Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno.	± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. ®	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. maja 1907.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr, ogrske „ „ „ 15.648
Veetoina :	Zadružno-pravna razsodba c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu. Mlekarska zadruga v Šl. Vidu pri Zatičini. Poljedelska raz-
stava v Pragi. Dve važni zakonski osnovi na Ogerskem. Streljanje proti toči. Parna opekarna v Žabjivasi pri Novemmestu. Emigracija. Vprašanja in odgovori. Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati.
Zadružno-pravna razsodba c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu.
Na podlagi pravil z dne 27. januvarja 1907 se je ustanovila ,,Mlekarska zadruga v St. Vidu pri Zatičini, registrovana zadruga z omejeno zavezo11. C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem je pa s svojim sklepom z dne 13. aprila t. 1. odklonilo vpis imenovane zadruge v zadružni register, češ, da 1. tvrdka (Mlekarska zadruga) ne odgovarja njenemu predmetu, ker ima zadruga po svojih pravilili ne samo namen, prevzemati mleko od zadružnikov in izdelovati ter prodajati mlečne izdelke, nego tudi baviti se s prodajo jajc in sočivja in nadaljnih določnih poljskih pridelkov svojih zadružnikov, ter pospeševati tudi racionalno živinorejo, 2. ker se ni v pravilih sprejela določba, da morajo izvršiti člani pristop k zadrugi s pismeno izjavo.
Načelstvo zadruge je vložilo vtok pri višjem deželnem sodišču v Gradcu, ki je razveljavilo sklep okrožnega sodišča v Rudelfovem, s katerim se je bila odklonila registracija. Ker se našim zadrugam prav rado dela raznotere sitnosti, objavljamo tu podučljivi sklep graškega nadsodišča :
Firm: 65/7.
C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je v zadevi „Mlekarska zadruga v St. Vidu pri Zatičini11, zadrugi z omejeno zavezo, vsled rekurza Ivana Kristan in drugo v kot članov prvega predstojništva proti sklepu c. kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem z dne 13. sušca 1907 Firm. 29/7, s katerim se je zavrnil njih predlog na vpis novoustanovljene zadruge „Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Zatičini11 zadruga z omejeno zavezo v zadružni register, storilo sledeči
sklep:
Rekurzu Ivana Kristan in drugov se vgaja, izpodbijani sklep c. kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem z dne 13. sušca 1907 se razveljavlja in se nalaga c. kr. okrožnemu sodišču, da izvede zakonito rešitev prošnje za vpis gorejšnje zadruge v zadružni register, brez ozira na uporabljene odklonilne razloge.
V tem el j i t e v :
Ne more se odrekati upravičenosti rekurzu, v kolikor je ta naperjen proti odklonitvenim razlogom pod 1. in 2. sklepa.
Ad 1. št. 4 zadr. zak. določa le. da mora biti zadružna firma vzeta po predmetu podjetja, torej stvarna ti i ma biti.
Iz tega sledi sicer, da se morajo v slučaju, če neguje zadruga ‘opravila več strok ali raznovrstna podjetja, ki se ne dajo označiti s skupnim pojmom, kteri bi obsezal te stroke opravil ali podjetij, ta raznostroka opravila ali podjetja izraziti v zadružni firmi drugo poleg druzega, ker tvorijo baš te različne stroke opravil predmet podjetja.
Za predmetni slučaj pa to ne velja. Glavni predmet zadruge, ki se ima registrovati je namreč, kakor to sledi iz §§. 2, 13, 15 in 29 zadružnih pravil, prevzemanje mleka od zadružnikov, izdelovanje mlečnih izdelkov in prodaja tega mleka in mlečnih izdelkov. V § 2 pravil kot namen zadruge označeno prevzemanje jajc in sočivja zadružnikov, torej nadaljnih določnih poljskih pridelkov in njih razpečavanje se ne znači kot nadaljna stroka opravil, kot posebno podjetje, to je z glavnim predmetom ravnotako v zvezi, kakor pa v § 2 kot namen zadruge označena gojitev racijonelne živinoreje.
Glavni namen zadruge, glavni predmet izražajoča označba firme „Mlekarska zadruga11 odgovarja torej
— 164 -
zakonitemu predpisu v zadružni firmi in ni potreba, da je iz firme razvidno, da tvori tudi prevzemanje in prodaja jajc in sočivja predmet podjetja zadruge, ktera se ima registrovati.
Ad 2. Zadnji odstavek § 3 zad. zakona strogo predpisuje, da se ima zvršiti pristop posameznih zadružnikov k zadrugi s pismeno izjavo.
Ta strogi zakonov predpis se ne more predrugačiti v zadružnih pravilih, pristop se zamore zvršiti le s pismeno izjavo onega, ki pristopa, naj potem pravila to določajo ali pa ne. Tudi § 5. zadr. zak. zahteva le, da morajo pravila navajati pogoje za pristop zadružnikov, ne pa tudi na kakšen način ali v kateri obliki se ima zvršiti ta pristop. Odklonitev zaprošenega registriranja iz tega razloga, da se v § 5. pravil ni sprejela določba, da se ima zvršiti pristop posameznih zadružnikov samo s pismeno izjavo, tedaj v zakonu ni utemeljena.
Neutemeljen je pa rekurz proti sklepu sodišča
I.	inštance v toliko, v kolikor se v sklepu zahteva da se sprejme v pravila določba, da morajo biti vsi člani predstojništva pisave vešči, ker se dovolitev registre vanj a zadruge nikakor ne dela odvisna od sprejetja te določbe, temveč se to sprejetje označuje le kot umestno in se prosilcem samo priporoča, torej stavlja v njih prosto voljo, v čemur pa rekurenti pač ne morejo vzreti povoda k pritožbi.
Ker se značijo odklonitveni razlogi zaprošenega registrovanja kot neopravičeni, bilo je spodbijani sklep razveljaviti in naložiti sodišču I. stopnje, da prošnjo za registrovanje sicer zakonito reši ne oziraje se na uporabljene odklonitvene razloge, pri čemur se pa opominja, da § 45 v predloženih originalnih pravilih ni popolen, kteri nedostatek je na vsak način pred konečno rešitvijo popraviti.
Gradec, dne 3. aprila 1907.
Pitreich mp.“
Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Zatičini
se je ustanovila in vpisala v zadružni register. Namen zadruge je, da v St. Vidu pri Zatičini in njega okolici pospešuje racijonalno živinorejstvo in mlekarstvo ter prodajo jajc in sočivja. V ta namen zadruga: 1. gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov; 2. prevzema od svojih zadrugarjev mleko, jajca in sočivje, izdeluje mlečne izdelke, ter vse to razpečava.
Člani načelstva so: Ivan Kristan, c. kr. poštar in posestnik v Št. Vidu št. 70; Anton Fajdiga, župan in posestnik v Temenici št. 8; Frančišek Zajec, župan in posestnik v Beču št. 8; Anton Kastelic, posestnik v Vel. Pecah št. 12; Jožef Zupančič, posestnik v Mal. Pecah št. 2; Jožef Peče, posestnik v Petrušnjivasi št. 23 ; Karol Gnidovec, kaplan v St. Vidu.
Poljedelska razstava v Pragi.
Po prizadevanju Osrednje kmetijske družbe v Pragi se vrši istotam od 21. do vštevši 31. maja t. 1. kmetijska razstava. Namen razstave je, da se z ene strani pokaže razvoj poljedelskega in obrtnega proizvajanja, z druge strani pa da posreduje med proizvajalci in konsumenti, zato da se kolikor bolj mogoče pospeši prodaja poljedelskih izdelkov in proizvodov poljedelske obrti. Razstava obsega razne oddelke, tako n. pr. za kmetijske stroje in kmetijsko orodje; za plemensko govedo; za konje, prešiče, ovce, koze; za čebelarstvo; mlekarstvo; vinarstvo, i. t. d. Posebno zanimiv je strokovni odsek, ki ga oskrbuje deželni kulturni svet češki; nadalje vzbuja pozornost oddelek za primerjevalne obdelovalne poskuse, ki ga priredi Osrednja kmetijska družba.
Pojasnila glede razstave in v to spadajočih zadev daje Vyvozni spolek pro čechy, Moravu a Slezsko v Pragi.
Dve važni zakonski osnovi na Ogerskem.
