane v novoletne dni namesto belih poljan spremljalo pravo poplavljeno jezero Tudi v tej številki Naše komune v letu 1977 želimo spregovoriti nekaj o njegovi vsebini in obliki,s katero se boste srečevali. V zadnjih dneh preteklega leta se je namreč sestal izdajateljski svet glasila in ob oceni sprejel programsko zasnovo glasila za v bodoče. Razveseljivo je, da bo glasilo v tem letu bogatejše za štiri strani. Izhajalo bo torej mesečno v obsegu 12 strani. Ugotovili smo namreč, da smo bili na tako omejenem obsegu nemalokrat prisiljeni zavrniti prispevke, ker smo se srečevali s prostorsko stisko, tisk je bil droban in tako utrujajoč za branje, fotografije premajhne... Na teh dodatnih straneh pa vas bomo, spoštovani občani, lahko še bolj poglobljeno in izčrpneje seznanjali z vsemi dogajanji v našem občinskem prostoru. To je seveda nova obvezujoča naloga za uredništvo, ki vsekakor ne bo enostavna. Olajšate pa nam jo lahko prav vi, občani, delegati, delovni ljudje, mladina! Pričakujemo več vaših prispevkov, ki pa naj ne bi bili v bodoče več poročevalski (se pravi zgolj zapisi posameznih dogodkov, proslav in podobno), želimo, da so ti prispevki problemski in kritični, torej odraz resničnih vsakodnevnih dogodkov in pojavov, s katerimi se srečujete. Ob tem pa nas skušajte včasih tudi opozoriti na določene probleme, ki jih rešujete. Strani našega glasila morajo biti barometer utripa naših vsakodnevnih prizadevanj. UREDNICA SREČANJE Z NAŠIMI ZDOMCI Uspešnega razgovora, ki ga je v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom občinske skupščine organizirala občinska konferenca SZDL, se je 28. decembra udeležilo okrog 60 naših občanov, ki so na začasnem delu v tujini. Vabljenih je bilo sicer okrog 700 občanov, vendar moramo ugotoviti, da evidenca, ki smo jo dobili iz Republiškega zavoda za zaposlovanje, ni bila povsem točna in se je tako precej vabil tudi vrnilo. Na tem prvem tovrstnem razgovoru smo naše zdomce seznanili z gospodarskimi gibanji in razvojnimi usmeritvami naše občine, o možnostih zaposlitve, seznanili pa smo jih tudi z bistvenimi poglavji Zakona o združenem delu. Prav tako je stekla beseda tudi o družbenih ' aktivnostih in samoorganiziranosti delavcev v tujini, o solidarnostnih akcijah, o vlogi SFRJ na mednarodnem področju in o manjšin ski problematiki. V sami razpravi je bilo postavljenih največ vprašanj, ki so se nanašala na nov carinski zakon (izčrpne odgovore je podajal predstavnik ljubljanske carinarnice), o možnostih, ki obstajajo v naši občini za novogradnje, o možnosti odpiranja zasebne obrti ter seveda o davčni politiki. Sam razgovor je bil dobro pripravljen, saj so delavci na začasnem delu v tujini nedvomno dobili izčrpne odgovore. Izrazili so tudi željo, da tovrstna srečanja postanejo trajna oblika informiranja in sodelovanja. Skoraj polovico naših delavcev, ki so se razgovora udeležili, je naročilo občinsko glasilo Naša komuna, kar tudi potrjuje željo po stalnih stikih z domovino. ODZIV, VREDEN POSNEMANJA V soboto 8. januarja je bila v Ljubljani organizirana izredna krvodajalska akcija, ki je bila namenjena predvsem občanom in delovnim kolektivom ljubljanskih občin Šiška in Vič-Rudnik. Te akcije se je udeležilo okrog 600 krvodajalcev. Še posebej pa velja pohvaliti in omeniti izredno dobro organizirano akcijo osnovne organizacije sindikata Hoje iz viške občine. Iz vseh temeljnih organizacij združenega dela te delovne organizacije se je namreč krvodajalske akcije udeležilo kar 186 članov kolektiva, ki so tako ponovno potrdii’. da iim skrb do sočloveka in človeška solidarnost nista tuji. NA ZADNJI SEJI VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE NEKONKRETEN PREDLOG POSTAL OSNUTEK — Predlog programa ne zajema programov KS in TOZD - Usklajevalni postopki na republiški ravni še niso končani - Osnutek v ponovno razpravo V_________ ^ »Predlog je premalo konkreten,« so menili delegati vseh treh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji zadnji skupni seji konec decembra lani. Zato so predlog programa družbeno-ekonomskega razvoja spremenili v osnutek, ki boznovašel v javno razpravo in šele nato ga bodo ponovno skupaj z novimi pripombami obravnavali na'delegatski skupščini. Sestavljale! programa razvoja občine v letošnjem letu so izhajali iz lanskoletne devetmesečne analize gospoda:skih gibanj, srednjeročnega programa do leta 1980 ter gospodarskih gibanj v preteklih letih. Zaradi krize v gospodarstvu namreč že v petletnem programu predvidevajo v prvih dveh letih nekoliko počasnejšo rast družbenega proizvoda. »Predlog programa o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1977 zajema pomembne poteze razvoja občine, usklajevalni pošto pek na republiški skupščini o skupni porabi v letu 1977 pa se še ni zaključil in šele po izčrpnih poročilih naše delegacije v republiški skupščini o izhodiščih gospodarskih gibanj v drugih občinah v republiki bomo lahko sestavili program, ki bo kreativno vplival na razvoj viške občine,« so menili delegati. Številne pripombe na program je posredovala občinska konferenca SZDL. Nanašajo se predvsem na nekonkretnost programa. V programu ni zajeta obrt, prav tako pa vanj niso vključeni programi krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki imajo sedež v viški občini. Izvršni svet trdi, da je nemogoče zajeti vse programe, saj nekatere TOZD programov za prihodnje leto sploh še niso izdelale. V program tudi ni zajeta nova cestna povezava, ki bi razbremenila železniške prehode na območju Notranjih goric, so menili delegati te krajevne skupnosti. Mladina pa je spregovorila o problemu štipendiranja, vzgoje in usmerjanja izobraževanja na območju občine, ki prav tako niso zajete v program, oziroma ponovni osnutek družbenoekonomskega razvoja občine Vič-Rudnik v letu 1977. IVO BREČIČ S SEJ IZVRŠNEGA SVETA Sprejeti osnutki odlokov o zemljiščih za stanovanjsko gradnjo L avgusta leta 1976 je stopil v veljavo zakon o prenehanju lastniške pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo. Ta zakon uvaja načelo, da postanejo družbena lastnina vsa zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ki jih zazidalni načrt razglasi za stavbna in je na njih določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska ali pa drugačna kompleksna gradnja. Katera so ta zemljišča, na katerih prenehajo lastniške in druge pravice, določi občinska skupščina, ki je z zakonom pooblaščena za izdajo takega odloka. Izvršni svet je tako že obravnaval osnutke odlokov o določitvi zemljišč za tovrstno gradnjo, in sicer za območja — Soseske RS — 103 Vinterca, Soseske BS 201-5 —Dobrova, Soseske BS 103, III — A fazaMurgle. Predlagane osnutke odlokov bodo po sklepu izvršnega sveta posredovali prizadetim krajevnim skupnostim ter organizacijam združenega dela, kjer so omenjena zemljišča. Vse pripombe bo izvršni svet sprejemal vključno do 31. januarja. Ustanovljene enote civilne zaščite Izvršni svet je sklenil, da se ustanovijo specializirane občinske enote civilne zaščite (sedem enot) v najkrajšem času, ostale kot so RBK čete, oddelek za socialno delo in druge potrebne enote pa bodo na predlog občinskega štaba za civilno zaščito ustanovljene v drugi polovici leta. Člani izvršnega sveta so odobrili tudi finančni načrt v višini 145 S-milijonov za potrebe občinskega štaba za civilno zaščito. Samoupravni sporazum o gradnf BS-1 Trnovo sprejet Na eni zadnjih sej so člani izvršnega sveta obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o gradnji stanovanjske soseske BS-1 Trnovo bločni del in ga tudi sprejeli. V kratkem ga bodo sprejeli še trije izmed 15 podpisnikov. Tako se bo pričel uresničevati torej sporazum, ki resnično omogoča dosledno organiziramo izgradnjo te bločne soseske v naši občini. -------------------------------- HVALEŽNI ZA IZKAZANO POMOČ V akciji izgradnje vodovoda Zapotok-Golo-Škrilje so pet delovnih dni s prostovoljnim delom pomagali tudi zaposleni iz Kovinske industrije Ig-Anton Virant. Rudi Gumizer, Ivan Blaževič in Alojz Pajk. Prav tako je v akciji sodeloval tudi Jože Lenič i/ Mizarstva in tapetništva Ig. Vsem skupaj, kot tudi direktorju Kovinske industrije Ig Srečku Žerjavu, se za izkazano pozornost in pomoč Svet krajevne skupnosti Golo iskreno zahvaljuje. v____________________________________/ ŠTEVILNE PROSLAVE V VIŠKI OBČINI ARMADA SLAVI Ob 22. decembru, dnevu JLA, so v viški občini organizirali številne proslave, ki so bile obenem posvečene tudi 35-letnici ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Tako sta osnovna organizacija ZRVS Rožna dolina in občinski odbor ZRVS v Študentskem naselju 20. decembra priredila slavnostno proslavo, na kateri so podelili okrog 50 priznanj in prav toliko plaket najprizadevnejšim članom ZRVS ter delovnim organizacijam. Osnovna organizacija ZRVS Rožna dolina je tudi razvila svoj prapor. Na proslavi so 4 krajevnim skupnostim,na območju katerih je potekala letošnja jesenska vojaška vaja »Blegoš 76«, podelili tudi priznanja občinskega sveta za ljudsko obrambo. 22. decembra pa je občinska konferenca ZSMS Vič-Rudnik organizirala komemoracijo v Tomišlju. Natanko pred 35 leti so namreč na tem mestu italijanski okupatorji ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja, in njegove soborce Ivana Verbiča, Valentina Kariža, Karla Kranjca, Ignaca Žagarja in Rada Kogoja. Komemoracije v Tomišlju so se udeležili tudi vojaki vojašnice Ljubo Šercer iz Postojne, ki so sodelovali tudi v kulturnem programu. Poleg predstavnikov skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij se je komemoracije udeležil tudi brat narodnega heroja Miro Šercer in mladinska pohodna enota, ki nosi herojevo ime. V kulturnem programu so sodelovali s pevskim zborom in recitatorji tudi učenci osnovne šole Ig. Isti dan so organizirali v veliki dvorani skupščine občine proslavo krajevne skupnosti Milan Česnik Slavnostni govornik je bil general polkovnik Rado Pehaček. Generalpodpolkovniku Jaki Avšiču pa so čestitali ob njegovi 80-letni-ci. V literarnem večeru so svoja dela brali Branka Jurca, Mira Mihelič, Tone Pavček, Leopold Suhadolčan in Ciril Zlobec. Na slavnostni prireditvi so podelili najzaslužnejšim članom ZRVS 12 priznanj. LB. OB DNEVU JLA NA IGU I NAJ NE OSTAJA VEDNO VSE LE PRI SKLEPIH... P V vsakodnevnem življenju, ko se srečujemo s številnimi problemi in nalogah znamo vsi skupaj kaj hitro ugotoviti,kaj je narobe, kje so ovire in pomanjkljiv sli, ki nas zadržujejo pri uresničevanju vsega,kar smo si zadati. Sklepe in ugotP vitve znamo kar lepo formulirati, izvajanje le-teh pa, saj zdi se, nam ne gtj preveč od rok. Ta poenostavljena ugotovitev velja vsekakor tudi za zadnja občinske konference ZKS. Le-ta je bila skoraj v celoti posvečena 9-mesečni ant' liži rezultatov gospodarskih gibanj, uresničevanju planskih nalog ter smernico* razvoja za leto / 977. Sami rezultati gospodarjanja niso preveč spodbudni,čept* niso slabi. Vendar lahko njihovo realnost in vzroke, ki jih pogojujejo,ocenijo^1 zaposleni v delovnih organizacijah samih To pa preprosto povedano zarod1 tega, ker je možno primerjati dosežene učinke gospodarjenja s planiranih’ upoštevajoč pri tem tudi stabilizacijske napore le-tam, kjer se tudi sredstva * delo združujejo ter se ustvarja dohodek. Člani ZK so v teh sredinah včasih na* 29' tudi pozabljali in prepuščali ugotovitve drugim. Ob tem pa seveda ni enostavt* pa iskati rešitev na pamet. Še posebno ne, če istočasno ugotavljamo, da smo v W namen sprejeli že nič koliko obvezujočih sklepov, izvršili pa smo jih samo napd ali pa sploh ne. Primerjanje izvajanj sprejetih sklepov pa mora biti tudi v delov nih organizacijah stalna naloga vseh komunistov. Pot do začrtanih ciljev bo tako jasnejša in rezultati bolj opredeljeni. S pei var se, nai h SOCIALNA VARNOST INVALIDNIM OSEBAM V NAŠI OBČINI pr« žir še dir pr« M. Gi sm so« cei ' vo Pa jbr ibo Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Ur.l. SRS, 18-7 ) zadolžuje Samoupravne skupnosti socialnega varstva, da izvedejo popis vse invalidno prizadetih oseb do konca januarja 1977. Zato je izvršni odW Samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik spre) poseben akcijski program za pomoč vsem invalidno prizadetim osebam >n' ni decembru 1976 razpisal popis vseh takih oseb. ;re Doslej so znani le posamezni primeri invalidov, ki jim je neposredno potne J gal Center za socialno delo Vič in tudi skupščina občine. Mnogi invalidni čani pa iz različnih vzrokov niso bili deležni organizirane družbene pomoči,p naj si je šlo za denarne ali druge pomoči, ali pa za usposabljanje za dela,?" | katerih se invalidi lahko življenjsko rehabilitirajo in ohranjajo svojo vitaln®* , J Prav tako je dogovorjeno, da bo akcijo uresničevanja omenjenega za^0 . vodil poseben koordinacijski akcijski odbor, v katerem naj bi sodeloval'^ 1 gati samoupravnih interesnih skupnosti: socialnega varstva in skrbsfsm, škega varstva, skupnosti za zaposlovanje, skupnosti pokojninskega in u, skega zavarovanja, zdravstvene skupnosti in izobraževalne skupnosti,er 'u..v; OK SZDL, OS ZSS, skupščine občine, zveze slepih in slabovidnih, zveze čiv^b nih žrtev vojne in vojnega materiala ter občinskega združenja obrtnikov ,n.< V akciji popisa invalidnih oseb so poleg komisij za socialna vprašanj" svetih krajevnih skupnosti vključeni še: društva prijateljev mladine in OsnoVflB*' organizacije Rdečega križa. Lahko upamo, da ne bo ostal noben invalid 0$84’ pisan in bo za vsakega poskrbljeno. JOŽE DERNOVŠE*|, Ji SEMINAR KONFERENCE MLADIH V IZOBRAŽEVANJU Ob 35-letnici ustanovitve JLA je organizacija ZRVS Ig s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij priredila slovesno prireditev. Malokdaj je bila kinodvorana premajhna, toda tokrat ni mogla sprejeti vseh, ki so hoteli prisostvovati proslavi ob obletnici rojstva naše armade. Slavnostni govor je imel predsednik ZRVS Ig Jože Jakič, ki je med drugim orisal rast in razvoj armade. Sledila je podelitev knjižnih nagrad učencem za najboljši spis o JLA. Aktivnim in prizadevnim članom ZRVS pa so bila podeljena priznanja. V kulturnem delu proslave so nastopali: moški pevski zbor pod vodstvom Lilijane de Fabri-zio in skupina KUD — Ig pod vodstvom Juleta Škraba ter tako z izbranim sporedom dali slovesen ton prireditvi. Borbene in narodne pesmi so se prepletale z recitacijami. Člani dramske skupine pa so odigrali odlomek iz igre Raztrgana. Sama vsebina odlomka in doživeto podajanje sta dala čutiti prislonim, kako neuklonjiva sta bila zavest in prepričanje našega zavednega človeka. PRIZNANJA HORJULSKIM REZERVISTOM V okviru praznovanja dneva JLA je OO ZRVS Horjul 30. decembra pripravila posebno slavnostno sejo. Na le-tej so podelili plakete in priznanja ZRVS Slovenije najzaslužnejšim članom te organizacije, obenem pa razpravljali o posameznih vidikih njenega delovanja v tekočem letu. Srebrni plaketi sta za svoje uspešno in požrtvovalno delo v OO ZRVS Horjul, kakor tudi za siceršnje aktivno udejstvovanje v družbenopolitičnem življenju tega kraja, prejela Jože Stanovnik in Ivan Kozina, bronasti plaketi pa Jože Praprotnik in Rudolf Skopec. Ob tem so podelili še šest priznanj, ki so jih prejeli naslednji člani: Rajko Filipič, Vil jem Sečnik, Maks Mr/likar. Ivan Šubic, Franc Škof in Janez Fajdiga. R. VRHOVEC Komisija mladih v izobraževanju si je v svojem programu zadala tudi izobraževati mlade za delo v osnovnih sredinah in reševanje aktualnih mov. V soboto, 8. L 1977, so organizirali enodnevni seminar za predsednikjjji sekretarje OO ZSMS v osnovnih in srednjih šolah ter domovih na podi|fl občine Ljubljana Vič-Rudnik. (j Svoje delo so mladi seminaristi razdelili v izobraževalni del in posve T prvem delu je bila obravnavana zanje pomembna problematika štipendiraj predvsem pa so se seznanili s postopkom pridobitve tako kadrovske k0' -pendije iz združenih sredstev. Vsi so prejeli pravilnik o šolskem koledarja C razpravi rešili mnoge probleme urnikov, obveznih praks in drugih problet"^ ki sc pojavljajo na šolah. Z vlogo ZSMS danes so bili sicer seznanjeni že ^ jem predhodnem delovanju, toda informacije o nastanku, delovanju /SM j devetega kongresa 1974 v Moravcih in predvsem opredelitev in ^c'0'?f.K ZSMS po kongresu so bile za mnoge pomemben faktor za nadaljnje delo-mlade vključevati in izobraževati, kako organizirati prosti čas mladih šola J dijakov — to je predvsem problematika mladih v izobraževanju. ^jj. Vključevanje mladine v vojaške poklice je bila tema, ki je vse priteg ^ Kako postati dijak vojaške gimnazije, srednje vojaške šole ali študent akademije? Za razvoj naše družbe so ti poklici zelo pomembni. Naloga OO ZSMS je seznanjati mlade o šolanju in štipendiranju. Sole naj bi mg seznanjale s poklici, obiskovali naj bi vojaške gimnazije. Pobudnik pa u'°ra osnovna organizacija ŽŠMŠ' Ocena seminarja je pozitivna. Tako seminaristi kot organizatorji pa dajo, da s tem delo ni končano, temveč le pobuda in pomoč pri reševjj nalog. Podobne manifestacije v bodoče so še kako potrebne! .] DARJA M* Glasilo občinske konference SZDL. Ljubljana Vič-Rudnik. Urejat* , j dajateljski svet—častni predsednik dr. Josip Vidmar — in uredni odbor: inž. .lune/. Čema/ar, Milovan Dimitrič, Janja Domilrovlč 1 , L govorna urednica), inž. Aloj/ Habjan, Jane/ Jagodic, Stane Florjan4 Ivo Zalar. Tehnični urednik France Anže). Uredništvo in uprasM I i1’^ Ijana, Trg MDB 7-1, tel. 23-381, int. 26, tekoči račun 8” 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo, tisk tiskarna Ijn^V.. pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini bre/p* PROBLEMATIKA ŠTIPENDIRANJA NA VIČU Premalo denarja za štipendije Republiška komisija podpisnic družbenega dogovora o oblikovanju in izva-( janju štipendijske politike v SR Sloveniji je pri ocenjevanju uresničevanja Štipendijske politike ugotovila, da bodo razpoložljiva sredstva zadoščala le za “ve tretjini evidentiranih kandidatov za štipendije. S sredstvi, zbranimi z izločanjem 0,5 % od bruto osebnega dohodka, lahko v loveniji iz združenih sredstev štipendirajo le okrog 23.000 učencev in študen-> starih štipendistov in novih prosilcev pa je prek 40.000. ji . j v'^c' občini je zaprosilo za štipendijo v letošnjem šolskem letu 657 dijakov m študentov, od tega so pozitivno rešili 393 prošenj. 