^^;B9ll\All/l%IIf l/l I i #*TP iteu"km 4s- Naročnina za LjuJ*U*n«lco H WL iffl HhL JV K&flf H H H H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 100 lir (m i® WSh^. Jlf WKK - JB IB H IB--- gBj H Gregorčičeva ulica 33 Tel. inoBemstvo 110 lir), aa */> PM H lik. BF ■ wl. Bi MHŽIM Hi ■ 25-52. Uprava; Gregor teta 50 Ur za '/« leta 26 čičeva ul. 27. Tel. 47-81. Ur, mesečno 8 lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača In tožile v Ljubi .lani Časopis za Irfcviao, Induatrlio, obrt In denarništvo nici v LjublS^ftt. 11.»». Izhaja rnsapketekek__________________________________________________________________________________Ljubljana. petek 2. junija 1944 Preis ■ Cena i 0*80 Načrti za hnrattko industrijo Prijava gradbenega materiala Šef Pokrajinske uprave sporoča pod VIII št. 4324/1 sledeče: Po čl. 6 naredbe Vrhovnega komisarja o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 9. maja t. 1. (^Službeni list« št. 121/39) morajo imetniki gradiva ali pomožnega gradiva, gradbenih strojev in gradbenega orodja do 5. vsakega meseca prijaviti Pokrajinski upravi svojo zalogo po vrsti, velikosti in kraju s stanjem koncem predhodnega meseca. Prijavi ni zavezano gradivo, določeno za gradnjo, ki je bila že dovoljena po tej naredbi. Prijave se vlagajo pri oddelku VIIT., odseku za oskrbo Pokrajinske uprave, na obrazcih, ki so isto-tam na razpolago. V prijavah je ločeno navesti gradivo (opeka, cement, apno, gradbeni les, gradbene kovine, steklo, cementni in keramični izdelki itd.). Prijava se sme združiti z ono, ki je predpisana po uredbi o kontroli zaloge blaga z dne 14. junija 1940. Združenje trgovcev. Cepljenje zoper tifus Vsi lastniki in uslužbenci obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, javnih kuhinj, mlekarn, slaščičarn, pekarij, trgovin z živili itd., prav tako pa vse strežno osebje zdravstvenih zavodov, vse perice in v pralnicah uslužbeno osebje se mora obvezno cepiti zoper tifus. Kakor prejšnja leta bo tudi letos to cepljenje opravljeno z zauživanjem tablet zjutraj na tešče. Cepljenje zoper tifus bo od 5. do vštetega 10. junija, razen na praznik sv. Rešnjega telesa 8. t. m., vsak dan od 7. do 8.30 zjutraj v prostorih mestnega fizikata. Za moške bo cepljenje vsakokrat v II. nadstropju Mestnega doma, za ženske pa v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu St. 10 v mestni ambulanci za nepremožne. Vsak je dolžan priti k cepljenju štiri zaporedne dni ter naj po možnosti prinese s seboj kozarček za vodo, ki jo 1k> treba popiti po zaužitju tablete. Pobiranje odrezkov za izredne dodatke Vse trgovce, ki so dobili sirup in marmelado kot izredni dodatek £a binkošti pozivamo, da prineso odrezke 7. in 9. junija naravnost na Prevod, Gosposka ulica 12-11., soba št. 10. Odrezki morajo biti v kuverti z dvema seznamoma, na katerih mora biti razvidno, koliko je bilo oddane marmelade in koliko sirupa. Oddaja pnevmatik V smislu naredbe Šefa pokrajinske uprav,? — 8. št. 1153/2 od 17. marca 1944 (Služb, list št. 39/20 1944) se morajo oddati v petek! dne 9. junija 1944 od 15. do 17 pnevmatike (plašči in zračnice) vseh dimenzij za tovorne avtomobile. pri oddaji je Ireba navesli evidenčno številko (L. B.) prizadetega motornega vozila. Oddati je treba prav tako pnevmatike, tovornih avtomobilov, v kolikor so bilt osigurani (rezervirani, »sicherge-»tellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje Javna skladišča, Ljubljana, Ciri! Metodova cesta (prej Tyrševa), št. 33, skladišče x. »Matica Hrvatska« je izdala knjigo z naslovom »Izgledi in problemi hrvalskiega gospodarstva«. V knjigi je med drugim objavil doktor inž. Cutvarič, urednik hrvat-skega gos)>odarskega mesečnika »Ekonomist«, članek o razvojnih smereh hrvatske industrije. V članku pravi med drugim, kakor posnemamo iz »Deutsche Adria-Zeitung«: Z razpadom bivše države in nastankom Neodvisne Hrvatske se je začela za hrvatsko industrijo nova faza, ki je istočasno tudi pomenila preobrat v industrializaciji dežele. Nova po načrtu vodena industrijska politika mora v strukturalnem oziru upoštievati stanje hrvatske industrije ob nastanku nove države. Po podatkih hrvatskega socialno-gospodarskiega državnega zavoda odpade največji del industrijskih podjetij (584 ali 26.12 °/o) na kmetijsko in živilsko industrijo, kar je z ozirom na kmetijski značaj dežele z 80 odstotki kmetskega prebivalstva tudi popolnoma razumljivo. Nato slede: lesna industrija s 454 podjetji ali 20.30%, električne javne in industrijske centrale z 237 in stavbena industrija z 231 obrati ali 10.33%, rudarska industrija s 131 podjetji ali 5.86 odst., kemična industrija s 124 podjetji ali 5.55% in kovinska industrija s 120 i>odjetji ali 3.37%. More se računati, da se bo hrvatski industriji v glavnem posrečilo ohraniti že sedaj zagotovljeni inozemski odjem za proizvode njene lesne, kmetijske, živilske, kemične, rudarske in meta-lurgične industrije. Vprašanje pa je, kako bo mogla plasirati skoraj polovico svoje mirnodobne proizvodnje, ki se je prej prodala izven mej siedanje Hrvatske na ozemlju bivše Jugoslavije. S tem v zvezi je nadaljnji razvoj hrvatske industrije, ki se mora preorientirati glede odjema svojih izdelkov in glede industrijske proizvodnje same. Pri izdelavi hrvatskega industrijskega načrta se morajo predvsem upoštevati naravni pogoji, ki jih nudi dežela za industrializacijo. Kot temeljne točke morajo nadalje veljati naslednje: 1. Ustanovitev oz. razširjenje one industrijske proizvodnje, ki jo Hrvatska še nima ali v nezadostni meri, za katere pa so naravni pogoji dani. 2. Preusmeritev odvišnih industrijskih podjetij v potrebne. 3. Prepoved ustanavljanja ali razširjanja industrijske proizvodnje v prenasičenih industrijskih panogah. 4. Ustavitev obratov odvisnih industrijskih podjetij, ki ne morejo svoje proizvodnje preusmeriti in nadaljevati svoje proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin ali odjema. Čeprav Hrvatska kot izrazito kmetijska država ne more misliti na industrijo, ki bi bila zgrajena na široki podlagi, more vendar industrija mnogo več prispevati k povečanju narodnega premoženja kakor pa kmetijstvo, ki proizvaja samo potrošne predmete, katerih vrednost zaradi razlike v ceni ne zadostuje za nakup potrebnih industrijskih izdelkov. Razvoj domače industrije ne bo samo omogočil rešitev problemov preobljudenosti in zaposlitve razpoložljivih delovnih sil, temveč bo i mogel sčasoma pri počasnem na- rastku dobičkov kot posledico hitrejšega kapitalnega prometa plačati tudi višje mezde in bo s tem povečal kupno moč prebivalstva in zvišal življenjski standard. S tem bo omogočil tudi večjo potrošnjo industrijskih izdelkov in hkrati pa tudi kmetijskih proizvodov. Najbolj važno pri tem pa je, da domača industrija ne bo izkoriščala sahio bogastva naših gozdov in rudnikov, temveč bo tudi stalni odjemalec našega kmetijstva ter bo predelovala in požlahtnje-vala kmetijske proizvode. Poleg tega pa ne bo več največji davčni vir naše kmetijstvo, kar je zlasti važno, ker imamo že itak preveč tako imenovanih pasivnih okrajev. Če upoštevamo racionalno industrializacijo z ozirom na lastne interese in potrebe ter z ozirom na vključitev naše dežele v evropski Oskrba Ljubljanske pokrajiine postaja vedno bolj težavna, čeprav si pristojne ohlasti silno prizadevajo, da bi sie nabavilo čim več kuriva in to čim pravičneje razdelilo med