Poljedelski minister je predložil ogrskemu državnemu zboru dve važni osnovi, katere hočemo tukaj na kratko omeniti. Prva se tiče odnošajev med službodajalci in gospodarsko služinčad, druga pa državne podpore za delavske stanove.
Glavna vsebina prve zakonske osnove je, da mora imeti vsak delavec na kmetih delavske knjižice, ki se pa ne dajo otrokom izpod 12 let starim. Delavec mora priti v smislu pogodbe na delo, sicer se kaznuje z globo do 600 K, ali pa z zaporom do 30 dni. Toda ravno tako se kaznuje gospodar, ki bi ne sprejel v delo delavca, s katerim se je pogodil.
Gospodar — službodajalec je tudi po zakonu dolžan, da skrbi skozi 45 dni za delavca, ki je obolel.
Druga osnova zakona za podpore delavskim stanovom je tudi zelo važna.
Ogrska država hoče namreč delati na to, da se po ceni zgradijo delavske hiše, katere bi delavci odplačevali amortizacijskim potom v teku 30 let. Zanimivo je, da zahteva ta zakonska osnova, da bi se v takih delavskih naselbinah nikakor ne smele točiti opojne pijače.
Streljanje proti toči.
Z velikim zanimanjem sledili so kmetovalci zlasti vinogradniki vsem poskusom, ki so merili na to, da bi se znanstveno dokazalo, ima li streljanje iz možnarjev moč v sebi, da razžene hudourne oblake in s tem prepreči točo, ki se česče vsuje iz njih.
Fiziki in meteorologi so zanikali to mogočnost, nikakor niso mogli spraviti v soglasje s fizikalnimi zakoni. Veliko denarja se je v tem oziru porabilo. Mnogo vinogradnikov je bilo, ki so iz lastnih sredstev
ali s pomočjo dežele in države, postavljali strelne štacije in ob grozeči nevihti pridno streljali in na tak način hoteli obvarovati svoje pridelke zavarovane proti toči.
Desetletne skušnje v vseh vinorodnih krajih Avstrije, Italije in Francoske niso mogle potrditi, da bi imelo to streljanje absolutno ugodne posledice in tako stojimo danes na istem stališču, kakor popred, namreč, da prosimo: Bog nas varuj toče in hude ure.
Streljanje proti toči se pa opušča čim dalje bolj in se bode kmalu popolnoma opustilo. To je zlasti za drage vinorodne nasade velikega pomena in zopet bode treba misliti na to, da se jih bode moralo zavarovati proti toči.
Parna opekarna v Žabjivasi pri Noveniinestu.
Nekdaj obsežne hišne industrije na Kranjskem so dobile dandanes drugačno obliko. Kjer je nekdaj odločevala ročna spretnost in marljivost, tam deluje dandanes parni stroj. Prometne zveze in inozemska konkurenca so nekatere teh domačih industrij bodisi zelo zmanjšale, da le še životarijo, ali jih celo uničile. To je poleg tega, da dandanes na Kranjskem ves svetovni vozni promet oskrbujejo železnice, za naše razmere značilno in pri sedanjem stanju poljedelstva slabo, ker kmetijstvo na Kranjskem ne donaša toliko, kolikor znašajo stroški obdelovanja. Zato je pa z veseljem pozdravljati vsako obrtno podjetje, zlasti na deželi, ki meri na to, da izkorišča surovine ter daje delavstvu zaslužek, ob jednem se pa s takimi podjetji povzdiguje blagostanje dotičnega kraja.
Iz tega vzroka omenjamo danes tu novo tako obrtno podjetje, ki ga je ravno dovršila tvrdka Rudolf Smola in društvo v Žabjivasi pri No vem mestu. Ta tvrdka je postavila namreč na veleposestvu ,,Graben“ — parno opekarno, kjer nameravajo žgati vsako poletje 800.000 do 1 milijona navadne opeke in do 700.000 strešne opeke.
Po zgledu vže jednakega podjetja v Ribnici, kjer deluje parna opekarna že nekaj let in prav dobro napreduje ter je za tamošnje posestnike, ki zidajo ali popravljajo svoje stavbe, naravnost velike dobrote, ker dobivajo dovolj in dobre opeke, osnovala je imenovana tvrdka za Novomesto in za obsežen del Dolenjske in Bele Krajine slično podjetje.
Znano je, da se je v Novemmestu po otvoritvi dolenjske železnice, prav mnogo zidalo. Država, mestna občina in zasebniki postavili so tu prav mnogo in tudi velikih stavb. S tem pa še ni konec storjen. Ravno sedaj se zida javna ženska bolnica, ki bode potrebovala veliko opeke. Z gotovostjo je pričakovati, da se bode tudi v prihodnjih letih mnogo zidalo. Novomesto in okolica je kakor nalašč poklicana v to, da se na-seluje tu mnogo uradnikov, ki stopajo v pokoj.
Zidanje St. Janžke železnice je gotova stvar; podaljšanje dolenjske železnice od Novegamesta do Metlike in Črnomlja bode bržkone tudi kmalu dovoljena. Velika novomeška okolica Št. Jernej, Kostanjevica, Toplice in bližnje vasi, kjer dandanes poslopja krijejo najraji z opeko, potrebuje in bode potrebovala vedno več stavbinskega materijala.
Predpogoji za rentabiliteto tega podjetja so tedaj
dani.
Kar se postavljenja parne opekarne same tiče, omenimo tole:
Parni stroj, ki ima 60 HP (konjskih močij) je postavila tvrdka I. Wolf v Magdeburgu na Nemškem. Isti deluje, kolikor smo od strani zvedenca čuli in kolikor more vsak posameznik presoditi, precizno ter je solidno delo. Veljal je 18.000 K. Stroj, ki predeluje ilovico, je istotako solidno delo in kolikor je dosedaj produciral opeke, vse opravičuje, da je njegova konstrukcija prava ter da bode zahtevam, ki se nanj stavijo, v polni meri zadoščal. Na dan se namerja 12—15.000 navadne opeke izdelati.
Velikanska žgalnica ,,krožna peč“ (Ringofen) imenovana se bode postavila, ko se bode že dovolj opeke napravilo, ki se bode v teku nekoliko tednov žgala v sedanji opekarni.
V	razpečavanje bode prišla tedaj tu producirana opeka še letos in sicer od julija meseca nadalje. Prva večja naročitev je namenjena za žensko bolnico, ki se ravno letos postavlja.
V	zimskem času izrabljevali bodo parno silo na tak način, da bodo še eno industrijelno podjetje pričeli, govori se, da žago, vendar to še ni določeno.
Vse podjetje odgovarja sedanjim modernim in praktičnim zahtevam. Stavbe so prav primerno postavljene, visoke; surovine — prav dobre ilovice, je v izobilju; dovozni cesti lepo izpeljani, da se bode lahko s težkim vozom odpeljavalo opeko.
V	vse podjetje se je uložilo — ne upoštevaje vrednost stavbenega prostora in vrednost ilovice — do 100.000 K in po našem mnenju je to v tej stroki najboljše, kar se sme pričakovati na deželi, ter vredno, da se ga pride vsak sam ogledati, kdor se zanima za tako industrijsko podjetje.
S tem popisom smo hoteli javnost opozoriti na to podjetje, ker dandanes nastajajo v mnogih krajih na Slovenskem enaka podjetja, katerim vsem bi bilo želeti, da bi se vrlo sponašale v lasten prid in v povzdigo industrije na deželi.
Želeč tvrdki najlepše uspehe, z veseljem konšta-tujemo, da je to novo industrijsko podjetje na Dolenjskem, ki ima poleg svojega smotra še, da bode dajalo zaslužek našemu delavskemu in kmečkemu sloju!	_____
Opomba uredništva. Dali smo drage volje prostor temu sestavku, toda opozoriti moramo pri tej
priliki tudi nase kmečko prebivalstvo, kako lahko bi si samo omislilo zadružnim potom taka in enaka podjetja. Opekarne povsod dobro vspevajo, toda ako bi bile osnovane na zadružni podlagi, bi od njih ne imeli koristi samo privatni podjetniki kakor doslej, nego kmečko ljudstvo samo.
Znan nam je slučaj, kako naravnost imenitno je uspevala „Ljudska opekarna11 v Biljah pri Gorici, ki se je morala samo radi tega razpustiti, ker jo je davčni vijak preveč tiščal.