133 štipendistov prejema I tazliko med kadrovsko štipendijo in štipendijo, ki bi jim pripadala iz združenih J lr5ve v kraju šolanja, pa odbijejo 850 dinarjev (prej 650 dinarjev), a em pa zmanjšajo štipendijo za 520 din (prej za 450 dinarjev). Pa t ,aradi tega novega ukrepa smo morali zavrniti kar 52 kandidatov, vsi tisti brg ,n,ai° sanio zadostni uspeh, prav tako ne morejo dobiti štipendije in so b0 na ostali 4 prosilci. Zavrnili pa smo tudi 8 prošenj, ker niso vse-e mnenja krajevne skupnosti ali centra za socialno delo.« 1 ^mesečna zamuda d ^^aj mesecev so štipendisti prejemali štipendije tudi z dvomesečno zamu-Ini Vzro*c zamud je bilo pomanjkanje sredstev. V nekaterih občinah namreč nis° dos'edno izvajali družbenega dogovora in njihove delovne organizacije r .° uajale potrebnih sredstev. V Ljubljani pa je to nakazovanje potekalo v H JI’ morajo delovne organizacije med drugim na Ljubljansko banko pri-s 1 tudi virman, s katerim so nakazana tudi ta sredstva. Pbnov potreb ni 1 “Zaenk^*10^6 se bomo morali posvetiti predvsem poklicnemu usmerjat lacii rt !1amreč "iti ne vemo, kakšne kadre potrebujemo, saj večina orga ve(j0 , razcnega nima izdelanega programa potreb po kadrih in zato tudi lahko akanc kadre bodo potrebovali. Z izdelavo potrebnih programov l‘ Usnje U®?,oviii družbene potrebe in bi lahko že v osnovnih šolah in gimnazi . lačeln *' u^ence v ustrezne poklice. Prednostne smeri smo namreč zda *druj ° u8°tavUali- Odkar imamo združena sredstva, povzročajo organizai j jenan,ne®a de*a številne probleme, 1,5 odstotka od bruto osebnega doho< 'I *ipend' v.sk*adu skupne porabe, poleg 0,5 odstotka za združena sredstva kadrg lrfnjc: namenjen izobraževanju. Fakultete in inštituti porabijo za sv 0rganj a »tudij ob delu še večja sredstva, medtem ko v mnogih drugih delovi Pa 0st. aciJah kandidate za štipendije pošljejo na občine, 1,5 odstotka sreds /J h ^a neizkoriščeno ali pa ga porabijo v druge namene. ^9a plat medalje I ^ Prev° f *a' Pt^b^mov predstavljajo tudi štipendisti, ki nimajo interesov, JJdruje Ze 1 kadrovsko štipendijo in se tako vezali na določeno organizac tiso ^ela. Ko dobijo štipendijo iz združenih sredstev, so prepričani, Vczani jrovsk° vezani na nobeno OZD, čeprav so s štipendijsko pogoc Pa oj,' ase P° končanem šolanju zaposlijo v eni izmed delovnih organizi *ap0sijt občine, ki ga štipendira. Seveda pa mora v enem mesecu dol V LjuJ!’. 8'cer 8a ne vežejo nobene obveznosti več. Pistrativ ^an' morali štipendijsko politiko reševati skupno.Trenutno adi ne posle za štiri občine opravlja skupnost za zaposlovanje Ljubija medtem ko v Mostah niso pristopili k temu dogovoru. Posamezne potrebe ne moremo obravnavati za vsako občino posebej. Zavod za zaposlovanje je strokovno za to prav gotovo najbolj usposobljen in je njegovo delo lahko mnogo bolj vsebinsko. Poti in stranpoti Za kandidate, katerih starši so zaposleni v družbenem sektorju, ne zahtevamo nikakršnih mnenj. Štipendisti, katerih starši so kmetovalci ali pa obrtniki, morajo prinesti mnenje krajevne skupnosti, poročeni študenti pa tudi mnenje centra za socialno delo v viški občini. Pri ugotavljanju dejanskega dohodka staršev sodelujemo tudi z davčno upravo, uporabljamo pa tudi javnost dela in tako bomo tudi letos vsem krajevnim skupnostim poslali seznam štipendistov, ki naj bi ga objavili na krajevno običajen način.Tako bomo lahko dobili tudi pripombe o morebitnih nepravilnostih, ki so se pojavile pri dodeljevanju štipendij. V novem samoupravnem sporazumu je sicer kot pogoj za pridobitev štipendije tudi družbenopolitična aktivnost kandidatov, vendar neaktivnost doslej še ni bila vzrok za zavrnitev. To vprašanje je mnogo dosledneje rešeno pri Titovih štipendijah. Veliko problemov imamo tudi s poročenimi študenti. To so običajno otroci dobro situiranih staršev, ki pa so se s poroko osamosvojili in lahko dokazujejo, da so brez dohodkov. Starši pa jih prijavljajo v davčnih prijavah,kot da žive pri njih. Težko je v takem primeru ugotoviti realno stanje. Nekateri še niso podpisali V viški občini je večina delovnih organizacij podpisala samoupravni sporazum o štipendiranju že leta 1974. Doslej pa še niso pristopili k sporazumu Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, ki utemeljujejo svoje odklonilno stališče s tem, da njihov financer ne daje posebnih sredstev za pokrivanje 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka, ki so namenjena za združena sredstva za štipendiranje. Vodogradbeni laboratorij, ki tudi ni podpisal samoupravnega sporazuma, pa trdi, da daje za lastne kadrovske štipendije neprimerno več sredstev, kot jih je namenjenih iz sklada za izobraževanje.« Problemov, ki se pojavljajo pri spremljanju štipendijske politike, je še veliko. Vsem novim štipendistom naj ob koncu povemo, da bodo zaostalo štipendijo od začetka šolskega leta do sedaj dobili izplačano še ta mesec. IVO BREČIČ OB NOVIH SKLEPIH 0 ŠTIPENDIRANJU Kratkoročna rešitev S štipendijsko politiko se aktivno ukvarja tudi občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Mladi, ki sodelujejo v vseh organih in delujejo na tem področju, so že lani opozarjali na probleme s tega področja, svoja stališča so poslali tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam, vendar takrat ni bilo odziva. »Sklepi republiške komisije so le kratkoročna in enkratna rešitev,« trdi Marko Golobič, predsednik OK ZSMS Vič-Rudnik »in ne odražajo kadrovskih potreb združenega dela v Ljubljani, še manj pa v naši občini. Cenzusi so prizadeli predvsem tiste učence, ki stanujejo v oddaljenejših krajih in jim štipendija komajda zadošča za stroške vožnje. Izdelati bi morali tudi sistem materialnega in političnega sankcioniranja tistih, ki dajejo napačne podatke. V krajevnih skupnostih se s štipendijsko politiko skorajda ne ukvarjajo, tako da so njihova mnenja popolnoma uniformirana. Da bi dobili realen prikaz stanja, predlagamo, da pri krajevnih konferencah SZDL ustanovijo posebne komisije, ki bi se v povezavi z združenim delom srečevale s to problematiko in jo nenehno spremljale. Učence bi tudi morali usmerjati v določene poklice, saj Zavod za zaposlovanje ne more skrbeti za poklicno usmerjanje, ker nima dovolj usposobljenih ljudi. Za spremljanje štipendijske politike niso dovolj strokovne službe v delovnih organizacijah, morali bi izdelati tudi dolgoročne plane potreb in nato učence že v osnovnih šolah usmerjati v določene poklice. Predlagali smo tudi sistemizacijo novega delovnega mesta pri kadrovski službi pri občini. Nekdo naj bi se namreč ukvarjal samo s problemom štipendiranja. Novi dvojni cenzusi le povečujejo socialno diferenciacijo. Iz socialno šibkih ' družin so namreč otroci prav zaradi takih ukrepov zainteresirani, da čimprej pridejo v združeno delo, saj so prav tehnični poklici na prednostni listi. Cilj usmerjenega izobraževanja pa prav gotovo ni, da najsposobnejši čimprej pridejo v združeno delo. Večina štipendistov tudi ni družbenopolitično aktivna, nekateri ob vabilih mladinske organizacije v krajevnih skupnostih celo odkrito odklanjajo vsakršno sodelovanje. Kljub številnim težavam se vedno bolj poglabljamo v štipendijsko problematiko in smo prepričani, da bomo tudi na tem področju našli primerne rešitve. Tudi štipendiranje ima namreč pomembno vlogo pri izvajanju usmerjenega izobraževanja.« IVO BREČIČ NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MERCATORJA SOZD Mercator bo združevala 21 delovnih organizacij s 50 TOZD, 8000 zaposlenih in 800 prodajaln. Konstituirane so že nove TOZD maloprodaje v Ljubljani in izvedeni referendumi v desetih delovnih organizacijah, ki se pripajajo v SOZD Mercator. v__________________________________________________________________y Z letošnjim letom stopa Mercator v novo obdobje svojega razvoja. Po plodnih razpravah o osnutku zakona o združenem delu in analiziranju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in v TOZD v letu 1976, so se delavci odločili, da z novim letom začenjajo novo samoupravno življenje, zgrajeno na novih družbeno-ekonomskih odnosih in v novih samoupravnih organizacijah. Do prvih sprememb je prišlo že v zadnjih mesecih preteklega leta. Delavci desetih TOZD širšega ljubljanskega področja so se reorganizirali v tri nove maloprodajne TOZD, ki so že konstituirane, in sicer so to: TOZD Dolomiti, Golovec in Grmada. Vtem času so bili izvedeni tudi referendumi za združitev v SOZD Mercator v desetih delovnih organizacijah s področja trgovine, gostinstva, kmetijstva in zunanje trgovine. Za integracijo so se odločili delavci Trgovskega podjetja Zarja izOrmoža, Preskrba Krško, STP Hrastnik, Sadja-ze-lenjave in Slovenija sadja iz Ljubljane, Hotela Turist Sremič Krško, Gostinskega podjetja Idrija, Contala iz Ljubljane in Agrokombinata Krško-Sevnica. V teku pa so še dogovori s Konditorjem, Gostinskim podjetjem Vič, Gostinskim podjetjem Ilirija in še nekaterimi drugimi delovninji organizacijami. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD so v Mercatorju že obravnavali najvišji samoupravni organi, dokončno obliko pa bo dobil v mesecu marcu, ko bo nova SOZD tudi formalno-pravno zaživela. SOZD Mercator bo predvidoma v tem letu dosegla okoli 8 milijard dinarjev celotnega dohodka. NADA RIHTAR / s. KOMUNALNO PODJETJE VIČ PRIPOJENO H KOMUNALNEMU PODJETJU LJUBLJANA KOMUNALA JE ZDRUŽENA Komunalno podjetje Vič se je s 1. januarjem letos pripojilo h Komunalnemu podjetju Ljubljana. Za pripojitev se niso odločili, ker bi bilo Komunalno podjetje Vič pritlikavec v primerjavi s Komunalnim podjetjem Ljubljana, temveč je takšno obliko združevanja narekovala enostavnost postopka. V kolikor bi se namreč združevali, bi bilo potrebno izvesti bistveno zamotanejše formalnosti. To združitev je narekovala boljša organiziranost in boljša komunalna služba v Ljubljani, saj imata obe podjetji združeni mnogo večje zmogljivosti, ki so skoncentrirane in tako zmorejo opraviti več dela. Iz Komunalnega podjetja Vič je sedaj s pridružitvijo Javne higiene in cest, torej dela enega TOZD Komunalnega podjetja Ljubljane, nastala nova TOZD Komunalne gradnje. TOZD Komunalne gradnje je ena izmed osmih TOZD v Komunalnem podjetju Ljubljana, in sicer največja, saj zaposluje 700 ljudi, torej tretjino vseh zaposlenih. Pomočnik generalnega direktorja Ljubljana Viktor Čeč pravi: » Združitev nedvomno mnogo obeta. Točni rezultati bodo seveda znani šele čez devet mesecev, tedaj bodo očitne vse prednosti združenega podjetja. Dejavnost, ki je obstajala v Komunalnem podjetju Vič; se ni zmanjšala. Odpravili smo le tiste dejavnosti, kjer je bilo podvajanje npr. urejanje grobišč, s čimerse Komunalno podjetje Vič itak ni ukvarjalo. Skupne službe obeh delovnih organizacij smo organizirali tako, da je sedaj njih delovanje specializirano in zato je možnost boljšega dela. V novem podjetju bomo imeli tudi poseben oddelek za plan, je tudi interna banka, skratka vse, kar potrebuje 2000-članski kolektiv. Glede na velikost pa bo seveda Komunalno podjetje Ljubljana moralo iti v določene dozidave.« Direktor TOZD Komunalne gradnje Viktor Pirnat: »Komunalno podjetje Ljubljana je imelo v svojem perspektivnem načrtu na Viču načrtovano eno od temeljnih območij. Z objekti pridruženega Komunalnega podjetja Vič je to območje dobilo konkretno materialno osnovo že danes in je to odlična možnost za razvoj, saj ne gre le za zametek. Sedanji TOZD Komunalne gradnje pomeni obenem nekje tudi že zametek bodočih dveh TOZD.« Boris Šešok odgovarja v združenem podjetju za plan in razvoj delovne organizacije. »Sedaj ko smo združeni, so možnosti, da bi bilo marsikaj cenejše, racionalnejše, skratka boljše za občana. Sedanja združitev je tudi odlična podlaga za nadaljnji razvoj, ki je vsebovan tudi že v elaboratu, ki zagotavlja vsem socialno varnost, pa tudi bodoči razvoj, čeprav morda ekonomska računica še ni dovolj natančno izdelana.« »Upam, da nas bodo vsi družbeni dejavniki vzeli za svoje in da ne bomo potrebovali dela izven Ljubljane oziroma ga iskali drugje, temveč da bo dovolj sredstev iz krajevnih skupnosti in komunalnih interesnih skupnosti, da bo naše glavno delovišče Ljubljana kot celota. Tu mislimo tako na vzdrževanje kot novogradnje, kar se v Ljubljani tesno prepleta zaradi specifičnosti samega kraja pa tudi zaradi istih kadrov mehanizacije in faz dela. Pri nas delavce v času, ko ni novogradenj, prelevimo v cestne vzdrževalce in obratno v konicah (to je marec, ko so vse ceste razbite) gredo vsi popravljat cestišča. Sedaj ko smo združeni, se lahko že primerjamo tudi z drugimi delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem in gradnjo cest,« pravi Viktor Pirnat. MILOVAN DIM1TRIČ ir w OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ROŽNO DOLINO USPEHI IN PROBLEMI V NASELJU ZELENJA V razgovoru (na fotografiji je le del udeležencev) so sodelovali: France Potisek (OZK), Oton Bernik (podpredsednik sveta KS), Stane Dolgan (predsednik zbora delegatov), Viktor Belič (vodja splošne delegacije), France Jecelj (predsednik sveta potrošnikov), Friderik Poljšak (tajnik KS), Peter Virant (Iskra commerce servis), Henrik Bartl (svet KS), Radenko Komljevič (Reklamservis), Ludvik Upelj (predsednik sveta KS), Janko Vodopija (predsednik volilne komisije), Vinko Umkar (predsednik KK SZDL), Vera Kristan-Merhar (VVZ Rožna dolina), Jože Papa (Mercator), Janez Šavs (Balinarski klub), Tončka Debevc (Rdeči križ — turistično olepševalno društvo), Božena Jenko (OO ZSMS), Vida Kukovec (OO ZSMS), Igor Krcvl (mladinska pohodna enota), Marjan Zdešar (OZK), Nada Mlač (predsednik DPM), Franc Merhar (Pohištvo), Franc Oven (ZRVS), Tone Bavec (ZZB), Nežka Kostrevc (Študentski domovi). Rožna dolina, naselje, ki se v Ljubljani, pa tudi v naši občini lahko pohvali z zelenjem, meji na eno strani na Tivoli, na drugi strani na Rožnik, oba pa predstavljata pomembno zeleno površino, ki je potrebna vsem Ljubljančanom. Kljub izrazito mestnemu obeležju se razlikuje od drugih mestnih krajevnih skupnosti po skoraj sami individualni gradnji. Kot naselje se je Rožna dolina pričela oblikovati v obdobju med obema vojnama, ko so se v takrat delno zamočvirjeno področje pričeli naseljevati in graditi hiše novi priseljenci, največ delavci in intelektualci. Proletarsko poreklo takratnih prebivalcev kaže dejstvo, da je bila Rožna dolinamočanvir predvojnih komunistov in kasnejših aktivistov OF, kot tudi borcev narodnoosvobodilne borbe. Po statističnih podatkih prebiva v Rožni dolini okrog 5133 prebivalcev, poleg tega pa še cca 2500 študentov v Študentskem naselju, ki prav tako sodi v to krajevno skupnost. Kljub temu, da je ena največjih krajevnih skupnosti v občini, ima samo en vzgojno-varstveni zavod, katerega obstoj so omogočile družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti, ki so odstopile svoje prostore v njegov namen, v KS tudi ni šole. V Rožni dolini opravlja svojo dejavnost trinajst temeljnih organizacij združenega dela. Komunala - prva naloga Morda se čudno sliši, vendar je res, da se tudi Rožna dolina, kot izrazito mestna krajevna skupnost srečuje s komunalnimi problemi. Največji problem predstavlja kanalizacija, ki je ponekod zastarela, drugje pa, kar je še slabše, je sploh ni. Obiskovalec Rožne doline bo tudi opazil dokajšnje število neasfaltiranih cest in neurejenih pločnikov. Teh problemov so se prebivalci Rožne doline odločno lotili, ko so v preteklem letu položili kanalizacijo