potrošnike. Zlasti skuša premagati vse težave pri nabavi kuriva Pokrajinski gospodarski »vet, kateremu je tudi poverjeno razdeljevanje kuriva. Pokrajinski gospodarski svet je tudi že javnost ponovno opozoril, da je potrebno največje varčevanje s kurivom, toda mnogi potrošniki, zlasti zavodi in nekatere ustanove se kar ne morejo ^dvaditi prejšnjega načina uporabljanja kuriva. Možnosti zai zadostno oskrbo s kurivom pa so v zadnjem času tako padle, da se mora nehati nekdanje brezskrbno trošenje kuriva. Kako zelo nujno je to, naj pokažejo naslednja dejstva. Zaradi uničenja domačih premogovnikov je izgubila Ljubljanska, pokrajina mesečno 10.000 ton premoga. Od tedaj je pokrajina navezana izključno na premog, ki' ga dajo na razpolago nemške oblasti. Po meddržavnem sporazumu med nemškimi oblastmi v Berlinu in monopolno upravo za premog, ki je sedaj v Veroni, je bil za Ljubljansko pokrajino določen mesečni kontingent 8100 ton premoga, od katerega je določeno za industrijo 6780 ton, za vse javne zavode, ustanove, sanatorije, bolnišnice, 120 gostinskih obratov in za 24.800 domačinstev pa vsega skupaj 1320 ton. Ta količina ne zadostuje, saj »Siidost-Echo« opisuje po grškem gospodarskem listu >Ikono-miki Phoni« takole nekdanje in sedanje življenjske razmere in stroške v Grčiji: Pred vojno je bila Grčija na glasu kot dežela, v kateri se da precej dobro živeti tudi s skromnimi dohodki. Mesečna plača 5000 drahem je bila že velika, veliko povprečje prebivalstva je potrošilo mesečno 1500 do 3000 drahem. Navedeno grško gospodarsko glasilo je izvedlo anketo o življenjskih stroških v zadnjem predvojnem letu, katere se je udeležilo 473 družin. Od teh je ^3 družin prijavilo svoj mesečni življenjski gospodarski veleprostor, tedaj veljajo za hrvatsko industrijo kot glavni cilj naslednje naloge: 1. Oskrba d#mačega kmetijstva in kmetijskega gospodarstva z vsemi proizvodi, ki so potrebni za njegov razvoj in za njegovo večjo intenzivnost. 2. Proizvodnja predmetov za kritje potrebe širokih potrošniških množic z blagom, ki temelji na domačih ali cenenih uvoženih surovinah. 3. Izrabitev domačega kmetijstva, rudarstva im gozdov za predelavo. 4. Proizvajanje za evropski gospodarski veleprostor potrebnega blaga z ozirom na dane možnosti in v soglasju z evropskim industrijskim načrtom. 5. Uporaba razpoložljivih delovnih sil. zavodom, ustanovam, domačim kuhinjam in zavetiščem po 4700 ton premoga mesečno. Vrhu vsega pa so nepredvideni dogodki ponovno onemogočili pojiolno nabavo dogovorjenih količin premoga. Pokrajinski gospodarski svet je opozarjal odločujoče oblasti, da se je normalno potrošilo v Ljubljanski pokrajini 18.000 ton premoga mesečno, poleg tega pa še povprečno 6500 vagonov drv na leto in zato mesečni kontingient 8100 ton premoga nikakor ne more zadostovati, zlasti še, ko je dovoz drv skoraj čisto onemogočen. Nemške oblasti so doslej v štirih mesecih zvišale kontingent na 10.000 ton, to zvišanje pa ni moglo kriti niti izpadka, ko po 8. septembru 40 dni sploh ni prišel iz Trbovelj premog za Ljubljansko pokrajino. Pokrajinski gospodarski sviet je nato skušal dobiti po 2500 ton mesečno velenjskega premoga in je dosegel tudi pristanek nemških oblasti na ta predlog. V maju bi se z dobavo velenjskega premoga tudi že lahko pričelo, če zla roka ne bi onemogočila vsako nabavo velenjskega premoga. Tako so domači premogovniki čisto izgubljeni za potrošnike. V tej stiski pač ni druge rešitve, ko da vsi brez izjeme kar najbolj varčujejo s kurivom in zato upamo, da bo apel Pokrajinskega gospodarskega sveta uspešen in da bodo vsi uvideli njegovo nujnost. strošek do 1500 drahem, 24? družin od 1500 do 2500, 81 družin od 2500 do 3500, 38 