Ta opekarna je oddajala opeko za ogromne državne stavbe, kakor n. pr. za namestništveno palačo v Trstu, za sodno palačo v Gorici itd. Tudi na Slovenskem moramo enkrat pričeti s tehničnim proizvajanjem poljedelskih izdelkov in proizvodov, s kmetijskimi industrialnimi podjetji. Velike svote v hranilnicah in posojilnicah naloženih denarnih preostankov nam bodo v tem oziru prav dobro služile.
Emigracija.
Iz Dalmacije i Istre preotela je u zadnje vrijeme emigracija (izseljivanje) u Ameriku takav mah, da se tu seli i staro i mlado, siromašno i bogato. Parobrodi, koji polaze svako petnaest dana iz Rijeke i Trsta uvijek su, puni, dapače moraju se mnogi prijavljivati za toliko vremena unapred, žele li dobiti mjesta. Amerikanski dolari zaslijepili su svijet u toliko, da se već smatra skoro ispod časti kod kuće raditi. Djeca, čim su počela gaće sami veživati, sile roditelje, ako neće milom, to silom, da ih puste u Ameriku. U jednom mjestu dapače, čuli smo, da se zavela škola engleskoga jezika za djecu, koja su navršila pučku školu, da kad dodju u Ameriku, barem znadu engleski kruha pitati.
Iz početka išlo je u Ameriku samo siromašnije pučanstvo, koje nije moglo kod kuće živjeti, al danas ide redom sve. Ovi siromasi naime, koji su pošli u Ameriku, počeli su nekoji kući slati lijepih novaca, posagradili su si lijepe kućice, došli su kući lijepo ugojeni i lijepo obućeni, dočim oni bogatiji, koji su kod kuće ostali jedva da su spravili kraj s krajem, pak je to i njih pomamilo da ostave dom i da se pomognu. Pripovedao nam je jedan župnik, da je imao u kući nećaka, kojemu nije ništa manjkalo, i koji mu je bio neophodno potrebit za gospodarstvo, al videć on kako drugi mladići iz onoga mjesta — njegovi pajdaši, al. mnogo siromašniji od njega, kad dodju iz Amerike kući jesu fino obučeni, idu po krčmama, zvone u žepu s lirama, nedao mira da će i on u Ameriku i daj danas daj sutra počeo praviti kod kuće smutnju, tako da su naposljed bili prisiljeni pustiti ga. Kad dakle nije on kod kuće ostao, dodao je taj župnik, tad već neće nijedan. I zbilja nema u tom mjestu dečka iznad 15. ili 16. godine,
koji ne polazi u Ameriku. Znademo mjesto od 600 duša, koje je pri ovogodišnjem novačenju poslalo samo jednog i to gluhog na stavnju, dočim su svi ostali mladići odsutni.
Mora se priznati, da je iz Amerike došlo lijepih novaca, i da je nekoja mjesta jedino Amerika spasila od posvemašnje ekonomske propasti. Godine slabe, gospodarstvo nikakvo, jer sve vodjeno po starom sistemu, ljudi do grla zaduženi pojedinim kamatnicima, koji su ih isisavali, nije im preostalo drugo, nego seliti se trbuhom za kruhom.
Ovi su se izseljenici, živuć kod kuće u bijedi, znali iz početka okoristiti sa Amerikom, jer dobivajuć tamo sjajne dnevnice prema onima kod kuće, a živuć po domaću, preostajalo im lijepih novaca, koje su kući šiljali, a svaka takva novčana pošiljka bila je meka za tolike druge, da i oni pođju u Ameriku. Danas je to već posije nekoliko godina sve drugčije t. j. danas se već toliko novaca iz Amerike ne šalje, pošto ljudi nisu više u tolikoj bijedi, pak su se naučili i više trošiti.
Osobito mladost počela se u Americi kvariti. Zapala tamo na slaba društva, naučila se na zabave i pak koliko dobiješ, toliko potrošiš, i mnogi ne samo da ništa ne šalju, već niti kući ne pišu, jer ih je sram. Dosta da netko počme, drugi se lahko povedu za njime. Neki se dapače počeli u Ameriki i ženit, i od tih je sva prilika, da se više neće nikada kući povratiti. Sto bi kod kuće sa amerikanskom obitelju? Lahko da toga bude unapred sve to više, a onda kamo će se kod kuće sa tolikim ženama? Ima ne-pametnjakovića i med oženjenima, al ne u tolikoj mjeri, kao med mladošću. Ono što je za pohvaliti jest, da udate ženske, koje ostanu kod kuće, u rijetkim slučajevima prevrnu vjerom svomu suprugu, akoprem se mnogoj suprug odseli odmah nekoliko mjeseci posije vjenčanja. U tom su naše ženskinje još i preveč uzorne, al strah nas je, da bi se moglo početi i u tom pogledu nazadovati, a onda po gotovo zlo. Ima i takovih, koji su počeli i žene sobom voditi u Ameriku, pak i za takove jest teško moguće, da se više vrate u domovinu.
Ali i oni što kući dodju, a još ih dobra većina nije zaboravila na dom, nisu više pravi radnici, njih je nekako sram kod kuće raditi, jer si misle, da bi se drugi s njima rugali. Sami pripovijedaju, da u Americi rade najmučnije poslove, da rade kao psi, al kad dodju kući hćeli bi se igrati velike gospode, te se samo zabavljati. Sami priznaju, da kad bi se kod kuće onako trudili i mučili, da bi i tu mogli pristojno živjeti, al da, sve to ne pomože da ostanu kod kuće i da tu rade Sami priznaju, da je svaki novčić krvavo zaslužen, a oni ga višeputa kod kuće tako bezumno potroše. Još najviše ulažu novce u lijepe kućice, trošeć i tu prekomjerno, samo
da bude čim ljepša, ili jih postavljaju na posojilnice, dočim u zemlju neće nitko da troši, da provede kakvu poboljšicu. Pitaj svakoga koji je iz Amerike došao, da li sad misli kod kuće ostati, čuti ćeš općeniti odgovor: to pak ne, poći ću ja doskora i opet tamo. I to se općenito dogadja, da su nekoji posije nekoliko mjeseci, drugi najviše posije jedne godine, opet u Ameriki bili.
Mislimo da je veliki razlog, osobito pri oženjenima, da se posije kratkog boravka kod kuće, opet u Ameriku vraćaju, — hrana. Oni naime ljube svoju obitelj, inače nebi kući ni došli, mnogima nije već ni tolika potreba natrag se vraćati, al sasvim tim, ostavljaju ženu i djecu, jer im kod kuće nešto manjka. Imali smo prilike čuti na vlastite uši, kad smo takovim zamjerili zašto već ne ostamu kod kuće: Kako ćeš tu živjeti, kad se hraniš kao blago, dočim u Americi ako i trudiš, barem ljudski jedeš. Naše ženskinje naime, ne znaju u većini slučajeva valjane hrane pripraviti, te učine, štono se kaže, od robe ne-robu. Nisu one siromaške tomu krive, jer one bi hćele suprugu sjegurno ugoditi, već je krivo to, što nisu imale prilike naučiti se valjanog kuharstva, pošto takove škole nije kod nas nikada bilo.
(Konec prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 3.: (lir. in pos. v L.) Ali so potrebne pri podpisovanju zadolžnic, tudi ako znajo obvezane! pisati, posebne priče? Ali more biti priča oseba, ki ne zna pisali?
Odgovor 3.: Zadolžnica je listina, katere namen je, da poda dokaz o tem, da je posojilojemalec sprejel posojilo pod onimi pogoji, katere navaja besedilo zadolžnice. Ge pristopijo k obveznosti dolžnika še poroki s svojo poroštveno izjavo, preide obveznost tudi na- nje, in sicer v večji ali manjši meri, bodisi da podpišejo zadolžnico samo kot „poroki* ali pa kot „poroki in plačniki* — torej kot sodolžniki. Lastnoročni podpisi dolžnika in porokov dajo zadolžnici dokazno moč. Ge je v zadolžnici navedena obljuba, da se sme posojilo zemljeknjižno zavarovati, se mora vršiti podpisovanje zadolžnice pred notarjem ali pa pred sodnijo. Drugače zadostuje lastnoročni podpis. Sopodpis prič, v slučaju, da zna stranka sama pisati, so pač v povečanje dokazne moči dobre, toda ne potrebne. Ge pa stranka ne zna pisati, je treba pritegnili dve priči, ena teh podpiše poleg lastnoročnega križa onega, ki ne zna pisati, ime le-tega, poleg doda še svoj lastnoročni podpis, drugi pa le svoje ime. Priče pristavijo svojemu podpisu dostavek „priča". Iz lega izhaja, da ne more služiti oseba, ki ne zna pisati, kot priča, ker sama potrebuje nadalnjih prič.