v nadaljnjih šestih ulicah in asfaltirali eno ulico. Delo je delno sofincirala občinska skupščina. S tem še zdaleč niso odpravljeni vsi komunalni problemi, še obstajajo ulice brez kanalizacije in asfaltne prevleke. Le-te predstavljajo nadaljnje naloge sveta KS v letošnjem in prihodnjih letih. Za leto 1977 imajo v načrtu spremembo urbanističnega načrta, ker je prejšnji zastarel, druga velika naloga pa je ureditev prometa, ker sedanje prometnice delijo Rožno dolino. Promet nameravajo usmeriti po obrobju krajevne skupnosti, s tem ukrepom bodo prispevali k večji varnosti občanov in predvsem otrok na cesti. Predstavniki krajevne skupnosti so tudi poudarili, da za sedaj sistem samoupravnega financiranja še ne deluje kot so pričakovali, predvsem zato, ker temeljne organizacije,podpisnice samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, ne odvajajo dogovorjenih zneskov na tekoči račun KS. Kot skoraj povsod imajo načrtov in želja tudi tu veliko, denarja pa žal premalo, zato bodo tudi za letos označili nekatere naloge kot prednostne in te bodo zagotovo uresničili. V skladu s statutom so v KS konec 1975 sprejeli srednjeročni program razvoja Rožne doline ob upoštevanju stabilizacijskih izhodišč. Pri srednjeročnem razvoju so hoteli upoštevati tudi srednjeročne razvojne načrte vseh temeljnih organizacij v KS, vendar večina delovnih organizacij ni predložila programa razvoja. To so po besedah predstavnikov krajevne skupnosti in TOZD začetne pomanjkljivosti, ker v tako kratkem času še niso našli prikladnih oblik sodelovanja. Stanje na tem področju se izboljšuj'', lep primer vzornega sodelovanja s krajevno skupnostjo je delovna organizacija Reklamservis. Prihodnost šolstva in otroškega varstva Pričakovali bi, da je v Rožni dolini dobro poskrbljeno za najmlajše občane, vendar temu ni tako. Vsega 130 otrok uživa organizirano varstvo v vrtcu, ki gostuje v prostorih krajevnih družbe-no-političnih organizacij. Nekaj malčkov je zajetih v celodnevno varstvo, drugi pa so prepuščeni samim sebi oziroma iznajdljivosti njihovih staršev. Prav nič bolje ni tistim njihovim vrstnikom, ki si vsako jutro oprtajo šolsko torbo. V Rožni dolini namreč še nimajo osnovne šole, zato se mora vsako jutro 540 šoloobveznih otrok podati na osnovne šole izven Rožne doline. Zaradi neurejenega otroškega varstva in oddaljenih šol mnogo mladih družin zapušča Rožno dolino in se naseljuje v drugih krajevnih skupnostih. Težaven položaj na tem področju bodo kmalu rešili, saj je v programu samoprispevka II tudi izgradnja otroškega vrtca. V okviru programa razvoja vzgoje in izobraževanja pa bodo dobili tudi osnovno šolo. Delovanje družbenopolitičnii organizacij je na zadovoljivi višini Eden izmed najpomembnejših uspehov krajevne konference SZDL je osnovanje glasila, katerega namen je obveščati krajane o vseh pomembnih vprašanjih krajevne skupnosti, hkrati pa naj bi postalo tribuna za izražanje mnenj in stališč občanov o posameznih vprašanjih krajevne skupnosti. To pa pomeni uresničevanje krajevne samouprave in delegatskega sistema kot je zapisano v ustavi. SZDL je kot fronta vseh socialističnih sil uspešno vodila mnoge družbeno-politične akcije v KS. Med njimi so akcija za pomoč Posočju, vpis posojila za ceste in priprava referenduma za samoprispevek II. Pri pripravi referenduma je v akcijo vključila vse DPO v krajevni skupnosti. Uspeh ni izostal, krajani so pokazali visoko stopnjo solidarnosti in zavesti za skupno reševanje problemov družbenega standarda. Aktivnost občanov je odvisna od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Akcije, ki so jih izvedle DPO v Rožni dolini so naletele na širok odziv občanov, iz česar je razvidno, da so občani pripravljeni sodelovati, le pravilna spodbuda je potrebna. Kljub temu se ne kaže uspavati z uspehi, marveč si še naprej prizadevati za uspešno sodelovanje. Vedno več občanov je potrebno pritegniti k samoupravnemu odločanju. Pa ne samo občane, tudi komuniste je potrebno vključiti v aktivnost, zlasti tiste, ki so v okviru KS popolnoma neaktivni. Vseh komunistov je v KS kar 400, vendar skrbijo za delovanje osnovne organizacije pretežno starejši komunisti, mlajši so pa aktivni le v svojih delovnih organizacijah. Vsa leta po vojni, tja do šestdesetih let je bilo največ političnih akcij prav na plečih OO ZZB. Z leti pa njena moč pojema, saj je sedanja poprečna starost njenih članov okrog 60 let. Njeno vlogo naj bi prevzele druge DPO zlasti ZK. Sedaj šteje OO ZZB v Rožni dolini 402 člana. Zveza rezervnih vojaških starešin ima nalogo politično in vojaško organizirati svoje člane. V ta namen prireja tečaje in vaje, kjer si rezervni starešine osvežijo spomin in pridobijo novo znanje iz vojaških ved. ZSMS je po dobrem letu mirovanja zopet oživela. Osnovali so predsedstvo, sedaj pa pričenjajo z akcijo pridobivanja članstva. Za letos načrtujejo konkretne akcije na področju kulture. V okviru j OO ZSM je najbolj aktivna mladinska pohodna 1 enota. Sveti potrošnikov predstavljajo tisti orga” j samoupravnega socializma, ki naj bi usmerja' j podjetja v proizvodnjo tistega blaga in v takšnih j količinah, ki ga ljudje potrebujejo, pri proizvodnji pa jih ne bi vodil izključno podjetniški dobif6^' ; Zaradi različnih razlogov sveti potrošnikov še nis° zaživeli. Eden od vzrokov je ta, da na republiški i*1 zvezni ravni še ni ustanovljen takšen organ. P° , drugi strani pa pomenijo sveti za gospodarske j organizacije določene omejitve, saj so se do sedaj le-te ravnale izključno po tržnih mehanizmi*1 ^ ponudbe in povpraševanja. Preskrba v Rožni dolini ni najboljša, saj gosp0' j dinje nimajo na voljo preskrbovalnega centm-kjer bi na enem mestu lahko kupile vse^kar p'otre' bujejo za vsakdanje življenje svojih družin. Tf' ! govske organizacije, ki sedaj opravljajo to delo,pa j ne kažejo pretiranega zanimanja za sprememb0 j sedanjega stanja. Delovanje društev vzorno Urbanisti omejujejo razvoj športne dejavno* v Rožni dolini. Ljubljanski urbanistični zav0^ namreč ne izda lokacijskega dovoljenja za izgm0" njo klubskih prostorov in dodatnih dveh igri1 iši. I Zanimanje občanov za športno društvo je velik0; saj so celo s prostovoljnim delom pripravijcl1 pomagati zgraditi klubske prostore in igri^8' Športno društvo ima sedaj 130 članov, kandidat°v za vpis pa je najmanj še enkrat toliko. Olepševalno društvo je v Rožni dolini doseg'0 lepe uspehe. Njegovo delo je naletelo na mm oži' | čen odziv med krajani. Društvo namreč spodbuj8 občane in daje nasvete za ureditev vrtov in oko') ’. Vsako leto ocenuje vrtove in najboljšim simbolične nagrade. Prireja tudi izlete in eksk0 zije za ogled cvetličnih razstav vrtov in park°v- Društvo prijateljev mladine je zaživelo v letU j 1976. Prva njegova akcija je bila akcija dedk8 j Mraza. Rdeči križ se aktivno vključuje v humanita*1^ akcije, v ta namen je v lanskem letu zbral 33 * papirja. Skrbi tudi za starejše in socialno š*b občane. POGOVOR JE VODU,: * MILOVAN DIMITI**. ZAPISAL: FRANCE PREŠEf*1^ BILI SMO V INŠTITUTU ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO V inštitutu se ukvarjajo tudi z generatorji ZNANOST KORISTI GOSPODARSTVU Ste že kdaj poskušali ujeti in zapreti nekaj(česar ni in to potem še uporabiti v koristne namene, po možnosti v industriji, za takšno ali drugačno koristno gospodarsko napravo? Z marsičem, kar je navadnemu potrošniku neznano, se ukvarja Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane. Brez dela inštituta in njegovih izumov pa ne bi mogli kupovati v trgovinah vrste izdelkov, za katere se marsikomu sploh ne sanja, koliko posebnih postopkov in zapletene tehnologije je potrebno, da je tisti izde-'ek narejen. Izdelek Inštituta za elektroniko in vakuumsko ,ehniko uporablja nekaj sto poslovnih partnerjev, uPorabljajo pa jih že preko 1000. malo avtomatizacijo, električne meritve neelek-tričnih veličin, specialni vakuumski materiali in fotoobčutljive tanke plasti, specialne elektronske hermetično zaprte kontakte in ultrazvočno tehnologijo. Vse to je mogoče uporabiti v povsem konkretni industrijski proizvodnji, pa če je to proizvodnja plastike, obdelava lesa, železa, papirja ali pa česa drugega.« »Mi sami izdelamo v celoti vsak naš artikel, ki je istočasno unikat, ga prilagodimo konkretni proizvodnji in povemo, kako naj napravo najbolje uporabljajo, torej ne damo le proizvodnega sredstva, temveč tudi metodo, vzdržujemo vse skupaj, izšolamo ljudi, usposobimo kadre, skratka izvršimo popoln inženiring,« pravi Rudi Jančar, svetovalec direktorja. Kudi Jančar Miha Česnik Avgust Belič Anica Stipanov IEVT je tako na primer sodeloval s firmo Pe-,rosjan iz Teherana, da so naredili vžigalnik za *enon luči, z zagrebško Plivo so sodelovali pri lio-hlizaciji. Tudi z Mehanotehniko iz Izole so sode-!Pvali pri izdelavi otroških igrač, Avtoelektro /olmin je pri čiščenju avtomobilskih svečk potre-~°val nasvete in tehnologijo kot tudi Aurodent iz Ljubljane za topljenje dragih kovin itd. itd. Po-sl°vnih partnerjev je v Jugoslaviji še vedno nekaj st°. vedno več pa je tudi partnerjev. Inštitut je Prodal v inozemstvo tudi že patente npr. v Švico, •talijo, na Danskem pa so postavili praktično celo ®varno. IEVT je znan ne le pri nas, temveč v tvr°pi in svetu. ^ direktor IEVT ing. Avgust Belič pravi: »Uk-‘irJamo se pravzaprav s tehnologijami interdisci-1 'narnega področja, segamo tako v strojništvo °t kemijo, metalurgijo, elektroniko, medicino... a»a osnovna dejavnost je tehnologiji približati Posredno proizvodnjo, nočemo se iti visoke ''"-ti zaradi visoke znanosti, temveč skušamo z u j 'm našim odkritjem, z vsakim našim delom variti nekaj koristnega, narediti nekaj, kar je uporabiti v gospodarstvu, uporabiti pri ecem povsem konkretnem. I \ Preteklosti smo bili zato večkrat »po strar o. Miiv) um zuu) vclktcii »po sirar jaf n •* S stran' dru8'h inštitutov, ki so se ukvai 2 visoko znanostjo in živeli na račun dotaci D 1 P? s|no izdelovali povsem uporabne stvari in s ^ .lvljali sami. Petnajst let že živimo praktičn Čili 'OC* SVoie8a dela in smo torej že takrat uresn stv ^OVC20vanje znanstvenih raziskav z gospoda: jnj t1’ torej povezovanje raziskovalnih institucij I IV&f I I * A '1 # ■ M a' n »• ki l. ^.dustrijskimi obrati. Nekateri so nam v pretekh 2aradi teh naših uporabnih izdelkov skor; sam|1'al' aureo*° znanosti, ki so si jo nadeva aše delovanje lahko razdelimo na sede pl r°^‘j: visoko frekvenčno termijo (to je ti na obdelava kovin z visokimi frekvencami In kaj pomeni IEVT v jugoslovanskem merilu? »Za nekatera področja smo edini strokovnjaki v Jugoslaviji. Kaj pomenimo v evropskem merilu pa pove naše sodelovanje z inštitutom Max Planck iz Stuttgarta, Obrepom iz Poljske, Tehnično visoko šolo na Dunaju in Akademijo znanosti v Budimpešti. Brez hvalisanja je treba povedati, da smo na področju tankih plasti in kontaktnih tankih plasti dosegli takšno raven, da brez dvoma nismo na zadnjem mestu v svetovnem merilu,« je še povedal Rudi Jančar. In kako je inštitut sploh nastal: »O tem si še danes niso edini. Mišljenja so različna, katero leto je treba pravzaprav šteti kot rojstvo,« pravi Avgust Belič. »S takšnim položajem, kot ga ima danes, je inštitut nastal leta 1950. Njegov začetek pa sega v čase NOB, sega v vasico Stare žage pod kočevskim Rogom, sega v delavnice, kjer se je inštitut porajal, istočasno kot Iskra. Iz tistih delavnic v starih žagah sta pravzaprav nastala tako Iskra kot inštitut. Pot pa je potem vodila v dve smeri, ki sta pa še vedno ostali povedani. Okoli 200 zaposlenih se danes tako kot v preteklosti tesneje povezuje s tistim delom industrije, ki nas organsko potrebuje, da rešujemo njihove tehnološke probleme in šolamo kadre. Ustanovila nas je najprej Republiška skupščina, sedaj pa bomo kot ustanovitelja dobili še Akademijo znanosti, tudi Univerza je dala že pristanek in dogovarjamo se tudi z JLA, tako bo naš inštitut tudi kar zadeva ustanovitelje, povsem otrok tistih, ki ga potrebujejo v konkretnem življenju.« IEVT si.sam z delom prisluži 90 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Če ne bi bilo industrije, IEVT ne bi živel,saj dobiva manj kot 10 odstotkov potrebnih sredstev iz proračuna. »Žal«, komentira to Avgust Belič. Inštitut pa sodeluje z JLA. To tesno in dobro sodelovanje uživa v JLA vse priznanje, kar dokazuje priznanje JLA »spomen plaketa na zastavi«, sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami pa je dobilo priznanje v obliki odlikovanja, srebrno in zlato za inovacije, ki ga podeljujejo pod imenom »radničko stvaralaštvo«. Da bi inštitut lahko bolje in uspešno sledil vs.em modernim odkritjem, pa tudi sam odkrival novosti, se bo letos zelo moderno opremil. Pa sodelovanje z drugimi inštituti? Avgust Belič: »Nismo sprti, želimo si pa bolj iskrenega sodelovanja in več sodelovanja.« Kljub vsem tem strogo znanstvenim in strokovnim usmeritvam pa na IEVT ne pozabljajo na družbenopolitično aktivnost. Nasprotno! Lani so imeli celo izredno razgibano družbenopolitično aktivnost. Angažiranje vseh družbenopolitičnih dejavnikov v inštitutu ni bilo nujno potrebno le na samem pravnem področju, temveč tudi na gospodarskem. Prizadevnost, marljivost in zagnanost vseh zaposlenih je bila namreč nujno potrebna za premagovanje resnih gospodarskih težav, v katerih se je lani znašel, ne po svoji krivdi, temveč zaradi težav v gospodarstvu, tudi inštitut. Vsa gospodarska gibanja se zaradi tesne povezanosti inštituta z industrijo zrcalijo v poslovnem uspehu IEVT. Povedati je treba, da so v IEVT uspešno premagali vse gospodarske težave, pa tudi na samoupravnem področju so naredili znatne premike. »Komunisti v inštitutu se zavedamo naše odgovornosti ne le za družbenopolitično življenje, temveč za vse, kar se dogaja v inštitutu, pa tudi v širši javnosti. Odločno smo se zavzemali za vse akcije in moram reči, da smo tudi precej uspeli. Imeli pa smo tudi precej težav in zato nismo dosegli načrtovanega uspeha pri vpisovanju posojila za ceste. Akcija je v začetku sicer odlično stekla, nastopile pa so težave ob kolektivnem dopustu zaradi slabega gospodarskega položaja, pa tudi kadri z nižjimi osebnimi dohodki niso mogli vpisati zaželjenih zneskov posojila.« je povedala sekretarka OO ZK Anica Stipanov. »Veliko pa smo se komunisti angažirali v razpravi o Zakonu o združenem delu in smo uspeli tudi delno premagati prisotno določeno politično nezainteresiranost. Trudimo se za povečanje števila članov ZK, vendar ne takih na papirju, temveč dejansko delovnih in aktivnih. Osnovna organizacija ZK je imela lani težave in precej truda je veljalo, da smo se konsolidirali. Sedaj bomo sprejeli v ZK 4 kandidate. Letos pa bomo aktivno sodelovali tudi pri ocenjevanju organizacije našega inštituta. Marsikaj bo pokazala tehnološko organizacijska analiza,« je še povedala Anica Stipanov. Na katerih vseh področjih je bil aktiven v inštitutu sindikat, nam je pojasnil predsednik izvršnega odbora organizacije sindikata Miha Česnik: »V lanskem letu so bile tudi v sindikatu prisotne določene težave, vendar smo jih premostili in uspeli skupaj z osnovno organizacijo ZK marsikaj premakniti. Tesna povezanost z osnovno organizacijo ZK je bila očitna tudi pri razpravi o Zakonu o združenem delu. Sindikat bo letos tudi poskrbel za potreben začetni zagon za delo mladinske organizacije. Organizirali bomo aktiv mladih delavcev, ki bo eden spodbudnikov dela mladih. Seveda pa je sindikat deloval tudi na tistih klasičnih področjih, ki smo si jih včasih predstavljali kot edino torišče delovanja sindikata. Tako smo se na primer udejstvovali na športnem področju, poskrbeli smo za letovanja in ozimnico. Povedati je treba, da je na športnem področju naša, čeprav majhna ekipa, dosegla v ljubljanskem merilu lepe uspehe. Pri ozimnici pa je bilo bolj tako: cel inštitut je kričal, naj nabavimo kurjavo, potem pa se nas je javilo pet. Za naše delovanje smo dobili tudi zlato občinsko priznanje ZRVS. Organizirali smo tudi več predavanj. Skratka, sindikat je bil prisoten na vseh področjih samoupravnega življenja v inštitutu.