!?■? : stranskega trga (nekdaj Laškega, od 1. 1844 na čast nadv. Štefana Štefanovega trga) se dviga steber najsvetejše Trojice, postavljen po načrtu arh. .1. B. Ali- prandija v zahvalo za odvrnitev pogubne kuge v Pragi I. 1713, posvečen pa L 1715. (Prišteva se ga pomotoma kiparju O. Qui- taineru.) Po ulici, ki se s trga ob Fragnerjevi lekarni strmo dviga proti vrhu, pride lahko oni, ki hoče dospeti k kraljevemu gradu, k novemu grajskemu stopnjišču (dostop precej napo¬ ren) nad Thunovo ulico. Ta ulica je še popolnoma ohranjena Pogled na Strahov iz Uv^za. s svojimi renesančnimi hišami (199—13) portali, visečimi mo¬ stiči v dolnjem delu in s krasnim renesančnim zadnim čelom nekdaj S.avatove zdaj Thunove grofovske palače (193—25). Po nekaterih odstavkih stopnjišča se odpira nazaj preko sta¬ rih čel nenadoma pogled na Prago. (Po stopnjicah, ki zavije¬ jo približno v sredi na levo doli, se pride lahko v Nerudovo ulico.) Najkrasnejši razgled na celo spodaj ležeče mesto je gotovo s terase pred stranskim grajskim vhodom na koncu stopnjic pri kipu sv. Filipa iz Nere od Ivana Brokoffa ali pa malo nižje pod Hradčanskim trgom pri novi Vosmikovi sohi sv. Vaclava. Z gornjega Malostranskega trga v oglu pri c. in kr. povelj- ništvu se dviga polagoma Nerudova ulica. Sicer nepretr¬ gano vrsto baročnih hiš na desni strani (4, 6, 10, 18) krši v sre¬ di ulice za hip redemptoaristovska ceikev sv. Kajetana. Temna Morsin-Cerninska palača (256—5) na levi strani ima krasno uspelo fasado s skulpturnim okrasiem, ki ga je napravil Ferd. Maks. Brokoff. Naproti stoječa Thunova palača (nekdaj Kolo- vratova) z gigantskimi orli Matije Brauna v portalu je bila zgrajena začetkom XVIII. stol. po načrtu morda Iv. Antonina Luraga in meji že na Kajetansko cerkev pri nekdaj theatinskem samostanu (1691—1717); v refektstriju samostana so se vršile v 1. 1834—36. češke glediške predstave. V ozkem strmem delu 27 Nerudove ul., naproti izvozni rampi kraljevega gradu, je liiša »pri solncu:< (233—51) z mogočno izraženima dvema čeloma. Ta hiša je proslavljena po mladosti pesnika iv. Nerude, po ka¬ terem se tudi ulica (poprej Ostruhova) imenuje. Razgled zapira koncem Nerudove ulice nenavadna zveza poslopij in stopnjišča, hiša »pri 3 svetih« in sosednje t. im. rotovške stopnjice, ki vodijo skozi podhod (nekdanji dostop k gradu) iz XVI. stol. na Hradčanski trg. Ta del Nerudove ulice nima v resnici nikjer sebi podobnega. * Komur je mogoče, in kdor hoče poznati zares najslikovi¬ tejše in najkarakterističnejše Hradčanske partije, pa mu pri tem preostaja še dosti časa za ogled gradu in cerkve sv. Vida, naj gre na levo od hiše »pri treh svetih« po ulici ime¬ novani Uvoz, ki tvori premo nadaljevanje Nerudove ulice in je obzidana s hišami samo po desni strani. Kmalu se odpre na levi čez zidano vrtno ograjo Strahovskega samostana očarljiv pogled po Strahovski dolini med pobočjem Pe¬ trina in Strahovskega vrha Siona, dolini napolnjeni z zele¬ njem ne samo samostanskega, ampak tudi Lobkovviczovega. Schonbornovega in v gorenjem delu Seminarskega vrta. Sredi vrste prastarih renesančnih in baročnih hiš tvori dom »pri kamnitem stebru« (»u kamenneho sloupu«, št. 160—24) s svojo krasno fasado mičen plastičen člen v verigi teh smelo zidanih hiš, ki se pa zde s svojimi visokimi zidovi še vedno neznatne napram orjaškim zadnjim pročeljem starih meščanskih bivališč, ki gledajo sem z Loretanske ulice. S po¬ molov hiš na najvišjih mestih »Uvoza« je bajnokrasen raz¬ gled na Prago, posebno opoldne, ko se koplje v solncu. Nad Uvozom, onstran poslopja Strahovske bolnice (na levo, s kru- cifiksom na stopnjicah) je nevelik, toda zanimiv, trg P o h o- r e 1 e c. Poprej je bil blizu sedanje, s pročeljem sem obr¬ njene^vojašnice zaprt s t. tv. Strahovskimivrati, kisobilapa pred nekaj leti porušena. Od vo¬ jašnice na levo zapira jako o- kusen portal z A. Quitainerovo tsolio dvorišče Strahovskega samostana. Skozi portal, čez Strahovsko dvorišče, okoli ka¬ pele sv. Roka [1603—1612], in ob lični empirski fasadi zna¬ menite Strahovske knjižnice | vsebuje do 60 tisoč] zvezkov, 28 mnoge drage inkunabule, dragocene rokopise, malo prirodoznansko zbir¬ ko in na oboku velekrasne knjižnič¬ ne dvorane v slogu Ludvika XVI. Maulpertschovo fresko; je izven klavzure in toraj ob urah in dobah, na tabli pri vhodu označenih, vsa¬ kemu pristopna se pride k Stra- hovski cerkvi in samostanu. Cerkev je ustanovil sredi XII. stol. kralj Vladislav I., za cez. Rudolfa po¬ pravljena, za časa sedemletne vojne pri obleganju Prage ]pa zopet poško¬ dovana Sedanje njeno baročno okras¬ je je [deloma kakor v kapeli sv. Uršule, za Prago posebno karakte¬ ristično] dobro ohranjeno. Mramor- nata dela J. Lauermannova na ol¬ tarjih in slikarsko okrasje hrama— freska na oboku je Kramolinova in Rabova, slike nad obloki med slopi so Neuntherzove — so znatne cene. V samotnem samostanu, ki je bil po prizadevanju opatov Ivana Lohelija, Kvestenberka in O. V. Kašparja in v za¬ dnjem času zopet zelo povzdignjen, [je zdaj poleg, že ome¬ njene sbirke znanstveno inventarizovana bogata galeriju slik, več nego 1000 po številu — med ujimi tudi Diirerjeva »Ro- ženvenska slavnost«. Pri zidu proti dvorišču je prekrasno ko¬ vana mreža z groba sv. Norberta. Z dvorišča pri cerkvi in samostanu vodijo stopnjice, spel¬ jane v kotu doli, zopet na Pohorelec. Premo čež njegovo ploskev se pride okrog hiše z značilnimi čeli, ki tvori mejo med Uvozom in Loretansko ulico, na L o reta li¬ sk i trg (Loretanske namesti). Loretanski trg si je vsled razmerne nepristopnosti gore¬ njih Hradčanskih partij do danes ohranil svoj izvanredno ti¬ hi značaj. Kdor bi bil nenadoma postavljen na trg, bi si sko¬ raj lahko domišljeval, da je stopil na trg italijanskega mesta. Mir Loretanskega prostora je še danes skoraj nemoten; le včasih na dan se oglasi signal vojaških rogov ali vojaško povelje z veličastne, nekdaj za druge namene zidane, orja¬ ške Černinove palače, sedanje vojašnice, ki zavze¬ ma celo zapadno stran Loretanskega trga. Koncern XVII. stol. se je vzdignila ta nekdaj vsled krasote sloveča palača, od polovice XIX. stol. žalibog v vojašnico spremenjena. Ško- 29 Vhod v Strahov in strahovska knjižnica- da, da je bila pri tej spremembi uničena tudi Reinerjova freska na stopnjišču »Padec Gigantov«, ki je bila eno najlep¬ ših Reinerjevih del v profanih poslopjih. Ravno tako je bila uničena poleg Plalzerjeve in Braunove plastike in cele vrste drugih dekoracij večinoma tudi notranja razdelba tega po¬ slopja, ki pa kljub temu še zdaj sijajno priča o umetniški sili graditelja arh. Carattina. Balkon v sredi mogoče nekoliko predolgega pročelja je bil zgrajen šele v I. polovici XVIII. stol. dobi slave in gospodovanja lastnika Humprechta Ivana Cernina je bila v tej palači tudi bogata, dvorano dveh nadstropij zavzemajoča galerija slik, ki jo je upravljal slikar J. R- Biss, in katere seznam ilustriran s tušastimi risbami. 30 se ie našel pred nekaj leti v Lobkovicovi knjižnici. — Začet¬ kom XIX. stol. je služila ta palača za tovarno za karton in za skladišče hmelja. Palači nasproti je postavil za O. Ouitainerovimi skupinami na balustradi Kil. J. Dienzenhofer samostansko poslopje Lo- reto. Jedro tega kompliciranega poslopja je pravzaprav Časa Santa, ki jo je dala postaviti sredi dvorišča (po stavbeniku Orsiju) 1. 1626. Benigna z Lobkovic po italijanskem pravzoru. Štukaturna dela je pridjal J. Agosto (v 11. pol. XVII. stol., ko je bil postavljen tudi križni hodnik s 6 kapelami; v ka¬ peli sv. Frančiška Seraf, je Brandlova slika). Loretanska cer¬ kev Rojstva Gospoda, pomaknjena v samostanski hodnik, je bila sezidana 1. 1661; zač. XVIII. stol. pa rozširjena; obok je okrasil V. V. Reiner. (Dva nasproti si stoječa oltarja v ladji, sv. Apolonije in Agate, imata Kernove slike.) Takrat se je tudi Dienzenhoferjevo ime spojilo z zgodovino stavbnega razvoja sprednjega poslopja Loretanskega kompleksa. Naj¬ slavnejši objekt — ne samo kot kuriozum — Loretanske cerkve, poverjenega zdaj kapucinom, je svetovnoznami ka¬ pucinski Loretan- ski zaklad.Tudi zu- metniškega stališča je popolnoma upra¬ vičena privlačnost tega zaklada zares razkošnih, dragoce¬ nih in z umetniško obrtne strani zanimi¬ vih zlatarskih del, glavno iz baročne dobe. Najbolj obču¬ dovana jemonštran- ca z več kot 6000 dijamanti. [Pristop k zakladnici je proti oglasu in spremstvu dovoljenj. Pod sta¬ rikavimi lipami na dvorišču prepereva- jo polagoma na fon¬ tanah M. Biederlove 31 Cerninska palača [vojašnica]. kipi [1730]. Zvončja igra z 1.1694, arejena na stroške Eben- harda z Giaukova, je spomina vredna zanimivost samostana in daje poleti tihem utrgu z igro svcjih nežnih glasov posebno raz¬ položenje. Cerkev Gospe Marije na severni strani trga se nič ne razlikuje od stalnega tipa kapucinskih samostanskih cer¬ kva. Ustanovljena je bila 1. 1600 po sv. Lovrencu z Brindi- zija. Njene zimske zanimivosti so jasli z lesenimi rokokoškimi figurami deloma telesne velikosti. Loretanski trg, odprt šele koncem 1. 1911 električni železnici, ki pelje odtod čez Rade- ckijev trg k Prašni brani, zapirajo na južni strani kolone sta¬ rih hiš, prepredenih z mnogimi prastarimi pripovedkami. Ko¬ lone ob kapeli sv. Barbare s poškodovano Reinerjevo fresko, polagoma padajoča ulica Loretanska, nas vodijo po nekaterih ovinkih ulice, nudeče vedno nove prospekte, pred zanimivo renesančno čelo Hradčanskega rotovža št. 173, postavljene¬ ga tesno nad ustjem starega rotovškega stopnjišča, čegar začetek je vzbujal pozornost s svojo posebno obliko doli pri pregledovanju Nerudove ulice. Hradčanski rotovž Spada pravzaprav že k stavbenim po¬ mnikom Hradčanskega trga, naslanjajoč se s posredovanjem samostanskega zidu karmelitek na to stran, na kateri je vzgojila umetnost eden najkrasnejših svetov profane arhitek¬ ture, Schwarzenberško palačo. Iz mogočne s stavbeno umetnostjo nekaj stoletij nagroma- 32 dene celote dviguje se tam, kjer se Nerudova ul. zavija v ram¬ po, polagoma prehajajočo že v Hradčanski trg, s celo silo oča- rujočega pojava Schwarzenberška palača. Izvanredna silhueta tega najznamenitejšega češkega pomnika slikovite in po obliki žive florentinske renesance je enako velekrasna, naj opazujemo palačo odkoderže s pobočja vrtov na levem Vltavskem bregu, ale iz Nerudove ulice, ali končno s samotnega Hradčanskega trga, čegar zaprta ploščina dovoljuje udobno premotrivanje ta¬ ko cele koncepcije starega plemenitaškega bivališča, ki ga je zgradil za Ivana z Lobkovic 1. 1563. Italijan Avguštin, kakor tudi premotrivanje detajlov okrasja. Koncem XVI. stol. je pre¬ bival v takrat novih zidovih te palače rod Rožmberski; pozneje jo je po Švamberčanih in Eggenberčanih zasedel za¬ četkom XVIII. stol. sedanji lastnik, krumlovska linija Schwar- zenberškega rodu. Mogočna gradba palače je okrašena s sijajni¬ mi ornamentalnimi in figuralnimi sgraffiti ter z bosažo, ki je izvedena v podobni tehniki. Razpredelba čel, ki jih dele kor¬ doni, smelo izbokani zidci dajejo celi stavbi, dvigajoči se na vi¬ sokih kvadrovih temeljih, docela izvanreden značaj. Razgled iz njenih soban na Prago, posebno ob solnčnih dnevih, je zelo ča¬ roben. Prostori palače so zdaj namenjeni zbirkam mladega Tee h ničnega M. žeja, ki je v predpisanih urah vsakemu pristopen. Ob vznožju Schwarzenberške palače pride popotnik po ram¬ pi nekdaj vozne ceste, ki ji je dal zgraditi ces. Ferdinand II., ob parapetu nad malimi vrtiči hiš Nerudove ulice, k najbolj znani in mogoče doslej — vsled prezidave dolenje četrti — najhvaležnejši razgledni točki v tem delu mesta. Postavi naj se kar poleg Vosmikove sohe sv. Vaclava, ki nadomešča od I. 1907 stari kip, na teraso, ki je z Marijinim stebrom še tu osta¬ la po cerkvici Gospe Marije Einsiedelske, ali pa si naj izvoli stališče nekaj višje, nad grajskimi stopnjicami, pri J. Brokof- fovi sohi sv. Filipa iz Nere ki se odlikuje z izrazitim proflom. Ta razgled na Prago, na njeno širino od Žižkova do vrhov .lilovega, nehote povečuje tiho veličastje samotnega Hradčan¬ skega trga. Na Hradčanskem trgu je utihnilo danes tisto čilo in bučno življenje, ki je tu valovalo, ko so bili Hradčani še stalni sedež vladarskega dvora, cesarjev in kraljev. A od vsega tega, kar je tu živelo in rastlo, so ostale samo historične reminiscence, slavna zgodovina in nesmrtni kamniti listi umetniške zgodo¬ vine. Kroginkrog Hradčanskega trga stoji — razven one palače z zač. XIX. stol., ki se dviga poleg Schwarzenberške palače 33 Nadškofijska palača. nad Nerudovo ulico — od XVIII. stol. nespremenjena vrsta pa¬ lač in kanoniških hiš. Na južni strani poleg Schwarzenberške palače, katere zidana ograja, obrnjena proti trgu, k nasadom tako im. grič kronanja, je oživljena z okrasjem renesančnih stebričkov, stoji samostan bosih karmelitek (v Pragi jih ime¬ nujejo barnabitke) pri cerkvi sv. Benedikta z notranjim porta¬ lom iz 1. 1492. Ta najstrožji ženski red v Pragi z neprelomlji- vo klavzuro čuva tu ostanke sv. Elektre, ki so bili sem pre¬ neseni iz Malostranske cerkve sv. Jožefa v Jožefovi ulici. Na drugi strani Loretanske ulice se dviga prostrana Toskan¬ ska palača, katere renesančno čelo na poslopju z orlovim grbom na fasadi je obrnjeno proti nekdanjemu Hradčanskemu rotovžu. Ta stavba z dvema stolpičastima nadstropnima na¬ stavkoma tvori celo zapadno stran Hradčanskega trga. Njene baročne oblike s konca XVII. stol. so situacijsko dobro uspele. Celo stran Hradčanskega trga nasproti Schwarzenbergove palače zavzemajo poslopja cerkvenih dostojanstvenikov. Dolgo vrsto tihih in po slogu elegantnih kanoniških hiš, baročnih in rokokoških, nastalih s teh in na mestu teh, ki so stale tu že v XIV. stol., visoko nadkriljuje poslopje, ki se vspenja na najširši, nasada prosti ploščini Hradčanskega trga — nadškofijska palača ( 56 — 16 ). Nadškofijska palača se po svoji fasadi prišteva rokokovemu slogu, čegar mojster J. J. Wirch je 1. 1765. prezidal to cerkveno bivališče. Nadškof A. P. grof Pfichovsky s Prichovic, ki je za- 34 hteval in se trudil za. prezidavo, je dokumentiral ta svoj čin s svojini grbom pod glavnim zidcem. Notranjost palače je vse- kator starejšega izvora (z II. pol. XVI. stol., kakor kaže osta¬ nek zgraiita na enem krilu in bogata kapela sv. Janeza Krstnika s XVII. stpl.). Kapela, ki ima svoj renesančni strop razdeljen v kasete in lunete s cerkvenimi znaki, in katero je okrasil slikar Danijel Aleksis s Kvetne, je dragocen vzorec tvorbe te vrste in je bila za kardinala grofa Schonborna bogato preurejena. (Ogled nemogoč!) Nadškofijska palača, v kateri se hrani bogati nadškofijski arhiv, ima dve dvorišči, razdeljeni s kolonami na vitkih stebrih. Palačne sobane se deloma odlikujejo z dragim interieurovim okrasjem in skrivajo v sebi mnogo umetniških predmetov. Najzanimivejša, zgodovinsko najbogatejša in z umetniškimi užitki obiskovalcem najradodarnejša je gotovo skupina poslopij Praškega kraljevega gradu na vzhodni strani Hradčanskega trga. 2e v IX. stol., za vojvode Borivoja, je bil grad zelo obširen; po zgradbi nekaterih novih utrdb za Vaclava I„ in Otakarja II. se je povspel pod cesarjem Karlom IV. do najslavnejše epohe svoje srednjeveške zgodovine. Pod njegovimi pozlačenimi stre¬ hami so se shajala za bivanja Karla v njem diplomatična od- poslaništva. Za Karla je tudi vzrastlo na grajskem dvorišču najsijajnejše delo gotike na Češkem, cerkev sv. Vida. Vladi¬ slav II. je dal del, meječ na cerkev Vseh Svetih, koncem XV. stol. prezidati. Cela skupina grajskih poslopij je zelo trpela Vhod v kraljevski grad. 35 Pogled na grad in cerkev bv. Vida čez Jelenov jarek. za ces. Ferdinanda I. 1. 1541 pod velikanskim požarom, ki je uničil ne samo največji del Viadisiavskega gradu — prizanesel je samo Vladislavski dvorani — ampak tudi vse stare deželne deske, hranjene v gradu. Tudi velik del Male strani je takrat po¬ gorel. Ces. Ferdinand I., Rudolf II., ki je napravil z gradu sve- tovnoznan, sloveč centrum srednjeevropske umetnosti, in Ma¬ tija so postavili zoDet posamezne dele gradu, posebno severni in zapadni, toda šele za cesarice Marije Terezije je zadobil grad po arhitektu Anselmu Lurageju, Ant. Kunzu in Ant. Hafe- neckerju današnjo svojo definitivno obliko. Mreže med skupinami gigantov, v zadnjih letih po J. Platzer- jevih originalih od kiparjev Prochazke in Vosmika verno ko¬ piranih. dele Hradčanski trg od prvega grajskega dvorišča. Portal, ki ga je izdelal 1. 1614 za ces. Matije Scamozzi, vodi k vhodu do soban, v katerih biva samo začasno N. V. cesar in člani cesarske hiše. (Rokokoške stopnjice na desno.) Na drugem dvorišču kraljevega gradu (ki šteje 868, od teh 711 stanovanjskih prostorov), stoji dvorna kapela sv. Križa, ki jo je restavriral ces. Ferdinand Dobrotljivi (sohe so Maxovo delo), in J. Kohlova fontana z L 1686. Z ozirom na nepričakovan, silen vtis, ki ga napravlja na tretjem dvorišču cerkev sv. Vida, se priporoča pristop k njej skozi prehod na desno za dvorno kapelo. 36 (Za ogled pristopnih grajskih prostorov in dvoran se je oglasiti izključno samo v pisarni grajskega glavarstva na drugem dvorišču; obiskovalec prejme tudi kratek zgodovin¬ ski popis gradu in soban. V stopnica velja tudi za ogled obeh svetovnoznanih dvoran, španske in nemške, ki vkljub opeto- vanim popravilom še vedno razodevajo historijsko dobo ces. Rudolfa II. in deloma tudi dobo, ko je rešil cesar Ferdinand 1. grad pred razpadom. Na tretjem grajskem dvorišču, kjer se nahajajo za rokoko- škimi balkoni s figuralnimi skupinami reprezentančni prostori in grajski saloni, stoje najveličastnejši spomeniki kraljevega gradu in mogoče cele Češke zemlje sploh. Soha jezdeca sv. Jurija z 1. 1373 na terasi pred cerkvijo sv. Vida je 1 piroslul in dragocen spomin na gotiško livarstvo. Čeprav je bila v XVI. stol. znatno poškodovana in so ti sledovi docela vidni, je osta¬ la vendar najsijajnejša praška umetniška dragocenost sploh. V smeri k cerkvi potegnjeno krilo gradu zakriva najstarejši, do danes ohranjeni del kraljevega gradu, Vladislavsko krilo. Najznamenitejši njegov po¬ mnik je orjaška Vladisla- vova dvorana, ki jo je zgradil v 1.1484—1502 Be¬ nedikt Riet iz Pistova. Slavnosti pri kronanju in turnirjih, ki so se tu pri¬ rejale, so bile veličastne in živahne in so ostale enako znane kot sejmi u- nretniških zlatarskih izdel¬ kov in tujezemskega dra¬ gocenega blaga, o čemur nam podajajo poročila ta¬ kratne rezbarije. Vladisla- vova dvorana z umetnim obokom [dolga je 69 in ši¬ roka 19 m| meji na bližnjo dvorano, v kateri so zase¬ dali stanovi Češkega kra¬ ljestva, in katero je po vzo¬ ru sosednje dvorane sezi¬ dal v 1. 