družin od 3500 do 4500 in samo 29 družin nad 4500 drahem. Vse te družine pa so imele povprečno po 6 članov. Navedeni življenjski stroški so bili razdeljeni takole: 57.51% za hrano, 9.87% za stanovanje, 12.63 odstotka za obleke, 7.39 odstotka za razsvetljavo, kurjavo in snaže-nje, 12.6% pa za tobak, prometna sredstva itd. Povprečno je imela vsaka družina mesečno za prehrano na razpolago 1480 drahem. Od tega je šlo 589; drahem, skoraj 40% za kruh, 184 drahem za meso, 102 drahmi za olivno olje, 89 drahem za ribe, 69 drahem za vino, 66 drahem za sladkor, 65 drahem za mleko, 58 drahem za sir, 54 drahem za sočivje, 36 drahem za krompir, 31 drahem za jajca, 31 drahem za testenine, 26 drahem za riž, 26 drahem za kavo, 25 za mast, 10 za maslo, 19 za olive, navedeni pa niso bili izdatki za čebulo in sadje, ki ste je dobilo po izredno nizki ceni. Na tej statistični osnovi se da napraviti slika o prehrani grških množic. Glavna hrana je bil kruh, poleg tega pa topla jed s sočivjem, rižem, krompirjem ali testeninami, dobro zabeljena z oljem. Meso in ribe so bile nedka jed, mast ali meso na kruhu pa nekaj nenavadnega. Pač pa so Grki uživali dosti sira in vina, ki velja v Grčiji za del hrane. Povprečna grška družina je porabila dnevno 2 oki (1 oka — 1280 gramov) kruha, mesečno pa 3 oke masti, po večini olja, 3 do 4 oke mesa in 2 oki rib. Iz teh navedb se že vidi problematika sedanje prehrane. Kruh se deli v obrokih po 80 gramov, olja pa navadno ni. Po cenah od meseca maja 1944. potrebuje grška družina mesečno samo za 2 oki olja okrog 13 milijonov. Sočivje se večinoma dobi od aprovizacije, riž, ki ga redkokdaj delijo, pa stane v prosti trgovini 4 do 5 milijonov. Toliko stane tudi 6 ok krompirja. Meso, ki je bila tudi prej redka jed, si lahko privoščijo le nekateri. Apro-vizacija skrbi tudi za moko, testenin pa ni na razpolago. Grški način prehrane, ki se močno razlikuje od srednjeevropskega, pomaga nekoliko prenašati težke čase [»manjkanja. V zadnjem mesecu se je dobilo nekaj več živil. Dva parnika sta pripeljala večje količine žita, so-čivja, ribjih konserv, kondenziranega mleka in tekstilnih izdelkov, na poti pa je tudi 4600 ton živil iz Nemčije. Nedavno so delili v Atenah po 320 gramov sladkorja in 960 gramov posušenih rib na osebo, napovedana pa je tudi delitev olja, fižola in graha. Oddaja riža Rižarna bo do 7. junija t. 1. izdajala riž iz skladišča Gregorc & Ko. tudi v popoldanskih urah od 15. do 18. ure. Istočasno obveščamo, da morajo trgovci zaradi nestalnih cen in zelo pomanjkljivega vračanja vreč vrniti vse vreče rižarni v roku 14 dni od datuma računa. Po preteku tega časa ima rižarna pravico, da smatra kavcijo za zapadlo, odnosno sme zahtevati doplačilo za posojene vreče in to v vrednosti, katero bo Prevod določil. Trgovinski odnošaji med Italijo in Romunijo1 Med Italijo in Romunijo sie namerava obnoviti trgovinski promet na ta način, da se najprej odpošlje že naročeno in plačano blago. Italija je že začela tako blago izvažati v Romunijo ter se bo v kratkem dosegla izravnava italijanskih in romunskih dobav. Nato bo začela tudi Romunija dobavljati Italiji blago. V celoti bo dobavila Italija blaga za približno 90 milijonov lir, predvsem tekstilnega blaga. Svoj izvoz bo nato povečala za nadaljnjih 250 milijonov lir. Da bi veljale carinske olajšave za žiei zapadle dobave, sq je trgovinska pogodba, ki je potekla že 31. oktobra 1943 podaljšala do 15. marca 1944. Čim boli variuite s kurivom! se je v lanski kurilni dobi dalo Zivlienhki stroški v Griiil Gostilničarski vestnik VII. redna skupščina Gostilničarske kreditne zadruge v Ljubljani z o. j. bo v ponedeljek dne 12. junija 1944 ob 9. uri v zadružnih prostorih v Ljubljani, Ulica <1 maja št. 5 a slediečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Porodilo: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 3. Citanje revizijskega poročila in rešitve Zavoda za zadružništvo. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Sklepanje o letnem zaključnem računu, uporabi poslovnega prehitita in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. (i. Volitev: a) H članov upravnega odbora in 1 namestnika, b) 2 članov nadzornega odbora in 2 namestnikov. 7. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku. 8. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri me, bi bila sklepčna, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo v smislu § 38. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom med uradnimi urami v zadružnih poslovnih prostorih. Upravni odbor Gostilničarske kreditne zadruge v Ljubljani, zadruge z omejenim jamstvom. Naredba o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« Iz zadružnega registra Pri Hranilnem iu posojilnem konzorciju, kreditni zadrugi drž. nameščencev v Ljubljani se je izbrisal član upravnega odbora inž. arh. Fatur Dragotin, vpisal pa se je član upravnega odbora Mislej Rudolf, magistratu! uradnik v Ljubljani. Pri Nabavljalni in proizvajalni zadrugi brivskih in frizerskih mojstrov v Ljubljani se je izbrisal član upravnega odbora Rep Viktor, vpisal pa član upravnega odbora Podržaj Franc. Pri Nabavljalni in proizvajalni' »Sadjar hi vrtnar« v Ljubljani ae je izbrisal član upravnega odbora Ceč Vilko, vpisal pa član upravnega odbora Gabrovšek Jakob, posestnik in upokojenec v Ljubljani, Rožna dolina. Skupna nabavna in prodajna tadruga v Ljubljani se imenuje odslej Trgovska koloniaino-ftnport-na zadruga v Ljubljani, z. z o. j, Izbrisal se je Jugoslovcnski kreditni zavod v Ljubljani — po končanem konkurzu. Da bi se dosegla najbolj smotrna in najbolj varčna uporaba delovnih moči, gradiva in gradbenega orodja, kakor tudi uravnavala vsa gradbena delavnost na operacijskem ozemlju »Jadransko pri morje«, odrejam na podlagi danega mi pooblastila takole: Člen 1. — Gradnje se smejo začeti ali nadaljevati samo tedaj, če je bila izdana za to gradbena dovolitev po tej naredbi. Za gradnje se štejejo vsa gradbena dela za visoka in nizke gradnje, vštevši vsa gradbena, postranska in pomožna dela, kakor tudi vsa vzdrževalna in prireditvena dela. Gradbene dovolitve po odst. 1. so pot ne bne tudi tedaj, Če prosilec že ima gradivo, orodje in delovne moči. člen 2. — Za vse ob uveljavitvi te naredbe že začete ali pripravljene gradnje, tudi če so gradbeno-policijsko že odobrene, sta potrebna pregled in gradbena dovolitev po tej naredbi. Vse te gradnje se morajo najkasneje mesec dni po uveljavitvi te naredbe ustaviti, če se do tega časa ne izda gradbena dovolitev po tej naredbi. Čl. 3. — Gradben« dovolitve izdaja krajevno pristojni prefekt, v Ljubljanski pokrajini pa šef pokrajinske uprave. Člen 4. — Uradni odpravek gradbenega dovolila mora biti stalno razgrnjen na gradilišču. Člen 5. — Ta naredba se ne dotika postopka za izdajo gradbeno-policijske odobritve. Člen G. — Kdor ima na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« gradivo ali pomožno gradivo, gradbene stroje in gradbeno orodje v svoji posesti ali lasti, mora do 5. dne vsakega meseca prijaviti krajevno pristojni prefekturi, v Ljubljanski pokrajini pa pokrajinski upravi njih količino po vrsti, velikosti in kraju s stanjem konec predhodnega meseca. Prijavi ni zavezano gradivo in pomožno gradivo, določeno za gradnjo, za katero je bila izdana gradbena dovolitev po tej naredbi. Člen 7. — Razpolaganje z gradivom, pomožnim gradivom, gradbenimi stroji