« TEKST IN FOTO: MILOVAN DIMITRIČ NOVO TRNOVO JE POGNALO KORENINE Delegati samoupravnih organov so ob izteku razprave o samoupravnem sporazumu, ki zagotavlja sodelovanje pri izgradnji stanovanjske soseske VS 1 — TRNOVO priče začetka gradnje ene najlepših sosesk. V septembru 1976 je bil v tej soseski položen temeljni kamen in oblikovalo se je gradbišče. O njej je bilo v preteklosti veliko govora, saj je prostor te soseske izredno zanimiv iz kulturnega, socialnega in gospodarskega vidika. Lokacijsko predstavlja neposreden del centralnega mestnega jedra Ljubljane. Na mestu, kjer danes prebiva le blizu pet tisoč prebivalcev, naj bi po srednjeročnem načrtu v letu 1980 prebivalo okoli 12.000. Kaj bomo gradili v novem Trnovem, ki je znova pognalo korenine... Od 1.214 stanovanj, ki naj bi zrasla v sedmih karejih, je načrtanih 215 garsonjer, 159 enosobnih stanovanj, 17 enoinpolsobnih stanovanj, 233 dvosobnih stanovanj, 186 dvoinpolsobnih stanovanj, 84 trosobnih stanovanj, 272 troin-polsobnih in 48 štirisobnih stanovanj. Poprečna površina stanovanja meri 63,55 kv. m, orientacijska cena za kvadratni meter je 7.953 dinarjev. Po zasnovi je stanovanjska soseska znotraj prometno omejena, z zapadne strani jo sklepa podaljšek Titove ceste in s tem priključitev na dolenjsko vpadnico, z južne strani nova Cesta v Mestni log, na severozahodni strani je s svojim vrbjem Trnovski pristan, a na severni strani prenovljena Eiprova ulica,v kateri naj bi bili lokali za gostinsko in turistično dejavnost, trgovine, prostori za družbeno in kulturno dejavnost občanov te krajevne skupnosti. Ob Trnovskem pristanu je načrtovan družbenoprehrambeni center, srce Trnovega pa bo pridobilo še nov vzgojnovarstveni zavod ter v stanovanjskih blokih posebne prostore za varstvo dojenčkov. Vprašanje šolskega prostora za šoloobvezne otroke pa bo rešeno z zidanjem nove osnovne šole v Koleziji. Predvidoma bo Eiprova ulica zaprta za vsak promet razen za pešce in te bo trimska pešpot peljala ob Gradaščici navzgor vse do predvidenega Doma za ostarele občane v Koleziji, ki se s kolonijo mestnih hišic razširi v skrb za ostarele občane. V neposredni bližini te stanovanjske soseske bo zgrajena transformatorska postaja. Na zahodni strani soseske deluje zelo uspešno Inštitut za gerontolo-gijo, ki gre tudi v prezidavo in dograditev. Tu je moč urediti prostor za splošno ambulanto, ki lahko delno omili veliko potrebo po dejavnosti osnovne zdravstvene službe, saj ta z graditvijo in prenovo zdravstvenega doma Vič v Postojnski ulici ne bo rešena. Mnogo vprašanj o tej soseski je naslovljeno na skrb občanov po zdravem okolju v tej stanovanjski soseski. Projektanti zazidalnega načrta in stanovanjskih objektov so kljub mestni zazidavi predvideli dovolj zelenja, otroških igrišč in površin za pešce. In še to: prva vseljiva stanovanja naj bi bila jeseni 1977 in sicer na lokaciji dveh krajev za obstoječo bencinsko črpalko na Riharjevi cesti. Tu predvidevamo okoli 320 stanovanjskih enot. Izgradnjo stanovanjske soseske TRNOVO bo vodil poseben koordinacijski gradbeni odbor investitorjev, ki so ga imenovale tiste samoupravne organizacije, ki bodo v to sosesko vlagale združena sredstva. JOŽE DERNOVŠEK POVEZAVA ROŽNE DOLINE Z MESTOM V zvezi z reševanjem Prešernove ceste bi se moralo prebivalstvo Rožne doline odločiti, katera povezava z mestom bi najbolj koristila. Sedaj imamo prehod preko železnice v Erjavčevi ulici, v Gregorinovi ulici in na Viški cesti. Nizek podvoz imamo ob Zdravstvenem domu v Jadranski ulici. Poleg tega imamo še nekaj podhodov za pešce. Projekti za sanacijo Prešernove ceste ne predvidevajo v sedanji fazi del nobenega podvoza ali nadvoza med centrom in Rožno dolino, tako naj bi ostal še nadalje v sedanji Erjavčevi ulici ali celo v Tobačni ulici nivelski prehod z elektronskimi zapornicami. Poleg tega v najnovejšem času vedno več slišimo, da bi iz presežka posojila za ceste občina Vič-Rudnik in mesta porabili del sredstev za gradnjo povsem novega podvoza v Gregorinovi ul. ob sedanji gimnaziji. V tem primeru je bilo nakazano, da bi ta podvoz pod železnico Ljubljana—Trst navezali tik ob Glinščici na Večno pot in ga speljali mimo živalskega vrta okoli Rožnika do Šišenske ceste za potrebe začasnega mestnega obvoza. V kolikor bi prišlo do izgradnje podvoza v Gregorinovi ulici,se pojavi vprašanje ali je sploh utemeljeno nadaljnje nakazovanje potrebe za gradnjo podvoza v sedanji Erjavčevi ulici. Tobačni in Rutarjevi ulici ali celo Šubičevi ulici. Namen te skice in članka je torej poziv prebivalstvu Rožne doline, Viča in Mirja ter centra, da spregovori pravočasno, kaj bi enemu ali drugemu območju obravnavanega dela mesta najbolj služilo. Vsekakor je razumljivo, da ima podvoz v Rutarjevi oz. Tobačni ul., Šubičevi ulici, predvsem pa na Erjavčevi cesti neko prednost za Rožno dolino, ker ležijo ti podvozi v trasi dnevnega potovanja v mesto in nazaj. Pri sedanji rekonstrukciji Prešernove ali Levstikove ulice bi se že moralo upoštevati možnost gradnje podvoza v Šubičevi, predvsem pa v Erjavčevi ulici s tem, da bi se že sedaj predvidelo take nivelete novega vozišča, ki bi brez bistvenih posegov omogočile takojšnjo dograditev podvoza. Ker je prebivalstvo običajno vse premalo osveščeno, je prav, da ima dovolj časa, da da projektantom in drugim pravočasno svoje pripombe. Ponovno smo namreč doživeli očitke, da nismo upoštevali pripomb prebivalstva, da smo stvari reševali v zaprtih krogih oziroma, da smo prehitro odločali. Ponovno opažamo v časopisju pozive in prošnje Rpžnedolčanov, da naj sc vsaj na Erjavčevi cesti, ki bi bila v sedanjih razmerah in skromnem reševanju Prešernove ceste še najbolj primerna za povezavo z mestnim centrom (Šubičevo ul. bo treba nekoč zapreti) izvrši prepotrebni podvoz. Zadnji odgovor Republiške skupnosti za ceste v Dnevniku 7. jan. 1977. jeza prebivalstvo v sedanji fazi načrtovanja pomanjkljiv, ker ne govori, kdaj in kje bomo gradili vsaj «nega od obravnavanih podvozov za prebivalstvo Rožne doline. CIRIL STANIČ PRULSKI MOST AVTOMOBILISTOM Prulski most je že dalj časa odprt le za pešce. Na Prulah ga bodo temeljito obnovili, tako da bo ponovno odprt za vožnjo z osebnimi avtomobili, tovornjaki in avtobusi pa še vedno ne bodo smeli na tem mestu prek Gruberjevega prekopa. Obnovitvena dela bosta financirali skupščini občin Ljubljana-Center nakazali 500.000 dinarjev, celotna obnovitev pa bo stala predvidoma okrog 750.000 dinarjev. L B. Čeprav vreme tudi v teh januarskih dneh močno nagaja, pa gradbena dela pri Karlovškem mostu napredujejo. Tako so že uspeli delavci namestiti enega izmed petih pilotov v levem obrežnem oporniku novega mostu. Pravkar pa delajo izkop še za drugega. Cestišče nad obrežnim opornikom mostu ho približno za štiri metre višje od sedanjega Karlovškega mostu. 0 KRITERIJIH IN UPORABI SREDSTEV VIŠKA VPISANEGA POSOJILA ZA CESTE V LJUBLJANI Po podatkih občinskih štabov za vpis posojila za ceste je bilo do L decembra 1976 v Ljubljani vpisano 304,4 milijona dinarjev posojila oziroma 91,9 milijona več kot je bila planirana vsota. Kako uporabiti sredstva viška v našem mestu, je bilo eno izmed osrednjih vprašanj predstavnikov vseh ljubljanskih občin. Dogovorjeni so že naslednji kriteriji: L Višek posojila se uporabi za delo izven planiranih del v pb"1 1976—1980, in sicer na magistralnih in regionalnih cestah na,območju posfr meznih občin (pogoj RSC). 2. Uporaba sredstev naj zagotovi učinkovito dopolnjevanje sprejete# 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. 3. Prednost naj imajo objekti oziroma ceste, ki istočasno prispevajo k n zbremenitvi problemov prometa v mestu. 4. Prednost je dati tudi objektom oziroma cestam, ki jih je mogoče priče1 graditi v najkrajšem času in s katerimi sc učinkoviteje razrešuje proble® prometa. 4. Predlagani objekti oziroma ceste morajo biti v skladu s srednjcročnii* družbenim planom občin in mesta. Na podlagi teh kriterijev pa je tudi že izdelan predlog, da se sredstva viški vpisanega posojila za ceste v Ljubljani uporabijo za izgradnjo naslednjih ceš in objektov: L Mestna cestna povezava Dolenjske in Tržaške ceste z izgradnjo mosto' preko Ljubljanice in Malega grabna 2. Cestni podvoz v trasi Gregorinove ulice na Tržaško cesto 3. Podvoz pod železnico na Tacenski cesti 4. Ureditev križišča Titove in Nemške ceste 5. Modernizacija Titove ceste skozi Črnuče 6. Šmartinska cesta od križišča s Kajuhovo cesto do bodoče obvoznice oži’ roma do podjetja Žito (sofinanciranje) Ta predlog je obravnaval že tudi občinski izvršni svet, ki soglaša s predlo-gom, za katerega se pričakuje, da bo v mesecu januarju v okviru ljubljanskih občin dokončno usklajen in tako posredovan v obravnavo in sprejem dele?1' tom vseh občinskih skupščin v Ljubljani. POSOJILO ZA CESTE - NAŠ USPEH IN NAŠE OBVEZE Akcija za vpis posojila za ceste se je v občini Ljubljana Vič-Rudnik končaj* 31. oktobra 1976. Občinski štab za vpis posojila je pregledal vpisne rezultate1 ocenil, da je akcija uspešno zaključena in v celoti uspela. Občani in delovn* organizacije so namreč prekoračile planirano vsoto za preko 40 odstotk®’' oziroma skoraj za eno milijardo starih dinarjev. Čeprav štab ni prejel od vse vpisnih mest končnih podatkov; lahko ugotovimo naslednje številke iz kone nega poročila štaba: Planirana vsota posojila. 23,972.194 din ^ Vpisano posojilo 33,578.206 din 14® ^ Preseženo 9,606.012 din d® * V posameznih skupinah pa je rezultat vpisne akcije naslednji: Število Vpi*1? znese* Skupina vpisnikov A — zaposleni občani B — občani, ki ne združujejo dela C — uporabniki družb, sredstev (DO) 13.467 3.145 24,933.088 ditj 5,357.118 ^ 3,288.0®° Skupaj 16.626 33,578.206*® V skupini A je najprej in najbolj presegel planirano vsoto Pedagoški i11*®1^ 40 odstotkov, od večjih gospodarskih organizacij pa je treba poleg <*rU# predvsem omeniti Ljubljanske mlekarne »TOZD — Posestva«. ^ V skupini B, tj. na vpisnih mestih v krajevnih skupnostih je bilo delo v zv . z vpisom posojila zaradi širokih območij posameznih KS in različnih kateg0.^ vpisnikov precej težje. Kljub temu pa je tudi v tej skupini potekala akcija vp dokaj dobro, z izjemo KS Horjul, ki akcije vpisa posojila sploh ni izv* Delovne organizacije so se odzvale pozivu za vpis posojila glede na m« sti, upoštevajoč svoje uspehe v prvem polletju preteklega leta. Največ so 'P1 li: ILIRIJA L 150,000 in TOV1L ter MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO ' . vsaka po 500,00 din. Posebej pa moramo omeniti Glasbeno srednjo šolo, 1 iz svojih sredstev vpisala 24.000 din posojila. aj Občinskemu štabu, vpisnim mestom v delovnih organizacijah ter v kraje' skupnostih zlasti pa seveda občanom, ki so vpisali posojilo, pa ostane na S da bo posojilo v predvidenem roku dveh let tudi vplačano. Nedvomno 6° _ KS zaradi kompliciranega postopka in deloma slabe organizacije te/^ ^ kot v delovni organizaciji. Zato bo nujno, da vsak vpisnik posojila redno vplačuje svojo obvezo, ne da bi čakal na poziv vpisnega mesta. ~ Tudi pri naročanju in razdeljevanju obveznic vplačanega posojila posat® nim vpisnikom bo prišlo v nekaterih primerih verjetno do zakasnitve. Za* posebej pomembno, da občani in vpisna mesta skrbno čuvajo potrdila, na k ^ rih bodo dokazovali vplačane zneske, da bi komisijam olajšali delo in čiH>P prejeli ustrezne obveznice. jJ Končno velja še enkrat opozoriti vpisnike posojila za ceste, da se vsota VP , čanega posojila do 31. 12. 1976 smatra kot odbitna postavka pri nap0' p davka za leto 1976. • DELEGATI IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI O OSEBNIH DOHODKIH VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Iz gradiva*za sejo 8. skupščine izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila zadnje dni decembra, je razvidno, da so skupna sredstva, ki so jih izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani in mestna izobraževalna skupnost zagotovile v prvih devetih mesecih, znašala 276.554.319,20 din, ali 71,35 % od vseh sredstev, namenjenih za izvajanje dogovorjenega programa. Iz tega podatka je razvidno, da so izdatki v prvih devetih mesecih celo manjši od planiranih. Iz dosedanjih podatkov lahko upamo, da stroški zadnje četrtine leta ne bodo presegli dogovorjene porabe za leto 1976. Kljub razširjenemu programu so sredstva v letu 1976 le za 11,5% večja od leta poprej. Zaradi omejenih materialnih možnosti na področju izobraževanja se pojavlja vrsta problemov, med njimi osebni dohodki v vzgoji in izobraževanju, ki predstavljajo le 77,8 odstotno realizacijo, izračunano na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. Amortizacija ne zadošča za obnavljanje nepremičnin, sredstva za zagotovitev prehrane socialno šibkim otrokom so prenizka in ne zagotavljajo izvajanje začrtanega programa, sredstva za ogrevanje niso zadostna, onemogočeno je tudi investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev. Zaradi takšnega stanja skupščina izobraževalne skupnosti predlaga kot prioritetne naloge povečati sredstva za kurjavo in ogrevanje, zagotoviti sredstva za postopno pokrivanje zakonsko predpisane minimalne stopnje amortizacije, zagotoviti sredstva za pokrivanje stroškov prehrane socialno šibkim otrokom. Oceniti je treba možnosti za valorizacijo dohodkov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani zbirajo sredstva za financiranje dogovorjenih programov na občinski in mestni ravni z enotno prispevno stopnjo 3,63 % od bruto osebnih dohodkov. Vir dohodka za financiranje programov izobraževalnih skupnosti Ljubljane v letu 1976 so tudi sredstva presežkov nad dogovorjeno porabo v letu 1975 in letu 1976. Z delom teh sredstev je že bila izvršena 6,5 odstotna valorizacija osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za obdobje od L 9. 1976 dalje. Zbori uporabnikov pa bodo odločali tudi o tem ali se lahko sredstva presežkov nad dogovorjeno porabo v letu 1976 porabijo za valorizacijo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev v višini SIS ZA SOCIALNO VARSTVO 6,5 % od L L 1976 do 31.8. 1976. Če'bi zbori uporabnikov to pobudo sprejeli bo poprečni bruto osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca za leto 1976 znašal poprečno 2.610 dinarjev, ali 83,04 % v primerjavi z osebnimi dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. Delegati so tudi soglasno sprejeli samoupravni sporazum o združitvi sredstev za zgraditev nove stavbe podružnične šole Žaga pri Bovcu, ker je bila prejšnja porušena v potresu. Pri tem bo Izobraževalna skupnost Slovenije sodelovala s 60% sredstev, občinske izobraževalne skupnosti pa bodo prispevale 40 %. SIS ljubljanske regije so dale v razpravo predlog »družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana«. Udeleženci tega družbenega dogovora bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili smotrnejše zaposlovanje, višjo produktivnost dela, boljši življenjski standard, boljše življenjske pogoje ter socialno varnost delavcev. 0 PROGRAMU ZA LETO 1977 »Delegati se morajo bolj odgovorno zavedati svoje samoupravne funkcije in aktivneje posegati v razpravo na skupščini, aktivneje delo-vati v svojih delegacijah in ne nazadnje se tudi redno udeleževati skupščinskih sej, da se ne bomo žal čestokrat srečevali s problemom veljavnosti odločanja skupščine, kot je to primer danes,« je dejal Predsednik skupščine samoupravne skupnosti Socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, Slovo Kobe, na decembrski seji te skupščine. Program nalog, ki si jih je skupnost zastavila za leto 1977, je obse-^•en- Skupnost si bo morala predvsem prizadevati, da bo aktivirala gradbene odbore za izgradnjo vzgojnovarstvenih zavodov, domov za ostarele občane in potrebno bo obnoviti mladinsko letovišče Pacugpri Piranu. Pripraviti bo morala register invalidnih oseb in organizirati njihovo usposabljanje in zaposlovanje. Pri ugotavljanju invalidnih oseb bodo sodelovale komisije za socialna vprašanja pri svetih KS. Delegati so-poudarili, da je rok za to delo prekratek, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih. Skupnost bo nadalje organizirala dejavnost službe domače nege za ostarele občane. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi si bo prizadevala urejevati igrišča in družabne prostore, pridobivati mentorje za delo z mladino v prostem času, razvijati individualno varstvo otrok, razvijati skrbništvo otrok, dogovarjala se bo po enotnih kriterijih za pridobitev denarnih pomoči socialno ogroženim družinam in občanom, uresničevala družbeno pomoč za gradnjo in dodeljevanje stanovanj upokojenskim družinam in invalidnim občanom ter organizirala ustanavljanje klubov za zdravljen e alkoholike. V sodelovanju z organizacijami združenega dela bo izvedla posvetovanja o vprašanjih preventivne dejavnosti za preprečevanje nesreč pri delu. Skrb bo posvetila tudi načrtnemu zaposlovanju občanov, skladni štipendijski politiki, razvijanju usmerjenega izobraževanja ob delu in zagotavljanju pogojev razvoja družbene pomoči pri gradnji in dodeljevanju družbenih in najemnih stanovanj delavskim družinam. Za uredničevanje vseh zastavljenih nalog bo skupnost socialnega varstva koordinirala svoje delo z vsemi tistimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki na kakršenkoli način povezujejo v svoje delo tudi reševanje socialne problematike. Najbolj se je razvnela razprava okrog vprašanja statusa domov za upokojence. Nekateri delegati so namreč menili, da bi bilo potrebno izenačiti status domov za upokojence s stanovanji. Dejstvo je, da je mnogo stanovanj v naši občini in v Ljubljani nasploh praznih, njihov lastniki, oziroma uporabniki pa so v domovih za upokojence. Že vei let je v Ljubljani kronično pomanjkanje stanovanj, zato bi se v stano vanja, katerih imetniki so v domovih za upokojencefpreselile družine, ki so sedaj brez ustreznih stanovanj. Onemogočile pa bi se tudi zlorabe, ko sorodniki imetnikov stanovanj oddajajo prazno stanovanje v podnajem. Misel kako povečati fond stanovanj je zanimiva, vendar je treba upoštevati, da vsi občani, ki enkrat prestopijo prag doma upokojencev, tam ne ostanejo večno. Mnogi med njimi prebivajo tam le začasno, potem pa se vrnejo v svoj prvotni dom, zato takšnim občanom ob njihovem odhodu v dom upokojencev ne bi smeli ilvzeti stanovanja. DELEGATSKO ŽIVLJENJE MED NAMI Pod tem naslovom bomo v našem glasilu skušali predstaviti ln spregovoriti o pobudah, delu, prizadevanjih kot tudi o pomanjkljivostih pri delovanju delegatskega sistema na vseh Področjih ustvarjanja samoupravnih, socialističnih, družbeno-ekonomskih odnosov. Pričakujemo, posebno od vas, spoštovani delegati, da boste s svojimi ugotovitvami in spoznanji prisotni na tej strani, tako bo n»ša skupna ocena realnejša in bo lahko pripomogla k nadalj-ojemu oblikovanju in razvoju delegatskih odnosov. >— ___________________________________________________________✓ Delegatski sistem še ni zaživel tako kot je zapisano v ustavi. Za Ltkšno stanje ne kaže iskati enega krivca, marveč je pri tem udeleže-n'h več dejavnikov. Kako se delegacije oziroma konference delegacij pripravljajo za Seie občinske skupščine in njenih zborov, smo povprašali nekaj delegatov na 27. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vi£,Rudnik. . MAVR1N, delegatka delegacij osnovne šole Brezovica n 32.konf. delegacij, je dejala, da so gradivo za sejo zbora skupaj ^gledali v delegaciji, na konferenci delegacij pa so oblikovali sta-ls^a za posamezno točko dnevnega reda. Svoje delegatske baze ne . Veščajo redno o svojem delu, prav tako iz baze ne prihajajo pobude n stališča, ali pa so zelo redka. Nobenih komunikacij nimajo z dele-8ati splošnih delegacij. Zadovoljivo je le komuniciranje med delegati ‘^•anko Bevc Anton Kozamernik ^legacjjj in delegatski konferenci. s,a,.y° sejo je 32. konferenca delegacij oblikovala in posredovala Pro SCC na dnevnega reda in sicer, da naj se osebni dohodki letnih delavcev izenačijo z osebnimi dohodki v gospodarstvu v ‘etn |etu dev tle8at Utensiliie ANTON KOZ oho- rT'.esečno analizo poslovanja del. lavo'' Lfub|iana Vič-Rudnik, delegacija predložila gradivo v obrav je d .SamouPravnim >n vodstvenim organom Utensilije, to stališče pa ^ 'egacija prenesla na sejo zbora združenega dela. prav"1Hln'kacij ‘fe'cgacija Utensilije s splošno delegacijo KS nima, v£as h**10 nc s svoi° delegatsko bazo. Poudaril je tudi, da je gradivo ■ P^eč strokovno in ga tudi delegati ne razumejo. Sej0 j NKO BEVC, delegat IPT Iskra je dejal, da o gradivu za to Sani( C n' razPravUala zaradi bolezni del., niti ni prišlo na sejo S|-Pravnih organov, vzrok za to je navedel prekratek rok od pri-a gradiva do seje zbora. Navadno pa o vsebini sej zborov oziroma KOZAMERNIK je dejal, da je področja gospodarstva v skupščine razpravljajo tako v delegaciji, kot tudi samoupravni in vodstveni organi Iskre. Stališča, ki jih zavzamejo samoupravni in vodstveni organi delegati prenesejo na sejo skupščine ali posameznega zbora. Delegatsko bazo neredno obveščajo, a tudi iz nje nikoli ne pride nobena pobuda. Kako potekajo razprave v splošnih delegacijah pa so nam povedali naslednje tovarišice in tovariši: PAVLA KOVAČIČ, delegatka delegacije osnovne šole Oskar Kovačič je dejala, da se je za sejo samoupravne skupnosti socialnega varstva pripravljala sama. Tudi pred sejami drugih SIS se navadno ne sestaja delegacija. Vsi delegati delegacije osnovne šole Oskar Kovačič redno obveščajo svoj delovni kolektiv o dnevnih redih sej in o sklepih, ki jih je sprejela skupščina posamezne SIS. Člani delovnega kolektiva pogosto dajejo predloge in pobude k posameznim točkam dnevnega reda. O pomembnih vprašanjih dnevnega reda samoupravnih interesnih skupnosti se sestane delovna skupnost in o vprašanjih zavzame stališča. Redno se delegacija osnovne šole sestaja s splošno delegacijo Delegatski sistem pomeni premik k širši demokratizaciji socialističnih odnosov in odločanja, vendar kot vsak začetek, se tudi ta srečuje s težavami, ki jih bo potrebno v prihodnosti odpraviti. Delegat delegacije KS Rožna dolina, podpredsednik IO samoupravne Stanovanjske skupnosti in delegat delegacije Skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, LUDVIK UPELJ je dejal, da so stališča za sejo samoupravne skupnosti socialnega varstva oblikovali že na seji samoupravne stanovanjske skupnosti. Skupnost social- Olga Mavrin Alojz Korošec nega varstva povezuje delo petih samoupravnih interesnih skaj i >sti. zato na seje le-te skupnosti prihajajo delegati delegirani iz i 1 petih samoupravnih skupnosti. Zato se za to sejo ni sestala delegacija v krajevni skupnosti. Za seje drugih SIS pa se delegacija pripi i . m t vsebini dnevnega reda zavzame stališča. Sodelovanje in medsebojne komunikacije med delegacijo in delegatsko bazo v krajevni skupnosti še niso utečene, predvsem zaradi nezanimanja občanov. Potrebno bo vložiti veliko naporov, da bo delegatski sistem zaživel tako kot je zapisano v novi ustavi. V novem letu si želi večjega sodelovanja občanov in bolj zavestnega dela delegatov na vseh nivojih delegatskega odločanja. ALOJZ KOROŠEC, delegat delegacije krajevne skupnosti Malči Belič, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, ter podpredsednik sveta KS je dejal, da je prišel na sejo skupnosti socialnega varstva s stališči, ki se jih predhodno oblikovali na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti. Za seje skupščin drugih SIS delegacija v KS vedno zavzame stališča o vsebini dnevnega reda posamezne skupnosti. Delegacija občasno obvešča delegatsko bazo, odvisno od zanimanja občanov za posamezna vprašanja. Za brezhibno delovanje delegatskega sistema bo potrebno še marsikaj storiti, najpomembneje pa je dvigniti zavest občanov in delegatov, da bodo hitreje reševali nastale probleme in naloge. MARIJA PERHAJ, delegatka delegacije osnovne šole Primož Trubar Velike Lašče je dejala, da je o dnevnem redu seje skupščine samoupravne izobraževalne skupnosti razpravljal celoten kolektiv ir zavzel stališča o dnevnem redu. Delegacija redno obvešča svoj delovn kolektiv o sklepih, ki jih je sprejela skupščina. Poudarila je, da ko delegatka čuti nemoč pri reševanju enega najpomembnejših proble mov izobraževalne skupnosti, namreč da se kljub prizadevanju dele gatov in skupščine te skupnosti vprašanje osebnih dohodkov prosv etnih delavcev prepočasi rešuje in premalo odločno. Delegatski sistem še ni zaživel v polni meri, kljub temu pa so . opazni prvi uspehi demokratičnejšega odločanja. IVA ERJAVEC, delegatka delegacije osnovne šole Vlado Miki.n . Vrhovci je dejala, da se pred vsako sejo skupščine izobraževal-.' skupnosti sestane delegacija in skupaj prouči gradivo. O dnevu, i redu redno obvešča svoj delovni kolektiv in upošteva morebitne potnbe >n stališča članov kolektiva. Oe pa je potrebna i/n:’ razprava o dnevnem redu, se sestane celotni kolektiv in zav/.mu lišča. O sprejetih sklepih skupščine delegati redno obveščajo i kolektiv. O delegatskem sistemu pa meni. da je z njim orn širše samoupravno odločanje, ki ga bo pa treba še nadalje iz: - F. PREM Hi 8 Ludvik Upclj Iva Erjavec Pavla Kovačič ZA UČINKOVITOST DRUŽBENE POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Leto 1976 je nedvomno za mnogo delavskih družin, družin upokojencev in invalidnih oseb pomenilo izboljšanje stanovanjskega standarda. Naše poročanje ne obravrtava gibanja družin v drugih štirih ■ ljubljanskih občinah ampak le za občino LjubijanaVič-Rudnik. Lahko zapišemo, da so leto obsorej začele komisije za socialna vprašanja pri svetih krajevnih skupnostih ter komisije za družbeni standard pri izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikatov skupno z Odborom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik obsežno akcijo za dodelitev družbenih stanovanj vsem prizadetim delavskim in drugim družinam. Kakšen je obračun dela vseh navedenih družbenih organizmov? Kako je pri vsem tem sodelovala zdravstvena in socialna služba? Koliko družin se je dejansko preselilo? Kateri činitelji še naprej vplivajo na nerešena stanovanjska vprašanja mnogih družin? Kakšna je odzivnost pri občanih za samostojno rešitev stanovanjskega problema, zlasti pri mlajših delavskih družinah? Kako pri tem sodelujejo organizacije združenega dela po svojih delavskih svetih? Vsa ta vprašanja in še druga vprašanja imajo delegati odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine vedno pred seboj, nanje pa je moč odgovoriti le z neposrednim razreševanjem — z dodelitvijo stanovanja! Oglejmo si nekaj številk, ki dokaj poučno ilustrirajo dejavnost samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik na tem področju zagotavljanja socialne varnosti delavskim in drugim družinam. Vletu 1976 je bilo obravnavanih 1.267vlog(še 637izleta 1975) za dodelitev novih ali tudi stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. V letu 1976 se je dejansko preselilo 629 družin; od tega je pridobilo imetniško stanovanjske pravice v obnovljenih starih stanovanjih kar 85 družin, a 443 družin se je selilo v nova komfortna stanovanja, 91 družin pa se bo selilo v prvih mesecih letošnjega leta, slednjemu so vzrok zamude pri gradnji in predaji stanovanj investitorjem pa tudi vremenski pogoji ter tudi tržna stihija pri dobavi gradbenega materiala in elementov. Poleg tega pa se je v Ljubljani selilo tudi 105 borčevskih družin v nova stanovanja,od tega 15 iz naše občine, prav na pobudo viške stanovanjske skupnosti. Od 638 vlog, ki so še ostale; je že obdelanih 443. Pri tem velja zapisati, da gre v večinj primerov za mlade delavske družine, ki so se odločile za namensko stanovanjsko varčevanje in so v organizacijah združenega dela, kjer delajo, pridobile potrebna jamstva za dodatne kredite h kreditom Ljubljanske banke, za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Med nosilci te akcije je prav, da na tem mestu pohvalimo Komisije za socialna vprašanja pri svetih krajevnih skupnosti, še zlasti: Trnovo, Kolezija, Krim-Rudnik, Malči Belič, Milan Česnik in Rožna dolina (število primerov se samo v teh krajevnih skupnostih suče med 55 in 120!) ter družbenopolitična vodstva in samoupravne organe Tobačne tovarne Ljubljana, Komunalnega podjetja Vič, Tovarne kemičnih izdelkov ILIRIJA VEDROG, organiziranost visokošolskih organizacij združenega dela. Tovarne vijakov TOVIL in HOJE. Ne glede na šibko zasedenost pa so svoj del naloge dobro opravile tudi socialne delavke iz Centra za socialno delo Vič ter delavke viške patronažne zdravstvene službe, saj so bila njihova poročila o socialnem in zdravstvenem stanju prizadetih družin eno izmed osrednjih napotil delegatom pri odločanju za dodelitev imetništva stanovanjske pravice prizadetim družinam. Kljub tem uspehom pa delegati v odboru za družbeno pomoč viške stan. skupnosti niso zadovoljni, saj nadaljnjega stihijskega priseljevanja v občino nismo uspeli zajeziti. Po znanih podatkih je v občini kar okoli 900 družin,predvsem mladih delavskih in študentskih družin, v podstanovanjskem razmerju, plačujejo visoke nekontrolirane najemnine. Večina teh »stanodajalcev« na račun podstanovalskih družin gradi svoje hiše, vikende, kupujejo avtomobile idr. Zahteva stanovanjske skupnosti po izdaji odloka o pogojih in načinu oddajanja dela stanovanja in stanovanj je pri izvršnem svetu skupščine mesta Ljubljane sicer bila slišana, a ne tudi uresničena! Pri tem pa ne gre le za podstanovalska razmerja, ampak za ureditev večkrat nemogočih stanovanjskih razmer, v katerih živijo podstanovalci v kleteh, na podstrešjih in v raznih provizorijih. Slabe stanovanjske razmere redno spremljajo bolezni dihal in vida prizadetih družin, (vpliv vlage, plesni in gobe, slabega prezračevanja, hrup, gniloba lesa, temačnost prostorov, utesnjenost bivališč ipd.), zlasti najmlajših! Nadalje bo potrebna večja načrtnost zaposlovanja in upoštevanje, da je sestavni del cene slehernega delovnega mesta tudi stanovanje! Ob tem si želimo spoštovanje sprejetega družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, ki smo ga jeseni 1976 podpisali tako v samoupravnih interesnih skupnostih, združenem delu, družbenopolitičnih skupnostih in v družbenopolitičnih vodstvih sindikatov. JOŽE DERNOVŠEK AKCIJA ZA POSOČJE ŠE AKTUALNA Občani v krajevnih skupnostih zaostajajo Družbenopolitične organizacije v občini, organizacijah združenega dela v krajevnih skupnostih in drugih organizmih so mnogo storile v akciji pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Prav tako je v akciji uspešen koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL potek akcije sproti spremlja. Do 31. decembra 1976 je bilo na račun tega odbora in na druge račune vplačanih skupaj 6,693.381.— dinarjev. Posamezno pa takole: — delavci v združenem delu , 5.527.595 din — občani v krajevnih skupnostih 665.786 din — stanovanjska skupnost in občina 500.000 din SKUPAJ 6.693.381. din Organizirana sta dva kroga, v katerem prispeva vsak delavec v združenem delu po enodnevni osebni dohodek, občani v krajevnih skupnostih — obrtniki, upokojenci in kmetje pa znesek, ki ustreza enodnevnemu osebnemu dohodku. Delavci v združenem delu so prvi krog že pred več meseci v celoti zaključili, saj so delavci v vseh organ zacijah združenega dela in drugih organizacijah prispevali enodne« osebni dohodek s tem, da so na dela prosti dan dodatno delali ali pa* dali prispevek neposredno iz neto osebnega dohodka. Drugega kroj pa delavci v združenem delu še niso zaključili,čeprav globalno vzet1' tudi ta uspešno poteka — le nekaj organizacij svoje obveznosti ni it polnilo. Naj navedem nekaj primerjalnih podatkov o uspešnosti akcij delavcev v združenem delu vzeto oba akcijska kroga skupaj: ; S 2 po planu koordinacijskega odbora dejansko vplačano do 31-12-1976 izpolnjena obveznost glede na plan 6.207.652 (fi 5.527.595 di! 895 S Storiti bo potrebne napore, da organizacije združenega dela i1 delavci, zaposleni v teh, v celoti izpolnijo svoje obveznosti iz druge?1 kroga solidarnostne pomoči do prizadetih v Posočju. Družbeno politične organizacije v krajevnih skupnostih so s svoj< aktivnostjo nekoliko popustile, zlasti nekatere. Globalni prispevek’ znesku 665.786 dinarjev je sorazmerno nizek v primerjavi s planit*' nimi obveznostmi. Krajevne skupnosti in družbene politične organi' zacije so v preteklem letu morale zaključiti več pomembnih akcij n)^ njimi: referendum za uvedbo samoprispevka II in posojilo za ceste vtem ko je akcija za pomoč Posočju ostala nedokončana.Slednja akcij1' je še vedno pomembna in povsem aktualna, ki jo je treba brezpogojn0! uspešno zaključiti. To pa bo mogoče doseči samo v popolnem angaži' ranju vseh subjektivnih sil v krajevnih skupnostih in občini, pri čem*1 mora koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL še nadalf odigravati ustrezno akcijsko vlogo. V krajevnih skupnostih je treW napraviti analizo stanja in na osnovi tega predvideti ustrezno akcijsk® usmeritev postavljene naloge. IVAN lov: I Lj, poi 1 sto kil poi niji in VOl poi je, SO! pe; živ Pomoč viškii obrtnikov Delegacija izvršnega odbora društva obrtnikov Ljubljana Rudnik je obiskala potresno območje Posočja in si po dogovoru1 odborom za obnovo Posočja ogledala nekatere zgradbe, potret11* obnove oziroma sanacije. Delegacija obrtnikov je sledeč načelu sc| darnosti predlagala odboru za obnovo, da društvo obrtnikov preV' zame sanacijo zgradbe izrazitega socialnega pomena. Na ta način je po predhodnem ogledu prisotnih članov delegacije* kraju samem bilo sklenjeno, da društvo samostojnih obrtnikov t« občine prevzame obveznost, da obnovi stanovanjsko hišo ostarel' borca NOV, ki nima drugih dohodkov kot 500,00 din mesečne p! navalnine in je ostal brez svojcev. < L Delo pri obnovi bo začela gradbena skupina že 6-12-1976, nakar)1 bodo sledile še ostale skupine obrtnikov vseh gradbenih profil0')’ Obnova stanovanjske hiše je glede na poškodbe, ki jih je zgraufl utrpela, zelo zahtevna naloga. Dela bodo financirali iz sklada, k') formiran pri društvu obrtnikov v ta namen. Pomoč vredna pozornosti Delovna skupnost Veterinarskega zavoda Slovenije se je odlo^1 da bo prizadetim živinorejcem v Posočju pomagala s tem, da boOpra vila na njihovi živini določene strokovne posege. .. Z združevanjem številnih govedi v skupnih hlevih so nastale v W°v' “ povsem nove okoliščine, saj predstavlja vsak tak hlev novo sklenjen celoto, novo čredo, kjer obstaja veliko večja nevarnost širjenja kuzn in parazitarnih bolezni. Delovna skupnost VZS se