1561—1563. Boni¬ facij Wolmut. Tu je zase¬ dalo v prejšnjih časih naj¬ višje deželno SOdiŠČe, Če- Vladislavska dvorana. 37 sto ob navžočnosti kralja. Zadnji deželni zbor se je vršil tu 1.1837 Nad tronom in vhodom stoje kamenite doprsne sohe — mogoče kralja Ferdinanda 1. in Wotanuta. Tu viseče prapore so uple¬ nile 1. 1809 legije čeških prostovoljcev pod poveljstvom nadv. Karla. Na stenah so portreti avstrijskih vladarjev od Marije Terezije do cesarja Frančiška. V tem delu gradu je tudi soba, v kateri so bile poprej hra¬ njene deželne deske. Dalje so tudi prostori češke komore, okra¬ šeni z grbi oseb, ki so opravljale tu svoje dostojanstvo. V dru¬ gem nadstropju trakta, ki se vleče proti jugu, je sloveča dr¬ žavna pisarna, v kateri so bili sojeni 1. 1621 privrženci Fri¬ derika Pfalškega; pisarna, ki si je še ohranila svojo prosto opremo, je nad prostorom nekdanjega namestništva, s če- gar okna so bili vrženi 23. maja 1618 namestniki. Pod oknom te pisarne spominjate v grajskem vrtu dve piramidi na to de- fenestracijo, današnjega opazovalca pa na celo vrsto za na¬ rod tako nesrečnih posledic. Pročelje Vladislavovega grajske¬ ga dela, obrnjeno proti cerkvi sv. Vida, kaže na oknih že mogočne sledove renesance. Nasproti Vladislavovemu grajskemu krilu se vspenja kot najveličastnejši češki spomenik z dobe procvita gotike cerkev sv. Vida, zvezana z Vladislavovim krilom s pokritim hodni¬ kom. (Med božjo službo ogled cerkve ni dovoljen. Za sprem¬ stvo po cerkvi pri ogledu plača oseba 30 v.; listke se lahko Stara pisarna češkega namestništva. 38 dobi pri cerkvenih uslužbencih, ki so jim zato dolžni raztol¬ mačiti vse predmete, nahajajoče se v cerkvi, in jim odpreti cerkvene kapele. V plačilu za listek je že obenem zapopa- dena cena kratkega vodnika po cerkvi sv. Vida, kiga je spisal kanonik dr. Podlaha.) Cerkvi sv. Vida, nastali na prostoru nekdanjega triladijske¬ ga romanskega svetišča, ki je nadomeščalo prvotno cerkev, zidano v X. stol. — je položil temelj kralj Ivan Luksembur¬ ški in Karol IV. 1. 1344. Do 1. 1352 je bil vodja arh. Matija z Arrasa, za njim je pa prevzel funkcijo stavbenika in jo izvr¬ ševal do konca XIV. stol. Peter Parler. Presbiterij je bil gotov že 1. 1385; po dolgem odmo'ru, ki so ga zakrivile husitske voj¬ ske, je šele kralj Vladislav (1471—1516) nadaljeval stavbo in nadomestil — vsekakor samo deloma — škodo, ki jo je povzročil kralj Sigmund cerkvenemu zakladu s tem, da je na pr. porabil prekrasen oltar v kapeli sv. Vaclava za pokritje bojnih stroškov; po novih škodah, povzročenih po požaru 1. 1541, je dal cesar Ferdinand I. popraviti največje poškodbe in zvonik dovršiti. Takrat se je tudi po dovršitvi kora de¬ finitivno prenehalo z zidavo cerkve. Zelo je poškodovala krasne in bogate umetniške nakite cerkve kalvinska solda- teska za časa Friderika Pfalškega 1. 1619. Tudi pod silnim pruskim obstreljavanjem 1. 1757 je trpel hram veliko škodo, popravljeno šele v poslednjih letih vladanja Marije Terezije. V XIX. stol. je bila cerkev popolnoma dovršena in restavri¬ rana po arh. Krannerju in Mockrem. Le dozidava cerkve je pripadla arh. Kamilu Hilbertu. Del cerkve med sedanjim korom in tretjim grajskim dvoriš¬ čem je docela nov. Danes je že gotovo, da se k dvema novima zapadnima stolpoma ne pripoji obnova in dozidava tretjega starega glavnega cerkvenega zvonika. Soha sv. Janeza Nep. na zunanji strani, nasproti Vladislavovemu krilu je Platzer- jeva (1. 1904 jo je obnovil Vestnik.) Notranjosti cerk- v e, ki učinkuje v glavni ladji bolj z veličastvom cele stavbe, kakor pa z bogastvom detajlov, se z ozirom na običajno spremstvo dotaknemo v teh vrsticah samo v glavnih pote¬ zah. Na hodniku nad slopi in obloki glavne ladje, v trifo- riju, po katerem se je pred zazidavo prehodov lahko hodilo, so kameniti doprsni kipi oseb, ki so bile po svojem delova¬ nju v tesni zvezi z gradnjo cerkve, kakor Karol IV., Vaclav IV., nadškof Arnošt s Pardubic, oba prva stavbenika itd. Glavni oltar v presbiteriju (z 1. 1873. po Krannerjevem na¬ črtu) nadomešča nekdanji baročni oltar, čegar Mabuseieva slika se nahaja zdaj v galeriji slik v Rudolfinu. Prižnica je iz 39 Stolnica svetega Vida. srede XVII. stol. K slavnim pomnikom cerkve sv. Vida se prišteva sredi njenega starejšega dela pod stopnjicami presbi- terija nameščeni kraljevski mavzolej, ki spada po dobi nastanka v zlato dobo umetnosti na Češkem za ces. Rudolfa II., ki je dal napraviti to rakev 1. 1589. za vsoto 32 tisoč zlatov nizo¬ zemskemu kiparju Aleksandru Collinu. Na gornji ploskvi mavzoleja leže tri postave, ces. Ferdinanda I., njegove soproge Ane in ces. Maksimiljana II. Stene nagrobnice so izpolnjene s podobami kraljev Karla IV., njegovih soprog, Vaclava IV., Ladislava Posmrtnega in Jurija Podjebradskega. Mreža okrog mavzoleja je po svoji bogati umetniški zasnovi vredna slavne nagrobnice. Tisočem čeških romarjev sveto in često — že vsled svo< jega nenavadno mističnega značaja — z najglobokejšo pieteto obiskano mesto cerkve sv. Vida je kapela sv. Vaclava, ki jo deli od cerkve težak portal. Obroč, vdelan v levovo glavo, je po tradiciji oni, za katerega se je zagrabil umorjeni knez Sveti Vaclav (1. 935. Obroč je bil prinesen sem s Stare Bole- slave). Stene sv. Vaclavske kapele so izdelane z bleščečih poldragih kamnov s tehniko, ki se popolnoma vjema z ono. s katero so okrašeni podobni prostori Karlovega Tyna. Sli¬ ke v tem delu spadajo k najdražjim češkim slikarskim spomi¬ nom sploh in k najbolj tipičnim svoje šole — češke sli¬ karske šole za Karla IV. Slike na višjih stenskih partijah so s XVI. stol. in so bile 1. 1614. popravljene po slikarju Dan. Aleksiju s Kvetne, s katerim smo se seznanili že v kapeli nadškofijske palače. L. 1911. so se pričela dela za napravo novega oltarja, ki nadomešča stari oltar z XVII. stol. V temnem kotu kapele je vhod k zakladnici, v 'kateri so položene drago¬ cenosti češke krone. Slika usmrtitve sv. Vaclava na evan¬ geljski strani oltarja spričuje nemško šolo (1543.). Bronasta soha pri vhodu v kapelo, votivni svečnik Praških pivovarjev, zanimivejši vsled umetniške zasnove, kakor vsled pravilno¬ sti figuralnih proporcij. je norimberško livarsko delo H. Vi- scherja z 1. 1532. S tajinstvenega mraka kapele preidemo k vencu kapel obeh cerkvenih stranskih ladij. Pri portalu ka¬ pele sv. Vaclava stoji nagrobnik Jurija Popela z Loblkovic. Nasproti njemu i" v slopu M. Braunov spomenik grofa Slika s prve četrtine XVIII. stol. Prva kapela po tej strani v stran¬ ski ladji se imenuje Martiniška. Sequensove slike nam pred- očujejo posvečenje sv. Andreja. Visoko v desni steni je vložen nagrobnik J. Popela z Lobkovic (f 1569. h). Oltar s kararškega mramorja je Achtermannovo delo. Sosednja kapela sv. Križa ima na oltarju velik križ, čegar soho Križanega je dal izgotoviti 41 Rudolf II. Prednja oltarjeva stena (antipendium) je z druge pol. XVI. stol. Nad klečalnikom je za steklom po svoji umetnosti zares prekrasna Kristusova slika (Vera Ikon), zgotovljena, kakor se pripoveduje, na ukaz Karla IV. v Rimu. Posebno zanimiv je okvir te slike, ki spričuje s svojimi malimi sliki¬ cami češki izvor. Nad vhodom proti Vladislavovi partiji gradu le znamenit oratorij z visečim obokom in nakitom pozne gotike mojstra Benedikta. Za Vladiislavovim oratorijem je najbližja Valen- štajnova kapela z ostanki slike XIV. stol. na desni steni pod zidcem. Nasproti te kapele visi med slopi Kajetan Bend lov le¬ seni relief (opustošenje cerkve sv. Vida 1. 1619. za Friderika Pfalškega). V nadaljni kapeli sv. Vojteha, je razven srebrnih doprsnih soh štirih čeških patronov s konca XVII. stol. po¬ stavljen nagrobnik Praškega nadškofa Očka z Vlašime in bronasta renesančna nagrobna plošča grofice Berkove z Dube. Nasproti kapele stoji sloveči srebrni nagrobnik sv. Janeza Nepomuka po modelu Ant. Gorradinija in načrtu dunajskega dvornega arh. Jos. Eman. Fischerja z Erlaha. Zgotovil ga je pa na Dunaju Iv. Jos, Wiirth 1. 1736. Na najbližjo kapelo Šternbersko, v kateri stoji na desno nagrobniki kralja Premvsla Otokarja I., na levo kralja Premysla Otokarja II., oba šele s XIV. stol., meji Marijina kapela z novimi Sequensovimi sten¬ skimi slikami in nagrobniki Bretislava I. na desno, Spitignjeva II. na levo. Skupino lesenih kipov (Kristus na križu, Marija in sv. Jan. Ev.) je dal napraviti ces. Ferdinand II. (1621). Tej kapeli nasproti stoji nagrobnik,- sv. Vida. Kapela sv. Janeza Krst., ki jo je posvetil nadškof Arnošt s Pardubic, ima na¬ grobnike knezov Bretislava II. in Borivoja II., oba zopet iz XIV. stol, in krasen bronast svečnik z romanskim stojalom, mogoče že iz IX. stol, ki je bil iz Milana sem prinesen 1. 1162. kot plen- češke vojske. Nadaljna kapela Pernštinska ali nadškofijska vsebuje 1 kripto Praških nadškofov od grofa Prj- chovskega (1793) do danes. Spomenik kardinala Friderika Schwarzenberš!kiega je vlit z brona po modelu J. Mvslbeka. Na sosedni steni presbiterija visi drugi leseni relief K. Bendla (Beg Friderika Pfalškega s Prage 1. 1620.), zanimiv tudi kot topo- grafičen dokument. V nasprotni kapeli sv. Ane ali Nostiški kapeli je v oltarju relikvijarij z XIII. stol. Nekdanja kapela sv. Mihaela z visečim obokom je bila pozneje preurejena v da¬ našnjo zakristijo, nad katero se hrani in skrbno čuva bogati cerkveni zaklad. (Vstopnice do zakladnice s katalogom, ki ga j-ei spisal historik kanonik Dr. A. Podlaha. se prodajajo v zakristiji.) Temelj sv. Vidske zakladnice je položil že Ka- 42 rol IV., ki je bil njen posebno radodaren zaščitnik in ki je pokazal v delu za prospeh notranje vrednosti te zakladnice svoje umetniško razumevanje. Ravno tako kakor cerkev, je trpela zakladnica v dobi husitskih uporov, glavno pa pred ces. Sigmundom, ki je I. 1420. odpeljal velik del zaklada v svrho pokritja bojnih stroškov. Od dob kralja Vladislava se je pri¬ čelo bogastvo cerkvenega zaklada zopet kopičiti. L. 1645. so bile prenesene v zakladnico relikvije svetnikov s Karlovega Tyna. Vojni časi XVII. in XVIII. stol. niso zakladu samemu pri- zadjali nobene škode. Današnja zakladnica je zidana v gotskem oboku; najvažnejši predmeti zaklada so razdeljeni po predalih, nad katerimi je draga slika Gospe Marije iz XV. stol. Izmed predmetov, spadajočih k zakladu, se odlikujejo, posebno po svoji umetniški vrednosti in zgodovinski posebnosti, zlati križ in drugi križasti relikviarij z dobe Karla IV., kristalni vrč iz XIV. stol., vrsta romanskih relikviarijev — eden celo z XII. stoli. — in gotiških, v obliki doprsnih kipov svetnikov in drugi relikviariji v obliki monštrance ali roke. Med re¬ nesančnimi relikviariji se odlikuje po obliki oni, ki je okrašen z listastimi ornamenti v živih prožnih obrisih in ki nosi na vrhu podobo angelja. Znaten del zaklada tvori cela vrsta spo¬ minov na svetnike in deželne patrone. Tu se nahaja meč sv. Vaclava, ovratnik njegovega oklepa z robovi iz zlatih krož¬ kov, meč sv. Štefana, rokavice sv. Vojteha z emajlovanimi figu¬ ralnimi okraski, mašna obleka sv. Vojteha s svilenega blaga, krasno tkana in ornamentovana. Rogovi iz slonovine, Rolan¬ dovi imenovani, mogoče že iz X. stol., odlomek evangelija sv. Marka celo iz VI. stol., jako lepa evangelska knjiga iz IX. stol. tvorijo kot romanski spomini z drugimi, gotišlcimi kelihi, z oniksovo. Karlovo kupo in nadaljnimi baročnimi, deloma zelo dragocenimi in z umetniško-obrtnišlke strani zelo mičnimi pred¬ meti ostalo vsebino tega zaklada, vrednega, da si ga vsakdo ogleda. Pri zakristiji kot poslednji' kapeli starega dela cerkve je večja kapela sv. Sigmunda, nekdaj Černinova, z rakvo Humpr. J. Černina, ki si je postavil palačo na Lorentanskem trgu, z ostan¬ ki sv. Sigmunda, za Karla IV. sem prenesenimi, in z nagrob- nicami, od katerih je ena Sigmunda Bathoryja. zadnjega Sed- mograškega kneza. Skozi kapelo sv. Sigmunda se pride lahko ven v ozko Vikarsko ulico in na desno dalje okoli noveišega proštovega poslopja k cerkvi sv. Jurija (v dobah restavriranja nepristopni). Cerkev sv. Jurija, ki jo je sezidal okrog 1. 915. Vratislav T. kot majhno, enoladijsko stavbo (mogoče ono, ki se Je ohranila 43 dozdaj pod južnim stolpom), spada k najdražjim pomnikom romanske¬ ga stavebništva češkega sploh. L. 973 je bil zgrajen pri cerkvi najsta¬ rejši češki samostan, za kterega se je zidala nova triladijska cerkev. Po požaru 1. 1142, ko so se redovnice zatekle iz samostana k Malostran- ski cerkvici sv. Janeza [naPradle] pri sedanjem Frančiškovem mostu, so se ohranili še nekateri deli pr¬ votne stavbe v cerkvi, po požaru na novo postavljeni in razširjeni. V to novo perijodo spadajo glavni in umetniško najznačilnejši deli cer¬ kve. Notranjost cerkve si je ohra¬ nila krasne ostanke prastarih sten¬ skih slik, od katerih so bile neka¬ tere obenem z dote dobe neznanimi deli cerkvenega poslopja 1. 1900 od¬ krite. V kapeli sv. Ljudmila posta¬ vljena gotska tumba z XIV. stoleti je bila obenem s samotno kapelo sredi XIX. stol. prenovljena. Na¬ grobniki knezov Vratislava in Boleslava II. in prve samostanske opatinje, tvorijo z nagrobniki drugih opatinj zanimive ostanke po slavni zgodovini cerkve in samostana,cegar opatinje so imele pra¬ vico pri kronanju čeških kraljev posaditi kraljici kromo na glavo, pravico, ki je prešla 1. 1782. na opatinje sosednjega tere¬ zijanskega zavoda plemkinj. V ulici sv. Jurija nasproti zavodu plemkinj je krasen renesančni portal iz dobe okrog 1. 1520. z reliefom, ki predstavlja zelo karakteristično boj sv. Jurija z zmajem. Nasproti cerkve sv. Jurija je, tesno zvezana z Vladislavo- virn delom gradu, gotska cerkev Vseh Svetih (v sedanji obli¬ ki s XIV. stol., z opremo pa z II. pol. XVI- stol.) z grobom sv. Prokopa. Cerkev z oratorijem tesno meji na mogočno so¬ sednje poslopje c. k. terezijanskega zavoda plemkinj, usta¬ novljenega 1. 1755. po cesarici Mariji Tereziji v nekdanji Rožm- berški hiši. Z balkona te palače je prekrasen razgled na Prago. (Vstop na balkon proti napitnini večkrat dovoljen.) Med bočni¬ mi zidovi sv. Jurijske 1 cerkve in pročeljem zavoda plemkinj vodi Jurijska ulica v mirnem padcu k Lobkovičovi palači (li¬ nija Roudniška), ki je s svojimi, čeprav prezidanimi, sobanami lep spornim palačnega stavbeništva češke renesance. Od prej- 44 šnjega zunanjega nakita palače, tki tvori vzhodni konec ce¬ lega nepretrganega kompleksa grajskih poslopij in s tem cele hradčanske panorame, ni preostalo razven nekaj rilcev za odvajanje deževnice skoro nič. Lobkovičeva palača meji na ostanke najstarejših, ohranjenih utrdb grajskega griča, na Črni stolp z XIII. stol. Črni stolp tvori druga grajska vrata in je s svojim enostav¬ nim profilom nad strmo vzhodnjo rebrijo grajskega griča spre¬ menil mogoče za vedno v enoličnost prekrasno romantično sliko, katero tvorijo najstarejša poslopja kraljevskega gradu, in ki se kaže gledalcu z druge strani Jelenovega jarka, ki se vleče pod zidano grajsko ograjo. (Notranjost Črnega stolpa ne¬ pristopna). Za prehodom Črnega stolpa se odpre z male terase čaroben razgled na najslikovitejše baročne dele Male Strani, doli takoj pod nami na vrtove pri palači Fiirstenberški z bizar¬ nimi mansardami in neštetimi altanomi in kioski, na ogromen kompleks Valenštajnske palače in vrta in na vrtičke, nastale na nekdanjih grajskih parkih. * Od razgledne terase se pride lahko po starih grajskih stopnjicah med vrtnimi zidovi na Kla¬ ro^, majhen trg pred zavodom za slepce, kjer je postaja električne železnice 5, ki vodi od Strahova in gradu tod mimo na Radeckijev trg in do notranje Prage k Prašni brani. * Od tega razgledišča pridemo nazaj skozi Črni stolp k po¬ slopju (nasproti palače Lobkovičeve)nekdanjega naj viši ega grajskega kneza (purkrabstvi; ta urad se je zdržal do 1. 1848.). Notranjost tega renesančnega poslopja z zanimivo zgodovino je nepristopna. S poslopjem najvišjega grajskega kneza je za malim z vegetacijami okrašenim dvoriščem v zvezi ena najbolj obiskanih praških znamenitosti, stolp Daliborka, o katerem so med ljudmi razširjene najrazličnejše pravljice. Stolp je služil za ječo gosposkega stanu, svoje ime ima pa po vitezu Daliboru s Kozojed, ki je bil tu zaprt radi kalenja dežel¬ nega miru. (Ta fakt je postal predmet ne samo mnogih pravljic, ampak je nudil bogato snov tudi dramatikom.) Daliborka in njeni prostori, od katerih najbolj veže pozornost širokih vrst spodaj se nahajajoča »gladomorilnica«, je proti napitnini pri¬ stopna. Nekoliko višje od palače grajskega kneze krenemo po par stopnjicah na desno v ulico Pri Daliborki, 'ki se imenuje tudi 45 Zlata ulica. Ta ulica je že za¬ nimiva zaradi čudno grdvje jenih hišic, ki so zidane ob zidovju utrdb in tvorijo z njim bistveno enoto, dalje zaradi pravljice, da so tam prebivali alkimistikraljaRudolfa(v res¬ nici so bili tukaj nastanjeni kraljevi strelci), najbolj pa še privlači njena slikovitost, ki daje dan za dnevom slikarjem rozkošne in hvaležne motive. Iz te ulice zavijemo nazaj o- koli nekdanjega Šentjurskega samostana, ki je dandanes de¬ loma spremenjen v vojašnico v Vikarsko ulico (Vikarska ulice). V tej ulici je blizu vhoda v cerkev sv. Vida skromna, toda izvrstna gostilna Na Vikarki, ki jo je Svat. Cech s svojimi Izleti gospoda Broučka nesmrtno ovekovečil. Iz ene izmed teh tihih in resnih hiš se pride v grajski stolp Mihulko nad Jelenovim jarkom; v Mihulki prebivajo dandanes siromašnejši ljude. Od gostilne Na Vikarki poidimo mimo nekoliko cerkvenih hiš ob onem delu cesar¬ skega gradu, kjer je vhod v špansko in nemško dvorano (glej viš¬ je) na drugo grajsko dvorišče in odtukaj na desno mimo graj¬ skih hledov. Prideno k nasipu, kjer je bil nekdaj Prašni most. Od tukaj se nudi obiskovalcu leip razgled na siare utrdbe, na stolpe in na ozadje hišic v Zlati ulici. Za visokimi okni nad Prašnim mostom se nahajata obe prosluli dvorani kralja Ru¬ dolfa. Par korakov naprej od Prašnega mostu je na levi strani vhod v tih, idiličen, kakor od tega sveta odtrgan vrt v Jele¬ novem jarku. Spodnja stran tega vrta spada k zavodu idiotov, zgornja pa je do 7. ure zvečer občinstvu pristopna. Obisk tega vrta nam bogato poplača krasen razgled. Pred nami se v lepi in plemeniti črti dvigajo pročelja grajskih poslopij, nadškofijska palača in nekatere starejše hiše Hradčanskega trga. Dalje proti zahodu moli nad temi starinskimi zgradbami krasna baročna rotunda Šternberške palače (sedaj zavod idio¬ tov) in sivi stolp Dienzenhoferjeve cerkve sv. Janeza Nepo- muka. Nedaleč od vhoda v ta vrt se razprostira na desni stra¬ ni ceste cesarski vrt. Ker 'vstop ni dovoljen, ne moremo pre¬ gledati krasnih prirodnih naprav vrta, kipov in fontane, niti jako čednih sgrafitov in drugega sijajnega lišpa na poslopju, kiga je na ukaz kralja Rudolfa sezidal leta 1568 arhitekt Wolmut. 