in vsem ostalim gradbenim orodjem jie dopustno samo v obsegu gradbene dovolitve po tej naredbi ali pa s posebno odobritvijo pristojnega prefekta, v Ljubljanski pokrajini šefa pokrajinske uprave. S tem se ne posega v zasebiio-pravno lastninsko raz-merjie. Člen 8. — Z ječo ne manj ko 3 mesecev in denarno kaznijo ne manj ko 10.000 lir ali z eno teh kazni se kaznuje: 1. kdor kot stavbeni gospoda:' da pripraviti, začeti ali nadaljevati gradnjo ali jo kot stavbeni podjetnik pripravi, začne ali nadaljuje, ne da bi sie bila izdala za to gradbena dovolitev po tej naredbi; 2. kdor si gradbeno dovolitev zvijačno pridobi; 3. kdor po členu 6. predpisano prijavo opusti ali navede v prijavi lažne podatke; 4. kdor gradivo prikriva ali brez odobritve uporabi ali odda. V kazenski sodbi se lahko izreče zasega gradiva in pomožnega gradiva, gradbenih strojev in drugega gradbenega orodja. Člen 9. — Za izvrševanje te naredbe potrebni predpisi se izdajo 1» upravni poti. Člen 10. — Ta naredba ne velja za gradnje, ki jih izvajajo sami ali oddajo drugim v izviedbo nemška vojska, višji SS- in policijski vodjie, organizacija Todt ali kako drugo nemško oblastvo; ti prav tako niso zavezani obvezni prijavi po členu 6. te naredbe. Trst dne 9. maja 1944. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Denarništvo in zavarovalstvo Ameriške investicije v inozemstvu V kako velikem obsegu *e je že razširil ameriški gospodarski imperializem v deželah zapadne poloble. kaže j »osebno j asno poročilo, ki ga je izdalo ameriško finančno ministrstvo o ameriških zasebnih investicijah po vsem svetu. Po tem poročilu je ameriška plutor kracija investirala v inozemstvu že 9.1 milijarde dolarjev. Gd teh naložb je bilo največ naloženih v Kanadi, namreč za 3.1 milijarde dolarjev. Na drugem mestu je latinska Amerika z 2.5 milijarde dolarjev. Od teh investicij je nalo- ženih za 614 milij<#iov dolarjev v Kubi, 337 milijonov v Braziliji in 311 milijonov v Argentini. V vsem britanskem iiniperiju je bilo zaenkrat investiranih samo 623 milijonov dolarjev. Te številke jasno dokazujejo, v katerih deželah se namerava ameriški kapital najliolj uveljaviti in gospodarsko čim bolj [love&ti svojo moč. Zlato Francoske banke v USA Izjava Churchilla, da Združene države in Anglija ne monejo priznati francoskega odbora v Alžiru kot provizorične vlade, je vplivala tudi na de Gaulleovo zahtevo, da vrnejo ameriške oblasti v USA blokirano francosko zlato. Gre za zlato h rancoske banke. Del tega zlata je bil deponiran v Ameriki že j)red vojno. Največji del pa je bil |K)slan v Ameriko 1. 1940. tik pred nemškim prodorom pri Se-danu. Ameriške oblasti so vse zlato blokirale, da se ga ni mogel niUče dotakniti. V Londonu so prepričani, da ameriške oblasti ne bodo ustregle de Gaulleovi želji, ker bi izpolnitev te želje pomenila priznanje alžirskega odbora kot provizorične vlade Francije. Tudi Belgija ima terjatev proti francoskemu zlatu v Ameriki v višini 60 milijonov funtov. Ta terjatev je nastala, ker je Belgijska banka zaupala Francozom svoje zlate rezerve in je spravila francoska vlada to zlato v Dakar, nakar je s tem zlatom razpolagala vlada v Vichyju. Belgijske oblasti so se nato obrnile na ameriško sodišče, ki je priznalo belgijskim oblastem pravico na prej imenovanj znesek na račun v Združenih državah Sev. Amerike blokiranega francoskega zlata. • Hrvutskn opšta kreditna banka jo izkazala za leto 1943. pri delniški gtavnioi 40 milijonov .kun vključno s prenosom j 7. prejšnjega leta 8.640.021 (pnedlani 0.601.601) kun čistega dobička. — Hrvatska zemljedelska banka v Zagrebu je dosegla lani pri delniški glavnici 25 milijonov kun 372.107 kun čistega dobička proti 484.289 kunami v prejšnjem letu. Premoženjski davek na Finskem je dosedaj dal v šestili obrokih 6573 milijonov finskih mark. Dva obroka; se bosta še plačala in daLa Se 2,1 milijarde miark.