je zaradi tega torej odločila, da bo° njeni strokovnjaki te živali pregledali. Po dogovoru z občinsko veterinarsko inšpekcijo in terinarsko postajo v Tolminu sta akcijo opravila 2 ekipi ve rinarjev in veterinarskih tehnikov v času od 8. do 13. novetn 1976. V krajih Breginj, Homec, Podbela, Robidišče, Sedlo, Stal^J J višče sotuberkulinizirali 235 goved, ki so jim obenem vzeli tudi vZ • izobražujejo ob delu. FRANCE PREŠERN , J? SKUPŠČINA ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI I ^ecern^ra 56 Je sestala na svoji redni skupščini zemljiška skupnost jubljana Vič-Rudnik. Udeležba delegatov bi bila številnejša, spričo Pomembnosti dnevnega reda. 5t Pomombnejše naloge, ki jih izvaja ZKS, je prostorsko planiranje. Pro-ore i plan je zahtevno delo, ki je končano in je sedaj dano v javno razpravo, 1 naj bi trajala do 15. februarja 1977. Namen razprave je, da se zberejo pri-Pombe, ki med občani prav gotovo obstojajo in da se hkrati tudi občani sezna-ni)o s predlaganim planom in se zanj tudi izrečejo. Prostorski plan je sestavljen usklajen z sektorskimi plani kot. so: kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem, Odno gospodarstvo itd. Krajevne skupnosti so obdelane vsaka zase v sklopu Podatkov, kot so: obseg po katastrskih občinah, naselja v KS, zaščitene kmeti-• lastništvo kmetijskih zemljišč, predvideni večji posegi v prostor, obravnava !0sesk oziroma sporna zemljišča, predlagana razvrstitev zemljišč v območja in Perspektivni razvoj kmetijstva. Javni razpravi so dani vsi elementi, da je lahko Prav tako je v javni razpravi predlog zaščitenih kmetij, ki je pripravljen s Pomočjo posameznih krajevnih skupnosti. Prva ugotovitev je v tem, da je predlog skromen, saj predvideva zaščito 700 ^ kmetij, kar je vsekakor malo, če predpostavljamo, da je v občini 1800 ^"nina na polju počiva pod snežno odejo, v gozdu pa delo v snegu in skoraj ni mogoče. Kmetovalci se zato lahko v miru posvetijo u okoli domačega gospodarstva. V mrzlih in ponavadi tudi megle-y nn>skih večerih se družina zbere okrog kupa koruze in ob pogo-0ru 'n dobri kapljici ružijo rumeno zrnje. (Foto: L. Čuk) to * nsotno je mnenje, da javna razprava lahko bistveno pripomore k izpopol- ni'vi in » razširitvi seznama zaščitenih kmetij. Kupščina je opozorila na neskladje, ki se dogaja pri spremembi namembno-jjJ^mljišč. Pravilno bi bilo, da za izdelavo lokacij in lokacijskih dovoljenj koto ^ izdelavo oziroma izdajo pridobi soglasje za spremembo namemb-f.stl' Sedaj je obratno, da se soglasje o spremembi namembnosti izdaja »post ,e Uln‘- čeravno ni v interesu KZS, vendar, ker je delo že opravljeno in stroški Va|,U’Se ie ,uiii s°glasje izdalo. V prihodnje naj bi LUZto spremenil in upošte- ^inulem letu je bilo KZS ponujeno v odkup 156 ha zemljišč. Do odkupa oeg*1.^0, ker KZS za to nima ustreznih sredstev in tudi cena naj bi bila visoka in nlena kot špekulativna. Pojem normalne cene za kmetijsko zemljišče na ^ 0]u 9 1)4 jjn za m prav gotovo pj previsok, ker je to osnovno sredstvo za PtOi; Zvodnjo. kon e'C®at'so se izrekali za hitrejši pristop k zlaganju zemljišč in za pospešitev parija jarkov na Barju oziroma hidromclioriranja kmetijskih zemljišč. Ing. LOJZE HABJAN Kova samoupravna ORGANIZIRANOST turističnega Gospodarstva Pb|||,'^ju naše turistične ponudbe je sedanji poglavitni problem prepočasni v ilrlie nove poslovne organiziranosti turističnega gospodarstva, predv tel ' ---- ' VSI uiivrou IU1 'VZVJUI * u, t vv» * 'ci°vj(pri>Pa8andi, informativni dejavnosti in nastopanju na tujih tržiščih le^L . Ponudbo turističnih uslug. To oceno zasledimo v razpravi o izvajanj ^tje . ° družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za prvo pol Ntofa *• Tudi med sklepi nedavnega občnega 24. gostinsko-turističneg 0blikovOVcniie v Postojni je eden pomembnejših sklepov, da je treba čimpre j atl Poslovne skupnosti. Le_te bodo vršili vlogo usklajevanja nadal !aZvni ZVHJa turizma in pospeševale združevanje sredstev za ta nadaljn ntZVoj °Ja turizma in pospeševale združevanje sredstev za ta nadaljn ^Jtih , 8°lavljale nudenje celovite turistične ponudbe tako na domačem ki * irDn j . . ........ ... ... Tegar*u’ ^ dogovarjale za čimboljio izrabo zmogljivosti idr. *llr's,ičn^k *avedai° ludi komunisti in odgovorni vodilni delavci gostinskil l'toju ,n drugih organizacij združenega dela, ki so na nedavnem posveti Hubij. ^bčinskega sveta ZK za ljubljansko regijo in komiteja MK ZK Pogj a. razpravljali o teh vprašnjih. Venda n 1 s°. da že kasnimo pri izvajanju te družbeno pomembne akcij r,to$t _ a ne zaradi objektivnih vzrokov. Premajhna je bila dosedanja angaž sarnoupravnem organiziranju dela in sredstev, ter pri ostalih širših i a . ° v gostinstvu in turizmu važnih vprašanj. V Sloveniji sta do dam rgaujj. ’ bumiusivu in lunzmu vazmn vprašanj, v Sloveniji sia uouam Srav|ran‘ ^vc regionalni turistični skupnosti in za širše območje Ljubljane pJ^Htitno tretja, ki bo v prihodnjem mesecu že organizirana. Tur Je8ovc„' ne®a družbenega pojava sodobnega sveta, ne smemo gledati z vidi eltonomskega značaja. Povezan je z vrsto gospodarskih panog, k j it>or?|a ekor,0»nskega značaja. Povezan je z vrsto gospodarskih panog, kj 'zmajevati dohodkovne odnose, ter s številnimi področji družben ^•l'. dejavnosti, ki izpopolnjujejo turistično ponudbo. Turistu moramo poleg postelje in hrane nuditi tudi zgodovinske, kulturne in druge vrednote. Zavedati se moramo, da pri nas s turizmom predstavljamo svetu tudi naš družbeni red, naš samoupravni socializem. Na posvetovanju je bilo izrečeno še vrsto argumentov, ki so narekovali, da predstoječa poslovna skupnost ne sme biti zaprta, niti šablonsko oblikovana temveč mora pritegniti zainteresirane z vseh področij, tudi izven same ljubljanske regije. Pri tem ne smemo zanemariti tudi krajevnih skupnosti, kjer se kot pomemben element te družbenopolitične skupnosti razvija in uveljavlja tako imenovani »kmečki turizem«, ter občani neposredno prispevajo k širitvi in razvoju turizma npr.: krajevne skupnosti ohranjajo zgodovinske in kulturne spomenike, urejajo sprehajališča, parke, kopališča, smučišča, informacijske table in podobno. Torej so tudi izvajalci mnogih drobnih, a pomembnih nalog turizma. Pri ustanavljanju ljubljanske turistične poslovne skupnosti, za katero so dale iniciativo TOZD gostinstva in turizma, pa bodo posebej ločene oziroma opredeljene tiste naloge, ki jih opravlja in jih bo opravljalo združenje gostinskih in turističnih TOZD, za ožja skupna vprašanja in bo delovalo v okviru gospodarske zbornice v najbolj ustrezni obliki organiziranosti ter na osnovi republiškega in zveznega zakona. Za reševanje skupne poslovne problematike turizma v ljubljanski regiji bo ustanovljena turistična skupnost, katere predlog samoupravnega sporazuma je v razpravi v organizacijah združenega dela in bo kmalu podpisan. Komunisti v ljubljanskih gostinskih in turističnih TOZD se ne prepričuj** o pristopanju k turistični poslovni skupnosti niti ne govorijo o pomembnosti te skupnosti, ker se je dobro zavedajo. Njihova najpomembnejša naloga je sedaj prizadevanje za vključitev čim širšega kroga tako organizacij združenega dela, ki so posredno ali neposredno povezane s turistično dejavnostjo, kakor tudi področja družbenih dejavnosti (kultura, telesna kultura i.dr), ki sodelujejo v ustvarjanju celovite turistične ponudbe. BORIS ČRNE JAVNA RAZPRAVA 0 KMETIJSTVU TUDI V OKVIRU 0K SZDL Te dni pripravlja občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik skupno s svetom za Spremljanje razvoja kmetijstva in gozdarstva posvet za predsednike krajevnih konferenc SZDL in svetov krajevnih skupnosti z naslovom »Ocena uresničevanja sklepov 11. seje konference ZKS o kmetijstvu in nadaljnje naloge ter uvedba Zakona o združenem delu v prakso«. Posvet bo predvidoma 20. tega meseca, sledile pa bodo javne .razprave na to temo po posameznih krajevnih skupnostih in sicer tako, da se bodo 20. januarja 1977 sestali izvršni odbori KK SZDL skupno s sveti KS zaradi dogovora organiziranja razprav na posameznem terenu, le-te pa naj bi opravili do 15. februarja 1977. Zaključek javnih razprav po KS pa bo pomenila problemska konferenca na to temo, ki jo bo organiziral svet za spremljanje razvoja kmetijstva in gozdarstva pri OK SZDL. V teh razpravah bo dano precej poudarka reorganizaciji zadružništva v cilju združevanja in podruž bljanja zasebne proizvodnje na tak način, da seorgani-zirajo ustrezne zadružne enote povsod tam, kjer so za to dane možnosti. PLANINSKI DOM -DA ALI NE? Bržkone ni Ljubljančana, pa tudi prebivalca bližnje in daljne okolice, ki ne bi poznal Polhograjskih Dolomitov. To je edinstven gorski svet, tihe, zelene globeli ter strma pobočja nazobčanih gričev. Dolomiti niso Alpe s svojimi silnimi prepadi, ki so dostopne le izkušenim gornikom. Dolomite, ki so v neposredni bližini Ljubljane ter pretežno še spadajo v viško občino, lahko obišče vsakdo, saj se pota vzpenjajo polagoma in ne zahtevajo večjih naporov. Pa še v nečem se Polhograjski Dolomiti ločijo od Alp. Celo pod najvišjimi vrhovi so našle svoje mesto samotne hribovske kmetije in zaselki. Več kot uro hoda je do najbližjega soseda in marsikje ni ne elektrike in ne vode. Najhujši problem za te hribovske samotarje pa so ceste. In prav zaradi slabih cest, oziroma zavoljo tega, ker jih sploh ni, hribovski zaselki počasi, vendar zanesljivo umirajo. Pa je naneslo, da sem obiskal Polhograjske Gante, najvišje ležeče sedlo Dolomitov med silnim Toščem in romantično Grmado. In tamkaj pomaknjena v strm breg stoji samotna kmetija na nadmorski višini kakih 800 metrov. Čeravno je bilo vreme kislo, 76-letni Janez Stražnik ni bil sam. Izba je bila prenatrpana z gorohodci, lovci ter gozdarji, ki so stalni Janezovi gosti. Stari gospodar, tipična hribovska korenina, se je prijazno nasmehnil: »Sam sem le pozimi, pa še tedaj me kdo obišče, če ga le preveč ne zakreše. Gante so Kaj čaka starega gantskega gospodarja? Bo Janez Stružnik res moral dočakati propad hribovske kmetije? Foto: R. Radešček gotovo najlepši kraj Dolomitov in zavoljo neposredne bližine Tošča ter Grmade dokaj privlačna turistična točka. Tri fante in pet hčera sva imela s pokojno ženo, pa so se vsi raztepli po svetu. Le hčerka Jožefa, ki je sicer že 16 let zaposlena v medvoški Tekstilni in v Medvodah tudi živi, me pogostokrat obišče. Že večkrat sem jo pregovarjal, da bi prevzela hišo in se posvetila turizmu, pa kar ne more in ne more zapustiti doline. Kmet? Da, nekoč sem bil, pa je davno tega. Več kot 42 hektarov zemlje z gozdom vred mi pripada, pa je vse opuščeno. Prestar sem. da bi prijel za motiko in čeravno imam traktor, si ne upam pri svojih letih več nanj.« Pa sem ga povprašal, zakaj je potem sploh kupil stroj, če ga ne uporablja. Janez pa se je razhudil in vzkliknil: »Saj ni moj! Hčerka ga je kupila in ker z avtom ne prideš sem gor, ga uporabi, da mi pripelje drv, hrane in drugih stvari iz doline. Ja, elektriko imamo. Iz Ločnice so jo »potegnili«. Glavni transformator na Topolu pa je predaleč in prešibak, tako da mi elektrika služi le za razsvetljavo in kaj malega tudi še lahko skuham. Težave pa so z vodo. Hiša stoji previsoko, izviri so niže ter odtekajo v Mačkov graben. Le kapnico imam, kadar pa je vreme dlje časa sušno, je treba celo vodo nositi ali voziti v hrib. Živ ljenje je tu težko in ko me ne bo več, bo tudi hiša propadla. Pa je škoda,« je žalostno zavzdihnil Janez. Gantska domačija je po obsežnosti mogočna, le zemlja je slaba in nakloni preveliki, da bi se lahko star človek ukvarjal s kmetijstvom. Le skromen vrtiček si je uredil Janez in dve kravi ima v stali, pa ves pridelek porabi kar doma in nekaj za goste, ki se po naključju ustavijo pri njem. Mleko in domače žganje je pri hiši vedno in vsi tisti, ki Janeza poznajo, se kaj radi ustavijo na Ganteh. Le škoda, da nima turističnih sob. Pa kaj ko sam ne zmore, da bi sc ukvarjal s kmečkim turizmom. Težki, pusti in žalostni pa so zimski dnevi in še težje zimske noči. Sam je in njegov edini prijatelj je zvesti pes Domeni, ki čeravno slep na eno oko, budno čuva dom v samoti pred zlimi obiskovalci. Pa je škoda, zelo jc škoda, da kdo od mlajših ne prevzame kmetije, saj bi lahko na Ganteh uredil edinstven planinski dom. Tako pa... ali res ni možnosti? RADO RADEŠČEK / ------------------------------------------------------------- Novoustanovljena gasilska enota Babna gora zgradila gasilsko shrambo s prostovoljnim delom Babna gora je znana že iz časov NOB v Polhograjskih Dolomitih. Obdana jc s plantažnimi nasadi, z več zaselki segajočimi na eni strani do ključa in prometne žile Dobrova—Horjul, na drugi strani pa do Belske grape — Dvora in dalje do Polhovega Gradca. Krajani, ki živijo na tem področju, so v zelo kratkem času visoko na obronku tega razvejanega gričevja zgradili lično gasilsko shrambo. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom. Ves gradbeni material je bil nabavljen s prispevki krajanov. Matično društvo Dvor je tej novo ustanovljeni gasilski enoti podarilo motorno brizgalno in nekaj cevi, občinska gasilska zveza Vič—Rudnik pa je dala tudi svoj prispevek, tako da je gasilska enota že sedaj usposobljena za nujno pomoč krajanom ob požaru ali drugi nesreči. Pred postrojeno četo je poveljnik sektorja Dobrova Izidor Kogovšek raportiral občinskemu poveljniku Cirilu Ropretu. Sledilo jc poročilo predsednika gasilske enote Babna gora Franca Marolta, ki je navzočim obra- zložil potek akcije z zbiranjem finančnih sredstev in same gradnje ter podal celoten obračun stroškov, ki so jih imeli z gradnjo gasilske shrambe. Ob navzočnosti velikega števila krajanov in gasilcev Babne gore. Dvora, Polhovega Gradca, Dobrove, Brezovice, Viča in bližnjih zaselkov je v pozdravnem nagovoru predsednik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik pohvalil vse krajane, ki so kakorkoli prispevali k tako pomembni pridobitvi za ta kraj, ter poudaril velik pomen ustanovitve gasilske enote za povečano požarno varnost tega področja. Seveda pa ne smemo prezreti, je poudaril predsednik občinske zveze, da gre poleg vseh krajanov in mladine, posebno velika zasluga delovnemu odbora na čelu s Francem Maroltom, ki so bili gonilna sila pri gradnji gasilske shrambe. Da pa bodo člani te novoustanovljene gasilske enote tudi strokovno usposobljeni, so se že odločili, da pošljejo nekaj članov v gasilski tečaj, ki se je pričel decembra v gasilskem domu v Brezjah pri Horjulu. JERNEJ ČERTANEC _______________________________________________________________y KNJIGE OTROKOM Mladinska knjiga in mestna zveza prijateljev mladine sta v prostorih vzgojno varstvenega zavoda Malči Belič na Tržaški 78 organizirali razstavo otroških slikanic in literature za starše. Na razstavi.ki je bila odprta od 13. do 17. decembra, so občani lahko tudi kupili tovrstno literaturo. 17. decembra so organizirali tudi razgovor z mladinskimi pisatelji in ilustratorji o literaturi za naj- mlajše. NOSILCI STARE TRADICIJE Čipkarstvo pri nas nedvomno sodi med ljudske dejavnosti, ki bodo zdaj zdaj le še narodno blago. Njegove starožitne elementarnosti z živopisanimi »punk-Iji« in živahnimi ter nasmejanimi klekljaricami za pristno kmečko pečjo že dolgo ni več, ohranilo se je le še v obliki raznih krožkov, društev, ali pa kot postranski večerni konjiček redkih kmečkih gospodinj. Tak sodobni čipkarski krožek, ki pa zajema predvsem mlajše ljubitelje čip-karstva, že nekaj let deluje tudi na .osnovni šoli v Horjulu. Še pred tem je v sklopu OŠ Horjul deset let delovala čipkarska šola, ki je med drugim vključevala tudi predšolske otroke, po ustanovitvi samostojnega čipkarskega krožka (pred tremi leti) pa le-ta zajema le še učence, ki obiskujejo osnovno šolo. »Trenutno je v našem krožku 27 učencev,« je povedala učiteljica Darinka Kete, ki že od vsega začetka vodi čipkarski krožek (pred tem je vseh deset let vodila tudi čipkarsko šolo). »Le-ti imajo svoje redne učne ure dvakrat na teden in sicer enkrat višja in enkrat nižja skupina. Svoj prostor imamo zdaj na voljo v novi osnovni šoli, dočim smo prej, ko ta še ni bila zgrajena, imeli vedno hudo prostorsko stisko. Koristili smo prostore v kultumo-prosvetnem domu, v stari šoli in drugod, vendar so bili ti vse prej kot primerni.