Vprašanje 4.: (Hr. in pos. v S.) Ali je mogoče, da se da popolno solventnim članom zadruge kako malo posojilo za kratek čas brez poroka?
Odgovor 4..: Pri raiffeisenskib posojilnicah ne, ker predpišejo pravila, da mora jamčiti pri vsakem posojilu poleg dolžnika vsaj še en porok. Tedaj zahtevajo pravila absolutno, da mora biti zavarovano vsako posojilo. Mi smo proti
temu, da bi se taka posojila dovoljevala brez poroštva, ker bi se utegnilo zgoditi, da se izplačajo brez vednosti odbo-rove seje, mnogokrat tudi brez tozadevne zadolžnice, češ, saj se vrne posojilo v zelo „kratkem času".
Vprašanje 5.: (Hr. in pos. v S.) Ako mož in žena ali dve drugi osebi skupno za skupno posojilo prositi, ali je potrebno, da obe osebi eno članarino ali vsaka svojo vplačati ?
Odgovor 5.: Mož in žena ali pa dve drugi osebi, ki prevzameti skupno posojilo, tvoriti pač skupno obvezo in skupno jamstvo glede plačila prevzetega dolga, ne tvoriti pa skupno osebnost glede članstva. Po § 3. zadružne postave od 9. aprila 1873 morajo podpisati pristopnico „posamezni" društveniki. § 5. istega zakona predpisuje, da morajo pravila navajati pogoje za pristop društvenikov, in v tem oziru predpisujejo navadno naša pravila, da se sprejmejo kot člani osebe, ki se morejo vezati „s pogodbami". Te osebe jamčijo po §§ 53. in 76. zadr. zak. nerazdelno z drugimi člani za obveznosti zadruge. Po § 14. pa se mora vpisati v imenik članov „ime in priimek in tako tudi stan vsakega društvenika, itd.". Vse to kaže na fizično osebnost posameznega zadružnika — člana. Res je, da je po novem revizijskem zakonu sedaj priznano, da smejo zadrugam pristopiti tudi „juristične osebe". Toda dve osebi, ki sta skupno, toda vsaka zase, sprejeli obveznost za plačilo posojila, ne tvoriti juristično osebo, ne nuditi skupno jamstvo nasproti obveznostim zadruge. Vsaka zase jamči s svojim premoženjem, zato tudi vsaka zase postane član zadruge, vsaka zase podpiše pristopnico in vplača po pravilih podpisani delež.
Kronika Zadružne zveze.
Revidirane so bile doslej 1. 1907 po Zadružni zvezi v Ljubljani sledeče zadruge : Hranilni c e i n posojilnice: Planina, Komenda, Št. Juri pri Kranju, Mošnje, Pomjan, Boljunc, Gorje, Velike Lašče, Ig, Št. Vid nad Ljubljano, D. M. v Polju, Slovenji Gradec, Šmarje, Struge, Gešnjica, Knežak, Smlednik, Vodice. Posojilnica in hranilnica: Crnivrh; Ljudskahranilnica in posojilnica: Rečica ob Savinji; Posojilnica za slovenjegraški okraj: Št. lij pod Turjakom; Društvo za štednju i zajmove: Roč; Seoske blagajne: Selca na Braču. Dračevica, Milna, Gradac; Hrvatske pučke blagajne: Podbabjc, Proložac; Kmetijska društva: Crni vrh, Leskovec, Rečica ob Savinji, Šmarje pri Kopru, Gorje, Št. Vid nad Ljubljano, Leskovec; Kmetijske zadruge: Št. lij pod Turjakom, Št. Ilj pri Velenju, Slovenji Gradec; Kmetijska in k o n s u m n a društva: Zgonik, Gabrovec; K o n s u m n a društva: Gabrovica pri Dolini, D. M. v Polju; L ljubljansko delavsko k o n s u m n o društvo: Ljubljana; Gospodarska društva: Sv. Martin in Mo vraž, oboje pri Buzetu; Gospodarska zadruga v s e Iški dolini: C' šnjica; Gospodarsko trgovačko društvo: Roč; Potrošne obrtne zadruge: Hvar, Makarska; Mlekarske zadruge: Škofjaloka, Komenda, Gorje, Koče; Mlekarska in sirar s ka zadruga: Planina pri Rakeku; Tovarna sodavice: Ljubljana; Vinarska gospodarska društva: Komen, Dutovlje; Prva kranjska mizarska zadruga, Št. Vid nad Ljubljano; Zeljarska zadruga za ljubljansko okolico: Šmartno ob Savi; Sodarska zadruga: Gešnjica; L dalmatinska klesarska zadruga: Pučišče; 1. dalmatinska uljar s ka zadruga: Povije.
Prošnja do naših naročnikov. Naročnike „Narodnega Gospodarja' prosimo, da nam čim prej vpošljejo zaostalo naročnino. List nas stane veliko, trudimo se, da nudimo kolikor mogoče zanimivo čtivo, zato mislimo, da smemo pač pričakovati od naročnikov, da nam redno plačajo itak majhno naročnino.
Naše dopisnike pa prosimo, da nam vedno pošljejo kakor doslej, zanimive članke in doneske. Pišejo pa naj vedno le na eni strani papirja, druga naj ostane čista. To je potrebno za nase stavce, da jim gre delo hitreje od rok.
Vprašanja in odgovori. Na tozadevni naš zadnji poziv so se odzvale razne zadruge z zelo zanimivimi vprašanji, na katere odgovarjamo po vrsti v za to otvorjeni oddelek „Nar. Gospodarja". Opozarjamo vse zadruge, da se te rubrike kolikor več mogoče poslužijo.
Zastopniki Zadružne zveze na dunajskem kongresu so gg. dr. Vladimir Pegan, ravnatelj, Gjuro Rašica uradni vodja in Svetoslav Premrou, uradni tajnik Zadružne zveze. Poslednji je ob enem odbornik širšega odbora mednarodnega kmetijskega kongresa. Poleg njih se udeleži mednarodnega zveznega zborovanja kot delegat tudi g. Fran Rosmann, zastopnik „Gospodarske zveze' v Trstu. Poročilo o kongresu prinesemo v prihodnji številki.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Ka hreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: >Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varst-veno znamko.
S
Zadružni pregled.
Ulom. Med 24. in 27. aprilom t. I. se je izvršil ulom v Hranilnico in posojilnico v Velikovcu na Koroškem. Zločinec je prodrl skozi strop v uradno sobo, odprl duri železne blagajne, ki so bile zaprte s 6 zapahi in odnesel 5079-78 K denarja. Vse drugo je pustil nedotaknjeno. Poso-
jilnica ne trpi nikake škode, ker je bila zavarovana proti ulomu.
Zadruge v Avstriji 1. 1903. Iz avstrijskega statističnega priročnika posnemamo, da je bilo koncem 1. 1903. v Avstriji 9472 zadrug, in sicer 6384 kreditnih, 863 proizvajalnih, 802 konsumnih, 724 skladiščnih, 446 delavniških, 104 zavarovalnih in drugih, 82 surovinskih in 67 stavbinskih zadrug.
Članov so imele:
posojilnice		(6384) *)	1,634.375
konsumne zadruge		(707)	240.799
surovinske	V	(67)	8.976
skladiščne		(568)	85.545
delavniške	n	(288)	21.213
proizvajalne	v	(658)	67.217
stavbinske	„	(50)	5.938
zavar. in dr.	*	(71)	17.770
Skupaj zadrug		9793	2,081.833
Posojilnice Schulze-Delitschevke in Raiffeizenke
I.	1903. Vseh posojilnic skupaj je bilo po uradni statistiki koncem 1. 1903 6384. Od teh je bilo 2229 ustanovljenih po Schulze-Delitschevem ustroju, 4155 pa po Raiffeisnovem. Prve so imele 1,191.141 (73°/o) članov, druge pa 443.234 (27°/o). Schulze-Delitscheve posojilnice so dovolile 1. 1903 1.183-5 milijonov kron kreditov, Raiffeizenke pa 97'2 milijonov kron. Posojil so imele koncem tega leta:
Schulzevke Raiffeizenke v tisočakih kron 613.782	221.514
15.124	1
466.625_________1.499
1.095.541	223.014
1,318.555
Hranilnih vlog in vlog v tekočem računu so imele Schulze-Delitschevke «	1,170.541	tisoč	kron
Raiffeiznovke	282,758	„
Skupaj	1,453.299	tisoč	kron.