46 Na drugem koncu cesarskega vrta stoji sijajna zgradba Belvedere, zidana v italijanski renesanci. Ker prehod skozi vrt ni dovoljen, se pride do nje po cesti na severni strani vrta mimo nove kadetne šole. Poletno bivališče kraljice Ane, Bel¬ vedere, se smatra za najlepši pomnik italijanske renesance na severni strani Alp. Zgradili so ga italijanski mojstri J. de Spatio. J. M. de Speciecasa in Paolo di Stella v letih od 1536 do 1552 po naročilu cesarja Ferdinanda L, ki ga je poklonil svoje ženi Ani. Nadstropje je doikončal Bonifac Wolmut. Zrač¬ nost in vznešenost, stebrasta loža in galerijska balustrada, pa tudi drobni okraski dajejo poslopju visoko ceno. Fini figural¬ ni reliefi na loži so polni življenja, ornamenti balustrade, kjer je menjaje uporabljen motiv zlatega runa, so jako okusno iz¬ vedeni. Okraski ob vratih spominjajo s svojo filigransko než¬ nostjo in umerjenimi profili na grad Zvezdo pri Pragi, ki so ga ustvarili isti umetniki. Dvorana v prvem nadstropju je slu¬ žila v XVIII. stol. za artiljerijski laboratorij; njene stene kra¬ sijo sedaj freske, kli so jih po Rubenovih kartonih napravili člani Družbe domoljubnih prijateljev umetnosti. Z galerije prvega nadstropja je krasen razgled na Prago, na najstarejši vzhodni del gradu, na nekdanjo oranžerijo, ki se je od drugod ne vidi, in na cesarski vrt. Blizu vhoda v ta vrt je bronzova fontana, ki ji pravijo pojoča fontana. Ta biser češke livarske umetnosti je vlil 1. 1569 mojster Jaroš Konvar iz Brna. Na 47 vzhodni strani Belvedera se razprostira ljubek Chotkov pank. Napravil ga je prof. Karel Chotek, ki ima sploh za olepšavo in povzdigo Prage mnogo zaslug. V bližini Chotkovega parka, okoli Bruske brane, so sezi¬ dali 1. 1912 obširen kompleks rodbinskih hiš. (S postajališča električne železnice št v. 5 pred B rusko brano se peljemo lahko po C h o t- kovi ulici — s spodnje serpentine je lep pogled na d olj ni Jelenov jarek, in na del gradu — čez Klaro v, okoli zadnjega zidu VaTdštajnskega vrta in mimo cerkve sv. Tomaža čez Malo- stranski trg v notranje mest o.) Iz Chotkovega parka vodi cesta v velikih serpentinah k vojašnicam v Bruski in dalje k Klarovemu zavodu za slepce na Klaro-vu; z ovinkov nudi se nam lep razgled na skupine stolpov starega gradu nad Jelenovim jarkiom. Kdor si pa ho¬ če pot prikrajšati, gre iz Chotkovega parka po strmi poti na¬ ravnost dol v Brusko. Nasproti Klarovega zavoda za slepce se pričenja Valdštajn- ska ulica (Valdštynska ulice). Z ulice se lepo vidi grad, ki se dviga nad vrtovi pri Ftir- stenberški palači. Leva stran ulice pa je ograjena z viso¬ kim zidom; za njim se raz¬ prostirajo širen Valdštajnski vrt in poslopja Valdštajnske palače, ki zavzemajo ogrom¬ ni prostor med Valdštajpsko, Letensko ulico in Valdštajn- skim trgom. Mimo palače gro¬ fov Kolovrat-Krakovskih (št. 154—12), mimo Palffyjevega poslopja (štv. 158—16), v ka¬ terem se sedaj nahaja lia- mestniški arhiv, ter mimo nekdanje Ledeburške palače dospemo na Valdštajnski trg (Valdštynske namesti). Celo vzhodno stran tega poprečno obširnega trga zavzemaveli- ka Valdštajnska palača. (Pa¬ lača je občinstvu odprta le na dan sv. Janeza Nepomuka, dne 16. maja, ko je vrt s svo- Bronasta fontana. 48 Loža v Valdštajnskem vrtu. jim grmičevjem, pontskimi azalijami in magnolijami v najrazkošnej¬ šem cvetju. Drugače se je treba prej priglasiti in plačati napitnino). Valdštajnska palača je zgrajena na velikem prostranstvu, kjer je bilo prej 23 hiš; te jeAlbreht Valdštajn kupil in podrl.Vletih od 1624 do 1630so sezidali današnje ogromne poslopje, nekdaj sloveče zaradi bogastva in prešernosti, mojstri Bianki, Marini in Sebregandi. V teh letih je bil napravljen tudi vrt, ki je bil vsled umetniš¬ kih zakladov, redke flore in eksotičnih ptičev znan daleč na¬ okoli. Večino skulpturnega bogastva so odstranili ob prihodu Švedov v Prago na koncu tridesetletne vojne. Zgornji del (so¬ ha Venere) kovinaste fontane, postavljene pred znano »sallo terrenno«, se nahaja sedaj po mnogih blodnjah v zbirkah praškega Umetno-obrtnega muzeja. Toda stari reprezentančni prostori so razen mobilij ostali nespremenjeni. Je to zlasti po- klonitvena dvorana v prvem nadstropju, ki izpolnjuje s svojimi okni skoro celo pročelje; na stropu ima fresko, apoteozo Al¬ brehta Valdštajna. Takozvane vojvodske dvorane navadno ni¬ so pristopne, čeprav hranijo v sebi ogromno bogastvo umet¬ niških klosov keramičnih in zlatarskih ter pohištva. Iz velike dvorane je navadno dovoljen vstop v dva nadstropja visoko kapelo, ki ima nekaj dragocenih slik. V vrtnem delu na desno od lože kažejo bivše kopališče Valdštajnovo; nedaleč odtod pa je mogoče opaziti hodnik z majhnimi okenci, ki je baje vodil k astrologičnemu observatoriju Valdštajnovemu. Na levi strani blizu spominskih iv je voli.iera, ki je bila nekdaj polna 49 tujezemskih ptičev. Volijera in kopališče sta urejena kakor podzemeljski jami s kapniki. Z Valdštajnskega trga krenemo v Tomaško ulico; njen desni trotoar je izpeljan ves čas pod oboki. Na levem koncu ulice stoji za hišo iz novejšega časa cerkev sv. Tomaža; poleg nje je samostan menihov sv. Avguština, ki so prišli sem že leta 1285. Prvotna samostanska cerkev je bila sezidana v gotskem slogu v drugi polovici XIV. stoletja. Iz tega časa je sedaj še samo obok v zakristiji, ki je podprt z osmerokotnim slopom. V začetku XV. veka je pogorela, a jo je pozneje Rudolf II. dal zopet zgraditi. Ko pa je 'leta 1723 ponovno pogorela, jo je leta 1728 Dienzenhofer zajedno z bližnjo Lobkovičevo palačo (štv. 34, ogel Letensfce in Jožefske ulice) poplavil in prezi¬ dal. Originalno fresko na cerkvenem oboku je naslikal Reiner; žal, da je pri popravi sredi XIX. stol. mnogo izgubila na ble¬ sku in sočnosti barev. Poleg Reinerja so pri olepšavi cerkve tudi sodelovali F. M. Brokoff in drugi mnogoštevilni slikarji in kiparji. Tudi med podobami, ki so razobešene po cerkvi, se je ohranilo mnogo umetniških proizvodov. V kapeli sv. Bar¬ bare, kii je bila nekdaj kapitelska soba, je J. Heintzova slika sv. Družine. Tu je bila tudi Rubensova slika sv. Avguština, ki jo je umetnik nairavil nalašč za to cerkev; zdaj je na njenem mestu kopija, original je pa hranjen v Rudolfinu. (Glej spo¬ daj!) V Rudolfinski galeriji je tudi Rubensova slika Smrt sv. Tomaža, kri je bila tudi nekdaj last te cerkve. Poleg teh je v cerkvi in samostanu še nekaj Skretovih slik, potem slike F. Ks. Balkove in J. Raabove. Kiparske in rezbarske imenitnosti so bili skoro vse izdelane na koncu XVII. in v začetku XVIII. stol. Na oltarjih sv. Janeza Nepomuka in sv. Družine so mo¬ deli Ouitainerjevih soh; na njih mestu so bili nekdaj enaki kipi iz srebra, pa so jih 1. 1729 raztopili. Na glavnem oltarju so kipi Brokoffovi in J. Miillerjevi, ki pa zaradi skromnih razmerij ne učinkujejo posebno. Majhne skupine in angelički na oltarjih sv. Janeza Nepomuka in sv. Družine so delo J. M. Biderla, s katerim smo se srečali že pri loretanskih vodnjakih. Mramornata dela so bila izklesana, kakor se zdi. v Lauerman- novi delavnici. Izmed pasarskih izdelkov je najstarejša na tri dele deljena rešetka v hodniku pri zakristiji. Južna cerkvena vrata so krasen, peršpektivično mišljen umotvor iz leta 1728. K tej kategoriji cerkvene olepšave spadajo seveda tudi okusni pasarski izdelki v presbiteriju ob oknih oratorija, ki je po hodniku nad Letensko ulico spojen z že omenjeno Lobikovdr čevo palačo. V cerkvenem inventarju najdemo tudi mične zla¬ tarske umetnine. 50 Blizu cerkve sv. Tomaža, na oglu Letenske ulice in Malo- stranskega trga, stoji bivši malostranski rotovž. Stolpov, ki jih je nekdaj imel, dandanes ni več. Na začetku Josefske uli¬ ce je Lobkovičeva palača (štv. 34), zdaj last praške občine, z rustikovanim podstavkom in enostavnim baročnim nakitom okoli oken, s priprostim čelom in portalom, ter z jako smiselno umeščenim oknom v žlebčasti strehi. Streljaj paprej stoji od ulice nekoliko odmaknjena cerkev sv. Jožefa. Poleg nje je sa¬ mostan angleških devic. Cerkev in samostan, za katerim se razprostira velikanski, z visokim zidom ograjen vrt, ki za¬ vzema deloma tudi zemljišče nekdanjega škofovskega dvorca, so zgradili v letih od 1673 do 1692 (zadnje poprave v no¬ tranjščini so iz leta 1711) za red Karmelitk, katere smo omenili na Hradčanskem trgu pri cerkvi sv. Benedikta. Sedanje pre¬ bivalke samostana, ki se pečajo z vzgojo ženske mladine, so se tu naselile koncem XVIII. stol. V cerkvi so Brandlove oltarne slike. Umetniško najzanimivejša je gotovo dobro člen- kovana in učinkujoča cerkvena fasada. Razgled iz Jožefske ulice na južno stran zapira slikovito zasnovana, drobnega lišpa in figuralnega nakita bogata palača grofov Kounicov iz 1. 1770, ki tvori imeniten pendant k portalu cerkve sv. Tomaža. Iz Mostne ulice se vrnemo na Malostranski trg in odtod z električno železnico, ali pa čez Karlov most na Križarski trg, odkoder nas tramvaj po Frančiškovem nabrežju pripelje k Narodnemu gledališču in odtod nazaj k našemu izhodišču, Prašni brani. DRUGI OBHOD. PORIČ, MESTNI MUZEJ. OD SV. PETRA K SV. HAŠTALU, KON- VENT BLAŽENE NEŽE, SAMOSTAN USMILJENIH BRATOV, U- METNO-OBRTNI MUZEJ, RUDOLF1NUM, STARONOVA SINAGO¬ GA, STARO ŽIDOVSKO POKOPALIŠČE, CERKEV SV. NIKOLAJA, KAROL1NUM, NOST1COVSKA PALAČA, FRANČIŠKANSKI SA¬ MOSTAN, UHELNY IN ZELENŽ TRH, BETLEMSKE NAMESTI, ROTUNDA SV. KRIŽA, ULICA KAR. SVETLE, NARODNO GLE¬ DALIŠČE, PETRIN, NARODOPISNI MUZEJ, LOBKOVIČEVA IN SCHONBORNOVA PALAČA. Bivši samostan hibernov. Nasproti Prašne brane se začenja Hibernska ulica (Hybernska ulice). Na njenem levem oglu vidimo markantno pročelje (1811) c. k. glavnega colninarskega urada. Za Prago je to pročelje jako dragoceno, nekak ogelni 51 kamen empirskega sloga. Em- pirskih poslopij iz te dobe je v Pragi jako malo, zato so ti redki spomenikitemdragoce- nejši. Pred današnjo prezidavo poslopja je bil v njen leta 1780 razpuščeni samostan hibernov (irskih frančiškanov, ki jih je cesar Ferdinand II. sem pokli¬ cal). Toda še prej, žeza Karla IV., je bil na tem prostoru sa¬ mostan menihov ambrozijan- cev. Hiberni so imeli bogato knjižnico, ki je sedaj uvrščena v vsenčiliščno knjižnico praš¬ ko. Na levi strani Hibernske ulice se vrste krasne, umet niško zidane palače. Zlasti o- kusna in pogojena je bivša Sporkovska palača (štv. 3), ki je zdaj last deželnega finančnega ravnateljstva.Nanajbližjem križišču ulic zavijemo na levo v Ha- vličkovo ulico; na desnici nam stoji postaja c. k. drž. železnic. Havličkova ul. nas pripelje naPoržič (Porič) ki je bil nekdaj jako važna žila trgovskega življenja med Prago in vzhodno Češko. Na koncu Poržica, kjer je sedaj park pred Mestnim muzejem, je stala v časih t. zv. Špitalskabrana. Nekdanji značaj ulice razodevaše dan¬ danes nekaj rokokoških in empirskih fasad. Na levi strani Poržiča je Zlatarska ulica (Zlatnicka ulice), v kateri bi bilo omeniti razkošno rodbinsko hišo štv. 7 iz srede XVIII. stol. Mestni muzej v parku je sezidan na nekdanjih praških u- trdbah. Zdaj hrani v sebi že jako dragocene zbirke drobnih umetniških izdelkov in 'arhitektonskih detajlov. Keramični oddelek, zbirka zlatarskih del, precejšne število ključavničar¬ skih in pasarskih izdelkov, zlasti cela vrsta mrež in rešetk, spomeniki cerkvene umetnosti in različne zanimive reči ča¬ stitljivih in jako Specializiranih praških ceh tvorijo bogato vse¬ bino muzeja, ki ne zanima samo proučevatelja praške zgo¬ dovine, marveč sploh vsakega, kdor se peča z zgodovino umetnosti. Enako vrlo znamenita je skoro kompletna zbirka slik iz Prage ter rezbarij. Izmed zanimivejših soban muzeja omenjamo; Sobana I.' Skupina mišenskega porcelana, dar gdč. Magdalene Michalo- vičeve. Sobana III.: Bronzovo akvamanile, gotski okvir je mojstrski izrezljan. Sobana V.: Zbirka praških podob od 52 I. 1489 pa do zdaj. Sobani VI. in VIII.: Ilustrovana zgodo¬ vina Prage. Sobana VII.: Orožarna (največja praška zbirka orožja). Sobana IX.: Oddelek cehovskih spomenikov, izborna zbirka praških obrtnih izdelkov. V pritličju: Kera¬ mična zbirka, češka majolika iz 17. stol. Mučilnica. (Kraljevska cesta, Kralovska trida, ki je nadaljevanje Po- ržica, pelje v mlado predmestno občino Karlin, ki je nastal šele v prvih desetletjih XIX. veka. Prej je bilo tam samo nekaj obrtnih podjetij in zabavnih prostorov, med katerimi je na koncu XVIII. stol. zlasti slovel t. zv. Rožni dol (Ružodol, Rosen- thal). Na koncu Karlina, v smeri k Libni, stoji poslopje za invalide, Dienzenhoferjevo delo, ki pa je glede na prvotni or¬ jaški načrt nedokončeno. V Libni bi bilo izmed zgodovinskih ostankov omeniti samo baročni dvorec, last praške občine. Izmed novodobnih stavb v Karlinu opozarjamo na cerkev sv. Cirila in Metoda na Jungmannovem trgu in na obsežno šolsko poslopje v Kaizlovih nasadih (arh. Jos. Sakar). Baziliki po¬ dobna cerkev sv. Cirila in Metoda je bila zgrajena v 1. 1854 do 1863; freske se naslikali Trenkwald, Maixner in Sequens; oltarne slike so Lhotove in Manesove; prižnica je dar grofa J. Harracha. Vltavski rokavi dele Karlin od slikovitih otokov, ki so dandanes večinoma pozidani s skladišči in to¬ varnami. Nasproti Mestnemu muzeju se odcepi od Poržiča Tješnov (Tčšnov). Tod se pride do severozapadne žel. postaje in dalje čez Hlavkov most k VII. praškemu okraju, k obrtnim Holešo- vicam. Otok Štvanice pod Hlavkovim mostem je bil v zadnjem času zaradi regulacije Vltave temeljito izpremenjen. Ta re¬ gulacija je zahtevala tudi izpremembo sosednega dela Novega mesta; tam okoli, kjer so prej stali le tihi, slikoviti in sloveči mlini, zgrade v nekaj letih celo vrsto trgovskih skladišč in javnih poslopij. Na gornjem (zapadnem) koncu Štvanice, ka¬ tere bujna vegetacija se je deloma do danes ohranila, so po¬ stavljene mogočne turbine za proizvajanje električne energije; druge, slabejše pa se nahajajo v rokavu pri začetku Hlavkove- ga mostu. Odtukaj na levo (vzhodno) se dvigajo renesančna čela mli¬ nov, ki jim pravijo Helmovski mlini. Po Peterski ulici, ki se odcepi od Tješnova nasproti glav¬ nemu vhodu v žel. postaje, gremo k bližnji cerkvi sv. Petra. Romanska cerkev s tremi ladjami in dvema, do dames ohranjenima stolpoma je bila v 1. 1380—1415 prezidana v got¬ skem slogu. Pečat te dobe nosi presbiterij. V levi ladji visi grb suknjarske cehe, ki je očividno dala prizidati to ladjo. 53 Desna ladja je bila razširjena v Vladislavski dobi. Celotna današnja oblika cerkve pa je nastala po Mockrovih popravah I. 1870. V cerkvi na glavnem oltarju je veliko platno V. V. Reinerjevo, v ladji pa dva svečnika iz srede XVIII. stoletja. Sredi ceste stoji zvonik s prehodom v pritličju. Postavili so ga 1. 1598 (kljub temu je lok nad vratmi šilast), njegova streha pa datira iz 1. 1689, ko je bila prejšna pogorela. Od cerkve sv. Petra gremo po Peterski ulici na Peterski trg (Petrske namesti) in od tu poševno na desno v Suknjarsko ulico (Soukenicka ulice). Takoj na njenem začetku stoji hiša U Čapku. Na dvorišču se je ohranila renesančna, sedaj jako zanemarjena loža. Ta zanimiva in stara loža, ki pohaja iz 1. 1612, je bila nekoč izpeljana okoli celeg'a dvorišča, zdaj obdaja žalibog še samo dve strani. Od te hiše nas pripelje Suknjarska ulica na Elizabetino cesto (Eliščina tfida). Tod vozi tramvaj štv. 3. iz Nusel in Kralj. Vinogradov k Kraljevski Obori (obora-zverinjak) čez most cesarja Franca Jožefa I.; razgled na severno stran nam zapirajo lepi nasadi na pobočju Letne. Na drugi strani Elizabetine ceste prav blizu konca Suknjarske ulice se začenja Dolga cesta (Dlouha trida), ki se vije med mnogimi priprostimi, toda zelo distinguiranimi meščan¬ skimi, patricijskmi in trgovskimi hišami Stare Prage. (Na desni štv. 37, 33, 31, na levi 54, 42, 40, 34.) Hiša štv. 45 (U zlateho stromu, pri zlatem drevesu) ima na dvorišču krasno ložo, ki je močno podobna oni v Suknjarski ulici; tudi stari sta enako. Samo da raste tu drevje, ki napravlja celo dvorišče ljubeznivejše in slikovitejše. Streljoj daleč od te hiše se odcepi od Dolge ceste Ramova ulica, ki vodi v Haštalsko ulico in k cerkvi sv. Haštala. Cerkev sv. Haštala ima zanimiv obok; njena čudna in ne¬ simetrična zidava je posledica prezidave severne stranske ladje. Južno ladjo bi mogli prištevati k ostankom prehodnega sloga. V farovžu pri cerkvi imajo ključe (če treba tudi vodnika) do najbližjega objekta našega obiska, do kapele sv. Barbore pri staroslavnem in kot zgodovinski spomenik jako važnem kompleksu samostana bi. Neže. Na prostoru okoli cerkve, kjer je sedaj trg, je bilo nekoč pokopališče. Od cerkve sv. Haštala krenimo po Nežini ulici (Anežska ul.) skozi štv. 811 k razsežni skupini poslopij in svetišč bivšega konventa bi. Neže. V teh dandanes tako zanemarjenih zidovih so bivale klariske in manjši bratje sv. Frančiška. Ali kljub temu, da jo njeni današnji prebivalci neprenehoma pustošijo in profanirajo, ohranila si je ta komplicirana gradba krasno celotno obliko, pa tudi posamezne podrobnosti nekdaj bogato 54 posejanega lišpa. Izmed dveh cerkva in ene samostojne kapele, je zdaj pristop¬ na samo cerkev sv. Barbore, ki so jo z velikimi stroški restavrirali.Glavna ladja nekdanje cerkve sv. Frančiška takoj za vhodom se je že popolnoma porušila. Sprednji del cerkve, ki ga zdaj poprav¬ ljajo, je iz prvih dob samostana. V pri¬ tličju skladišča je opazitisledove kame- nitihpolustebrov iz bivše kapele Device Marije. V križnem hodniku prebivajo danes najrevnejše vrste ljudij, tako da obiskovalec ne more niti slutiti, kako krasni sledovi rane gotike so skriti v prostorih tega samostana. V bivši kapeli sv.Marije Magdalene in bivši konventni dvorani je bilo v poslednjih letih skladišče cunj. Na vzhodu cerkve svatega Frančiška stoji cerkev svete Barbare, ki jo je pred nekaj leti kupilo Društvo za obnovitev samostana bi. Neže. To društvo jo je dalo tudi na svoj račun popraviti. Da pridemo k ti cerkvi, moramo iti čez vsa zanimiva in sliko¬ vita, sedaj že zelo oskrunjena dvorišča, skozi baročna vrata, nad katerimi stoji soha bi. Neže, potem pa po obrežju mimo nekoliko brezizraznih hiš v Samostansko ulico (Klašterni ul.). Kmalu pri začetku ulice stoji obnovljena cerkev. Dočim cer¬ kev sv. Frančiška nima podpornikov jih ta ima. Okraski cerkve, zlasti glavice na stebrih pri portalu v konventno dvo¬ rano — kronane glave ženske in moške — so jako dragocen spomenik začetka II. pol. XIII. stol. Te glave smatrajo nekateri za portrete Premislov, ki so samostan ustanovili. (Samostan je ustanovila leta 1230 bi. Neža, najmlajša hči češkega kralja Otokarja I.) Ako se izpred vrat s soho sv. Neže obrnemo v smeri proti Hradčanom, nam nehote oko obstane na slikoviti skupini po¬ slopij samostana usmiljenih bratov pri cerkvi sv. Simona in Jude. Na tem prostoru je že v XIV. stol. bila bolnišnica s ka¬ pelo, katero so utrakvisti prezidali v veliko cerkev, posvečeno 1. 