« Potreben material čipkarski krožek v glavnem dobi od podjetja Dom iz Ljubljane. Nedvomno lep primer, kako lahko delovna organizacija (v družbenem sektorju) pomaga pri izobraževanju naših otrok, obenem pa (posredno) skrbi za ohranjevanje stare ljudske tradicije na vasi. Seveda pa mladi horjulski čipkarji temu primerno ne namenjajo svojih čipk prosti prodaji. Razstavljajo jih na šolskih razstavah, potem pa jih odnesejo domov in namenijo taki ali drugačni uporabi. Pri vsem tem pa se mladi horjulski ljubitelji čipkarstva prav gotovo zavedajo tudi kulturno-zgodovinskega poslanstva, ki ga ima njihovo delo. To tembolj zato, ker so edini tovrstni krožek v naši občini, in sploh ena redkih organiziranih skupin, ki se še ukvarja s to staro, a plemenito ljudsko dejavnostjo. BRANKO VRHOVEC TELO KUD IZ IŠKE VASI V okviru ZKPO občine Ljubljana Vič-Rudnik deluje poldrugo leto tudi kulturno-umetniško društvo Iška vas. Želja po organiziranem kulturnem delovanju je privedla občane Iške vasi do odločitve, da se vsi zainteresirani za kulturno dejavnost zberejo in delujejo v okviru KUD. To pa ni pomenilo začetka na področju kulture v naši vasi, kajti priložnostni kulturni programi ob raznih proslavah in jubilejih so bili organizirani tudi prej v glavnem v okviru mladinskega aktiva. V okviru kultumo-umetniškega društva Iška vas delujeta pevska in dramska sekcija, v katero sta vključena ženski in moški pevski zbor ter dramska skupina. Moški pevski zbor obstaja že štiri leta, z dosedanjim delom in nastopi na občinskih revijah, proslavah, samostojnim koncertom in pevskem taboru v Šentvidu pri Stični pa je dokazal, da njegova umetniška raven raste, da glasovi zveze bolj ubrano in da se da s trdim delom doseči marsikaj. Pohvale vredno pa je tudi to, da po zgledu nekaterih društev v naši občini tudi kulturno-umetniško društvo Iška vas širi svojo dejavnost, kot je to storilo z ustanovitvijo ženskega pevskega zbora, ki združuje pevke Iške vasi in okoliških vasi. V okviru dramske skupine je bilo delo osredotočeno na pripravo raznih proslav in jubilejev (Cankarjev večer, dan republike). Člani KUD Iška vas se dobro zavedajo, da delo ne more roditi dobrih sadov, če ni pravih pogojev zanje. Rezultat tega spoznanja je ureditev dvorane v Gasilskem domu, ki sedaj nudi kolikor toliko ustrezne pogoje za delo in nastope, ki so bili do sedaj nemogoči. Seveda pa je pri tem treba pohvaliti prav vse člane društva, ki so s svojim delom prispevali k temu, da je dvorana dobila lepši in sodobnejši videz, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi krajevne skupnosti Ig, ki je tako v praksi pokazala, da postaja tudi nosilec kulturne dejavnosti, saj nam je s svojo pomočjo omogočila izboljšanje pogojev dela. Člani KUD Iška vas se dobro zavedajo, da ne morejo živeti za včeraj in danes, misliti je treba tudi na jutri. Tudi v bodoče se bodo še bolj trudili izboljšati pogoje za vadbo in nastope (seveda ob ustrezni pomoči odgovornih pristojnih dejavnikov v občini in krajevni skupnosti), v letošnji sezoni pa pripravljajo samostojni pevski koncert in dve dramski izvedbi, s katerima se želijo vključiti v tekmovanje dramskih skupin v okviru naše občine. Naloga KUD pa je seveda tudi v širjenju števila članstva, saj prav številčnost zagotavlja, da bo drušstvo tudi v bodoče dosegalo še lepe uspehe kot do sedaj. Ob zaključku velja tudi omeniti, da so do sedaj doseženi rezultati plod trdega dela in samoodpovedovanja, zato bi tudi v bodoče želeli razumevanja in pomoči tako v obliki delegiranja ustreznih kadrov za pomoč pri izvedbi kulturnih programov kot materialnih, kajti le tako bomo od članov KUD Iška vas lahko pričakovali še nadaljnje delovne uspehe. KULTURNI TELEGRAMI KUD SVOBODA BRDO Zanimiva gledališka skupina mladih. STOP. Uprizorili so Žarka Petana »Starši naprodaj«. STOP. Problem osamljenihotrok.STOP.Starši so na sestankih. STOP. Predstava zapustila vtis velike gledališke vneme. STOP. O njih bomo še slišali. KUD BREZOVICA Pevski zbor in lutkovna skupina posneli program za RTV. STOP KUD DOBROVA Folklorna skupina šestih parov posnela nekaj uspelih gorenjskih plesov za televizijo. STOP. Gledališka skupina se prizadevno zbira okrog režiserja Toneta Kuntnerja. STOP. Iščejo nove igralke in igralce. STOP. PD HORJUL Iščejo pevovodjo. STOP. Franci Končan režira Javorškove »Manevre«. STOP. KUD IG Pripravili so proslavo za 22. december. STOP. KUD IŠKA VAS »Butalce« F. Milčinskega režira Vesna Arhar. STOP. KUD pričakuje veliko od te predstave. STOP. KUD LAVRICA Zimsko spanje. STOP. KUD ZADRUGAR NOTRANJE GORICE Roman Novelli režira M. Pucove »Operacijo«. STOP. Posneli nekaj prizorov za RTV. STOP. DPD SVOBODA PODPEČ Gledališka skupina se je zbrala okrog režiserja Malnarja. STOP. Podpeški oktet se je priključil pevskemu zboru. STOP. Prof. Ribarovič spet sodeluje z oktetom. STOP. Pripravljajo se na revijo odraslih pevskih zborov, ko bo 26. februarja v Podpeči. STOP. KUD POLHOV GRADEC Podpredsednik občinske skupščine tov. Peter Durjava, predsednica ZKPO Dragica Kregelj in podpredsednica ZKPO Eta Durjava obiskali »Večer afriške poezije« v mrzli in prazni dvorani KUD Polhov Gradec. STOP. Zakaj je dvorana v Polhovem Gradcu prazna. STOP. Kdo usmerja kulturno delo. STOP. KPD ROB NA DOLENJSKEM Kulturni dom vedno lepši. STOP. Knjižnica je v novih prostorih zaživela. STOP. Gledališki skupini uprizorili že dve predstavi: M. Ručigaja »Dedek Mraz in škratje« in M. Marinca »Odmev je vedno zadnji«. STOP. Tovarišica Angelca Puhova se je spet izkazala. STOP. KPD ŠENTJOŠT IVAN CANKAR Sneguljčici in sedmim škratom je sneg zaprl pot na gostovanje v Horjulu. STOP. KUD PRIMOŽ TRUBAR VELIKE LAŠČE Kdaj se bo knjižnica preselila v nove prostore. STOP. Bo prof. dr. Mirko Zupančič uspel zbuditi gledališko skupino. STOP. V KS MILAN ČESNIK TUDI STAREJŠI KRAJANI PRAZNOVALI DAN REPUBLIKE Ganjljivo je bilo opazovati, kako so prihajali v parih ali posamezniki, nekateri tudi oprti na palice, iz številnih ulic obširnega terena krajevne skupnosti »Milan Česnik«, vabljeni na tradicionalno proslavo praznika republike v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Prisrčno je bilo že medsebojno pozdravljanje v predsobi, kjer so jim dekleta pomagala pri odlaganju plaščev in poklonila vsakemu rdeč nagelj. Svečano pripravljeno dvorano in sosednjč sobe' Q je kmalu napolnilo preko sto gostov in nastalo je živahno žuborenje vesel® s pozdravov in kramljanje. Vse zbrane je pozdravila predsednica krajevne organizacije Rdečega križ> in odprla proslavo ob prazniku, katerega velik pomen je opisal predsednik organizacije Zveze borcev tovariš Venturini. Sledil je skrbno pripravljen kulturni program. Nastopili so gojenci Glasbene šole Vič: solisti Zdenka Anžurin Sodja Lovro ter kvartet harmonikarjev. Učenci osnovne šole Vič so se predsta-j vili z živahnimi folklornimi plesi in na koncu še baletna skupina pod vodstvom prof. Tatjane Remškar. jte|i Programu je sledila prosta zabava z bogato zakusko. sar 1 ni. Trg MDB 14-1 ali pri tovarišicah, kjer ste se že doslej prijavljali. To b‘1lll, L zanimivi in prijetni izleti. Vabimo vas z nami. v .g Sli CATmU LOJZE 1 P Namesto cvetja za pokojno Pavlo HLADNIK je daroval profesor Uro* KRAIGHER krajevni organizaciji Rdečega križa »Milan Česnik« d'11 500. — Iskrena hvala. PRED KONCEM PRVEGA ŠOLSKEGA POL Novo leto je za nami in bliža se čas zimskih šolskih počitnic. Z njim pa seveda —kot vsako leto —neprikrite želje naših otrok, da bi za nekaj časa odvrnili svoje skrbi od knjig in šolskih klopi in užili vse sadove, ki jim jih nudi prostost in bela opojnost. Seveda se bodo mnogi v mislih nenehno vračali k šolskim klopem in prostorom, ki so postali neločljiv del njihovega življenja, drugi pa bodo prosti čas prebili na snegu, na obiskih in izletih, ali pa ob pomoči staršem pri njihovem vsakdanjem domačem delu. Karmen Zidar, učenka 4. razreda iz. Rudnika: »Če bo sneg, bom odšla k babici v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Tam se bom sankala, ali pa se kako drugače igrala na snegu. Zelo rada bi se naučila tudi smučat in to, če bi bilo mogoče, že drugo leto. Smučanje, sankanje in razne igre na snegu so namreč moja največja zimska radost. Z uspehom v šoli, ki bo — kolikor vem — prav dober,sem kar zadovoljna, bil bi pa lahko seveda še boljši.« vem Gradcu in tam — tako kot doma — smučala ali pa se s sestrično ig®1'11 snegu. Sneg je zame največja zimska radost.« Zinka Nartnik, učenka 7. razreda iz Dolenje vasi: n*1 »Proste dni bom deloma preživela doma, deloma pa pri stari mami v Pf0' s® 1 j|J' nad Zaklaneem. Doma se bom najbrž s prijateljicami in prijatelji san • smučala in se, če bo naneslo, tudi kepala. Smučat žal še ne znam, ker v 5- r « du, ko smo pripravljali smučarski tcčaj,ni bilo snega, zato pa se zaenkrat f sankam. Drugače pasem z uspehom v šoli, ki bo kot vem prav dober,kafz* ‘ , voljna.« Eva Maurer, učenka 2. razreda iz Brezij: mll. »Z dobrovskimi taborniki bom najbrž, odšla v Kranjsko goro smučat-čam in sankam se rada že odkar pomnim, posebno še, če je za to primeren Da bi se nekoliko bolje seznanili s temi počitniškimi željami naših otrok, pa tudi s šolskimi uspehi, ki so jih ti, oziroma jih bodo dosegli ob koncu prvega polletja, in o tem kako tudi sicer doživljajo zimo, smo obiskali nekaj naših krajev in med otroki pripravili pričujočo anketo. Polona Zbelnik, učenka 3. razreda iz Dvora: »Glede na to, da bom v šoli najbrž odlična in sem se v minulem polletju pridno učila, bom počitnice namenila smučanju. Tega res še ne znam najbolje, saj nimam pravih priložnosti, da bi se naučila, vendar pa mi za prvo silo že gre. Med počitnicami bom mogoče odšla tudi k sestrični na Pristavo pri Polho- Majda Grbec, učenka 8. razreda iz Polhovega Gradca: »Počitnice bom v glavnem preživela kar doma. Vendar najbrž ne v celoti. S starši bom verjetno odšla tudi k stari materi v Zalog in tam preživela kak dan ali dva ob sankanju, branju in pletenju. Rada bi tudi smučala, toda še vedno nimam smuči in potrebne smučarske opreme. Sicer pa naj povem, da je sneg in snežna belina tisto, kar me pozimi najbolj privlači. To še zlasti tedaj, kadar ni preveč muhasto vreme, se pravi, ko nam je to tudi sicer naklonjeno.« Janko Koprivec, učenec 6. razreda iz Dobrove: »Čeprav še ne vem točno, kakšen bo uspeh v šoli, počitnice vseeno nestrpno pričakujem. V glavnem jih bom preživel doma ob branju in gledanju TV, morda pa bom šel tudi k stricu v Polhov Gradec ali smučat v Črni vrh. Smučat sem se v glavnem naučil že na šolskem smučarskem tečaju v 5. razredu, se pravi lansko leto, nekaj pa sem znal že od prej. Če med počitnicami slučajno ne bi bilo snega, pa smučanje seveda odpade.« Eva Maurer Majda Grbec Janko Koprivec Zinka Nartnik A OB USTANOVITVI ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ Po ustanovitvi temeljne telesnokultume skupnosti občine Vič-Rudnik je 01 a na en' prvih sej občinske skupščine ukinjena dotedanja občinska zveza za •elesno kuluro, ker je postala nepotrebna. Skupščina TTKS je namreč s svojim ^vršnim odborom in drugimi samoupravno formiranimi organi na delegatski uazi in komisijami prevzela večino nalog, ki jih je prej opravljala občinska f 'eza za telesno kulturo. Najbistvenejšo spremembo predstavlja prenos veri-'kacije programov telesnokulturnih organizacij in odobravanje za to potreb-i .finančnih sredstev v pristojnost skupščine in njenih organov, medtem ko je P eJ vršila razdelitev finačnih sredstev, ki so bila namenjena iz občinskega Pro računa za telesno kulturo, občinska Zveza za telesno kulturo. lelesnokultume organizacije so v novem skupščinskem sistemu pridobile "'ožnost samoupravnega uveljavljanja in dogovarjanja v okviru zbora izvajal-“v s*pupščine TKS,- ki ga sestavljajo izključno delegati iz telesnokulturnih TOjtiizacij, izvoljeni iz vodstev, kot neposredno iz članstva. , I .’pm pa so se v telesni kulturi izoblikovala nova razmerja. Portoroški . .P1’ jih verificirale vse telesnokultume skupnosti v Sloveniji, nasobve-kot na n°Ve usrner'tve ta*co v vrhunskem in drugem tekmovalnem športu, na področju športne rekreacije. Tem novim ciljem in načelom morajo biti agojeni bodoči programi telesnokultume aktivnosti, ki so na eni strani šd<) eni S Paritetno razvrstitvijo panog in sistemom selekcije v vrhunskem u, na drugi strani pa morajo zagotavljati čimbolj množično športno re-^acijsko dejavnost občanov. ezisče dela je preneseno na nosilce telesnokultume dejavnosti v občini: na v ovne telesnokultume organizacije in šolska športna društva ali druge akti-• e sam sistem tekmovanj, razen tistih, ki posegajo v kvalitetni vrh, je po me ? Prcurejcn tako, da se bodo tekmovanja odvijala predvsem v občinskem, p cm 'jubljanskcm, ali kvečjemu v regionalnem merilu, tet ■ VSa*C' *P°r,n‘ panogi, ki jo gojimo v občini, bo treba skrbeti za njen kvali-nudi raZVOb uP°števajoč prioritete, istočasno pa izrabiti vse možnosti, ki jih pros ^ani>^a za mn°žično športno rekreativno dejavnost. Zato se bodo morali vati T' izvaialcev telesnokulturnih aktivnosti najprej medsebojno usklaje-•ekni° Pano8ah- Pri tem pa bo treba, kot že rečeno, upoštevati delež p 0Vamega in rekreativnega programa. Taks UV S 56 vPrašanie organizacije in izvajanja usklajenih programov dela. ure n° 0Perativno delo pa presega okvire sedanje skupščine TKS, njenih racjje°v ln komisij. Zato je nujno potrebno povezati telesnokultume organi-°rgan' f ose*1no asociacijo. To vlogo pa naj bi prevzela Zveza telesnokulturnih V itICI,V °bčini, ki jo nameravamo ustanoviti. Proer *rU ^veze bi se torej vršilo dogovarjanje in usklajevanje operativnih pro ov osnovnih telesnokulturnih organizacij med seboj. Zveza pa bi te UStre*me Podlagala v potrditev skupščini TKS in dobila za izvajanje tudi raj0 ij13 srcdstva. Organi Zveze pa bi bili tudi nosilci operativnih nalog, ki izvi-neoa , sPreiet>h načel nove organizacije vrhunskega in množičnega rekreativ-?.ve^°rlne®a adejstvovanja. djl za le Pravno telo, zato mora imeti posebno skupščino, ki jo sestavljajo 50 osno VSe*' P°dPisnikov samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze. To ^ako VnC te*esn°kulturne organizacije, ki so registrirane in delujejo v smislu te|esn a,° društvih, šolska športna društva, nekatera društva, ki posegajo v nODoiv* tUro z delom svojih aktivnosti (taborniki) ter predstavniki družbe-pVm{nih organizacij. naS|cdPostavUanju sheme delovanja, vodstev in organov smo upoštevali zlasti PralcnJ®: Šah. ICno ležišče dela je na delu strokovnih odborov po posameznih pano-^ aiorj, no8e’ ki so prioritetne v republiškem in mestnem ali občinskem merilu i°bčini n| ,akor imeti samostojni strokovni odbor, za ostale panoge, ki v naši Hiti v vi- 5tev''čno močno razvite, pa bi se moralo več sorodnih panog zdru-■’Kupne ( 1 odbore (npr. borilni športi, vodni športi). LIGA MLADIH '•s^sitok OVn'h odborih po panogah bi morale biti zastopane tiste osnovne n,°valnc lurrie organizacije, ki izvajajo program za to panogo v športno-tek-n^i izv 'tl °z'ru’ dolska športna društva, v katerih panogah gojijo in predstav-Zyez ,a Cev rekreativnega programa v okviru panoge, j . k' bila organizirana čimbolj enostavno, predvsem zaradi velikega ‘j tve v 0r ania ,elesnokulturnih delavcev, ki bi bili pripravljeni sprejeti zadolži- |*pred4d";h Zve7e Jsednii; jn ’Voscstavljajo predsednik in podpredsednik, ki sta lahko tudi pred-I r<;dseds>*,0t?Predsedn'k skupščine Zveze in predsedniki strokovnih odborov. 'a,eriih bj° * S'ccr številčno, vendar istočasno predlagamo statutarni sklep, s 1 ijih ] c zrnanjšali število članov izvršnega odbora skupščine TKS od seda-1 Shema 7 a,i.9 članov. 1 šoiska šn brc'dvideva. da se ukinejo dosedanje komisije za tekmovalni šport, | ri*terdy 03 druS,va *n rekreacijo. Zveza bi imela organizacijskega sekre-1 'eni ostaj. a str°kovna sodelavca: za tekmovalno in rekreativno sfero. V zvezi s j I’aj bo ?dl,rt.° vprašanjc rekreacije v okviru TOZD in krajevnih skupnosti: 10hCrativno 0rmiran poseben strokovni odbor, ali le koordinacijski odbor v ‘H s*rokovnemu sodelavcu za rekreacijo, j °vo|j jasnJv kompetenc med Zvezo in skupščino TKS in njenimi organi je Jic, ali jn j, , Nchaj ostalih problemov pa je šc odprtih. Takšno je npr. vpraša-'ahko ima, ^organizirana Mestna zveza telesnokulturnih organizacij, kar *iltclji pa L ° Posodice tudi na delo in delokrog strokovnih odborov. Predla-^trebno n a,ramo- da predložena shema organizacije Zveze nudi prav tisto Predpon ozn«*s‘ prilagajanja vsakim novim razmeram. Mm,ur„,l Pa je seveda, da čimprej oživimo delo v okviru nove Zveze tele- nih organizacij. Predsednik iniciativnega odbora: ING. JANEZ ŽVOKELJ Z namenom, da bi v strelske vrste pritegnili čim večje število mladih in bi na ta način tudi dvignili kvaliteto na tekmovanjih, so v naši občini v mesecu decembru priredili strelsko tekmovanje, imenovano Liga mladih. Najboljši predstavniki z vsake osnovne šole so sc pomerili med seboj v posebnem ligaškem tekmovanju. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh pionirjev (20-1-5 strelov) in treh mladincev (40-J-10 strelov). Enako so imele sestavljene ekipe tudi dekleta. Tekmovali so samo v nacionalnem programu. Vsaka šola se je povezala z bližnjo strelsko družino, ki jim je omogočila redne treninge in organizacijo ligaškega tekmovanja. Najboljši pa se bodo med seboj pomerili koncem januarja v finalnem srečanju, ki bo tudi odločal o zmagovalcu. Učenci in učenke osnovne šole Vič sodelujejo s strelsko družino Bratje Gregorič, ki jim je omogočila redno vadbo na njihovem strelišču. Po besedah tovariša Košaka, ki vodi delo z mladimi strelci z Viča, je ta oblika sodelovanja šole z bližnjo strelsko družino najbolj primerna za dvig kvalitete strelstva pri nas. Poleg tega pa se močno poveča zanimanje za ta šport med mladimi, ki ponekod ne najdejo pravih možnosti za svoj razvoj. Vsekakor bi kazalo vložiti več naporov in seveda tudi sredstev za boljšo ureditev nekaterih strelišč, ki v sedanjem stanju nudijo le skopo in najnujnejšo opremo. Z Ligo mladih je organizator vsaj začasno vzbudil zanimanje mladine za to športno panogo, ki se že vrsto let trudi doseči čim večjo množičnost. Kazalo bi Utka tekmovanja ponavljati in pritegniti k sodelovanju tudi ostalo, že izvenšol-sko mladino. INŽENIR ZA VOLANOM Tekmovalni šport postaja vse bolj in bolj domena mladih. V večini postanejo tekmovalci pri prehodu v tretje desetletje že počasi veterani in se ne morejo kosati z mladino. Obstajajo pa tudi športi, kjer je potrebna telesna in duševna zrelost, športi, ki zahtevajo tudi sposobnosti odraslega človeka. Ena izmed takih športnih zvrsti je avtomobilizem. V tem sestavku bi vam rad predstavil športnika, ki je s svojo vztrajnostjo in zagrizenostjo svoj uspeh dosegel sorazmerno pozno. To je Miha Simončič, ki je s svojim sovoznikom M. Tancigom dosegal prvo mesto v državi v avto rally športu v razredu do 785 kubikov. S svojim vozilom je premagal tudi vse tekmece v republiškem merilu in postal prvak Slovenije za leto 1976. Tako je vsem dokazal, da je bil v minulem letu resnično najboljši. Miha je tako rekoč neprenehoma v stiku z avtomobili, čeprav se tekmovalno udejstvuje le malo časa. Kot študent je pričel pri AMD ŠOLT poučevati bodoče voznike o vseh skrivnostih avtomobilskega prometa. Tudi po končanem študiju, ko je postal diplomirani inženir lesarstva, je ostal zvest avtomobilizmu. Se vnaprej vodi tečaje o prometnih predpisih in vzgaja novi inštruktorski kader pri AMD SOLT, ki se je preimenoval pred kratkim v AMD Zvezda. Z delom dohodka od poučevanja so v društvu ustanovili športno sekcijo in tako je tudi on pričel svoje sposobnosti meriti z vrstniki na rally tekmovanjih širom naše države. Ves svoj trud in denarna vlaganja v ta šport pa je letos kronal z zmago na državnem prvenstvu. Nekaj vtisov je povedal tudi sam: »Vsekakor sem zadovoljen z rezultati letošnjih rally tekmovanj, kjer sva s sovoznikom zasedla najboljše mesto. Bolj kot z minulimi uspehi pa se ukvarjam s problemi za naslednjo sezono. Ker jc ta športna panoga draga in ker smo kot društvo bolj na kratko z denarjem, je vprašanje, če bom lahko nastopi! tudi letos. Le ob finančni pomoči tovarne Sava iz Kranja in skromnimi dodatki iz drugih virov se lahko zgodi, da bom moral prenehati s tekmovanji. Toda. kot vsi športniki tudi sam upam na ugodno rešitev problema in na ponovne uspehe v bodoče.« Poleg avto-moto športa pa Miha ne zanemarja drugih panog. Kot izvrsten smučar tudi to znanje prenaša na mladino in odrasle in tudi v košarki se lahko kosa z mnogimi šolanimi športniki. Vsekakor imamo v naši občini športnika, na katerega zaradi njegove skromnosti vse prepogosto pozabimo. Poleg Simončiča velja za uspehe v minulem letu pohvaliti tudi Aleša Črnivca, ki je s sovoznikom Kastelicem v istem razredu kot Miha dosegel na državnem prvenstvu tretje mesto, v republiškem merilu pa je bil v obrnjeni postavi kot sovoznik drugi. Ti rezultati kažejo, da imamo v občini vrsto odličnih rally voznikov, ki dosegajo lepe uspehe v republiškem in državnem merilu. ŠPORTNE DROBTINICE V začetku januarja so se v Kranjski gori zbrale vzgojiteljice VVZ vseh ljubljanskih občin na smučarskem seminarju. Predelali so program smučanja za predšolsko mladino in program dela za pridobitev športne značke. Razveseljivo je, da se je iz naše občine udeležilo seminarja kar 13 vzgojiteljic. Sredi januarja so se v Kranjski gori zbrali tudi predavatelji telesne vzgoje iz naše občine. Temeljito so se seznanili z nekaterimi smučarskimi novostmi in se pripravili na pedagoško delo na snegu. Seminar je odlično uspel! Mladi plavalci PK Ljubljane ne mirujejo v zimski sezoni. Poleg rednih treningov se udeležujejo raznih tekmovanj in plavalnih mitingov v pokritih bazenih, kjer dosegajo odlične rezultate. S številnimi rekordi sta se doslej še najbolje odrezala pionirja Bučar in Sluga, kar kaže, da se na Koleziji razvija nov rod odličnih plavalcev. Na petem tekmovanju v gimnastiki za Pokal mest v Novem Sadu se je odlično uvrstil tudi telovadec TVD Partizan Trnovo, ki je bil najboljši na krogih, v skupni razvrstitvi pa je bil drugi. S tem je ponovno dokazal svojo vrednost v borbi z vrstniki iz reprezentance. Znani smučarski delavec Jure Bokal, učitelj in demonstrator smučanja, je 5. januarja postal srečni očka. Sedaj bo pogosto smučarske palice v rokah zamenjal z jokajočo hčerkico. Čestitamo! TRIM OBVESTILA Kot že vrsto let doslej tudi letošnjo zimo prireja TKS naše občine smučarski tečaj za našo mladino. Za razliko od prejšnih let, ko je bil med šolskimi počitnicami samo en tečaj, bosta letos pripravljena dva. Prvič se bodo lahko prijavili tudi odrasli, ki si žele izpopolniti smučarsko znanje. Tečaja bosta od 24-1-1977 do vključno 29-1-1977 in od 31-1-1977 do vključno 5-1-1977 v Mojstrani. Tečaj bo organiziran v obliki vsakodnevnih prevozov na smučišče in nazaj. Odhod izpred kina Vič bo ob 8. uri in povratek ob 17,30 uri. Tečajnina znaša za otroke 550 din, za odrasle pa 750 din. V ceno je vračunan prevoz, enolončnica in strokovno vodstvo. Prijave sprejema TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14, od 10. januarja dalje — vsak dan nd 13—14,30. ure. Tudi letošnjo zimo imajo občani možnost redne vadbe na tekaških stezah, ki so jih pripravili marljivi delavci SK Brdo in SK Krim. Komisija za rekreacijo pri TKS naše občine je v sodelovanju z obema k! uborna pripravila kar dve redno vzdrževani tekaški progi, ki omogočata vsem občanom redno vadbo na snegu. Poskrbeli so tudi za tiste, ki nimajo svoje opreme. Vsako sredo si lahko občani od 15. ure do 18. ure izposodijo tekaško opremo v domu družbeno političnih organizacij na Brdu, kjer ima svoj sedež SK Brdo. Velja opozoriti na množična tekaška tekmovanja v tej sezoni, za katera pa si samo z redno vadbo lahko pridobite potrebno vzdržljivost in tehniko teka na smučeh. Zato ponovno vabimo vse prijatelje športa v bele smučine. Z novim letom se je tudi pričela plavalna rekreativna sezona za vse ljubitelje športnega gibanja v vodi. Za naslednjih 6 mesecev si lahko zagotovite redno enkrat tedensko plavanje v pokritem kopališču v Tivoliju in kasneje na Koleziji.' Prijavnina znaša 180 din, ki jo lahko vplačate v pisamiTKS Ljubljana Vič-Rudnik, ali pa pri predstavniku PK Ljubljane na bazenu samem. Poleg organiziranega plavanja v tekmovalnih progah je rekreativcem na razpolago s strokovno pomočjo tudi predstavnik PK Ljubljane. Njegova strokovna usposobljenost pa je doslej vse prepogosto ostala neizkoriščena. Posebno vabimo posameznike, ki kart za rekreativno plavanje ne dobe v podjetju. kjer so zaposleni. Nc odlašajte, kajti kmalu bo poletje. Zato si pravočasno zagotovite potrebno plavalno kondicijo. ENODNEVNA LETOVANJA ZA MALČKE Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira v prvem teinu šolskih počitnic enodnevna letovanja za predšolske otroke v starosti od ! t<' 7 let s smučanjem in sankanjem. Letovanje skupin bo organizirano pod strokovnim vodstvom vzgojiteljev in smučarskih vaditeljev. Odhodi avtobusov bodo vsak dan izpred stavbe občine Ljubljana V k I J nik, Trg MDB 7 ob 9. uri s povratkom ob 15. uri. Cena za cel teden znaša 450 din. v to pa je vračunana enolončnica, čaj, vodstvo in prevozi. Prijave z istočasnim plačilom sprejema Zveza prijateljev mladine Trg MDB 14 do vključno 20. januarja. Vse ostale informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 22-603. LETJA KUP ŽEUA ZA NAŠE PIONIRJE Ila VreZ"'"' ” " > renie c ^ken, ulj *ud' nasploh moje največje veselje pozimi. Na kakem smu-a j v zin,. kr*a,nem ,ečaju do zdaj še nisem bila, sem se pa vpisala na plavalni ,,,, em bazenu v Tivoliju v Ljubljani. Poleg smučanja in sankanja i i KoC« rad‘a tudi Plavam. *r,l'a ali n-,001 rncd Počitnicami še imela prostega časa, bom doma brala, se 1 Pomagala mami.« Koi. nureda iz l juhgojne: 1 V *ar2adov l'09 Se ne vem točno, toda mislim, da bom prav dober. S tem 5 P<)dalj§anc)‘"n' Posebno še zato, ker sem v šoli velikokrat tudi popoldne. U^a'P*Zazd rinjU namre^ P^cm domače naloge, berem in sc učim. aJ ■c ne znam, zato bom med počitnicami raje kar doma spal, se igral na snegu, sankal in drsal, ali pa odšel k teti v Žažar. Cc bo dovolj snega, bom pa seveda naredil tudi sneženega moža.« Mojca Žvokelj, učenka 3. razreda iz Podolnice: »Najbrž bom vse proste dni doma. To zato, ker imam že doma dovolj snega in se bom lahko kar tu sankala in igrala na snegu. Smučati za enkrat še ne znam, ker nisem bila še na nobenem smučarskem tečaju, sankanje pa mi že kar gre. V šoli pa bom najbrž dobra. To res ni najboljše, saj sem pričakovala boljši uspeh, vendar pa sem s tem vseeno kar zadovoljna. Bo pa drugič boljše.« Bernard Zdešar, učenec 5. razreda iz Horjula: »Počitnice bom deloma preživel ob smučanju na Samotorici nad Horjulom, kjer bo — kakor pravijo — zopet začela obratovati vlečnica, deloma pa doma ob kidanju gnoja in drugih kmečkih opravilih. V šoli bom prav gotovo odličen — doslej sem bil namreč še vsako leto — zato se počitnic z vsestransko sprostitvijo še toliko bolj veselim. To še tembolj zaradi tega, ker sem v šoli predsednik razredne skupnosti in imam poleg učenja tudi druge odgovornosti.« Darja Rus, učenka 1. razreda z Vrzdenca: »Za kak dan ali dva bom najbrž odšla k babici v Suho krajino na Dolenjskem. Tam se bom — tako kot že nekajkrat doslej — drsala po zaledenelem močvirju ali pa počela kaj drugega. Kolikor bom doma, bom tudi smučala, če bom le do takrat dobila smuči in če bo seveda dovolj snega. V šoli pa bom zdaj ob koncu prv ega polletja najbrž izdelala s prav dobrim uspehom, česar se, tako kot samih počitnic, zelo veselim.« BRANKO VRHOVEC Mojca Žvokelj Karmen Zidar Andrej Ko/jek Rernard Zdešar Zvonka Rus DOBILI SMO PISMO NASA OBČANKA GA JE NASLOVILA NA CESTNO PODJETJE LJUBLJANA Že dolgo se miselno pripravljam, da napišem nekaj besed o položaju naše Hajdrihove ulice. Prvotno sem nameravala dati ta sestavek Delu za rubriko »Pisma bralcev«. Ko smo zadnjič oddajali prispevke za ceste, je bilo na naši ulici slišati precej godrnjanja. Nekdo je bil rekel, da je naša ulica zato v takem strahotnem položaju, ker ni donosna! Prav zdaj je ta cesta v takem položaju, da je kar sramota. Če bi imeli vsaj oddeljene pločnike, kamor bi ne segel kamen iz ceste! Na cesti so jame, če je dež pa so polne vode, ki »blagoslavljajo« mimoidoče. Ob straneh ceste pa so ogromne količine kamna drobljenca, ki je bil tako bogato navo-žen pred nekaj leti. Ko so ta kamen odrinile od sredine avtomobilska kolesa, je cestno podjetje pripeljalo nov nasip in za tem kar naprej nove nasipedočim je POT NA GRIČ NA ZGORNJEM To je edina ulica s tako lepim imenom v Gornjem Rudniku, ki se je poslužuje kakih 12 hiš posestnikov. Vodi v breg ter je makadamska. Lastniki hiš so že pred 2 letoma plačali prispevek — za asfaltiranje. Ni pa še prišlo do posodob-Ijanja te ulice. Kdaj bo ulica asfaltirana? Drug problem je razsvetljava ulice, ki je tudi nujna, vendar tu ni pravega soglasja med uporabniki. Čas hiti, material je vedno dražji. Ali nas podeželje prehiteva? Poznam naselje Drežnica pri Kobaridu, ki je 500 m nad morjem, pa si je pred 2 letoma zgradilo 6 km asfaltirane ceste, večinoma z lastnimi sredstvi. Takih primerov na podeželju je še več. Ali naj bo predmestje Ljubljane še vedno tako zaostalo? STANKO SKOČIR I! ob straneh toliko nakopičenega kamna, da se nas bog usmili! Bi ne moglo Cestno podjetje poslati v gotovem časovnem razdobju enega ali dva delavca z grabljami, ki bi enostavno potegnili kamenje od strani na cesto in zapolnili luknje? Vedno mi tudi pride na misel, koliko stane vsako novo posipanje, ko bi se lahko izvršilo z majhnimi izdatki. In po vsakem posipanju bi bilo potrebno poslati nekoga pogledat, kako sc je delo iz\ ršilo. Pa tak položaj s tem kamnom ni samo na naši cesti, temveč v vsej naši okolici! Naj omenim tudi še tole: ko sem pred 2 letoma šla zjutraj ob osmi uri na Tržaško cesto v trgovino, je bilo v našem parku morda več kot deset delavcev, ki naj bi pokosili park, ki je pa bil pokošen pred kratkim! Tam zgoraj pri spomeniku sta stala dva tovariša, ki sta menda bila pripeljala sem delavce. Stopila sem do njih in jima rekla, kar je bilo potrebno zaradi dela in stroškov, ki niso bili potrebni. Nobeden mi ni odgovoril nobene besede. Ko sem se po dobrih desetih minutah vrnila iz trgovine, je bil park popolnoma prazen...! To je tisto, kar imenujemo mi majhna storilnost! Če ne bi tega napisala danes, bi morda pa jutri in raje sem se odločila za to pot, kakor pa za časopis. L. M. IZ HAJDRIHOVE ULICE SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik za posebne uspehe,dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti. Občanom ali organizacijam se podele priznanja in nagrade v pisni, denarni ali drugi obliki. Obliko in višino nagrad določi občinska skupščina s posebnim sklepom. Predlog za podelitev priznanj in nagrad mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predloge za priznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana-Vič-Rudnik družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva, združenja in občani. Predlogi za priznanja in nagrade morajo biti predloženi žiriji najkasneje do 15. marca 1977 na naslov: Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Žirija za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB7. Vse informacije daje tajnik žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik. ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBVESTILO Obveščamo pripadnike TO, člane ZRVS ter mladino, vključeno v TO, da bodo v letošnjem letu prejemali revijo »Naša obramba« za polovično ceno, razen mladine, vključene v enote TO, ki bo to revijo prejemala brezplačno. Razliko do polne cene te revije bodo sofinancirale skupščine občin in mesta Ljubljana. Zato prosimo vse, ki bodo to revijo prejeli, tudi če niso bili dosedaj njeni naročniki, naj te revije ne zavračajo, saj je v njej objavljeno veliko prispevkov z vsebino, s katero se morajo kul pripadniki TO, ZRVS, struktur CZ in SLO sproti seznanjati-Revija bo izhajala na KO do 100 straneh kot mesečnik s celo* letno naročnino vsega 50,00 din. SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO. VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 11 I NAGRADE IZŽREBANE Na naslov našega uredništva smo do vključno 6. januarja dobili kar 570^ tev nagradne križanke, ki smo jo objavili v zadnji številki. Tri enakovreO nagrade v višini 400,00 din prejmejo: I. Pavla BRESKVAR, Ljubljana, Vrhovci cesta XVII-10 ' 2. Bojana BELIČ, Brezovica 98, 61351 Brezovica pri Ljubljani 3. Zvonka CIZELJ, Viška cesla 49 B3, Ljubljana. Vsem nagrajenkam, ki bodo nagrade dobile po pošti, iskreno čestit*' PRAVILNA REŠITEV j V UIIMVIIll UtlHfl M*K »Mirtu mur ■um w nabi UMU MUU (lili UM rubi • Kil 'IlilC utnm Aid* Itiuu i r i com r R b M O S r O 1/ v/ ij5 n j J Mtt R. O m A A/ o p / 3" E It r \ IL Uti »lili U P A R E c rut lili tlllil O iu«si ■mi S A/ S5 IU4HCJJ rt,: Ulil! Itd« B O R A •MUm 1XLL_ Hlllli v Mfnuii umu T R IllllttU' g O v A R um tun A V umi iitii M E r tuui uit A s HI til U MIH mili* E V O R. A mu D / A/ »immUI S T R A/ umi 71“' L II Ulil X* c E sS E N UM MO SJ&- U N A TRT HiiilU UMI XK. J A M / C VM HI 41» N Al t- J' T A R A umih Mllt »1 mili sT R E N w- L A timi UMI IIKM o L E RŽf A L UMlU« t Ml iititi« Ulil tuu« i>, A Republiška skupščina, ki je v decembru 1976 sprejela davčne instrumente za leto 1976, je sprejela predpise o davku iz skupnega dohodka občanov za leto 1977. V tem letu bo znašal neobdavčljivi del 110.000 di-. narjev, olajšava za vsakega vzdrževanega družinskega člana 33.000-''' din, za vsakega vzdrževanega otroka, motenega v duševnem ali fizičn® razvoju, pa 49.500.— dinarjev. Ti predpisi bodo za leto 1977 bistven0 zmanjšali krog zavezancev davka iz skupnega dohodka občanov in b° zato posvetiti posebno skrb naravnanosti za plačevanje akontacij. I?a n . bo prihajalo do preplačil, tako kot so bili primeri dosedaj, bodo akon tacije davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1977 v skladu z -e8^, nom predpisane le zavezancem, katerih davčna osnova za leto l’* 7 presega 50.000.-— dinarjev. Datum: 8. L 1977 V k { v ji e c r z t j ii c ti c d ! 1 t ( t 1 t { 1 t C t I