Schulze-Delitscheve posojilnice kažejo, kakor je razvidno iz gorenjih podatkov, povsod večja števila nego pa Raiffeiznovke. To je pa umevno, ker so posojilnice prvega ustroja že precej stare	in so ustanovljene	povsod v večjih
okrožjih, mestih in trgih, kjer procvita trgovina in obrt. Raiffeiznovke nudijo pa veliko število glede razširjenosti (4155 nasproti 2229), dokaz, da se nahajajo povsod tam, kjer živijo revnejši sloji, posebno pa na deželi med kmečkim prebivalstvom. Raiffeizensko gibanje v Avstriji je še zelo mlado, kajti več nego 20—30 letne zgodovine še ne more navajati. Toda nagli razvoj posojilnic te vrste je ob enem porok, da odgovarjajo v resnici ljudskim potrebam in razmeram kmečkega gospodarstva. Samo ena primera: Zemlje-knjižnih posojil pri raiffeiznovih posojilnicah je bilo 1. 1903 0-23 °/o, pri Schulze-Delitschevkah pa 99-68 °/o celotne zemlje-knjižno zavarovane posojilnične vsote.
Naše posojilnice Raiffeiznovega sestava imajo sedaj pač lepo nalogo, da posredujejo pri konvertiranju zemlje-knjižnih posojil, zakaj veliko je še kmečkih posojil v rokah privatnikov in drugih posojilnic, ki se dajo spremeniti v nizkoobrestna, rokoma vračljiva, amortizačna posojila.
Zadružni živinski trg. Dne 2. t. m. se je vršil v Judenburgu na Štajerskem živinski trg za živino murbodenske
*) V oklepajih navajamo podatke onih zadrug, ki so bile vposlale svoja poročila.
na menice in zadolžnice na zastavo ročno „	„	hipotečno
Skupaj posojil
pasme. Trg prireja vsako leto Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu. Prignali pa smejo na ta trg svojo živino edino le člani določenih živinorejskih zadrug za murbodensko pasmo, kakor v Admontu, Aflenzu, Judenburgu, Kindbergu, Knittelfeldu, Ljubnem, Marijinem Celju, Mauternu, Murzzuschlagu in Oberzeiringu.
Izvleček iz poljedeljskih poročil.
Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal:
Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno 15—20 gramov „Francko-vega“ pridatka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčiljoča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Franckovega“ prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
„Franck11 torej ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v St. Petru niže Maribora,
registrovane zadruge z neorn. zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 2. junija t. 1. po rani maši (ob polu 8. uri zjutraj) v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Volitev načelstva.
2.	Volitev nadzorstva.	Načelstvo.
VABILO
k
občnemu zboru
Konsumnega društva v Ricmanjih,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 9. uri dopoludne v dvorani konsumnega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Trnovem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
V slučaju da bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki bode sklepal ne glede na število navzočih članov.
VABILO
k
OBČNEMU ZBORU
Kmetijskega društva v Srednji vasi, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
k
obonernn	zboru
Hranilnice in posojilnice v Dragi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 2. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Prihovi,
registr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
Volitev nadzorstva.	Načelstvo.
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Sorici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 42, v upravnem letu pristopilo 2, izstopilo 2, koncem leta 1906 42. Deleži: stanje zač. 1. 1906 42, v uprav. letu prirastlo 2, odpadlo 2, koncem 1. 1906 42; odpovedano: —. Denarni promet: K 112.990-17.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) ]	K	h
Deleži — vplačani .	4		Deleži		4	
Hran. vloge s kapi-			Vzdig. hran. vloge	21.452	58
talizovanimi obr.	31 639	14	Obr. hr. vlog izplač.	203	95
Vrnjena posojila	400	—	Obr. hran. vlog kap.	4.325	14
Tekoči rač. z Zvezo	18.246	04	Dana posojila .	.	9.280	—
Obresti tek. računa	3.759	45	Tekoči rač. z Zvezo	15.800	—
Plačane obr. od pos.	1.592	67	Obresti tek. računa	3.759	45
Upr. in urad. prispev.	25	64	Inventar premični .	294	—
Pristopnine .	.	.	2	—	Upr. in urad. stroški	168	06
Gotov, začet. 1. 1906	1.777	57	Hentni davek in ne-		
			posredne pristojb. Delež Zadruž. zvezi	56 200	48
			Gotov. 31. dec. 1906	1.902	85
	57 446	51		57.416	51
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila .... Tek račun z zvezo . Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Vrednost kolekov . Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1906	38.220 81.490 455 162 4 6 600 1 902	83 77 46 85	Deleži	 Hran. vloge s kapi-talizovanimi obr. Predpl. obr. posojil Rezervni zaklad .	. čisti dobiček .	.	.	81 120.718 233 1.137 668	21 50 61 56
u	| 122 841	91		122.841	91
Hranilnica in posojilnica v Strugah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 56, v upravnem letu pristopilo 7, odpadlo 2, koncem leta 1906. 61.
Deleži: začetkom leta 1906. 56, v upravnem letu prirastlo 7, izplačano 2, koncem 1.1906. 61; odpovedano: 2. Denarni promet: K 127.406,41.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)		h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	n	T
Deleži — vplačani . Hran. vloge s kapit. obrestmi	. . . Vrnjena posojila . . Tekoči rač. s Zvezo Obr. tekoč, računa . Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine	. . . Vrnj. uradni stroški Got. začetkom 1.1906	14 42.689 6.629 11.122 4.093 721 33 7 20 1 793		Deleži — izplačani . Vzdig. hran. vloge . Obr. hran. vlog. izpl. Obr. hran. vlog kap. Dana posojila .	. Tekoči rač. s Zvezo Upr. in urad. stroški Rent. dav. in nep. pr. Gotov. 31. dec. 1906	4 19 911 125 4 242 6.750 29.193 71 48 6.652	1		Posojila	 Tekoči rač. s Zvezo in drugimi zavodi Inventar premični . Got. 31. decem. 1906	12 921 92.916 120 6 652	85 46 13 17	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predplačane obresti posojil .... Rez. zaklad z obr. . čisti dobiček .	.	.	122 111 460 38 719 303	40 27 49 45
	67.029	29		67.029	29		112 643		61		112.613	61
1 1			|				i 1			I		
Hranilnica in posojilnica v Št. Lambertu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za 1. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. —, v upravnem letu pristopilo 10, odpadlo —, koncem leta'1906. 10.
Deleži: začetkom leta 1906. —, v upravnem letu prirastlo 10, izplačano —, koncem leta 1906. 10, odpovedano: —. Denarni promet: K 36.775-75.
Prejemki (Debet)	nr-	h	Izdatki (Kredit)		h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	40		Vzdig. hranilne vloge	1 862	40		Posojila ....	2.900		Deleži		40	
Hran vi. s kap. obr.	14.693	39	Obr. hran. vlog izpl.	13	87		Tekoči rač. s Zvezo	9.320	50	Hranilne vloge s kap.		
Tekoči rač. s Zvezo	3.296	93	Obr. hr. vlog kapital.	245	70		Inventar premični .	205	20	obrestmi . . .	12 830	99
Obresti tek. računa	225	93	Dana posojila .	.	2 900	—		Vrednost tiskovin .	223	46	Predplač. obr. posojil	66	62
Plač. obr. od posojil	121	61	Tekoči rač. s Zvezo	12.617	43		Delež „Zadr. zvezi"	200	—			
Upr. in urad. prisp.	21	14	Inventar premični .	216	—		Zguba 		46	20			
Pristopnine .	.	.	10	—	Upr. in urad. stroški	63	06		Golov. 31. dec. 1906	42	25			
			Delež		200	—							
			Knjige in tiskovine.	248	29							
			Got 31. decem. 1906	42	25							
18.409		—		18.409	—			12 937	61		12 937	61
II								|			1	
Hranilnica in posojilnica v Tunicah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1906.
Člani: začetkom 1. 1906 45, v upravnem letu pristopilo 1, odpadel 2, koncem leta 1906. 44.