__________________________ Razdelitev zemljišč v Bolgariji Od leta 1940. je dobilo 14.500 kmečkih družin, ki so se preselilo iz Dobrudže, 127.300 ha zemljišč za obdelovanje, 32.000 bolgarskih kmetov brez zemlje pa je dobilo 63.000 ha. V Makedoniji je dobilo v dveh letih 20.400 l>olgarskih družin 61.100 ha zemljišč. Romunski kmetijski institut Komunskemu kmetijskemu ministrstvu je bil odobren kredit od 234 milijonov lejev, ki bo uporabljen za razširitev kmetijskega instituta. Predvsem bodo razširjeni oddelki za živinorejo in znanstvene raziskave, institutu pa bodo priključeni tudi laboratoriji za proizvodnjo in preizkušnjo cepiva. |T* p. Zajec j DIPLOMIRAN OPTIK g LJUBLJANA ; ULICA 3. MAJA l PASAŽA ^»k£rf m OKVIRJE izdeluj« specialist W«Kova 4 KLEIN STEKLO PORCELAN I AVGUST AGNOLA ■ ■ ■ [ Ljubljana, Bleiweisova cesta 10 —■ Tel. 24-78 ■ VAN KAIT Dr.Th.&G.BOHME Ljubljana )£% n MRMOL najbolj!« edvejatM Gospodarske vesti Nekateri severnonemški ubrati skupno z Nemško delovno fronto ustanovili potujoči pri učilni rokodelski obrait, v Jcalerih (lobe potrebni pouk posameznim firmam dodeljen« ženske delovne sile. Pred nastopom svojega praktičnega dela pridejo ženske v ta obrat, kjer dobe prvi (X>uk. v bodoče Pa se bodo sposobne ženske izučile v tem obratu za posebne naloge, kot zn varilke, strugarke in kot delavke pri rezkatnih strojili. Ročni seznam nemških poštnih uradov 7. navedbo vodilne številke je izšel in se dobi pri poštnih uradih za ceno 10 fenigov. Seznani vsebuje vse nemfike poštne urade razen onih v Protektoratu in Generalni guberniji. Enotne cene za otroške vozičke je določil komisar za cene v Nemčiji na 27 mark za tovarne in 39 mark za potrošnike. Z .razliko v ceni se morajo kulti vsi stroški in dobiček velepr©-dajajlca in 'trgovca im drobno, izdelujejo se samo še vozički enotnega t i pa. Ilrvatski komisar za cene je na novo določil prodajne cone za radijske sprejemne aparate. Cene se gibljejo med 25.000 in 120.000 kun. Predpisi o odbitnosti investicijskih postavk s<> bili na Hrvatskom spremenjeni. Podjetja, ki morajo vodili knjige, smejo odpisati 50 odstotkov knjilžne vrednosti novo postavljenih, tvornic, naprav in strojev. Ce pa podjetje .poetavi za svoje delavce šolska ali druga poslopja, tedaj sme v prvem letu odpisati 70 odstotkov investiranega zneska. Hrvatsku ministrstvo za rudnike in gozdove je zvišailo cene premoga iz državnega premogovnika pri Banjaluki, in sicer — za kosovne 5225, kockovec na 5016 in orehovec na 355*1 kun za tono. Trgovinski obrali na Madžarskem bodo sedaj razdeljeni v 13 strokovnih skupini. Vsaki skupini bo načeloval od trgovinskega ministra: imenovani vladni komisar. Posamezne skupine obsegajo več. branš ter je dana možnost za hitro delujočo upravo z malimi aparatom. Na Bolgarsko je prišlo 11.000 ton umetnih gnojil1, ki se prodajajo kmeto-vallcem po 5 levov kg. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo propagira zlasti upo-rabo solit novega apna za zboljšanje žitnih polj. V Franciji «0 začeli med vojino izdelovati mleko v prahu in so lamj. iz 8.4 milijona liti^ov izdelati' 700.000 kg tega mleka. Zelo je v Franciji tudi narasla proizvodnja jajčnih nadomestkov. Obvezno bolezensko zavarovanje za vse švedsko prebivalstvo predlaga 90-cialno-politični raziskovalni pododbor vlade. Zavarovanje naj bi se izvedlo s pomočjo zasebnili zavarovalnih družb. Švedskemu parlamentu se je predložil zakonski načrt, po katerem naj bi se določile maksimalne cene za šoto in drva. Cene naj bi