1620. Toda kmalu po belogorski bitvi, že na koncu 1. 1620, je bil sem poklican red usmiljenih bratov, katerim so oddali vsa k cerkvi spadajoča poslopja in vrt. kjer naj bi se zgradil samostan in bolnišnica. Današnje veiekrasno in impozantno pročelje, ki ga je pred asanacijo deloma zakrivala vrsta mičnih in ljubkih hišic, je bilo sezidano 1. 1750. Plastika, lepe mreže in kovinasti šopki, rastoči iž granatovih jabolk in vaz, dajejo Samostan bi. Neže. 55 fasadi vrlo dekorativno lice. V cerkvi na velikem oltarju je Reinerjeva slika. Pri samostanu je nevelik, toda jako prijazen vrt. Pred ograjo na Janškem trgu stoji baročna soha sv. Ja¬ neza Nepomuka, delo F. M. Brokoffa. Z Janškega trga je lep pogled na most Svatopluka Cecha in na krasne letenske na¬ sade; na obširnem prostoru pred mostom nameravajo zgraditi nova poslopja češke univerze, ki bodo monumentalnost in le¬ poto trga mnogo povečala. Na drugi strani mostu je kapelica sv. Marije Magdalene iz I. pol. XVII. stol. Cez Nikolajevsko cesto (Mikulašska trida) nadaljujmo pot po obrežju. V par minutah smo pri Rudolfinu. Sezidali so ga v 1. 1876—1884 po načrtih arh. Žitka. Ta palača umetnosti s kras¬ no disponirano koncertno dvorano hrani v sebi bogato galeri¬ jo (obisk vsak dan od 10—3) originalnih slik in risb odličnih mojstrov. V galeriji so zastopani s svojimi umotvori; Hans van Achen, Hans Baldung, Balcko, Bruegheli, Caravaggio, L. Cranach st., Carlo Dolci, Donner, Dtirer, van Eycki, Goerz, Gossaert, Halwachs, F. von Leemputten, G. Metsu, Molenaer, van der Neer, F. J. Overbeck, Poussin, Q. Reni, Sny- ders, Spranger, D. Teniers, Tintoretto itd. Izmed čeških umet¬ nikov pa: Brandeis, Brandl, Bubak, Burde, Cermak, Dienzen- hofer, Ftihrich, Grund, Havranek, Hellich, Kandler, Kosarek, Liska, Josef Manes, Marold itd. in nekatere slike češke slikar¬ ske šole, med njimi Praški Detrich (katalog). Poleg Rudolfina stoji Umetno-obrtni muzej. Zgrajen je bil v 1. 1898—1900 po načrtih arh. dvor. svet. Schulza na zemljišču starega židovskega pokopališča. V muzeju najdemo veliko bogatstvo jako dragocenih predmetov umetne obrti. Zlasti je omeniti lepo zbirko stekla, ki jo je 1. 1907 podaril muzeju baron Lanna. Periodično se prirejajo tu umetno-obrtne razstave. Glavnemu pročelju nasproti stoji Akademija, v kateri je del češke univerze. Na levi strani pa je prazen prostor, kjer bodo sezidali poslopje za češko filozofsko fakulteto. Na tem kraju grade sedaj čez Vltavo nov most, ki bo nadomestoval prejšnji slikoviti verižni mostiček. V začetku Jožefovske ulice, ki vodi od Rudolfina proti Niko- lajski cesti, sameva zunaj renesančna, znotraj gotska Pinkaso- va sinagoga, star, častitljiv spomenik iz davnih in slavnih dni Zidovskega mesta. Takoj za njo zeleni čez ograjo bezeg stare¬ ga židovskega pokopališča. V Mayzlovi ulici, ki križa Jože- fovsko, stoji baročni, stari bizarni Židovski rotovž, poleg njega pa znamenita Staronova ter Visoka sinagoga. So to poslednji ostanki nekdanje posebne zunanje krasote in tajinstvenega iz¬ vora izginelega ghetta. 56 Staronova sinagoga. Staronova sinagoga je neprecenljiv umetniški pomnik iz srede XIII. stol. Žalibog, da je na nekdanji tajinstvenosti in čaru mnogo izgubila, ker se je cela njena okolica zaradi asa- nacije morala docela izpremeniti. Učinkovalo je to stoletno svetišče samo v okolici, iz katere in za katero je vzrastlo. Zato pa deluje tembolj njena notranjščina, zlasti ko se vrši služba božja; tajinstvena resnost in hladno veličastje vzbujajo čudne, neodoljive občutke. Arhitektonski lišp je jako poučen primer za višino, na kateri je stala češka stavbena umetnost v drugi polovici XIII. stol. Opozarjamo zlasti na portal in na detajle konsol v notranjosti. Svetišče je razdeljeno na dve ladji, obok je oprt v sredi na dva mogočna osmerokotna slopa. V listo- vih motivih na drobnih detajlih so rabljeni samo listi čeških drevesnih vrst. Ta malenkost mogla bi biti vodilo pri določitvi, kake provenience je bil stavitelj sinagoge. Prostor arhe ima dandanes obliko, kakršno ji je dala rudolfinska doba. (Sinago¬ ga je praviloma pristopna, v njeni bližini je vedno kdo, ki po¬ kliče vratarja.) Poleg stoji Židovski rotovž, zarešnji rotovž v dobi samostoj¬ nosti Židovskega mesta. Nad čedno streho se dviga značilen stolp; njegova stavba je bila Židom dovoljena kot nagrada, ker so leta 1648 hrabro branili Staro mesto pred Švedi. V pisarni 57 židovske verske občine hrani¬ jo nekatere privilegije Židov¬ skega mesta. Na rotovž se naslanja Visoka sinagoga, priprosta stavba iz XVI. stol. Ulica nasproti Sta- ronove sinagoge drži k enemu izmed največiih in najtradicio- nalnejših pomnikov Prage, k po¬ mniku, ki so ga že tolikokrat uporabili ne samo upodobljajoči umetniki, marveč tudi literati. To je staro židovsko pokopa¬ lišče. Kateri Pražan ne pozna te pokojne in ljubeznive polti- sočletne njive božje! Kedaj so napravili to pokopališče, ne mo¬ remo z gotovostjo ničesar tr¬ diti. Nekateri so razlagali, da je nekaj nagrobnih kamnov že iz VII. stol.; pokazalo se pa je, da so nepravilno tolmačili na¬ pise. Gotovo je danes samoto,dasotupokopavali žesrediXIV.stol. Izmed znamenitejših spomenikov »bezgovega« pokopališča omen¬ jamo zlasti nagrobne spomenike učenega rabijaBen-Bezalela-Ldwa in njegovih učencev, Hendel Šmilesove s Treuenberga (prva polo¬ vica XVII. stol.) ter Mediga del Candia; v drugem (od vhoranalevo) delu pokopališča pa grob kronika Davida Gansa, Horwitza, bibliofila Oppenheima, človekoljuba Mardochaja Mayzla in na¬ grobnik Abigora Kara, ki je popisal klanje Židov v Pragi 1. 1339. Pokopališče, ki je seveda zaradi novih modernih stavb v bližini mnogo izgubilo na svoji ubranosti, leži med Klausovo in Pinkasovo sinagogo. Vrnimo se nazaj v Mayzlovo ulico. Kakih 200 korakov od Židovskega rotovža v smeri proti Staromeškemu trgu se tišči med hišami Mayzl'ova sinagoga. Opozarjamo na njen obok iz leta 1592. Zunanja plat je bila v zadnjih letih popravljena. Iz Mayzlove ulice zavijemo okoli ogla na levo. Na desnici imamo skupine jako starih hiš, spredaj pred nami pa stoji ba¬ ročna pravoslavna cerkev sv. Nikolaja, nemara najlepše delo Kiliana Ignaca Dienzenhoferja. Toda tudi ta cerkev ni bila zi¬ dana za današnjo okolico. Komponirana je bila marveč za bivši Trg treh vodnjakov, ki ga je mejilo na eni strani zadnje pro¬ čelje Krennove hiše (glej prvi obhod) na drugi krilo starome- 58 škega rotovža, na tretji strani pa je stala cerkev sv. Nikolaja. O prvotni gotski cerkvi, ki je 1. 1689 pogorela, ni na zunanjščini nikakega sledu več. Leta 1732 je bila cerkev zopet zelo po¬ škodovana; po petletnem dragem restauriranju so jo posvetili zopet 1. 1737. V nekdanji gotski cerkvi sta pridigovala slavna propovedni- ka Milič in Matej iz Janova. Utrakvistični duhovni so službo¬ vali tukaj do belogorske cerkve. Ko so cerkev po požaru zopet prenovili, so jo oddali emavškim benediktincem. Štukaturni iišp v notranjščini je izdelal Bernard Spinetti, skulpture pa Staro židovsko pokopališče. nečak slavnega Brauna, Anton Braun. Assamove freske so sredi XIX. pobelili. Ko je bil Jožef II. samostan razpustil, slu¬ žila je cerkev kaj različnim namenom. V letih okoli 1860 je bila v cerkvi koncertna dvorana. Leta 1871 pa jo je najel od praške občine odbor iz Moskve, ki jo je na svoje stroške adaptiral za bogoslužje pravoslavne cerkve. Ta odbor jo ima še sedaj v najemu. Od cerkve sv. Nikolaja čez Staromeški trg in daleč do Ž e- 1 e z n e ulice, po kateri pridemo k Karolinu. Karolinum je prvotno poslopje univerze, ki jo je bil ustanovil Karel IV. Izprva je bila razdeljena po več hišah, končno pa je tu našla svoje središče. Gotski pomol Karolina je podoben pomolovi kapelici Staromeškega rotovža; tudi zgradili so oba v istem desetletju. Karolinški je le bolj priprost in ponižen. (V trgovi- 59 nah, ki so nastanjene v jugozapadneni pritličju, so zanimivi gotski o- boki.) Nasproti ležeče Nem¬ ško gledališče — priča slavnih Mozartovih dni v Pragi — so postavili deželni stanovi 1.1781. Ob Viteški ulici (Rytir- skš. ul.), ki se začenja pri gledališču, stoji na desni strani nekdanji Šent- galskisamostan,zanjim pa sedaj baročna cer¬ kev sv. Gala. Dalje na¬ prej je poslopje Mestne hranilnice praške (arh. Osv. Polivka). Na levi strani pa se vrste stare baročne meščanske hi¬ še. Zadnje pročelje gle¬ dališča je obrnjeno na Sadjarski trg (Ovocny trh). Na eni strani tega trga stoji primitivno po¬ slopje češke pravniške fakultete,tfna drugi pa velelepajn znamenita palača Kolovratska (štv. 579-4). Pravokotno na stransko pročelje gledališča leži Rudarska ulice (klavirska ulice). Razgled iz nje na vzhodno stran zapira na Prikopu (prikop-jarek) stoječa kras¬ na in bogata palača Piccolomini, tudi Nostitzovska zvana, pozneje last Sylva-Tarouccovskih. Leta 1907 jo je kupila praška občina, hoteč ohraniti ta dragoceni biser. Nostitzovska palača spada med najlepše dragulje praške stavbne umetnosti iz druge četrtine XVIII. stol. Poševno na¬ sproti te palače se ponaša krasno moderno poslopje Dunajske¬ ga bančnega društva (1908, arh. A. Neumann in Jos. Zasche). Na oglu Sadjarske ulice (Ovo-cna ul.) in ulice Na mostiču (Na mustku), ki spaja.Vaclavski trg z Viteško ulico, stoji drago¬ cena palača iz klasicistične dobe. Poleg nje je palača Praške kreditne banke. Tukaj se križajo štiri najobljudenejše praške ulice; po dnevu, zlasti ob nekaterih urah, je tu prava gnječa. 60 Na drugem koncu Vaclavske- ga trga kraljuje ponosito, ve¬ ličastno poslopje Muzeja kra¬ ljevine Češke (glej tretji ob¬ hod). Po ozki ulici nasproti ulice Na mostiču pridemo na Jungmannov trg. Sredi širše¬ ga dela trga stoji spomenik slavnega češkega leksikografa Josipa Jungmanna. Izza hiš, ki tvorijo ozadje terpu spomeniku, štrli visoka streha cerkve Marije Snežne. Ob nji je frančiškanski samo¬ stan. Cerkev, ki je pravzaprav le prezbiterij nekdaj namera¬ vane orjaške zgradbe, spada med ono vrsto cerkva, ki jih je zidal Karel IV. Kakor se na prvi pogled vidi, ni še danda¬ nes dokončana. Zlasti je za¬ ostala zgradba, ko so v za¬ četku XV. stol. izgnali menihe. Šele frančiškani, ki jih je ce¬ sar Ferdinand sem poklical, so cerkev deloma dovršili. Izmed dra¬ gocenejših arhitektonskih podrobnosti sejihjenekajohranilona zu¬ nanji strani prezbiterija in pa na portalu na severni strani. V cerkvi je bogat zgodnje baročni oltar iz 1. 1625. Cinasti svečniki in pa krstilnica v kapeli pod korom so bili sem prinešeni iz po¬ rušene cerkvice Device Marije na Luži pri Klementinu. V cerkvi je tudi cela vrsta nagrobnih spomenikov. Ob dvorišču pred cerkvijo sta v obeh ambitovih krilih kapeli. Na južni stra¬ ni cerkve je dosti obširno samostansko poslopje, za njim pa velik vrt. Od Marije Snežne gremo Čez Jungmannov trg in Ferdinan¬ dovo cesto v Biserno ulico (Perlova ul.), ki nas povede na Ogljeni trg (Uhelny trh). Še pred dvajsetimi leti je bilo to trikotno tržišče opasano s samimi starinskimi poslopji. Do da¬ nes pa je vstrajala samo vrsta hiš s kolonami na vzhodni stra¬ ni. Cvetlice, ki se še vedno tu prodajajo, podeljujejo trgu vsaj nekaj one poezije in onega življenja, ki je tu vladalo v sivi davnini. Zlasti poleti je trg s svojim zelenjem in cvetjem kaj ljubek. — Tudi Zelenemu trgu (Ulici sv. Gala, Havelska ul.) so Pražani lahko hvaležni, da jim že dolga leta ohranjuje tip 61 in živo slikovitost nekdanjega tržišča. Podoboki, ki se vle¬ čejo obcelilevistra- ni Galove ulice, so nastanjene neštevil- ne kramarije in tr¬ govinice. Hiša štv. 510-5 z renesančnim okenskim okvirjem je bila last nemirne¬ ga praškega prima- torja Paška z Vrata. Omenjamo tudi hišo na oglu obMelantri- chovi ul. »u Mrazil«, ki ima ria tri dele razdeljeno streho. Njene arkade so iz XIV. stoletja. Vrnimo se nazaj na Ogljeni trg. Hiša v »Platyze« (416-11) skozi katero je pre¬ hod na Ferdinando¬ vo cesto, je po svo¬ jem slogu karakteri¬ stična za stavbarst- votridesetihletXIX stol. Nasproti nje je hiša štv. 401-1, v ka¬ teri je stanoval Mo¬ zart, ko je bil v Pragi. Odtod namerimo korak v Skoržepko proti Betlehemskemu trgu. Kmalu smo na kri¬ žišču štirih ulic. Na desno drži Vojvodova ulica z renesančno reno- virano hišo »u Vejvodu« (gostilna); na levici imamo Perštin (Per- štyn), ki jebil do nedavna popolnoma srednjeveška ul. O Husovi cesti smo že v prvem obhodu rekli,da jeenanajzanimivejšihpraškihulic. Jungmannov spomenik. Tu naj omenimo še cerkev sv. Egidija, ki stoji nasproti baro¬ čnega poslopja nemške tehnike. Poleg cerkve je dominikanski samostan. Dominikancem jo je podelil cesar Ferdinand II. v XVII. stol.; ti so prezidali najprvo sedanji samostan, v začetku XVIII. stol. pa tudi cerkev, zlasti njeno notranjost. Najlepša 62 in najdragocenejša umetnija cerkve je Reinerjeva stropna freska, ki pa jo je žal zob časa že jako poškodoval. Na pročelju sta grba škofa Janeza IV. iz Dražic in nadškofa Arnošta iz Pardubic. — Četrta ulica drži na Betlehemski trg (Betlemske namesti). Moderni čas je s svojimi stavbami že zelo uničil staro podobo trga. Češka zgodovina pa bo njegovo slavo vedno oznanjevala: saj je tukaj stala do začetka XIX. stol. Betlehemska kapela, kjer je podiral in zidal mojster Jan Hus. Iz onih časov je tu še samo gotski portal hiše štv. 351—7; ta je bil priča onih jasnih dni, tako pomembnih za usodo Češke in njene kulturne zgodovine. Z Betlehemskega trga zavije na desno Lilijina ulica. V po¬ slopju, kjer je sedaj Haasova tiskarna, je bil nekdaj samostan sv. Ane. Anina ulica veže Lilijino z Aninim trgom; tu je omembe vreden portal Pachtovske palače, ki dobro pojasnuje način nekdanjega stavbarstva. Na zadnji strani Betlehemskega trga stoji Naprstkova hiša u H a 1 a n k u, iz katere je prišla inicijativa in denarni temelj za zgradbo Obrtnega muzeja (Prumyslove museum), ki so ga sezidali zadaj za hišo. Obisk tega muzeja je dovoljen v torek in petek za vstopnino 2 K. Prost vstop je ob nedeljah in praznikih od 9—12 ure. Postavil ga je na svoje stroške Vojteh Naprstek leta 60. preteklega stoletja. Muzej ni samo obrten, ampak tudi etnografičen in kulturnohisto- r i č e n. Z leve strani Naprstkove hiše vodi Betlehemska ulica k ulici Karoline Svetle. Tam, kjer seka ta ulica Konviktsko, stoji starinska rotunda sv. Križa. To častitljivo svetišče iz XI. stol. je najstarejša cerkev Starega mesta. Kakor je iz ne¬ katerih podrobnosti soditi, je bila pozneje vsaj nekoliko pre¬ zidana. Sredi XIX. stol. bi bila kmalu postala žrtev špekulativ¬ nih posestnikov sosednih hiš. Da ni padla, je zasluga le arheo¬ loga Mikovca, dr. Braunerja in prof. Vocela, ki so dosegli, da jo je praška občina kupila za 3000 gl. Tako zavarovana ka¬ pela je imela tudi srečo, da je podal Jos. Manes načrt za nje¬ no prenovitev in tip njene notranje opreme, in najsi se tudi ta načrt ni izvedel. Topa okolica rotunde ne da slutiti, kaki boji so se bili za obstoj tega spomenika, jasno pa osvetljuje verolomnost staviteljev, ki se niso držali dane obljube, da se bodo pri gradnji novih stavb ozirali na to zidovje. Od sv. Križa se dviga mirno napeta ulica Karoline Svetle (mimo Jernejske ulice [Bartolomejska ul.] k Ferdinandovi cesti). V Jernejski ulici je cerkev sv. Jerneja z nekaterimi Reinerjevimi slikami; pri nji je samostan, kjer so bili nekdaj jezuiti, danes pa bolniške postrežnice sive sestre. Na Ferdinan- 63 Narodno gledališče. dovi cesti omenjamo uršulinski samostan pri cerkvi sv. Uršu¬ le. Cerkev je kaki dve desetletji mlajša nego samostansko po¬ slopje. Sezidal jo je Canevall. Stropne freske je slikal J. J. Steinfels. Med drevjem na levi strani cerkvenega' portala je A. Ouitainerjeva skupina sv. Janeza Nepomuka iz srede XVIII. stol. Križ pri vhodu v samostan je slikal Fiihrich v prvi tretjini minulega stoletja. Na koncu Ferdinandove ceste se dviga kakor mogočna kuli¬ sa ob divni panorami Petrina in Hradčan Narodno gleda¬ lišče (Narodni divadlo). Sezidala sta ga prof. Zitek in prof. Schulz. Na tem mestu je stalo že prej gledališče, postavljeno iz prispevkov češkega naroda, a je leta 1881 pogorelo. Teda že v dveh letih so zložili Čehi nove milijone in postavili da¬ našnje impozantno poslopje. Izmed umetnij naj omenimo foyer v prvem nadstropju, ki je sijajno in fino čuteče dekoriran. Ste¬ ne, strop in lunete krase slike Fr. Ženiška, ki jih je napravil po kartonih Mik. Aleša. Hodnik poleg foyerja poslikal prof. Ad. Liebscher. — Z galerije, kamor je pri predstavah vstop dovo¬ ljen, se odpira diven razgled, ki je zlasti čudovit ob poletnih večerih, ko umira nad valujočo Vltavo dan, budeč sladko, ne- popisljivo razpoloženje. Francovo obrežje (Františkovo na¬ brežij je najpriljubljenejše mesto praških promenad. Sredi obrežja stoji spomenik cesarja Franca I. (1859, J os. Max). Od Narodnega gledališča pojdimo čez most cesarja Franca ( — na levi vidimo vzorno oskrbovane nasade Zofijinega otoka 64 — Žofina) nad Strelskim otokom. Na koncu mostu se začenja malostranska cesta Chotkova; njena poslopja imajo značaj druge četrtine XIX. stol. Oko, zroče s konca mostu proti desni strani, se raduje pre¬ lepega pogleda na velike vrtove ob Crtovki in na slikovito Ma¬ lo stran, ki jo krona s svojim sijajem cerkev sv. Vida na Hradčanih. V vrtu za rokavom Crtovke se dviga bivše letno bivališče gospodov Michnov iz Vacinova. To poslopje, ki je bilo postavljeno v četrtem desetletju XVII. stol., rabijo zdaj za vojaško orožarno. Michnovski grofje so sezidali tudi cerkev Marije Magdalene na Ujezdu. V nji je sedaj nastanjena orožni¬ ška kasarna; kakih sledov o nekdanji lepi cerkvi in samo¬ stanu dandanes ni več videti. Pod Všehrdovo ulico, ki se odcepi od desnega roba Chotkove ceste, stoji prijazna cerkvica sv. Janeza Krstnika z bolnišnico iz XVII. stol. Iz Chotkove ulice zavijemo na desno mimo vojašnic na Ujezdu k vhodni ulici na zeleni Petrin. Te- neestetične vojašni¬ ce nameravajo že v bližnji bodočnosti podreti in jih nado¬ mestiti z novimi monumentalnimi