Deleži: začetkom 1. 1 906.45, v upravnem letu prirastio 1, izplačano 2, koncem 1. 1906. 44; odpovedano: 13. Denarni promet: K 92.169 99.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	2		Deleži — izplačani.	4	_		Posojila		17.620		Deleži		88	
Hran. vi s kap. obr.	37.429	80	Vzdig. hran. vloge .	9 473	74		Tekoči rač. z Zvezo	81 038	74	Hranilne vloge s ka-		
Vrnjena posojila	2 560	—	Olir hr. vi, izplačane	62	74		Inventar premični .	98	15	pital, obrestmi	103.587	58
Tekoči račun z zvezo	3.015	39	Obr. hr. vl.kapitaliz	3 797	16		Zaostale obr. posojil	664	37	Rezer. zaklad z obr.	255	89
Obr. tekoč, računa	3106	16	Dana posojila .	.	3.120	—		Delež pri Zadr. zv.	1 000	—	čisti dobiček .	.	.	55	38
Plač. obr. od posojil	827	94	Tek. račun z „Zvezo*	24.500	—		Gotov. 31. dec. 1906	3565	59			
Upr. in uradni prisp.	17	80	Obresti tek. računa	3.106	16							
Pristopnine . .	.	1	—	Obresti posoj.povrn.	3	67							
Got začetkom 1. 1906	907	70	Upr. in urad. stroški	89	12							
			Rentni davek in ne-									
			posredne pristojb.	44	52							
			Tiskovine ....	101	19							
			Gotov. 31 dec 1906	3 565	59							
	47.867	79		47.867	79		I 103.986		85		| 103 986	85
II	1			II	1				II	1			II	1		
Hranilnica in posojilnica v Slovenjem Gradcu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 37, v upravnem letu pristopilo 77, izstopilo 2, koncem leta 1906 112.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 37, v upravnem letu prirastio 77, izplačano 2, koncem 1. 1906 112; odpovedan —. Denarni promet: K 322.160,67.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani	385		Deleži — izplačani .	10	
Hran. vloge s kap.			Vzdig. hran. vloge .	23.907	31
obrestmi .	.	.	85 548	57	Obr. hr. vlog izplač.	23	28
Vrnjena posojila	15 666	68	Obr. hr. vlog kapit.	2.302	62
Tekoči rač. z Zvezo	55.149	54	Dana posojila .	.	74.981	—
Plač. obresti od pos.	4.006	99	Tekoči rač. z Zvezo	58 700	—
Upr. in urad. prisp.	46	98	Obresti tek. računa	533	80
Pristopnine , . .	154	—	Inventar premični .	19	20
Zamudne obresti	1	07	Obr. pos. povrnjene	46	78
Gotovina začet, leta	182	90	Upr. in urad. stroški	242	42
			Rent. davek in ne-		
			posredna pristojb.	2	53
			Darilo bolnici .	.	50	
			Delež Zvezi . . .	200	—
			Gotov. 31. dec. 1906	122	79
	161.141	73	1 161 141		73
II	1			II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila ....	86.776	32	Deleži		560	
Inventar premični .	302	57	Hran. vloge s kap.		
Zaost. obresti posojil	319	08	obrestmi .	.	.	85.812	76
Delež pri Zadr. zvezi	400	—	Tekoči rač. z Zvezo	155	19
V poštni hranilnici.	119	55	Predpl. obr. posojil	823	04
Gotov, 31. dec. 1906	122	79	Rezervni zaklad .	.	122	45
			Čisti dobiček .	.	.	566	87
	88 040	31		88.040	31
|			II	1		
Hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za X. upravno leto 1906.
Člani: slanje začetkom leta 1906 181, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 9, stanje 31. decembra 1906 178. Deleži: stanje zač. 1. 1906 181, v uprav, letu prirastio 6, izplač. 9, konc. 1. 1906 178; odpovedano: 12.
Denarni promet: K 197.743-81.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	“
Deleži — vplačani .	12	_	Deleži — izplačani .	18	_
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hran. vloge	28.256	62
kapitaliz. obresti .	62 255	80	Obr. hr. vlog izplač.	227	86
Vrnjena posojila. .	17.572	—	Obr. hran. vlog kap.	6.805	47
Tekoči račun z Zvezo	7.155	89	Dana posojila .	.	14.451	73
Obr. tekoč, računa	4.560	67	Tekoči račun z zvezo	46 560	67
Plačane obresti od			Obr. pos. povrnjene	117	60
posojil ....	3 249	55	Upr. in urad. stroški	492	15
Upr. in uradni prisp	62	62	Rent. dav. in nep. pr.	80	96
Pristopnine . . .	6	—	Zemljiški davek .	.	1	75
Gotov, začet. 1. 1906	5.656	47	Delež pri Zadr. zvezi	200	—
			Gotov. 31. dec. 1906	3.318	19
	100 531	—		100.531	
|			II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila	 Tek. rač. z zvezo . Inventar premični . Zaost. obr. posojil . Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zv Delež pri Gosp. zv Gotov 31. dec. 1906	61.436 115 391 93 219 6 600 4 3.318	13 03 35 34 19	Deleži	 Hran. vloge s kap obrestmi . . . Predplač. obr. pos. Rez. zaklad z obr. . čisti dobiček .	.	.	356 177.727 295 2.256 462	!	£$3%
I 181 098		04		181.098|04	
II	1			II	1		
Okrajna posojilnica v Radečah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIII. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 491, v upravnem letu pristopilo 53, izstopilo 38, koncem 1. 1906 506.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 491, v upravnem letu prirastlo 53, odpadlo 38, koncem leta 1906 506, odpovedano 28. Denarni promet: K 800.060-37.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		1.272		Deleži		912			Posojila		411.774	08	Deleži		12.144	
Hran. vloge s kap.			Vzdig. hran. vloge .	112.629	49		Nalož. denar z obr.	7.488	36	Hran. vloge s kapit.		
obrestmi....	182.482	47	Vrnjeno posojilo. .	44 000	—		Inventar premični .	004	35	obrestmi .	.	.	325 639	43
Izposojila ....	54.050	05	Dano posojilo .	.	108.500	94		Zaostale obr. posuj.	5.388	35	Izposojila	...	86 115	20
Vrnjeno posojilo	00.402	40	Naložen denar .	.	3.188	32		Gotov. 31 dec. 1906	10.184	11	Rez. zaklad z obr. .	6.228	30
Vrnjen nalož. denar	1.748	43	Inventar premični .	121	90		Račun hotela. .	.	33 500	—	Predpl. obr. posojil	1.054	91
Inventar premični .	til	70	Zguba pri hotelu 1							Cisti dobiček 1 1906	220	28
Obresti posojil .	.	21.052	91	1905 		1.748	43					Tekoči račun. .	.	4-037	01
Upr. in urad prisp.	1.240	02	Obr. hr. vlog izplač.	043	98					Račun hotela (izpos.)	33.500	—
Pristopnine . .	.	100	—	Obr. hran. vlog kap.	12.379	30							
Tekoči račun .	.	.	15.015	70	Obr. pos. povrnjene	230	40							
Gotov, začet. 1. 190(i	7.097	30	Upr. in urad. stroški	1 084	23							
Račun hotela .	.	29.932	00	Rent. d. in nep. prisl.	133	27							
			Obresti izposojil.	.	3.850	31							
			Tekoči račun . .	14.910	90							
			Gotov začet. 1. 1900	10184	11							
			Račun hotela. .	.	29.932	60							
	405 122	24	I 405 122		24			408 939	25		468 939	25
II	1			11 1				II II	1			II II	. 1		
Hranilnica in posojilnica v Lukovici,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 67, v upravnem letu pristopil 39, odpadlo —, koncem leta 106.