zgradbami. Po ozki uličici, ki se odcepi od Ujezda par korakov na desno od Chotkove ulice, gre pot k najkrasnejšemu praškemu razgledišču. S Petrinovega pobočja je na Staro Prago in na njen najbolj tipičen del, Malo stran, velekrasen razgled. Beseda ne izrazi, pero ne opiše krasote in poezije teh vrtov, tako pokojnih in milih v svoji sladki sanjavosti. Zlasti v urah, ko zahaja dan, počiva na teh stezah in zelenju tolika miloba in blaženost, da klone tudi moška, nesentimentalna duša. Po Petrinovem pobočju se raz¬ prostira Lobkovičev, poleg njega Seminarski, pod tem Schon- bornov vrt. Za Lačnim zidom Karla IV. se širi nekdaj v svojem aristokratismu tako tihi vrt Kinskih, ki j^šele par let odprt občinstvu. Na spodnji njegovi strani stojita Narodo¬ pisni muzej in pa umetniški paviljon društva upodabljajočih umetnikov »Manes«. Na Petrinu je nekaj stavb: cerkev sv. Lovrenca, turisfovski paviljon, kapelice križevega pota in železni razgledni stolp, grajen po vzoru Eiflovega stolpa v Parizu. Kdor obišče Petrin, naj se potrudi nanj; z njega je najlepši razgled na Prago. Z vrha se obiskovalec lahko vrne v Prago skozi Kinski vrt. Prijetnejši pa je povratek po drugi strani, mimo kapelic, na levo čez par stopnjic in potem ob vojaških poslopjih proti Mali strani. To je najtišji kot Prage, tako poetičen, da se enakega v nobenem drugem velemestu ne dobi. Za slikarje in sanjarje idealna pot se vije med vrtom Strahovskega samostana nizdol proti Mali strani. Strahovski samostan 65 se kaj lepo vidi nekako iz sredine strmega Uvoza. Pod samo¬ stanom se med drevjem belijo šablonska poslopja bolnišni¬ ce usmiljenih sester. Ta bolnišnica je poučen,, obenem pa tudi svareč kontrast k prirodni lepoti petrinskega pobočja in opominjevalen primer, kako se na tem kraju ne sme zidati. Pod bolnišnico s cerkvijo sv. Karla Boromejskega je laška sirotišnica. Eno njeno krilo je zidano ob Šporkovi ulici, ta ulica je danes v Pragi, kar se tiče tlorisa, mogoče najzanimivejša. Nasproti sirotišnice so sezidali na začetku XVII. stoletja gospodje Pfehorovski iz Kvasejovic krasno palačo, zdaj last knezov Lobkowičev linije melniško- harinske. V vrtnem delu je krasna salla terrenna; nakit soban, stopnjišče in lep razgled, ki se odkriva z njenih oken, dajejo palači visoko ceno. V njej se nahaja tudi bogata privatna knjižnica z redkimi rokopisi (Velislavova biblija in dragoceni kancionali); za knjižnico, ki je pristopna le učenjakom, vzorno skrbi knežja rodbina, zlasti knez dr. Friderik Kristijan Lob- kowicz. Poleg Lobkowičevega je Schonbornov vrt, ki je na priglas pri vrtnarju vsakemu pristopen. Z njega je lep razgled na pestre malostranske strehe in kraljevski grad. Schonbornova palača je jako okusno delo iz početka XVIII. stol. Kipe v pre¬ hodu je izklesal Mat. Braun. Razgledna altana v najvišjem delu vrta se. naslanja na prostrani, nepristopni Seminarski vrt. Od Schonbornova palače gremo čez Tržišče na Malo- stranski trg. Odtod pa s tramvajem št v. 5 po Kar¬ me 1 i t s k i ulici, Ujezdu, Chotkovi cesti mimo Narodnega gledališča k Prašni brani. TRETJI OBHOD. OD PRAŠNE BRANE K SV. HENRIKU, VACLAVSKI TRG, MUZEJ KRALJ ČEŠKE, KR. VINOGRADI, CERKEV SV. ŠTEFANA, AME¬ RIKA. KARLOV. CERKEV SV. APOLINARJA, CERKEV DEVICE MARIJE NA TRAVNIČKU, UNIVERSITETNA POSLOPJA, VlŠE- GRAD, EMAVS, KARLOV TRG, CERKEV SV. VACLAVA, CER¬ KEV SV. KARLA BOROMEJSKEGA. NOVOMEŠKI ROTOVŽ, CER¬ KEV SV. MARTINA, SMiHOV, (DIENZENHOFERJEV PAVILJON), KRALJEVSKA OBORA. Z razpotja pri Prašni brani pojdimo po ulici med hoteloma de Saxe in Modra zvezda na Havličkov trg; sredi njega kipi v nebo zvonik sv. Henrika. Cerkev sama je takoj za njim. 66 Prvotna oblika gotske cerkve je ostala skoro nespremenjena; le v pr¬ vi tretjini XVIII. stol.so izvršili nekaj nebistve¬ nih poprav, v XVII. stol. pa so ji prizidali par kapel. Cerkveni stolp imastreho iz XVIII. stol. Izmed cerkvenih ol¬ tarjev je glavni najsta¬ rejši. Podobo sv. Hen¬ rika in sv. Kungote je slikal J. J. Heintsch. Stranski oltar Štirinaj¬ stih pomočnikov je sli¬ kal strahovski mojster Siard Nosecky. Visoki zvonik, okoli katerega j e bilo prej pokopališče, so postavili koncem XVI. stol. Nasproti gla- .vnemu portalu cerkve j e stara šola sv. Henri- k a, ki tudi datira izXVI. stnl_ Od sv. Henrika drži Cerkev sv. Henrika, po njem imenovana ul. (Jindrišska ul., .Jindrich-Henrik) na Vaclavski trg. Nasproti nam. na oglu Vodičkove ul., omenjamo hišo s stolpičem, ki je tipičen za stara renesančna praška poslopja. Tam, kjer je zdaj palača zavarovalnice Assicurazioni Generali, je bila nekdaj hiša »pri Cesarskih«, ki je imela prejšnemu podoben stolpič. Vaclavski trg (Vaclavske namesti) je največji praški trg. Njegov najlepši nakit je brez dvoma legi primerno zidani Muzej kraljevine Češke, ki tvori s svojimi zbirkami in knjižnico kulturno središče češke dežele. (Zbirke v muzeju so tako bogate, da ni mogoče podati tukaj niti vseh glavnih predmetov. Kdor si hoče količkaj na¬ tančneje ogledati, naj si omisli katalog.) Poslopje, ki so ga sezidali pa Jos. Schulzovih načrtih za 4 milijone kron, hrani v spodnjem pritličju deželni arhiv, v zgornjem pa knjižnico in čitalnico. V prvem nadstropju je Panteon s slikami V. Brožika, Fr. Zeniška in Vojt. Hynaisa. 67 Tu so tudi Schwanthalerjeve bronzove sohe, ki jih je naročil Veith za libjehovski Slavin. Poleg teh je tukaj cela vrsta kipov čeških zaslužnih mož. Na hodniku okoli stopnjišča in na stopnjišču iz prvega v drugo nadstropje so slike prof. Jul. Maraka. Zbirke v dvoranah I. nadstr.: Stari rokopisi in tiski; denarji in medalje; predhistorična arheologija; historična arheologija; češki, moravski in šleski narodopis; tuja etnogra¬ fija, botanika; mineralogija. Muzej češkega kraljestva. V II. nadstropju: Zoologija; geologija, paleontologija. Izpred muzeja je lep pogled na Vaclavski trg ter na njegovo živahno življenje in vrvenje. Pred muzejem so postavili 1. 1912 velik spomenik sv. Vaclava, ki ga je izvršil J. Myslbek. Na desni strani se vidijo obrisi postaje cesarja Franca Jožefa. Krenimo po levi rampi nizdol v Mezibransko ulico, ki stopa ob Celakovskega nasadih proti Žitni ulici. (Žitna ulica gre na Kralj. Vinograde, ki so največje praško predmeštje. Mesto je še jako mlado, leta 1843 je štelo še samo 243 prebivalcev, dandanes jih ima okoli 90.000. Izmed stavb omenjamo Mestno gledališče, Narodni dom in cerkev sv. Ljudmile, ki jo je sezidal 1. 1894 arh. Jos. Mocker. Vsa ta po¬ slopja stoje na glavnem vinogradskem trgu, na Purkynjevem 68 trgu. Naj omenimo tudi krasno Grobovo vilo v Havličkovih nasadih, v kateri je sedaj zemljedelska stroka češke tehnike. Izmed šetališč ne smemo pozabiti lepih Riegrovih nasadov, od koder je krasen razgled na celo Prago. Na koncu Vino¬ gradov se razprostira Olšansko pokopališče, kjer počiva nekaj Slovencev, med njimi kremeniti Slovan Matija Majar. Kralj. Vinogradi so središče slovenske praške kolonije. Tu sta dve močni akademični društvi, Adrija v Halkovi ul. 12, in Ilirija v Taborski ul. 14. Poleg teh imajo tukajšni Slovenci še Klub slov. tehnikov, Sokolski krožek, Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi in skupno s Hrvati in Srbi Jugoslovansko pevsko društvo. V Moravski ulici štv. 18 se nahaja slovenska gostilna Maks Pipan & Comp. V Trebizskega ulici štv. 6 pa slovenska vinska trgovina Prve vipavske vinarske zadruge. Slovenska vina Čehi jako čislajo.) Ako nadaljujemo pot iz Mezibranske ul. čez Žitno v Sokol¬ sko, stojimo po par korakih pred Sokolskim domom Praškega Sokola. Ta telovadnica, ki jo je postavil Fiigner, je tesno spo¬ jena z zgodovino Sokolstva in z njegovim orjaškim razmahom, ki ga je napravilo v petdesetih letih obstoja. Za Sokolskim domom zavijmo po Halkovi ulici na desno. Pridemo v ulico Na ribničku in mimo romanske rotunde sv. Longina k cerkvi sv. Štefana. Cerkev je stala tu že v začetku druge polovice XIV. stol. Začetkom XV. stol. je bila utrakvistična. Njeno zunanjščino so pozneje zaradi izpremembe terena precej predrugačili. Okoli cerkve je bilo včasih pokopališče in na njem nekaj kapel. Iz¬ med teh je današnjega časa dočakala edino romanska rotun¬ do sv. Longina s polkrožno absido, kateri so pozneje prizidali še strešno lucerno. Rotunda je žela stara, nemara je že iz X. stol. Leto 1870 je arh. Mocker cerkev restavriral in deloma tudi bistveno predrugačil. Zakristija pri prezbiteriju je bila prizidana šele v XVII. stol., enako tudi kapela ob južni ladji, od katere je ločena s prekrasno ograjo. Glavni oltar je s konca XVII. in začetka XVIII. stol. Sohi Device Marije in sv. Janeza pod slavolokom sta ostanka nekdanje skupine sv. Križa, ki je stal na prečnem tramu triumfalnega loka. Pri prvem slopu je kamenita gotska prižnica. Na oltarju Device Marije je čudo¬ delna podoba svetoštefanske Madone; je jako dragocen spome¬ nik staročeškega slikarstva in ima celo svojo literaturo. V se¬ verni ladji je oltar sv. Janeza Krstnika s Skretovo sliko. V zadnjih letih so cerkev tudi v notranjosti precej izpremenili in okrasili s stenskimi slikami. Ob ulici Na ribničku je baročna kapelica; pod njo je grob meščanske rodbine Branbergerjeve. 69 Od cerkve sv. Štefana gremo naprej čez Ječmenovo ulico (Ječna ul.) v Lipovo, odkoder zagledamo na oglu Katarinske in Vinične ulice kompleks nekdanjega samostana avgustijank in cerkev sv. Katarine, delo Dienzenhoferjevo. Te stavbe je zgradil Karel IV. V začetku XV. stol. je bil samostan s cer¬ kvijo vred demoliran, čez pol stoletja pa zopet popravljen. Na koncu XVI. stoletja je bil zopet razdejan in šele na koncu XVII. stol. prenovljen. Neugodni položaj zidovja je provzročil, da so: vsa poslopja v letih od 1718 do 1740 prezidali. Pri prezi¬ davi cerkve sv. Katarine sta bila udeležena oba tedaj največja praška upodobljajoča umetnika, K- I. Dienzenhofer in V. V. Reiner. Ko je bil samostanski red na koncu XVIII. stol. raz¬ puščen, so Se začeli za poslopja neprijazni časi; zanje se ni nihče brigal. Pozneje so nastanili v njih vojaško odgojevalnico, ki je bila tam do srede XIX. st. Takrat je ves kompleks prepustila verska matica zavodu za umobolne. Poslopja se prenovili in stolpu dali današnjo obliko. Srčkano srednje samostansko po¬ slopje na vrtu pri stolpu je vsled svojih nežnih form podobno baročni skrinjici za dragulje. V cerkvi so največjega občudo¬ vanja vredne stropne freske Reinerjeve iz poslednje dobe njegovega delovanja; te mojstrske slike so zanesljive priče velike umetnikove ženijalnosti in spretnosti. (Vstop v cerkev je včasih dovoljen; treba se je oglasili pri vratarju; vhod skozi portal v Katarinski ulici.) S Katarinske ulice krenemo v ulico Pri Karlovu (U Karlova). Pot nas pelje mimo češke medicinske fakultete in mimo deželne blaznice k tipičnemu in krasnemu cvetu pra¬ škega baroka, k vili grofov Michnov iz Vacinova. Tej sijajni zgradbi, ki jo je sezidal Dienzenhofer pred 1. 1720, pravijo Pra- žani Amerika. Vstop v notranjost, okrašeno s stropnimi slika¬ mi Jana Ferd. Schora, ni dovoljen. Toda žal tudi zunanjost dvorca ne učinkuje več tako, kakor je takrat, ko se je okoli njega širih vrt, poln grmičevja in cvetja, z baročno altano, vazami in festoni. Lahkotna oblika, nakit in noblesa tega zna¬ menitega in bleščečega umotvora, dajejo Dienzenhoferju vele- odlično izpričevalo. Od Amerike hajdimo dalje mimo novogotske porodnišnice (na levi; arh. Hlavka) in nekaterih novih vseučiliščnih poslopij k znamenitemu pomniku iz dobe Karla IV., k cerkvi Devi¬ ce Marije na Karlovu. Karlov stoji ob utrdbah, s katerimi je opasal Karel IV. Novo mesto; njegova lega je dobro izbrana, kar se zlasti opazi iz Nuselske doline. V gotski cerkvi se je brez izpremembe ohra¬ nil samo prezbiterij in pa, če ne jemljemo v poštev baročnega 70 Karlov. lišpa, tudi ogromna kupola, ki je dajala včasih snov tolikerim bajkam in pravljicam. Cerkev so zidali sredi XIV. stol. V XVII. stol. so okoli nje zgradili kanoniki sv. Avguština samostanska poslopja; v bivšem refektariju, kjer je sedaj mestna hiralnica, so jako okusni štukaturni stropi iz druge polovice XVII. stol.; tupatam si jih je mogoče ogledati. Kakor že rečeno, je lega cerkve jako ugodna, učinkuje majestetično in samozavestno, tlačeč vse drugo v ozadje. Nasproti Karlova stoji jako trezno zidana deželna najdenišnica, za majhnim vrtom pa moderna otroška bolnica cesarja Franca Jožefa, ki sta jo sezidali in jo darežljivo vzdružujeta mesto Praga in Mestna hranilnica. Vrnimo se nazaj k deželni porodnišnici; ob nji vodi Apoli- narska ulica k drugemu spominku Karla IV., k bivši kapitelski cerkvi sv. Apolinarja. Cerkev je preprosta gotska stavba; v notranjosti ima na zideh nekaj starih, že zelo obledelih slik. Od sv. Apolinarja jo udarimo naravnost nizdol po strmi ulici ob filialnem poslopju zavoda za umobolne. Prišedši v dolino imamo na levici samostansko cerkev Žalostne Matere božje, zraven nje je bolnišnica nun sv. Elizabete. Živo in okusno pročelje razodeva da je tu zidal Dienzenhofer. Nekaj korakov naprej je cerkev Device Marije na Travničku Vstop vanjo je redkokedaj dovoljen. Vsled situacije in oboka, ki ga podpira eden edini slop, je cerkev precej zanimiva. Sre¬ di XIX. stol. jo je nekoliko prenovil arh, Grueber, stolp pa je postavil Ullmann. V bližini grade, oziroma so že zgradili mnogo lepih poslopij 71 češke in nemške univerze; onstran Apolinarske ulice se raz¬ prostirata botaniška vrta in botaniška oddelka obeh univerz. Kdor se zanima za prostore, na katerih se začenja zgodo- vina^Prage, pojdi mimo višegrajske žel. postaje na Višegrad. Višegrad je zibelka najstarejše in mitične praške zgodovine. Na današnjih utrdbah, ki jih je zgradilo XVII. in XVIII. sto¬ letje, se ne da več določiti mest, kjer so stala mnogoštevilna poslopja, o katerih govori zgodovina. Edina zapuščina tiste pe¬ stre prošlosti so znana rotunda sv. Martina, nekateri ostanki cerkve sv. Lavrenca, ki so jih izkopali pred nekaj leti pri kano- niški rezidenci štv. 14 (par stvari je shranjenih v Mestnem muzeju) in pa kapitelska cerkev sv. Petra in P a- v 1 a. Cerkev so sezidali že v XI. stol., za Rudolfa II. so jo prezidali v gotskem slogu, pozneje v baročnem. Svojo današnjo podobo je dobila šele v zadnjih letih. Tudi stolpa sta nova. Ob cerkvi je pokopališče, imenovano Češki Slavin, kjer počiva večina čeških zaslužnih mož. S kapitelskih nasadov nad Vltavo ali pa s citadele pred so¬ ho sv. Vaclava, sem- prinešeno z Vaclavskega trga, opazujemo lahko velikansko stavbno gibanje, ki v par letih popolnoma izpremeni ta del Novega mesta, ki mu pravijo Podskalje. Tu je bilo nekaj hiš, zidanih v drobnem malomeščanskem, toda za ta kos Prage jako karakterističnem baroku. Tam, kjer so prej stala skladišča za les, ki so ga splavljali po Vltavi, se vzdigne v kratkem vrsta novih, modernih poslotpij. Z Višegrada se vrnemo po serpentinah kapitelskega nasada v bližini starinske, z mnogimi bajkami prepredene višegraj¬ ske skale k zadnjemu ostanku nekdanjih plovnih naprav in obrečnih uradov, k hiši na Splavu (Dum na Vytoni). Toda tudi tej starini so že šteti dnevi. Od Višegrajskega rotovža se vije Višegrajska cesta čez Botič, mimo mestne ubožnice sv. Jerneja, kjer je nekoč stala cerkvica istega imena. V Trojiški ulici, ki se odcepi od Višegrajske, omenjamo majhno baročno cerkvico sv. Trojice. Nadaljujoč pot po Višegrajski cesti, pri¬ demo kmalu do umotvora Dienzenhofer.ia mlajšega, do cerkve sv. Janeza na Skalci. Cerkev je iz 1. 1730. Na glavnem oltarju je Brokovova soha sv. Janeza, ki je prvotni model za kip na Karlovem mostu. Nasproti sv. Janeza se dviga eden izmed največjih umetni¬ ških in historičnih monumentov Prage, cerkev in samostan v Emavsu. Karel IV., ki je v svoji darežljivi naklonjenosti do Novega mesta sezidal ta poslopja, je poklical sem slovanske be¬ nediktince iz Dalmacije. Zdaj prebivajo v samostanu bajronski benediktinci. Cerkev in samostan učinkujeta kljub svoji zu- 72 nanji skromnosti in preprostosti jako monumentalno. — Stene v Križnem hodniku pokrivajo sloveče slike, ki jih prištevajo med najuražje, najsijajnejše m najredkejše umotvore XIV. stoi. /.a jt-rago so najdragocenejša številka umetniškega inventarja iz dobe Karia tv in češke slikarske sole. iz istega časa kakor hodnik, je tudi kapiteiska dvorana; drugo samostansko po¬ slopje pa so seie današnji njegovi prebivalci prenovili. Usoda samostana, ki je bil uokončan se pred Karlovo smrtjo, se je zeio menjavaia. nusitske vojske ga sicer niso v prah poteptale kakor toliko drugih, toda opustošiio ga je v začetku Xvii. stoi. pasovsko vojaštvo, ki je upieniio veiik del starih rokopisov, tudi staroslovanskih. Od i. ishl) žive tu bajronski benediktinci, samostan jc znan tudi vsied tega, ker je iz njega izšel Kemeški evangelij, na katerega so irancoski kralji pri kronanju prisegam Na dvorišču blizu cerkvenega vhoda stoji kapela sv. Kozine in Damijana iz XVII. stol. Na njenem mestu pa je stala že prej kapela istih svetnikov. Od Kmavsa je par korakov oddaljen prostrani Karlov trg (Kanovo namesti). Njegovo južno stran krasi s svojimi lah¬ kotnimi, zračnimi in čistimi detajli b' a u s t o va hiša, zidana na starih zidovih, katere je praška zgodovina spravila v zvezo z doktorjem Faustom; odtod njeno ime. Hiša je bila včasih simo sknvnostipoina, »baje« je tudi Strašilo v njej. Hrej je bil v njej zavod za gluhoneme, zdaj pa je tu del splošne bolnice. Na vzhodni strani zavzema polovico trga iztegnjeno pročelje vojaške garnizijske bomišnice. Včasih je bila ta stavba novo¬ meška rezidenca jezuitov. Na koncu enostavnega pročelja z iz- uatnimi okraski stoji cerkev ustanovitelja jezuit¬ skega reda sv. Ignaca iz L o y o 1 e. Cerkev iz leta 1678 je kabinetni košček tipičnega jezuitskega stavbarstva iz dobe, ko je bil red na vrhuncu svoje moči in slave. To svojo silo so očetje na cerkvi vidno označili s tem, da sj na najvišjo točko pročelja postavili kip svojega patrona, ki ga obdaja zlata gloriola. Tudi Heintscheva podoba na glavnem oltarju je posvečena njegovi proslavi. Na nasprotni, zapadni strani stoji še nekaj starodavnih hiš; to so zadnje priče semnjev, ki so se vršili tukaj na bivšem živinskem trgu, Ali tudi te se počasi, toda dosledno umikajo novim najemnim stavbam. Na oglu Resslove ulice, nasproti glavnega poslopja češke tehnike, čaka svoje sodbe staroslavna hiša »u Šalku« ki je imela nekdaj kolone. Za trgovsko aka- uemijo ob Resslovi unči sejeohranila cerKev sv. V aciava, bivša sa¬ mostanska cerkev bosih puščavnikov sv. Avguština. Samostan sam, v katerem so bile nazadnje ječe, si izprodrinile novodobne hiše. 73 Cerkev sv. Vaclava, ki ima že jako slabotno zidovje, je za¬ nimiva zmes treh stavbarskih epoh: romanske, ki jo je ro¬ dila, gotske, ki je v notranjosti na plastiki pustila krasne sle¬ dove, in baročne, ki je postavila na streho sanktusko in v cer¬ kev epitafe. Nasproti cerkvi sv. Vaclava je za kovano ograjo pod akacija¬ mi cerkev sv. Karla Boromejskega s krasnim, plemenitim pro¬ čeljem. Sedaj je v njej del češke tehnike. Nekdanji čebulasti stolp so v 80. letih preteklega stoletja pokrili z današnjo streho. Obe cerkvi stojita sedaj visoko nad nivojem nekdaj strme ulice, ki so jo v nedavnem času izravnali. Cerkev sv. Karla Boromejskega je postavil K. Ig. Dienzenhofer V dolgem poslopju med sv. Karlom in novo stavbo češke tehnike je bilo nekdaj (razpuščeno za časa Jožefa II.) usta¬ novno zavetišče za ostarele in odslužene duhovnike dežele Češke. S cerkvijo sv. Karla Boromejskega tvori jako čedno ce¬ loto, ki se zlasti lepo vidi iz Ječmenove ulice. Sredi Karlovega trga, nekako pred cerkvijo sv. Ignaca, je stala do XVIII. stol. kapela Božjega Telesa, ki je bila v po¬ dobi zvezde sezidana v XIV. stol. V njej so razstavljali do hu¬ sitskih vojsk vsak drugi petek po Veliki noči kraljevske insigni- je in relikvije svetnikov, ki jih je Karel IV. pridobil na Češko. Odtod so bila razglašena 1. 