Deleži: stanje začetkom leta 67, v upravnem letu prirastlo 39, izplačano —, koncem leta 106, odpovedano: 1. Denarni promet: K 169.599'87.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		156		Hranilne vloge .	.	22.112	28		Posojila				Deleži		424	1
Hran. vloge s kapit.			Dana posojila .	.	29.120	—		Tekoči rač. s Zvezo	14975	45	Hran. vloge s kapit.		
obrestmi....	57 646	48	Tekoči račun z zvezo	30.418	80		Inventar premični .	500	17	obrestmi....	09.014	70
Vrnjena posojila.	.	6.430	—	Obr hranil, vlog izpl.	94	48		Zaostale obresti pos.	141	42	Predpl. obr. od pos	307	50
Tekoči račun z zvezo	14 785	34	Obr. pos. povrnjene	28	07		Vrednost kolekov .	40	—	Rez. zaklad z obr.	208	00
Obresti tek. računa	460	79	Uprav, in urad. str.	206	85		Delež pri Zadr. zv.	400	—	Čisti dobiček .	.	.	448	91
Plačane obr. posojil	2.244	08	Rent. dav. in nep. pr.	5	88		Gotov. 31. dec. 1900	690	19			
Upr. in uradni prisp.	157	44	Doplač. deleža Zadr.	200	—							
Pristopnine .	.	.	39	—	zvezi										
Got. koncem 1. 1900	3.225	90	Gotov, konec 1.1906	090	19							
	85 145	03	J 85.145		03			70 523	23		70 523	23
II	1			II	1				II	1				1	
Posojilnica in hranilnica v Pomjanu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za I. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 —, v upravnem letu prirastlo 124, odpadlo —, koncem leta 1906 124. Deleži: začetkom 1. 1906 —, v upravnem letu prirastlo 124, izplačano —, koncem 1.1906 124, odpovedano: —. Denarni promet: K 79.502-81.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) jj	K		h
Deleži — vplačani J. Hran. vloge s kap. obrestmi.... Vrnjena posojila Tekoči račun z zvezo Plač. obr. posojil Pristopnine .	.	. Zamudne obresti	372 11.231 136 27.176 1.002 124	21 44 33 11	Vzdig hran. vloge Obresti hran. vlog kapitalizovane.	. Dana posojila .	. Tek rač. pri Zad. zv. Obresti tek. računa. Inventar premični . Uprav, in urad. str. Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1906	2 422 102 32.019 3.810 206 264 435 200 581	12 89 91 80 37		Posojila	 Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1906	31 883 238 200 200 581	86 37	Deleži	 Hran. vloge s kap. obrestmi .	.	. Tekoči račun z zvezo Predplač. obr. pos Čisti dobiček .	.	.	372 8 809 23.366 530 19	09 44 41 29
	40.012	09	40.042		09			33.103	23		33 103	23
II II	1								1		II II	1		
163 —
Mlekarska zadruga v Spodnjih Danjah,
regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za V. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 20, v upravnem letu prirastlo —, izstopilo —, koncem leta 1906 20.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 55, v upravnem letu prirastlo —, odpadlo —, koncem leta 55, odpovedano: 0. Denarni promet: K 6482,57.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1905	83	16	Vinjena izposojila .	1.243	47
Izposojila ....	524	73	Izdatki za blago .	.	1 367	19
Prejemki za blago .	2.213	52	Inventar premični .	—	40
Dvig. nal. denar	300	—	Neposredna pristoji).	—	40
Obresti nal. denarja	16	67	Upravni stroški . .	560	37
Vrnjene obresti .	.	6	—	Obresti izposojil.	.	66	66
			Gotov, konec 1. 1906	5	59
u	3.244	08		3 244	08
II II	1			II	1 II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Terjatve na blagu pri			Deleži .....	330	
nezadružnikih .	.	54	45	Izposojila ....	481	26
Vredn. neprem. inv.	489	16	Dolg na obr od izp.	4	30
Vred. prem. invent.	552	60	Rezer. zaklad z obr.	388	49
Naloženi denar .	.	120	—	čisti dobiček .	.	.	67	75
Delež v raznih zav.	50	—			
Gotov. konc. 1. 1906	5	59			
	1.271	80		1.271	80
!! 1			j		
Kmetijsko društvo v Vipavi,
regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIL upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 265, v upravnem letu pristopilo 23, izstopilo 6, koncem leta 1906 282.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 282, v upravnem letu prirastlo 23, odpadlo 7, koncem 1. 1906 298, odpovedano: 12. Denarni promet: K 236.839-67.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1905	51	50	Izplačani deleži .	.	79	89
Vplač. del. in prist.	840	—	Vrnjena izposojila .	20.550	—
Izposojila ....	31.696	71	Izdatki za blago .	.	42.929	84
Prejemki za blago	48 882	90	Voznina		2.919	90
Inventar nepremični	1.772	06	Inv. nepr. klet. .	.	10.325	—
Inventar premični .	280	24	Inv. nepr. vinograd'	2.395	80
Prehodni ....	84	09	Inventar premični .	3.012	42
Iz c kr poštne hran.	30.295	29	Davki		10	38
Povrnene voznine .	21	80	Neposredne pristoji).	—	50
Prejete obresti .	.	108	43	Upravni stroški .	.	3.236	53
Povr. upr. stroški .	24	50	Obr. deležev in izp.	2.524	70
Prisp kletar, strojev.	311	65	Prehodni ....	58	—
Sknpilo za obveznico	70	—	V c. kr pošt. hran.	30.357	54
Subvencija države .	4.000	—	Gotov, konec 1. 1906	38	67
	118.439	17		118 439	17
II	1			1! 1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	.	31.590	94	Deleži		3.858	52
Terj. na blag. pri zad.	3.699	02	Neizplač.f obr. delež	288	92
Terj. na blag pri nez.	7.597	11	Izposojila ....	51.105	06
Vrednost nepr. inv.	8.449	86	Dolg na blagu zadr.	9.633	93
Vrednost prem. inv.	10.177	47	Dolg na blagu nezad.	1.422	47
Vrednost kleli .	.	10.325	—	Rezer. zaklad z obr.	2 404	85
Naložen denar .	.	226	—	čisti dobiček .	.	.	4583	07
V c. kr pošt. hran	1.192	75			
Got. koncem 1 1906	38	67			
	73.296	82		73.296	82
	|		II	1		
Prva kranjska mizarske zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIL upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 18, v upravnem letu pristopilo —, odpadlo 2, koncem leta 16.
Deleži: stanje začetkom leta 18, v upravnem letu prirastlo —, izplačano 2, koncem leta 16; odpovedano 1. Denarni promet: K 273.787-68.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost 1. 1905	49	32	Vrnjena izposojila .	31.700	92
Vplačani deleži . i	248	—	Izdatki za blago zad.	32.874	36
Izposojila ....	45.096	78	Izdatki za blago nez.	29.342	94
Prejemki za hlago .	87.698	46	Voznina		873	70
Inventar premični .	48	—	Inventar nepremični	8.031	96
Prehodni ....	200	—	Inventar premični .	12.896	08
Vrnj izdatki za blago	107	40	Davki		65	62
Vrnjena voznina	22	89	Upravni stroški .	.	13.094	17
Storno		6	32	Obresti izposojil.	.	5.675	12
Za porabo strojev .	4 115	03	Tiskovine in ceniki	558	87
Vrnj. delež od Z. zv.	190	—	Naložen denar .	.	104	79
Vrnj. tožbeni stroški	8	54	Storno		26			
Obresti nal. denarja	4	79	Vrnj. sprejem, za bi.	13	—
Prisp. rez zakladu .	8	50	Zavarovalnina .	.	519	67
			Bolniška blagajna .	206	45
			Gotov, konec 1. 1906	1.820	38
	137.804	03		137 804	03
II	1			• II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	*	h
Vrednost blaga .	.	32.028	48	Deleži		3.656	
Terj. na blag. pri zad.	426	33	Izposojila ....	116.199	58
Terj na blag. pri nez	47.643	52	Dolg na blagu zadr.	9.241	92
Vred. neprem. inven.	33 699	—	Dolg na blagu nezad	9.117	78
Vred prem. invent. .	19.953	97	Dolg na prem. inv.	7 383	26
Delež pri Zadr. zvezi	10	—	Dolg na tožb. stroš.	298	06
Delež pri Ljud. pos.	4	—	Prispevek 1. 1906	.	8	50
Naložen denar .	.	114	79	Čisti dobiček .	.	.	84	91
Vrednost tiskovin	502	99			
Predplačana najem	109	—			
Zguba prejšnjih let	3.677	55			
Gotov. konc. 1. 1906	1.820	38			
II 145.990		01		145.990	01
||			II	1		
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Trnovem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
za 13. upravno leto 1906,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoludne v dvorani izobraževalnega društva v Trnovem.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7 Slučajnosti.
Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ne oziraje sc na število članov, na istem mestu in z istim dnevnim redom.
Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega društva v Vipavi,
registr. zadr. z om. zavezo,
kateri se bo vršil zaradi nesklepčnosti prvega v smislu § 34. zadr. pravil dne 9. junija 1907 ob B'/a uri popoldne v prostorih posojilnice št. 87 v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Volitev razsodišča.