1437 kompaktata, ki so jih nato v latinskem in češkem jeziku napisali na kamenite deske in jih vzidali nad vhodom v kapelo. (Te deske so sedaj v Deželnem muzeju.) V parku Karlovega trga ima skromen spomenik pesnik Zma¬ goslav Hale k, blizu novega poslopje češke tehnike Karo¬ lina Svetla, in pred Faustovo hišo češki vrtnarski potova- lec Benedikt R o e z 1. Novomeški rotovž. Visoki stolp na severni strani trga spada k nekdaj samostojnemu rotovžu Novega mesta. Gra¬ diti so ga začeli 1. 1451. Stolp si je do danes ohranil svojo prvotno podobo. Sosedna hiša s čeli je del deželnega sodišča. Fasado so restavrirali pred štirimi leti tako, kakoršna je bila leta 1743, ko je še prvotni rotovž tu stal. Vendar pa se praški občini ni posrečilo doseči, da bi se stara stavba popolnoma kopirala; čela so pač pravilna, razdelitev nadstropij pa je sedaj drugačna kot je bila pri prvotni stavbi. Pri tej prezidavi so se ohranili vsi notranji dragoceni prostori, omenjam zlasti oboke bivše porotne dvorane. Tudi renesančni portal je kopija stare¬ ga. S stolpa, na katerega je včasih vstop dovoljen, se nudi obiskovalcu jako lep razgled na Prago. Od stolpa drži navzdol k Ferdinandovi cesti Vodičkova uli- 74 ca; hiša štv. 674—6 na oglu Hopfenštokove ulice ima krasen Brokovov portal. Na začetku Jungmannove ulice je stala ne¬ kdaj nizka hišica, baje last Matije Brauna; na njenem mestu je izrastla sedaj moderna stavba. Jungmannova ulica ima zlasti v dolenjem koncu (blizo Ferdinandove ceste) nekaj dobro ohranjenih meščanskih in aristokratskih hiš. Omenjamo palačo štv. 35 — 39 s krasnim dvoriščem in ostankom vrta. Njej na¬ sproti stoji hiša »u 3 zvonku«, štv. 747—32, nekdaj last zvonar¬ ja Brikcima iz Cimperka; njeno dvorišče je v Pragi edino te vrste. Jungmannova hiša s spominsko ploščo in sosedna z ne¬ pravilno fasado sta zidani na zemljišču frančiškanskega samo¬ stana. Nasproti ležečo palačo, ob Ferdinandovi cesti, je dal zidati pasovski škof Leopold Thun, veliki mecen umetnosti in prijatelj prirode. Toda današnja oblika ni več prvotna. Od nakita kiparja Malinskega se je do danes v hiši z zanimivim stopnjiščem kaj malo ohranilo. Več njegovih in V. Prachnerje- vih izdelkov se je ohranilo na Thunovem letovišču Cibulki za Koširjo (Košir). Ne samo zaradi kioskov, altan, ruin in pla¬ stike, ampak tudi zaradi spomina na tega davnega brambovca prirodnih krasot, bi bila dolžnost, se mi zdi, ohraniti veliki zanemarjeni park in enako tudi posmrtno zavetišče gr. Leopol¬ da Tliuna, Koširsko pokopališče. Tudi že zato, ker na Smihovu drugih zgodovinskih spomenikov takorekoč nič ni. Od Thunove hiše pridemo čez Ferdinandovo cesto in skozi Platyzovo hišo k cerkvi sv. Martina v Martinski ulici. Cerkev je praška občina v najnovejšem času krasno restavri¬ rala. Delo je vodil K. Hilbert. Od sv. Martina zavijmo okoli ogla k postajališču električne železnice in se odpeljimo na Smihov, da si ogledamo zgoraj omenjena, ogleda vredna spomenika in druge smihovske zna¬ menitosti. Predvsem zasluži našo pozornost pri cerkvi sv. Va¬ clava stoječe letno bivališče, zdaj Portheimov- s k o, nekdaj vila K. I. Dienzenhoferja. Sicer dandanes eno kri¬ lo manjka, toda v srednjem paviljonu se je ohranila sijajna stropna freska V. V. Reinerja, Dienzenhoferjevega prijatelja. Na Smihovskem obrežju, kjer je še pred nekoliko leti šumelo bujno drevje botaničnega vrta, se je ohranil krasen paviljon, — mogoče Dienzenhoferjev ■— baročna nipa, nekdanji dispen- sar za rekonvalescente jezuitskega samostana šentjernejskega. Na najbližjem otoku Petržilkovem se temni stolp vodarne iz XVI. stol., ki je najstarejši spomenik na smihovski starni. Na nasprotni strani stoji novomeška vodarna. Kdor bi si rad ogledal velike nasade in parke, kjer vlada zlasti v jutranjih urah prijetna tišina, v Stromovki (nekdaj 75 kralj, zverinjak) naj sede v Ferdinandovi cesti na tramvaj, ki ga mimo Prašne brane pripelje k temu krasnemu vrtu, polne¬ mu razkošnih razgledov in idiličnih kotičkov. Vrt je last de¬ žele Češke. Novejša literatura o praških zanimivostih: H e r a i n-J a n s a, Stara Praha. V Praze, b. r. fol.; J e rab e k, Stary židovsky hrbitov pražsky. V Praze 1903. 4°. Isti. Pražske zahrady a pa¬ lače. V Pr., b. r. 4°; N e u \v i r t h, Prag. (Beriihm. Kunststiit- ten 8.) Lpzg. 1901; 1911. 8°; C h y t i 1, Umeni v Praze za Ru¬ dolfa II. Pr. 1904. 8°; K a m p e r, V. V. Reiner. Pr. 1907. 4°. — O fontane ve ValdštVnske zahrade: C h y t i 1, Pražska Venuši- na fontana od Wurzelbauera. Pr. 1902. 4°. — O letohradku kralov. Anny: Balšanek, Belvedere. V Pr. b. r. fol. — O letohradku Michnovskem: M a d 1, J. K. Dienzenhoffera Ame¬ rika. Pr. 1897. fol. Schmerber, Beitrage zur Geschichte der Dienzenhofer. Prag 1900. 4°; Pollak Oskar, Studien zur Geschichte der Architektur Prags 1520—1600. Wien 1910. 4°. Isti, Johann und Ferd. Max Brckoff. Prag 1910, 4°. 76 II. PRAKTIČNI DEL. ŽEL. POSTAJE, PRIHOD VLAKOV IN ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA: SEZNAM POSTAJ: I. Postala ces. Frana Josipa. V. Vyšegradska postaja. II. Državni kolodvor. VI. Postaja buštjegradske žel. III. Severozapadni kolodvor. VII. Postaja v Bruski. IV. Zapadni kolodvor. VIII. Vinogradska postaja. IX. Kolodvori v Libnu: a) severozapadna žel. b) državna železnica. SEZNAM ELEKTRIČNE ŽELEZNICE. Štev. proge : Začetna in konečna postaja. 1 Vršovice — Podoli 2 Narodno gledališče —Prašna brana 3* Nusle — Kral. Obora 4 Razstavišče — Nusle 5* Visočani — Hradčani 6 Belskega cesta — Smihov 7* Staromeški trg — Telovadišče 9 Zapadna kolodvor — Žižkov 11* Strešovice — Strašnice 12 Košire — kolodvor ces. Frana Josipa 13 Balabinka — Ceškomoravska tovarna 14 Liben — Plzenska cesta S^ Smihov — Telovadišče — Jožefov trg OK* Okrožna proga [Jožefov trg — Telovadišče — Mala stran — Jožefov trg]. Z zvezdico označene proge vodijo neposredno na Telovadišče. I. Na kolodvor cesarja Frana Josipa, pridejo vlaki: a) z a p a d n e in prašk o-d uhcovske železnice. b) državne žel. cesarja Frana Josipa iz Cmunta (Dunaja) iz Budjejovic čez Veseli-Mezimosti (Linča, Selctala, Celovca, Jesenic, Ljubljane, Gorice, Trsta) dalje pa iz Iglave, Piska. c) lokalne železnice: Praga—Cerčan—Jilovo—Modrani. d) proge severne železnice: iz Tumova, Liberca, Deči- na-Litomšric. 77 Direktni vlaki: T r s t-B e r 1 i n (eden v noči, eden podnevi) in nazaj (isto), D u n a j-P r a g a in nazaj, Karlovi vari- Podvoloczyska (od 15./5. do 30 . 19 .) in P r e r o v-C h e b (Eger). Na kolodvoru so toilette, garderoba, restavracija, pošta, trgo¬ vina s časniki, knjigami, buffet in trafika. Na postaji se ne pobira užitninski davek. Pred kolodvorom je postaja cestne železnice. Št. 1 smer levo na Vinograde, Vršovice. Pri Muzeju se prestopi na št. 11 v Stražnice, št. 3 na Vinograde—Nusle, št. 9 (glej spodaj); desno pa v H ib er lisko ulico, kjer se prestopa na št. 6 levo v Sniihov, desno v Holešovice, na št. 14 1 e v o v Smihov, desno v Liben; Prašna brana, Prekop, Ferdinandova cesta, Narodno gledališče — Podoli. Št. 9 smer levo: Museum, št. 3 v Nusle, in št. 12 na Malo stran—Košire. Št. 11 na Vinograde—Stražnice, nasprotno pa na Vaclavsko namestje. Tu se lahko prestopi na št. 6 na Smi- hov in v Holešovice, št. 14 pa v Liben ali pa Smihov. — Proga pelja dalje na Ferdinandovo cesto. Tu se prestopa na št. 5 na Hradčane, ali pa Malo stran, in po že omenjenih progah št. 11 v Strešovice in št. 3 na Razstavišče. Smer na desno: v Žižkov, prestop na št. 2 na Žižkov, Vinograde in Narodno gledališče, ali pa k Prašni brani. II. Državni kolodvor, Hibernska ulica (vstop), Havličkova ulica (izhod): a) proga državne železnice iz P od m okli (Draž- dan), Ceš. Lipe, Teplic itd. b) proga državne železnice iz Olomuca (Dunaja); Nachoda, Litomišla, Jičina, Chrudima; c) proga b u š t j e g r a d s k e žt el. iz H e b a (Karlovih varov), Komotova, Žatca. Postajice istih železnic so na severni strani: Holešo¬ vice, Bubenč, Bruska, na vzhodni strani Liben, Karlin. Na postaji je toiletta, garderoba, trafika in urad užitninskega davka. Restavracije so na drugi strani, na Hibernski ulici. Na križišču Havličkove in Hibernske ulice so postaje:^ Št. 2 n a 1 e v o v Žižkov, Vinograde k Narod, gledališču; na desno k Prašni brani, kjer se prestopa na št. 11, 3, 12. Št. 1 na levo k kolodvoru Fran. Josipa, Museum (prestop na 11, 3, 9); na desno k Prašni brani, Nar. gledal, in Podoli. Št. 6 na desno na Porič, severozapadni kolodvor, Hole¬ šovice (prestopi se lahko na št. 5 v Karlin in Visočane); na 78 levo na Vaclavsko namestje (št. 11 v Strašnice, št. 3 v Nusle) in na Smihov. Št. 14 levo v Karlin, Liben; desno na Smihov. III. Severozapadni kolodvor: a) severozapadna železnica iz Mittehvalda, Iglave (Dunaja), Trutnova; b) s e v e r o n e m šk a spoj. železnica med Libercem, Jožefovim. Na kolodvoru je garderoba in urad užit. davka. Cestna že¬ leznica: št. 6 na demo v Uolešovice (za mostom na št. 4 v Kral. Oboro ali pa Nusle) na koncu proge na št. 3 na Razstavišče; na levo na Polič (št. 5 v Karlin, Visočane, ali Hradčane). IV. Zapadna postaja na Smihovu: a) zapadna železnica (državna) v Plzen, Domažlice, Brod, Protivin, Rakovnik, Marijine vare, Heb; b) P r a šk o-D u h c o v sle a žel. (drž.) k Multavi, Teplice. Vsi ti vlaki vozijo od Franc. Jožefovega kolodvora sem in tja. Pred postajo električna železnica štev. 6 na Smihov, (pre¬ stop na 12 v Košire, ali pa Staromeški trg, ostalo takov poprej. Št. 9 na Ujezd (št. 5 na Hradčane) in čez Vltavo k Nar. gleda¬ lišču, mimo Muzeja v Žižkov. V. Višegradski kolodvor leži na spajalni progi Smihov— Praga državne železnice in je tam postaja proge št. 4 na desno v Nusle, na levo na Karlov trg, proti Narodnemu gle¬ dališču. (Prestopanje kot zgoraj.) VI. Kolodvor bustjegradski na Smihovu glej št. IV. VII. Postaja v Bruski državne železnice proti Podmoklim. S št. 11 v Holešovice—Bubny, kjer se lahko prestopi na št. 3 v Kral. Oboro ali pa na Vinograde. Pred mostom prestop na št. 4 v Nusle, ali pa Razstavišče. Okrožne vožnje v salonskem vozu mestnih električnih že¬ leznic se vrše vedno v dobi od 1. junija do 30. septembra. Začetek vožnje je na Josefskemu namestju. Odhod ob %3 popoldne. Med vožnjo razlaga sprevodnik posamezne zanimi¬ vosti, ta prodaja tudi listke: za osebo 3 K, za otroka K 1'50. V tem je zapopadena tudi vstopnina v narodopisno razstavo in muzej, v kraljevski grad in v staromeški rotovž. Vozne cene na progah električne železnice. Za odraslo osobo se plača mali listek (3 pasme) 14 vin, veliki listek do 10 pasov za 22 vin, čez 10 pasov 30 vin. Za otroka, (pestovanega) in za manjše zavoje se ne plača nikakih pristojbin. Za otroke pod 10 leti so izdani otroški listki za 6 vin. brez ozira na 79 pasove. Za večje zavoje se plača z ozirom na daljavo poti kot za eno osebo. Od enajste ure ponoči se plača sploh samo 22 vin za pod 10, in 30 za nad 10 prejetili pasov. Na pripojeni vzpenjači na Letno se plača navzgor 6 h, navzdol pa 4 h, gor in dol 8 h. Električna vzpenjača na Petrin stane ena vožnja navzgor 24 h, dol 12 h, tja in nazaj 30 vin. Pse je prepovedano voditi v vozove. Kajenje je dovoljeno na ploščadah motorovih vozov in pa v vlečnih vozovih, ki so določeni celi za kadilce. Pre¬ stopa se na sledeči način. Na prvotni progi se mora voziti do poslednje postaje in šele tam, kjer se druga proga odcepi, se prestopi. TARIF PRAŠKIH IZVOŠCEKOV IN FIAKARJEV. Pri vožnjah od kolodvora do kolodvora: (Doklada za pot k progi je že priračunana.) za prvo 34 ure vožnje.K 1'40 K 2’20 za » 34 » » .K L80 K 3'— za vsako nasledujočo K ure . . . . K —•40 K —•— » » >» 34 » .... K —■— K P— Za manjša prtljago (do 5 kg), ki si jo vzame potnik v voz seboj, se neplača nič; za večjo prtljago, ki jo vzame voznik na kozla, se plača 40 vin. za vsaki komad. 2. Pri vožnji po mestu in predrnestih: za prvo 34 ure vožnje.K —'80 K P20 za » 34 » » .K L20 K 2-— za vsake naslednje 34 ure .... K 0'40 K —'—■ za » » 34 » .... K —■— K P— Vsaka začeta 34 ura pri izvočekih, in 34 ura pri fiakarjih se smatra za celo, četudi ni še pretekla. Pri vožnjah v gorenji del Malega Mesta (od Nerudove uli¬ ce in od začetka Chotkove ceste), na Hradčane, v Bobne in Holešovice, v Žižkov in na Vyšegradske utrdbe je nad tem določen se konstanten prispevek za enosprežni voz 40 h, za dvosprežni voz 60 h. Za čakanje in obratno vožnjo z istim vozom se plača: a) z izvoščekom za vsake 34 ure.K 0-40 b) z fiakarjem » » 34 ».K P— Pri vožnji do nekaterih mest in ob posebnih prilikah veljajo izjemne cene, o katerih se mora z kočijažem vsakikrat dome¬ niti. 80 Od 10. ure ponoči do 6. zjutraj sa plača vedno za polovico višjo ceno. Voznik ni prisiljen sprejeti v enosprežni voz več kot 3 osebe, v dvosprežni voz pa 5 oseb. Sedež na kozlu je tudi vštet. Podrobnejše določila, tarifa za vožnje ob pogrebih, plesih in drugih prilikah, kakor tudi izleti v gotove kraje v praški oko¬ lici. se nahajajo v posebnem redu, katerega mora voznik na zahtevo pokazati. CENE AUTOMOBILOV: a) v policijskem obsegu mesta Prage s predmesti: Bubenč, Karlin, Košire, Nusle, Smihov, Vinogradi, Vršovice, Žižkov. 1. Po dnevi: (za 1—2 osebi) za 800 metrov vožnje ali pa 8 minut čakanja. K 1’— za vsakih daljših 400 metrov ali pa 4 minut čakanja . K —20 2. Po dnevi: (za 3—4 osebe) za prvih 500 m vožnje ali pa 8 minut čakanja. K 1'— za vsakih daljših 250 m vožnje ali pa 4 minut čakanja . K ■—'20 3. Po noči: (brez določenega števila oseoi za 400 m vožnje ali pa 8 minut čakanja .... K 1'— za vsakih daljših ali pa začetih 200 m vožnje ali 4 min. čakanja.K — '20 Taxa 1. velja samo v zgoraj omenjenem obsegu za 1—2 osebi » 2. » » » » » » 3—4 osebe » 3. » tudi izven obsega, kakor tudi ponoči (od 10 h. zvečer do 6 h. zjutraj) za vsako število oseb. Pri vožnjah stopi 3 taksa v veljavo šele po prekora¬ čenju mej policijskega obvoda in pri obratni vo¬ žnji ravnotako na meji preneha. Prispevek 40 h se plača izven cenika ob sle¬ dečih prilikah: 1. za poprej naročeno vožnjo; 2. za vsaki kos prtljage; 3. za vožnjo od kolodvora ali pa iz zabavnih podjetij kakor iz gledališča, koncerta, plesa in zabave, razstave in iz mest, kjer se vrše narodne slavnosti, tekne in javne produkcije. B) Izven policijskega teritorija Prage in zgoraj imenovanih predmest: Začetna cena: Za vožnjo ene ure po dnevi pri največji daljavi 20 km (sem in tja) se plača za 1—3 osebe (če¬ tudi je obratna vožnja brez potnika). K 15'— 81 D okla d ek: Za vsako daljšo ali pa začeto poluro čakanja ..K 150 Za vsakih daljših ali započetih 10 km.K 6- — Za vsakih 5 km. ponoči.. , K 5' — Za četrto osebo se plača za 20% prejšne cene več. Otroci, ki ne potrebujejo lastnega sedeža ne plačajo; večji otroci 1—2 plačajo za eno odraslo osebo. Opombe: Dnevni čas v celem letu je od 6 ure zjutraj do 10 ure zvečer, — nočni čas pa od 10 ure zvečer do 6 ure zjutraj. — Mitnino in mostnino plača gost. Potrebno je, da se potnik vsakikrat domeni z šoferjem za ceno, ako misli prekoračiti meje policijskega obvoda. Isto velja tudi za ča¬ kanje. NAGRADE POSTREŽČEKOM V PRAGI, NA KRALJ. VINO¬ GRADIH, SMIHOVU, KARLINU IN 2IŽKOVU. I. Za službo v enem izmed naslednjih okrajev: Mala stran, Hradčani, Višegrad, Holešovice, Bubni, Liben, Vinogradi, Smi- hov, Karlin, Žižkov, Staro mesto z Prago V, Gorenje in spodnje Novcmesto: Za pismo ali pa akte 50 h, s prtljago do 10 kg. 80 h, do 20 kg. 1 K 20 h, do 50 kg. 2 K. II. Za službo izven okraja: Za vsaki sosedni okraj, kamor mora iti postrežček po najkrajši poti, dokler pride na določeno mesto se plača doklada k višje označenim cenam za pismo 20 h, za breme do 10 kg. 30 h, do 20 kg. 40 h, do 50 kg. 50 h. Za postrežčeke. katerih mesto je na mejah dveh okrajev velja za vsaki okraj cenik I. III. Za službo v višje ležečih okrajih. Za službo iz nižje leže¬ čih okrajev v višje, kakor so: Hradčani, Mala stran nad zborovim poveljstvom, Letna, Liben nad Strasburkem, Žižkov, Vinogradi. Višegrad od Vratislavove ceste in Smihov nad Karlovo, Švedsko, Sokolsko in Radlicko se plača višinska doklada. Za pisma 10 h, za breme do 10 kg. 20 h, do 20 kg. 20 h, do 50 kg. 30 h. IV. Doklada za višja nadstropja. Te službe po cenikih T-11I veljajo za pritličje, souterrain in mezzanin, če ni ta med 1. in II. nadstropjem. V višja nadstropja se mora brez ozira na velikost dela plačati za eno osebo 20 h. VI. Čakanje in obratna cesta, a) Ako se služba postrežčeka preruši, t. j. več ne zahteva, se plača za vsake 'A ure 20 h. 82 b) Za naročeno, toda nepotrebovana uslugo se vseeno plača po cenikih (brez bremena). VII. Cenik po času. Ako se dogovorita obe osebi za čas, se plača možu za vsato uro hoje 1 K brez ozira na pot sem ali tja. Za vsako daljšo, tudi nekončano poluro se plača 60 h. VIII. Po noči od 8. zvečer do 7. zjutraj se plača za polovico normalne cene več. IX. Nekoliko postrežčkov: plača se vsakemu posebej normal¬ no ceno v ceniku označeno. X. Plača po dogovoru. Za večje dela, obtežnejše in posebne službe (kakor selitev, prenašanje klavirja, blagajne, raznaša¬ nje programov, reklam, cenikov itd.) ali pa za pot ozven teh okrajev, se plača postrežčeku toliko, za kolikor se je stranka z njim dogovorita. Vsaki postrežček je prisiljen naročniku dela vse pogoje na¬ znaniti. Nenapravi li tega in nastane li spor, določi nagrado obrtni urad na predlog predsednika društva javnih postrež¬ čkov. Njegov izrek je definitiven. Prizive za prekoračeno ceno ureja v Pragi magistrat, vpred- mestih pa dotična okrajna glavarstva. BOLJŠI HOTELI: Vaclavsko na mest j e: Nadvojvoda Šteiau 130 sob od 3 K dalje, 2 veliki restavra¬ ciji z lično, moderno opremljeno kavarno. Saloni za pojedine, ženitovanja, seje, telefon. Zlata Gos (Zlata husa). Moderni konfort. Lepa, velika ka¬ varna in restavracija, igralnice, vsak dan koncert v »Rychfi« in v ljudski vinarni »Myslivni«. Kočije, automobil. Bucharov Hotel garni poleg nadvojv. Štefana. Adria (Ročakov Restaurant). Na K o š i k u. Okoli Prašne brane. Črni konj na Prikopu, Sobe od 2 K. Restavracija, kosilo (menu) od 1 K 40 h dalje. Postaja avtomobilov. Lastni vozo¬ vi, prostori za gostije do 300 oseb. Saški dvor nasproti Prašni brani, Hibernska ulica. 