8.	Slučajnosti.	Načelstvu.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Hrenovicali,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoludne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Razni nasveti in slučajnosti.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgoranjem dnevnem redu, in sklepa ne glede na število navzočih.	Načelstvo.
Konsunmcga društva pri 1). M. v Polju,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev treh odbornikov.
3.	Volitev razsodišča.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Prve žrcbljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v soboto, dne 8. junija 1907 ob
2.	uri popoludne v zadružnih prostorih v Kropi.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
•2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
3.	Sklepanje, kako se porabi čisti dobiček.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Določenje pristopnine.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo
VABILO
k
o 1) č n e til ii z: 1) o i- ii
Hranilnice in posojilnice v Smledniku,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 4. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilu načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	' Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega društva v Stari Oselici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih v Trebijah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnice v Doforepoljali,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 9. junija L 1. ob 'la 4. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva na Vidmu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V Dobrepolja h, dne 19. maja 1907.
Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Kmetijskega društva v Dobrepolja h,
reg. zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Vidmu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1906.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
V Dobrepolja h, dne 20. maja 1907.
Načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Hrenovicali,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 4. uri popoludne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računa za leto 1906.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične na istem mestu pol ure kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sklepa ne glede na število navzočih zborovalcev.
Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Knežaku,
registr. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoludne v uradnih prostorih v Knežaku h. št. 68.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ko bi ob določenem času ne bilo navzočih postavno število udov, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih udov.
Načelstvo.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Sodražici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Prememba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
Vlil. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Loškem potoku, reg. zadr. z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih na Hribu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1906.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji Zadružne zveze.
8.	Prememba pravil.
9.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
OBČNEMU ZBORU
Kmetijskega konsuurnega društva v Lučah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija t. 1. popoludne ob
3.	uri v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo,
-— 166 —
Prinnrnfra ca ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-rnpuruud 30 . dam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša.
Mlfikftr ie vajen v odpošiljatvi mleka, izdelovanju surovega masla iVIIGftttl jn v sirarstVU) j,; raj svojo službo menjal. Službo lahko nastopi v treh tednih. Več pove Zadružna zveza	3—1
Jojpn 73 UfllPniP 0<^ velicil1 grahastih Slymonth- Roks kokoši, JOjua *.a VaiGIIJG najboljših zimskih jajčaric, ducat po 4 krone brez pošte in košare. Po zaklopnih gnezdah so izbrane samo pridne jajčarice. Prodaje: Ludovik Ševar na Rakeku.	8—7
lojno 70 i/oljfi Najboljih vrst, vzgojenih na velikih posestvih: Jajua *.tt Vttll II Minorka črne in bele, Pljrmouth H, hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greb. amer., italijanske bele rud. greb. (novosti) a 60 vin., Velike pekinške race bele a 60 vin., Amer. vel. br. purani a K 1-20, Bisernice sreb. viš. ii 40 vin.
Perutninstvo Smržice, Morava (Smržitz, Miihren)
Jajca za valenje fu1-. plym!Jt'-Rofe 2- HoutdanT f člponl’
jujuu c.u w Miviijv 3 bele m 4. jerebicnoprogaste Taljanke, 5. srebrne Wiandot, 6. zlatoprižni domači Fazan,"7. Srebrni-Lak ali srebrno-prižni domači Fazan tucet 5 K. Od Alesburi-rac tucet 6 K. Peking rac tučet 7"20 K. Velike francoske kunce (zajce) od 3 do 6 K eden, prodaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko.	6—4
Dr. E. Volčič v Noveinmestu (Rudolfovo :: Kranjsko) je uredil in izdal knjigi:
I. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik
z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 55 v.
2. Odvetniška tarifa;
določila o slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate pri dr. Volčiču in pri kn j i g o trž ci h.	5—4
Čujte! Čujte!
Prej 18 K sedaj 8 K
Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča,
3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 8 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV./3.
Sechshauserstrasse 5/38.	x—2

iS n § 1 0 0 s 1 g o, 0, oj 1 g 1 g: § I 1	m
g	C kr. priv. g pred ognjem in tatovi varne 1 w blagajne Ol prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic I	M. Adlersfliigel pj založnik Raiffeisnovih posojilnic i	Dunaj, l„ Franz Joseplis-tjuai št. 27. oj	247 24-10 56 etCC)Cm03(X)003Cm0aib30(M0000000C30CmCK)	g s !
r-------------------
Delniška stavbinska družba v Ljubljani.
»UNION
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
Pri pomladanjskem gnojenju
naj se ne opusti poleg superfosfata ali Tomaseve moke in čilskega salpetra rabiti
40°|o kalijevo gnojno sol.
Posebno priporočljiva za gnojenje travnikov, vinogradov, hmelja in krompirja, kakor tudi ajde. Zelo izplačljivo je tudi pri žitu.
Na 1 hektar (13/4 orala) se rabi 200 — 300 kg.
Od 1. marca pretečenega leta dobivajo se strasfurlske kalijeve soli brez colninskih težkoč, t. j. brez uvoznih listov ali nezhiešane (nedenaturirane).
Tudi cene so sc znatno znižale.
40°/o kalijeva gnojna sol je polovico ceneja kot žve-plenokisli kali.
Pojasnila in objavljenja o tem gnojilnem sredstvu dobijo interesenti brezplačno pri kmetijskem pojasnovalnem zavodu kalijeve družbe v Gradcu, Raubergasse št. 11. Kalijeva družba zadr. z om. zav., Leopoldshall - Strassfurt.
Dobi se pri:	x—4
Gospodarski zvezi v Ljubljani,
C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani,
Goriški kmetijski družbi v Gorici.
Tvrdki „Merkur66 1*. Majdič, v Celju,
„ Alpi in Coni p. v Gorici,
„ Ara in Vizzich v Trstu.



Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
Mlatilnice vsakovrstne
z vratilom (gepeljnom).
Mlatilnice Zmot.r-
jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
pri
Karol Kavšeka nasled. 248 x—10
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj !
W Berite!
xxxxxxxxxx XXXXX>5XXXX xxxxr
Gospodarsko društvo Badema
v Istri
262 24—24
ima v svojem zadružnem skladišču
pristnega terana in izborno belo vino!
Cene zmerne!
Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji:
1.	Vino se pošilja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj.
2.	Od postaje gre blago na račun in rizi ko naročnika.
3.	Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa).
4.	Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani.
5.	Vino se tudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke
6.	Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja.
7uflrilP*p! Trgujmo med seboj! Poma-® * gaj mo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji!
Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo!
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
HF Berite! *W
xxxxxxxxxx


m® M®

Družba za vpeljavo domačih hranilnic
družba z neom. zavezo,
Dunaj L Seilergasse 4.
Telefon št. 4996.
Poštnohranilnični čekovni konto št. 88.098.
12-4
200 avstrijskih zavodov je vpeljalo način domačih hranilnic in doseglo izborne vspehe.
Stisnjene iz jeklene pločevine
Vzorci na razpolago brez stroškov.
Pod. I. poniklana.
Cena K 4'—.
Pod. II. brunirana.
Cena K 4-50.
fone? W3 vre

- 168 —
1 Stanje vlog 30. aprila 1907:	prilik, a,	Denarni promet 30. aprila 1907:
čez 13 milijonov kron	za štečlenje!	čez 19 milijonov kron
Ljtid^K® posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- h h r*i brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure fcj- |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62r90 — Denarni promet v letu 1906: 55,129.024'18
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. aprila 1907.
249, X—10
Dr. Ivan Šušteršič,
predsedniki
Josip Šiška, kanonik, podpredsednik.
Ocftoomilsi:
Fran Povse,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku
(WW'WWW:W





Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xn. wieneri)ergstrasse 3t
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.
Originalni Ma taval posnemalniki moški 1906
so največja popolnost posnemalnega stroja
čredno zboljšanje.	Zvišana delavna zmožnost
Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posnemalniki pod najugodnejšimi pogoji.
tt-vrči za mto Patentoma Isselaitve Maine naprave
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Ohlajenje na 1—2° C
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko. Dopisovanje v slovenskem jeziku.
TSL
‘ ‘ISi
-i
<£lLW
X—5


Izdajalelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.