80 sob od 3 K dalje. Zimski vrt. Penzija. Pariš za Mestnim domom. Krasno opremljen moderni hotel. Velerestavracija in velekavarna. Okoli drž. kolodvora (Pofič). Royal (Havličkova ul.) 39 sob. Cena menu in penzije po dogovoru. Central (Hibernska ul.). Moderen hotel. 83 Okoli severozapadnega k-olodvora (PoričL Avstrijskii cesar (Porič) in Angleški dvor, oba hotela sta popolnoma prenovljena. Zlati Fazan (Zlaty Bažant) na Po¬ liču; manjši so Bristol, Dlouha tr., Hasek in Baroch nasproti kolodvora. Okoli kolodvora c e-s. Frana Josipa (Vaclav- sko nam.). Manjši hotel' Terminus v Sadovi ulici, veliki Palace-Hotel v Panski ulici, pensionat Finger v Mestnem vrtu (ostale glej na Vaclavskem trgu in okoli muzeja). Okoli Muzeja (Kr. Vinogradi). Hotel-Pensionat Neptun v Čelakovskega sadeh, soba od 1 K 60 h višje; rodbinski hotel Graf na Komenskega trgu z velerestavracijo in krasno kavarno Šport. Soba s 1 ležiščem 2—3, z 2 ležišči 4 —6 K; kosilo (menu) 1 K 20 h. Continental, Palackega ulica s kavarno in vinarno, Libuša. Hradčani in Mala stran: Hotel Savoy v bližini kralj, gradu na Hradčanih. Stara Pošta, Maltezski trg, Hotel Garni v Karmelitski ulici. Holešovice (Praga VII.) v bližini telovadišča. Belvedere na Letni, Korunovačni ulica, postaja električne žel. Restavracija. Metropol, Belskeho t. Oddaljenejši od kolodvorov in turistovskih točk so: Platyz Ferdinandova ulica, Vodak, Karlova ul. Žižkov, Suchy, Kar¬ lova ul. Žižkov, Myška, Žižkov, Husova tr., Nadvojv. Šte¬ fan, Smichov, Koruna, Črna ulica, Union, Nusle. Za dame >rez spremstva Pensionat Šfastneho Domova, Jerusalemska ul. 11. Utulek Damsky, Krak Vinohrady, Brandlova ul. BOLJŠE RESTAVRAC1JF. Razven hotelov se nahaja v Pragi tudi mnogo restavracij, od katerih boljše hočemo navesti: Občinski dom pri Prašni brani, pri Vejvodu (Mihaelska ulica pri sv. Iliju). Narodni dom na Kralj. Vinogradih in Narodni dom na Smihovu in Karlinu, restavracija Piska¬ če k (na Prikopu), »U J e ž i š k a« (obed 1 K), Š r o u b e k (Vaclav, nam., obed 1 K 40 h), Grafova restavracija pri vinogradskem gledališču. Breišk.ova restavracija ' v Spaleni ulici, »Pri C h o d S r i« (Ferdinandova tr.), M e- ščanska beseda (Viladislavova, ul.), Subrtovai r ec stavracija (Staromeški trg), restavracija »Merkur« (Miklavževa cesta), Plodinova burza, restavracija, Havli- 84 čkov tr), Petzold (Mala Stran, Radeckijev trg). Pri dveh kosih (Panska ul.), Pri Labudu (Potic), U Fleku (Kre- mencova ul.), Pri Primasu (Vaclavski trg). -— Vrtne re¬ stavracije na Žofinu, na Strelskem otoku, 2 restavra¬ ciji v Stromovki, in mnogo drugih. KAVARNE. Občinski dom pri Prašni brani, kavarne hotelov Pariš, Črni konj (manjša) Zlata Gos, Nadvojvoda Šteian, Avstrijski cesar, Angleški dvor, Palače, Continental. Samostojne kavarne pa so: Kavarna Louvre » Slavia na Ferdinandovi cesti. » Edison na Mustku. » Monopol na vogalu Vaclav, nam. in Vodičkove ulice. » Akademicka » Jokohama v Vodičkovi ulici. » Tumovka v Lazarski ulici. » pri Karlu IV. » Pariš v Žitni ulici. » Elektra in » Nizza v Jungrnanovi cesti na Vinogradih. » Hlavova*) » Royal*) » Narodni dom na Vinogradih na Purkynjevemu trgu. » Deminova v Žitni ulici. MUZEJI. Muzej češkega kraljevstva. (Vaclavsko namestje.) Tu se nahajajo prirodopisne zbirke, pred- in histo¬ rična arheologija, etnografija, (posebno če¬ ška) zbirka inkunabul, starega denarja. Mu¬ zej a 1 n a knjižnica in arhiv sta znana. Zanimiv *) Tu so na razpolago tudi slovenski časniky. iS5 je Pantheon v prvem nadstropju in krasno stop n'j išče, okrašeno s sohami in doprsnimi k i p i. Odprt je muzej dnevno od 10—4 ure. Zastonj v sredah in sobotah, v nedeljo za 20 vin, inače za 1 K. Vodnik 1 K. Knjiž¬ nica je odprta razven nedelj in praznikov od 8—1 ure (v sredo in soboto tudi od 2—5). Umetniško-obrtni muzej (pri Rudolfinu). Tu so zbirke umet¬ ne obrti (Lannova zbirka češkega stekla), predlog, razstave privatnih umet. zbirk; .lavna knjižnica in čitalnica. Dnevno od 10—1 in od 3—5 razven pondeljkov. V nedeljo in praznik od 10—3 vedno zastonj. V letu 1912 je razstava šivanja gdč. Wanklove. Narodopisni muzej v Kinskem vrtu, Smihov. Češko-slo- vanske narodopisne zbirke. Zastonj v sredah in sobotah od 2■—5, ob nedeljah in praznikih od 10—12. Za 20 vin. v sredo in soboto od 10—12, za 50 h. v torek, četrtek in petek od 10—1 h. Mestni muzej na Pofiču. Zgodovinski in umetniški spome¬ niki Prage. Največja pražka zbirka orožja, mišenski por¬ celan, češka majolika, spomini iz dob cehov, mučilnica. Razven pondeljkov od 1—5 poleti, od 1—4 pozimi, v nedeljah od 9—1. Prost vstop. Obrtni muzej (Naprstkov, Betlehemski trg). Izdelki doma¬ čih in tujih obrti, exotične etnografične zbirke, dela naših mater. Knjižnica in čitalnica je vedno pristopna. Vstop se mora priglasiti v čitalnici v torek in petek, 2 K. Več oseb po 1 K. Drugače le od junija do septembra v nedeljah in, praz¬ nikih od 9—12 ure, o sv. Vaclavu in sv. Janu. Tehnični muzej na Hradčanih, Švarcenberška palača. Tu so razstavljeni predmeti starejše in moderne češke tehni¬ ke. Mnogokrat so razstavljeni sočasni veliki in zanimivi pro¬ jekti. Pristop v soboto in sredo od 12—5, v nedeljah in praz¬ nikih od 9—12 in 2—5. Telmologičiio obrtni muze! v Marianski ulici. Tehnologične zbirke. Vstop prost. Vsaki dan razven pondeljeke od 8—3, v nedeljah in praznikih od 9—12. Uprava ima nastavljene vod¬ nike, ki razlagajo. Trgovski muzej v Plodinovi borzi. Zbirka importovanega blaga, mape, spisi in časniki. Predmeti češke trgovske zgo¬ dovine. 80 SLIKE, UMETNIŠKE ZBIRKE, SPOMINKI. Moderna galerija češkega kraljestva (Razstavišče). Slike sodobnih čeških mojstrov. Prosti vstop. Razven pondeljka vsaki dan od 10—5 poleti, 10—3 pozimi. Rudolfinum (Rudolfovo nabrežje L). Slike tujih in domačih starejših mojstrov. Tabulove slike češke šole iz 14. stoletja. Vsaki dan od 10—3 razven v pondeljek. Katalog. Slike in knjižnica grofov Nostitzov (Maltežki trg, 111.). Samo poleti. Priglasi se pri hišniku. Katalog. Slikarska galerija v samostanu Strahov (Praga IV.). Samo poleti. Priglas v samostanski knjižnici. Dame nimajo pristopa. Holareum, Slike in ritine. Vsaki dan 9—3 ure. Vstop prost. Privatne slik. razstave. Na željo so pristopne privatne sli- karne c e s. svet. R. .lahna (Clam-Gallasova palača), ces. svet. J. V. Novaka (Florenc II.), pisatelja V. .1. Novotnega (Jirchare II.), trgovine .1. Šulc (Karlov trg). Umetniške razstave: Pomladansko od 10.. IV. do 10., VI. priredi Krasoumno društvo za Češko v R u d o 1 f i n u. Vstop¬ nina I K; v nedeljah in praznikih 60 h (rodbina 2 K, katalog 40 h, ilustr. 1 K), dnevno od 9—6 ure zv. Mnogokrat razstavlja društvo Manes v paviljonu pod Petrinom. Oznani se vedno v časopisih. Vstop I K. — O b- č i n s k i do m. — Salon Topič. — Letos je v Rudolfinu razstava »Rudolf II. in umetnost na njegovem dvoru«. Dnevno od 9—6. Vstop 1 K. Katalog 1 K. Umetniška Akademija, Praga VII. Zbirka antik. slikarski atelijeji. Priglas pri slugi. Belvedere (pri Bruski brani). Freske Rubenovih kartonov. Izdelali sc jih člani »Društva prijateljev domače umetnosti«. Pristop je dovoljen vsak dan in sicer se da napitnino inva¬ lidu, ki odpre. Emavski samostan. Freske iz dob Karla IV. v gotskem kri- žovem hodniku. Priglasiti se je pri hišniku. Staro-židovsko pokopališče. Hampejska ulica V. Obisk je dovoljen vedno, razven v soboto in ob velikih židovskih praznikih. Bližje v pisarni pri vhodu. Vstopnina 40 vin. Svetovidska stolnica. Pristopna je od 8—12 in od 2—5, dru¬ gače se mora javiti pri cerkovniku. Vodnik 30 h. Cerkvena zakladnica (informacije v zakristiji). Knjižnica in arhiv (vpraša se pri kanoniku Th. Dr. Podlahy). Romanske kapele: Sv. Križ v ulici Karoline Svetle, pri- 87 glasiti se mora pri varuhu F. Renku (v hiši št. 16). Kapela sv. Longina (na Rybničk;u) in sv. Martina (Vyšegrad). Karlov. Mojstersko izpeljani oboki, edini te vrste. Cerkev je otvorjena celi dan. V nasprotnem slučaju jo odpri vratar mestne bolnice. Karolinum. Pomolova kapela, velika aula. Vstop pri pieidelu. Katakombe v cerkvi Marije Zmagovite (III.). Informacije pri cerkovniku. Klementimim. Obednica, Zvezdama. Vodi vratar, ali pa pedel. Cerkev sv. Jurija (v popravilu). Pristopna je le na dni sv. Janeza in sv. Vaclava. Druge dni se mora obrniti tujec na cerkovnika, levo od cerkve. Cerkev sv. Miklavža (ruska). Priglasi se pri slugi. Služba božja se vrši le pozimi v nedeljah in praznikih ob 10. uri. Katoliške cerkve so odprte za časa božjih služb od 6—12 in od 2—4 popoldne. Drugače jih odpre vedno cerkovnik. Loreta (zakladnica). Od 15. V. do 30. IX. vedno v ponde- ljek, sredo, petek in soboto od 9—11. (Največ 6 oseb.) Priglasi se v samostanu. Katalog. Staromeški orloj (ura). Vsato liro do solnčnega zapada ura bije in se prikažejo figure na vrhu orloja. Razlika med srednjeevropskim časom je naznačena na tabli poleg. Staromeški rotovž. Dnevno od 9—1. Vstopnina 60 h. Priglasi se pri vratarju. Sinagoge: Tempelj reformirane židovske cerkve v Dušni ulici I.; varuh je v sosedni hiši; S t a r o n o v a sinagoga (šola) v Rabinski ulici. Sluga biva v hiši št. 7. in sprejema priglase. Nove sinagoge soc v Jeruzalemski ulici na Kralj. Vinogradih. Obisk je dovoljen za časa službe božje, drugače vodi varuh. Staromeški mostni stolp. Vse informacije daje optik Šebek, Križarski trg I93-I. Vstopnina za 1—4 osebe 60 vin, za vsako daljšo Po 10 vin. PANORAME. Bitka pri Lipanih od L. Marolda. Razstavišče. Pristop z leve strani. Samo poleti v nedeljo. Vstop 50 h, društveni listek na legitimacijo 40 h, otroci plačajo 30 h. Drugače je otvorjena panorama samo ob posebnih prilikah. Vsakokrat se to naznani v dnevnikih. Panorama kluba čeških turistov na Petrinu. Slike od Lieb- scherja nam predstavljate brambo Prage pred Švedi 1. 1648. 88 . Blodišče (labirint) odprto vsak dan. Vstopnina 40 h, otroci 20 h. Panorama narodne pošumavske enote (Ferdinandova cesta). Stereoskop od 9. zj. do 9. zvečer. Vstopnina 40 h, 8 listkov 2 K. Društveni, dijaški in otroški listi po 20 h. Vsaki teden drugi ciklus slik. Panorama češko-siovanske enote na Vinogradih. Vstop 30 h, dijaki in otroci 12 h. Vsaki teden nov vspored. PALAČE. Palača Fiirstenberška. Valdštajnska ul. III. (Knjižnica in zbir¬ ka denarja. Prigiaške pri vratarju.) Palača knezov Lobkovicev horinskih. Vlaška ul. lil. Vrt, knjižnica. Samo poleti v torek, petek in soboto. Vratar. Valdštajnova palača. Valdštaj.nov trg III. Vratar. Schonbornska palača. Terase na pobočju Petrina, Vratar. Nosticevska palača. Maltežki trg (glej zgoraj). VRTI IN NASADI. Botanični vrt, Na Slupi II. Vstop prost, priglasi se pri vra¬ tarju. Mestni botančni vrt (Rajski vrt). Kinski vrt na Smihovu na Nebozizku in Petrinu. (Restavracija Nebozizek. Mahov spomenik. Vzpenjača z Ojezda.) Vstop prost celo leto. Kraljevi vrt. Po navadi ni pristopna. Izjemno v četrtkih, kar se mora naznaniti v grajskem poveljstvu, ki dovoli obisk, ako ni uikdo iz cesarske rodovine navzoč v gradu. Vrt Lobkoviški. Vlaška ul. III. (Vratar.) Vrt grafa Schonborna. (Pobočje Petrina.) Tržište lil. Vrt odpre vratar v palači. Valdštajnski vrt. Valdštajuski trg III. V dneh sv. Janeza in sv. Vaclava je vstop prost, drugače odpre vratar za napitnino. Fiirstenberški vrt. (Ped kraljevim gradom.) Valdštajnska ulica. Prijave sprejema knjižničar. Društveni vrt v Krču. S železnico. JAVNI NASADI. Chotkovi pri Bruski brani. Belvedere. Prostor za Zeyerjev spomenik, Pogled na Kralj. Orad. Vile. Ohranjena Bruska brana 89 (vrata)’. Pristop s električno žel. št. 5. (okrožna proga Ok na telovadišče). Havličkovi na Kralj. Vinogradih s Groebovo vilo (zemlje- deljska tehnika). Restavracija. Vstop prost. Električna žel. št. 1. Riegrovi na Kralj. Vinogradih. Restavracija. Vsaki dan je poleti koncert. Krasen pogled na Prago. El. žel. št. 11. Kralj. Obora. 2 restavraciji, namestništveno letovišče. Raz¬ stavišče. Krasni sprehodi. Korso. (El. žel. št. 3. in 4.). Letna. Restavracija, koncerti, razgled na Prago. Z elektr. žel. št. 3, 4, 11 in z vzpenjačo. Sadi na Nebozizku. Restavracija, Razgledni stolp, električna vzpenjača. Žižkov: Restavracija, koncerti, električna žel. 9. RAZGLEDI NA PRAGO. Razgledni stolp na Petrinu. Odprt je celo leto. Električna žel. št. 5, 12. Na vrh se pride po serpentinah ali pa z vzpenjačo. Vstopnina 40 h, otroci 40 h z liftein na vrh 1 K. otroci 60 h. V nedeljah in praznikih je do preklica vstopnina 20 h, z dvi¬ galom 60 h. Kralj. Grad. Terasa pri Črnem stolpu, z balkona Terezianeja (izjemno dovoljeno), z rampe pred vhodom v grad. Uvoz. Krasen pogled na Strahov, Petrin; Vyšegrad. Vrtovi in javni nasadi, odkoder so krasni pogledi na Prago, so na Nebozizku, na Letni, Chotkovi sadi itd. VODNIKI TUJCEV. Stoje pri Prašni brani in pri Kralj, gradu. Spozna se jih po črni kapi s belini C. Za osebo in uro se plača 1 K, za družbo K L20; za pol dneva velja vodnik poleti 3 K; po zimi K T40; za cel dan poleti in pozimi 6 K- K vodstvu tujcev so opravičeni tudi javni postrežčeki, ki imajo pismeno legitimacijo. Večji hoteli imajo lastne vodnike (kočije, avtomobile), ki razumejo i tuje jezike. Vse ostale informacije daje Deželna zveza za tujski promet v češkem kraljestvu, Pfikop št. 14. 90 GLEDALIŠČA IN KONCERTNE DVORANE: Narodni divadlo (Narodno gledališče). Razven letnih po¬ čitnic od 1. do 14. avgusta se igra celo leto. V nedeljo in v praznik so 2 predstavi, v sredo in soboto ravnatako. (Ljud¬ ske ali pa dijaške predstave.) Gene abonamcnta v Nar. divadlu. Za prvo galerijo se lahko preplača samo četrtino iger. Abonament se plača bodisi enkrat, ali dvakrat, na željo pa tudi v štirih obrokih. — Četrtletni abonament sa plača enkrat, največ v dveh obrokih. OPOMBA! K cenam se mora prišteti še penzijsko doklado, ki- znaša: loža 40 h, sedež, fotelj v pritličju in balkonih 10 h, ostala mesta 6 h. 91 92 Narodno gledališče. Načrt. Glej opombo na 91. strani. 93 Ljudsko gledališče »Urariia« Praga Vil. Zveza z elektriko št. 3, 11, 6 in št. 4. Gledališče ima 745 sedežev in 700 stojišč. Igra se drama, komedija, burke in vaudeville. Cene: Loža 1—III 7 K. IV in V 6 K, fotelj K 1'60, sredni fotelj K 1'20, sedež I. vrste (pritličje) 1 K, zvišeno pritličje 1 . vrsta 1 K. II. vrsta 70 h, balkon I. vrsta 1 K, II. in III. vrsta 60 lial. Stojišče v pritličju 60 h, v zvišenem pritličju 40 h, na bal¬ konu 30 h. * Švandovo gledališče na Smihovu. Poleti in pozimi se igra tudi v Areni v mestnem vrtu bliže Palackijevega mosta; po zimi se igra pa tudi v Intimnem gledališču na meji Male strani in Smihova. Igra se vaudeville, opereta in manjša komična opera. Arena ima 14 lož, 548 sedežev in je v nji prostora za 1700 oseb; Intimno gledališče ima 10 lož, 535 sedežov, in je prostora za 600 oseb. Cena v Areni: V tednu: Loža 6 K 20 h, I. fotelj 1 K 70 h, II. fotelj 1 K 30 h, pritličje 1 K 10 h, krog 90 h, I. balkon 1 K 10 hal., II. balkon 90 h, tribuna 70 h, galerija 50 h. Stojišče par¬ ter 50 h, stojišče galerija 30 h. V nedeljo-: Loža 7 K 20 h, I. fotelj 2 K 20 h, II. fotelj 1 K 70 h, parter 1 K 30 h, krog 1 K 10 h, I. balkon 1 K 30 h, II. balkon 1 K 10 h, tribuna 90 h, ga¬ lerija 70 h. Stojišče v parterju 60 h, stojišče na galeriji 40 h. Cene mest v Intimnem-gledališču so iste kakor v Areni med tednom. Abonament za zimsko gledališče (Intimno) se sprejema samo za zimske mesece za 90 iger. Mestno gledališče na Kralj. Vinogradih. Gledališče je posta¬ vila mestna občina Kralj. Vinogradi za 1,800.000 K po načrtih prof. A. Censkija. Goji se drama, opera, opereta in opremne igre. Razven letnih počitnic se igra skozi celo leto in sicer je 460 predstav. Počitnice trajajo od 1.—14. junija. Predplača se lahko 60, 120, ali pa 240 iger in sicer za sle¬ deče cene: Loža v parterju in I. balkonu 480 K, 960 K, 1920 K; loža na II. balkonu 300 K, 600 K, 1200 K; fotelj v parterju II. oddelek 156 K, 312 K, 624; fotelj v parterju II. oddelek 120 K, 240 K, 480 K; sedež v parterju I. oddelek 102 K, 204 K, 408 K; sedež v parterju II. oddelek 84 K, 168 K, 336 K; fotelj na I. bal¬ konu 156 K, 312 K, 624 K; sedež na I. balkonu I. oddelek 90 K, 180 K, 360 K; sedež na I. balkonu II. oddelek 72 K, 144 K, 288 K; fotelj na II. balkonu 108 K, 216 K, 432 K: sedež na II. balkonu 1. oddelek 66 K, 132 K, 264 K; sedež na II. balkonu II. oddelek 60 K, 120 K. 240 K; sedež na galeriji 1. vrsta 54 K, 108 K. 216 K. 94 Cene za eno igro so trojne, in sicer k večernim pred¬ stavam tveč.), v popoldanskim predstvavain ob nedeljah in praznikih (odp. sv.) in k popoldanskim predstavam v tednu (odp. vš.). Različne so zopet cene k operni in dramatični predstavi. M e s tn o g le d a 1 i š č e: Opera: Loža v par¬ terji in I. balkonu več. 15 K. odp. sv. 8 K 50 h, odp. vš. 6 K 40; loža na ii. balkonu več. 9 K 60 h, odp. sv. 5: K 30 h, odp. vš. 3 K 80 h; sedež v loži (parter, I. bal¬ kon) več. 4 K 20 h, odp. sv. 2 K 30 h, odp. vš. 1 K 90 h: sedež v loži (11. balkon) več. 3 K 20 h, odp. sv. 1 K 80 h, odp. vš. 1 K 40 h; fotelj v parterju I. oddelek več. 4 K 20 h, odp. 2 K 30 h, odp. vš. 1 K 90 h; fotelj v parterju II. od¬ delek več. 3 K 70 h, odp. sv. 2 K 10 h, odp. vš. 1 K 90 h; sedež v parterju I. oddelek več. 3 K 20 h, odp. sv. 1 K 80 h, odp. vš. 1 K 40 h; sedež v parterju II. oddelek več. 2 K 60 h, odp. sv. 1 K 60 h, odp. vš. 1 K 40 h; fotelj na .1. balkonu več. 4 K 20 h, odp. sv. 2 K 30 h. odp. vš. 1 K 90 h; sedež na I. balkonu 1. oddelek več. 3 K 80 h, odp. sv. 1 K 80 h, odp. vš. 1 K 40 h; sedež na 1. balkonu H. oddelek, več. 2 K 10 h, odp. sv. 1 K 60 h, odp. vš. 1 K 40 h; fotelj na II. balkonu več. 3 K 20 h, odp. sv. 1 K 90 h, odp. vš. 1 K 40 h; sedež na II. balkonu I. oddelek več. 2 K 10 h, odp. sv. 1 K 50 h, odp, vš. 1 K 06 h: sedež na II. balkonu II. oddelek več. 1 K 70 h, odp. sv. 1 K 50 h, odp. vš. 1 K 06 h: sedež na galeriji I. oddelek več. 1 K 50 h, odp. sv. 1 K 20 h, odp. vš. 86 h; sedež na galeriji II. oddelek več. 1 K 30 h, odp. sv. 86 h, odp. vš. 74 h; sedež na galeriji lil. oddelek več. 1 K 06 h, odp. sv. 74 h, odp. vš. 74 h; sedež na galeriji IV. oddelek več. 86 h, odp. sv. 54 h, odp. vš. 42 h; Stojišče v parterju več. 1 K 70 h, odp. sv. 86 h, odp. vš. 74 h; Stojišče v parterju (društ. listek) več. 1 K 06 h, odp. sv. 86 h, odp. vš. 22 h; Otroški v parterju in I. balkonu več. 64 h, odp. sv. 42 h, odp. vš. 14 h; Stojišče na galeriji več. 42 h, odp. sv. 32 h, odp. vš. 22 h; Otroški 1. v parter, in I. balkon več. 64 h, odp. sv. 42 h, odp. vš. 32 h; Otroški 1. H. balkon, galerija več. 42 h, odp. sv. 32 h, odp. vš. 22 h. — Drama: Loža v parterju in I. balkonu več. 7 K 40 h, odp. sv. 3 K 80 h, odp. vš. 3 K: Loža na II. balkonu več. 2 K 10 h, odp. v. 1 K 30 h. odp. vš. 96 h; Sedež v loži (parter, 1. balkon) večer 3 K 20 h, odp. sv. 1 K 60 h, odp. vš. 1 K; Sedež v loži (II. balkon) vieč. 2 K 10 h, odp. sv. 1 K 30 h, odp. vš. 96 h; fotelj v parterju I. oddelek več. 3 K 20, odp. sv. 1 K 60 h, odp. vš. 1 K 30 h; fotelj v parterju II. oddelek več. 2 K 60 h, odp. sv. 1 K 40 h, odp. vš. 1 K 30 h; sedež v parterju 1. od- 95 delek več. 2 K 10 h, odp. sv. 1 K 30 h, odp. vš. 96 h; sedež v parterju II. oddelek več. 1 K 60 h, odp. sv. 1 K 06 h, odp. vš. 96 h; fotelj na I. balkonu več. 3 K 20 h, odp. sv. 1 K 60 h, odp. vš. 1 K 30 h; sedež na I. balkonu I. oddelek več. 1 K 70 h, odp. sv. 1 K 30 h, odp. vš. 96 h; sedež na I. balkonu II. oddelek več. 1 K 50 h, odp. sv. 1 K 06 h, odp. vš. 96 h; fotelj na II. balkonu več. 2 K 10 h, odp. sv. 1 K 40 h, odp. vš. 96 h; sedež na II. balkonu 1. oddelek 1 K 60 h, odp. sv. 96 h, odp. vš. 74 h; sedež na II. balkonu II. oddelek več. 1 K 30 h, odp. sv. 96 h, odp. vš. 74 h; sedež na galieiriji I. oddelek več. 1 K 06 h, odp. sv. 86 h, odp. vš. 64 h; sedež na galeriji II. oddelek več. 86 h, odp. sv. 64 h, odp. vš. 54 h; sedež na gale¬ riji III. oddelek več. 74 h. odp. sv. 54 h, odp. vš. 54 h; se¬ dež na galeriji IV. oddelek več. 54 h, odp. sv. 42 h, odp. vš. 32 h; Stojišče v parterju več. 1 K 30 h, odp. sv. 64 h. odp. vš. 54 h; Stojišče v parterju (društ. listek) več. 74 h, odp. sv. 64 h, odp. vš. 54 h; Otroški v parterju in I. balkonu več. 64 h, odp. sv. 42 h, odp. vš. 32 h; Stojišče na galeriji več. 32 h, odp. sv. 22 h, odp. vš. 22 h; Otroški I. v parter, in I. balkon več. 64 h, odp. sv. 42 h, odp. vš. 32 h; Otroški I. II. balkon, galerija več. 42 h, odp. sv. 32 h, odp. vš. 22 h. * Pištekovo gledališče na Vinogradih. Poprej letno, sedaj tu¬ di zimsko gledališče ima prostora za 1800 oseb. Cene mest pri ljudskih ob predstavah (številke značijo prve: pri večernih predstavah ob nedeljah: druge: pri popol¬ danskih predstavah ob nedeljah; tretje: pri benefičnih pred¬ stavah ob nedeljah). Loža: Ljudske predstave 3 K 20 h (5 K 20 h, 4 K 20 h, 5 K); sedež v loži 1 K 10 h (1 K 50 h, 1 K 30 h. 1 K 60 h); fotelj L vrste 90 h (1 K 30 h, 1 K 10 h, 1 K 40 h); fotelj 2. vrste 80 h (I K 10 h, 90 h, 1 K 20 h); fotelj 3. vrste 70 h (90 h, 70 h, 1 K); fotelj na balkonu L vrste 70 h (1 K 10 h, 1 K 10 h, 1 K 20 h); fotelj na. balkonu 2. vrste 54 h (84 h, 84 h, 1 K); sedež na balkonu 44 h (64 h, 64 h, 80 h); sedež v krogu 44 h (64 h. 64 h, 80 h); sedež ura galeriji I. vrsta 34 h (54 h, 44 h, 60 h); sedež na galeriji 2. vrsta 34 h (44 h, 44 h, 40 h); parket (stojišče) 42 h (62 h, 62 h, 62 h), akadem. listek 32 h (42 h, 42 h, 42 h); vstop v parter 32 h (42 h, 42 h, 42 h); vstop na galerijo 22 h (22 h. 22 h, 22). * 96 Ljudsko gledališče v Zižkovu. Goji se opereta, činoigra, in mala komična opera. Gledališče ima subvencijo od mesta Žižkova in ima prostora 600 sedežev in 400 stojišč. Cena mest: Prosceniova loža 8 K, loža v parterju, bal¬ kon, 6 K, mala loža 3 K 50 h, I. fotelj (1.—3. vrsta) 1 K 60 h, I. fotelj (4.-5. vrsta) 1 K 40 h, I. fotelj na balkonu 1 K 10 h, sedež na balkonu 90 h, stojišče 40 h. stojišče 30 h. Listke se lehko naroči tudi telefonično po št. 2503. * Gledališče Variete (Karlin). Samo zimska sezona. Igra se same posebnosti. Parket pri mizah. Cene mest: Cene: 1 lože v parternem prosceniju ali pa v I. nadstropju K 25, 1 loža II. nadstropje (proscenij) K 20, 1 loža I. nadstropje K 20 (vedno za 4 osebe); parter (oddeljen) K 3, parter (neod- deljen) K 2, balkon 1 vrsta K 2, balkon 2.-4. vrsta K 1'50, galerija K 1‘— V nedeljah in praznikih so vedno 2 predstavi (ob 4, pop. in ob 8. zveč.). Otroci plačajo vedno — razen ob nedeljah in Praznikih zvečer — polovico. Gledališče je spojeno z elek¬ trično železnico s celim mestom, in so vozovi vedno po pred¬ stavi, pred gledališčem pripravljeni. Kabaret Lucerna v Vodičkovi ulici. Zimska in letna se¬ zona. Na repertoiru so kratke predstave, ki so nekako med operetto in burko boljših gledišč in med šantanom. (Lucerna): Cene: Parket I. K 3, II. K 2, III. K 1'50, podium I. K 3, II. K 2, III. K L50, balkon I. 2-50, balkon II. L50. * Koncertna dvorana v Representančnem domu pri Prašni brani (Smetanova dvorana). V dvorani so orgije s 70 re¬ gistri. Tu se vrše filharmonični, pevski in koncerti solistov. ❖ Koncertna dvorana v Rudolfinu ima v I. parketu 280 se¬ dežev (na levo lihi, na desno sodi), v II. parketu 220 se¬ dežev, ki se dele na 20 lož, I. in II. tribuno s 186 sedeži in stojišči. Cene niso stalne; določi jih v vedno prireditelj. Praški konservatorij ima sledeče cene: Loža 16 K, I parket 6 K, H. parket 4 K, I. tribuna 1. vrsta 4 K, II. vrsta . 3 K, .3.—4. vrsta 2 K, II. tribuna 1 K 40 h, stojišče na tribuni 80 h. 97 RAZNA NAVODILA. Okrepčila. V Pragi se navadno zajtrkuje v kavarnah (glej stran 85) tudi v hotelih so v ta namen kavarne. Zajutrek se dobi pa tudi v jedilnicah mesarjev, in sicer je priljubljena hrenovka s hrenom, kar je jako po ceni; dalje se zajtrkuje tudi v trgovinah jestvin, v vinarnah in revstavracijah kakor tudi hotelih in plzenskih restavracijah. Cenejši obed po 1 K sestoji iz treh jedi in so taki obedi v mnogih restavracijah jako dobri. V drugih, boljših gostilnah je cena višja in sestoji jed iz treh in več vrst. Cena je od K 1-20—1-60. Glej stran 84. Južina se zopet v kavarnah, večerja pa v restavracijah (stran 84) po lisku; pri mesarjih se dobi cenejša večerja. * Kopelji. Samo v novejših, večjih in modernih hotelih so tudi kopelji. Priporočljive so pa tudi kopelji na Ž o f i n u in Eliza¬ betine pri mostu ces. Frana Josipa. Cenejše so: Kraljeva kopelj pri Karlovem mostu in pa v skoro vseh delih mesta občinske kopelji. (Friedlanderjeve na Kralj. Vinogra¬ dih, občinske v Žižkovu, Holešovicah itd. Po leti pa pripo¬ ročamo plavarne pod Letno, na 2 o f i n u, ljudska plavamo pod Vyšegradom in na Srni hov u. * Stranišča. Vstop v ulične pissoire pod in nad zemljo je prost; zaprta stranišča veljajo I. razred 8 h, drugi razred 4 h. Za shrambo prtljage 8 h za kos. Napitnina: Napitnina precej podraži stanovanje v hotelu, ako se tam ne ostane več dni. Plača pa se sobarici in glavnemu natakarju po 40 h na dan, za več dni 1 K, za 8 dni 2 K; slugi in vratarju 20—40 h; postreščku (snažilcu čevljev nositelju prtljage) 40—60 h. V restavracijah in kavarnah se plača pri manjšem računu 4—10 h, pri večjemu pa do 10% napitnine. Sprevodniku v ele¬ ktričnem vozu se da 2—4 h, izvoščeku in fiakarju 20—60 h, glede na daljšo vožnjo 20—200 h, pri celodnevni vožnji izven mesta se plača kočijažu vse. Za otvoritev hiše se plača hišniku 10 h od 10—12 ure, dalje pa po 20 h. Slugam in vratarjam se plača po 48—80 h. 98 SEZNAM: Akademija, umetniška 87. Amerika 70. Avtomobili 81. Banka Živnostenska 66. Belvedere 47. 87. Bitka pri Lipanih 88. Bolnišnica, otroška 71. Brožikov Hus in volitev 14. .1 L'rija iz Podebrad kraljem 14. Cerkev Marije na Karlovu 70. Cerkev sv. Apolinarija 71. Cerkev sv. Tomaža 50. Cerkev sv. Ignacija 73. Cerkev sv. Miklavža 25. Cerkev sv. Miklavža (ruska) 58. Cerkev sv. Petra in Pavla 72. Cerkev sv. Vida 38, 87. Cerkev Tynska 8. Cerkev Marije na Travničku 71. Cerkev Marije (Hradčani) 31. Cerkev Marije Zmagovite 23. Cerkev sv. Cirila in Metoda (Karlin) 53. Cerkev sv. Frančiška Ser. 18. Cerkev sv. Haštala 54. Cerkev sv. Jakoba 7. Cerkev sv. Janeza na Skalci 72. Cerkev sv. Egidija 62. Cerkev sv. Henrika 66. Cerkev sv. Jurija 43. Cerkev sv. Jožefa 51. Cerkev sv. Karla Boromejskega 66 . Cerkev sv. Katarine 70. Cerkev sv. Klementa 17. Cerkev sv. Martina v Zidu 75. Cerkev sv. Petra 53. Cerkev sv. Salvatorja 17. Cerkev sv. Štefana 69. Cerkev sv. Vaclava 73. Cerkev sv. Uršule 64. Cerkve katoliške 88. Črni stolp 45. Cibulka 75. Deželne deske 7. Dvoriške, Tynsko 8. Dvorišče, škofijsko 35. Drožke 80. Dom Faustov 73. Dom Jana Nerude 27. Dom Jungmannov 74. Dom Karla Škrete 8. Dom na Vytoni 72. Dom Mestni (občinski) 4. Dom Thunov 72. Dom pri Capku 54. Dom pri dveh zlatih medvedih 16. Dom pri kamenitem stebru 28. Dom pri Štajnicu 21. Dom Vaclava Budovca 8. Emaus 72. Električna železnica 77. Fiakarji 80. Fontana bronzova 47. Galerija kralj. Češkega 87. Grad kraljevski 35. Galerija v strahovskem samost. 87. Galerija Nostiška 87. Galerija privatna 87. Gledališče Kralj. Vinogradov 92. Gledališče ljudsko, Žižkov 97. Gledališče narodno 64, 91. Gledališče nemško 60. Gledališče Pištekovo 96. Gledališče Švandovo 92. Herkules 7. Holareum 87. Hoteli 83. Informacije 90. Invalidovna 53 Jednota Krasoumna 87. Kabaret 97. 99 Kapela božjega telesa 74. Kapela sv. Križa 63, 87. Kapela sv. Longina 69. 88. Karlov 70. Karolinum 59. Katakombe 23. Klementin 17. Konvent blaž. Neže 54. Letna 90. Lačni zid 65. Loreta 13. Manes (pavilijon) 65. Most Hlavkov 53. Most Karlov 19. Muzej Kralj. Češkega 67. Muzej narodopisni 65. Muzej praškega mesta 52. Muzej obrtni 63. Muzej tehnični 33. Muzej tehnologično-obrtni 86. Namestje Betlehemsko 63. Namestje Hradeansko 32. Namestje Karlovo 73. Namestje križarsko 17. Namestje loretansko 26. Namestje Malo 15. Namestje malostransko 23. Namestje staromeško 10. Namestje Vaclavsko 67. Nasadi Havličkovi 89. Nasadi Chotkovi 48, 89. Nasadi Riegrovi 89. Nebozizek 89. Obora, Kraljevska 76. Orloj. Staromeški 12. Palača, nadškofijska 34. Palača Clam-Gallasova 16. Palača Coloredo-Mansfeldska 19. Palača Cerninska 29. Palača Fiirstenberška 48, 88. Palača Kinška 10. Palača Lichtensteinška 25. Palača (nekdaj) Lobkoviška 51. Palača Michrsov iz Vacinova 70. Palača Nostiška na Mali strani 23. Palača Nostiška v Novem me¬ stu 60. Palača Schonbornova 66. Palača Schwarzenberška 32. Palača Tunovska 27. Palača Valdštejnska 48. Panorama kluba češ. turistov 88 . Panorama Nar. jednote pošum. 88 . Petrin 21. Podskali 72. Pogled na praški grad 90. Pogled na Prago 90. Pohorelec 28. Pokopališče v Koširih 75. Pokopališče židovsko 58. Porodišnica 71. Portal Brokovov 75. Pofič 60. Postrežčeki 82. Prekop, jelenov 46. Palača dvornih knezov 45. Razgledi 90. Razgledni stolp 65. Razstava 87. 77. Razstavišče 87, 77. Restavracije 84. Ravnateljstvo finančno 4. Rotovž novi 17. Rotovž novomeški 74. Rotovž staromeški 12. Rotovž židovski 57. Rudolfinum 56. Samostan emauski 72. Samostan hibernski 4. 51. Samostan križarski 19. Samostan milosrdnih bratov 55. Samostan strahovski 28. . Sirotišče (laško) 66. 100 Slavin 72. Smodniški stolp 7. Soha sv. Jurija 44. Soha Karla IV. 18. Soha sv. Vaclava 18. Sokol praški 69. Strahov 28. Stopnjišče v rotovžu 14. Spomenik Fran Palackega 72. Spomenik Halkov 74. Spomenik Husov 12. Spomenik Jungmannov 74. Spomenik Karoline Svetle 74. Spomenik Mahov 90. Spomenik Radeckega 25. Spomenik Roezlov 74. Sinagoga Mayzlova 58. Sinagoga Pinkasova 56. Sinagoga staronova 57. Sinagoge 90. Stolp, Marijin 11. Šola tinska 10. Štvanice 53. Trg ogleni 61. Trg zeleni 61. Ulica Celetna 7. Ulica Josefovska 56. Ulica Karmelitanska 4. Ulica Karoline Svetle 63. Ulica Nerudova 27. Ulica Valdštajnska 48. Ulica Melantrihova 15. Ulica Tomaška 50. Ulica Tynska 8. Ulica pri Daliborki 45. Ulica Zlata 45. Urania 92. Uvoz 28. Variete 97. Velika priorijat malteška 21. Vikarka 46. Vila Grobova 69. Vila K. I. Dienzenhoferja 75. Višegrad 72. Vladna dvorana 36. Vladislavova dvorana 37. Vodniki tujcev 90. Vrt botanični 89. Vrt cesarski 46. 89. Vrt fiirstenberški 89. Vrt kraljevski 89. Vrt lobkoviški 89. Vrt schonborški 66. 90. Vrt društveni 90. Vrt valdštainški 90. Vrtovi praški 90. Vzpenjače 77. Železniške postaje 77. Žižkov 90. Mostni stolpi malostranski 21. Mostni stolp staromeški 18. 101 KAZALO: Prvi obhod: Najlepši deli stare Prage.4 Smodniški stolp 4. Mestni dom 4. Celetna ulica 7. Cerkev sv. Jakoba 7. Tynski dvor 8. Tynska cerkev 8. Staromeški trg 10. Kinska palača 10. Rotovž 12. Orloj 12. Mali trg 15. Clam-Gallassova palača 16. Klementin 16. Križarski trg 17. Mostni stolpi 18. Karlov most 19. Mala stran 20. Miklavževa cerkev 24. Nerudova ulica 26. Uvoz 28. Strahov 29. Loreto 31. Hradčanski trg 32. Švarcenberška palača 33. Tehnični muzej 33. Kralj, grad 34. Stolnica sv. Vida 38. Cerkev sv. Jurija 43. Daliborka 45. Jelenov prekop 46. Belvedere 47. Bron- zova fontana 47. Valdštajnska palača 48. Cerkev sv. Tomaža 50. Lobkoviška palača 50. Cerkev sv. Josipa 52. Drugi obhod iz Novega mesta skozi Staro mesto k Narod. gledališču in na Petrin ., , , , 51 Hibernski samostan 51. Mestni muzej 52. Sv. Peter 53. Cerkev sv. Haštala 54. Rudolfinum 56. Sinagoga 57. Karolinum 59. Zeleni trg 61. Nar. gledališče 64. Petrin 69. Tretji obhad: Prašn-a brana, Višegrad, Smihov, Kralj. Obora ., 66 Živnostenska banka 66. Vaclavski trg 67. Muzej 67. Sokol 69. Karlov 70. Podskali 71. Spomenik Fr. Pala- ckega 71. Emaus 72. Smihov 74. Kralj. Obora 76. II. Praktični vodnik. ,,,,>> 77 Železnice 77. Fiakarii 80. Avtomobili 81. Kavarne, ho¬ teli, restavracije 83. Muzeji, galerije 85. Palače 89. Vrtovi, nasadi 90. Gledališča 91. Razno 98. Seznam 99. 102 ZANIMIVOSTI PRAGE IN SOSEDNIH MEST. A B C D E F Q H CH J K L M N 0 P Q R S T U V X Y Z 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10 . 11 . I. Staro Mesto: (I. Stare Mesto:) Staromeški rotovž (Radnice staromestska) E 5 Soha Matere božje (Sloup P. Marie) E 4 Husov spomenik (Husuv pomnik) E 5 Spomenik cesarja Karola IV. (Pomnik ds. Karla IV.) D 5 Klementin (Klementinam) E 5 Karolin (Karolinum) F 5 Spomenik cesarja Frančiška (Pomnik cisafe Frant D 5 Češka hranilnica (Ceska sporitelna) E 6 Policijsko ravnateljstvo (Poiicejni riditelstvi) E 6 Nemška tehnika (Nemecka technika) E5 Mestna hranilnica (Mestska sporitelna) E 5 Nemško gledališče (Nemecke divadlo) F 5 Industrijska šola (Prumyslova škola) E 5 Tržnica (Tržnice) E 5 C. kr. deželno trgovsko rodišče [C. k. zem. obeh. soud) F 9 Representačni mestni dom [Obecni dum representačni] F 5 Prašni brana (Prašna brana) F 5 Trgovska in obrtna zbornica (Obeh. a živnostenska ko¬ mora) F 5 C. kr. akademski gimnazij (C. k. akadem. gymnasium)E4 Rudolfin (Rudolfinum) E 4 C. kr. žensko učiteljišče (C. k. ustav učitelek) E 4 Umetniško-industrijski muzej (Umel.-prum, museum) E 4 Glasbeni konservatorij (Konservator hudby) E 4 Zvedarna (Hvezdarna) E 5 Češka realka (Realka češka) E 4 Tynska cerkev (Chram Tynsky) E 5 Cerkev sv. Jakoba (Kostel u sv. Jakuba) F 4 Cerkev sv. Duha (Kostel u sv. Ducha) E 4 Cerkev sv. Mikolaja (ruski) (Kostel u sv. Mikulaše) (ruskV) E 4 Cerkev sv. Salvatorja (evangelski) (Kostel u sv. Salva- tora) (ev.) E 4 Cerkev sv. Haštala (Kostel u sv. Haštala) F 4 Cerkev sv. Neže (Kostel a klišter u sv. Anežky) F 4 Cerkev usmiljenih bratov (Kostel u Milosrdntfch) E 4 Križevniška cerkev (Kostel u Kfižovniku) D 5 Cerkev sv. Salvatorja in Klementa (Kostel u sv. Salva- tora a sv. Klimenta) E 5 Cerkev (laška kapela) Kostel (vlašska kaple) E 5 103 12 . 13. 14. 15. A B C D E F G H CH J K L M N O P Q R S T U V X Y Z1 Z 2 Z 3 Z 4 Z 5 Z 6 Z 7 Z 8 Z 8 Z l 2 2 Dominikanska cerkev (sv. Egidij) (Kostel u Dominikanu) (sv. Jiljl) E 5 Kapela' sv. Križa (Kaple u sv. Križe) E 5 Martinska kapela (Martinska kaple) E 5 Cerkev sv. Havla (Kostel u sv. Havla) E 5 11. Novomesto: (H. Nove Mesto:) Narodno gledališče (Narodni divadlo) D 6 Meščanska čitalnica (Mešfanska beseda) E 6 Deželna banka (Zemska banka) F 5 Zivnostenska banka (Zivnostenska banka) F 5 Borza pridelkov (Plodinova bursa) F 5 Finančno ravnateljstvo (Finančni reditelstvi) F 5 Mestni muzej (Mestske museum) G 4 Hipotečna banka (Hypotečni banka) G 5 Posojilnica (Pfijčovna) G 5 Novo nemško gledališče (Nemecke divadlo nove) G 6 Spomenik J. Svatopluka Pressla (Pomnik J. Svatopl. Pressla) G 6 Spomenik Dobrovskega (Pomnik Dobrovskeho) F 6 Muzej kraljestva Češkega (Museum kral. Českeho) F 6 Spomenik sv. Venčeslava (Pomnik sv. Vaclava) F 6 Jungmannov spomenik (Pomnik .lungmannuv) E 5 Halkov spomenik (Pomnik Halkuv) E 6 Spomenik Karoline Svetle (Pomnik Karoliny Svetle) E 7 Spomenik Resla (Pomnik Roezlhv) E 7 Palackega spomenik (Pomnik Palackeho) E 7 Češka univerza (Češka universita) F 7 Otroška bolnišnica (Detska nemocnice) F 8 Zavod za najdenčke (Nalezinec) F 8 Porodnišnica (Porodnice) F 8 Bolnišnica na Karlovem (Chorobinec na Karlove) F 8 Anatomični zavod (Ostav anatomicky) E 7 Fizikalni zavod (Ostav fysikalni) F 8 Matematični zavod (Ostav matematicky) F 8 Kemični zavod (Ostav chemicky) F 8 Fysiologični zavod (Ostav fysiol«gicky) F 8 Hygjenski zavod (Ostav hygienickV) F 8 Prirodoslovni zavod (Ostav prirodovedeckV) F 7 Botanični zavod ^Ostav botanicky) E 8 Češka tehnika (Češka technika) E 7 II. oddelek Češke tehnike (Češke techniky oddel. II.) E.7 Minerva (Minerva) E 6 104 A 1 B 2 C 2 C 2 D 2 1 . 2 . 3. 4 . 5. 6 . 7. 8 . 9 . 10 . 11 . 12 . 13. 14. 15. 16. 17 . 18. 19. 20 . A B C D E F G H Hlahol (Hlahol) E 6 Hlavkovi zavod (Hlavkrrva kolej) E 7 Češko izdelovateljsko društvo (Ces. vyrobni spolek) E 7 Ceškoslovanska trgovska akademija (Cesko^sl. obeh. aka- demie) E 7 C. kr. deželno kazensko sodišče (C. k. zemsky trestni soud) E 6 Cerkev sv. Petra (Kostel u sv. Petra) G 4 Cerkev sv. Klementa (evang.) (Kostel u sv. Klimenta) (evang.) F 4 Cerkev sv. .(osipa (Kostel u sv. Josefa) F 4 Cerkev sv. Henrika (Kostel u sv. .lindricha) F 5 Cerkev Device Marije Snežne (Kostel Panny Marie Snežne) F 5 Trinitarska cerkev (Kostel u Trinitaru) E 6 Cerkev sv. Mihaela (evang.) (Kostel u sv. Michala) (ev.) E 6 Cerkev sv. Vojteha (Kostel u sv. Vojtecha) E 6 Uršulinska cerkev (Kostel u Voršilek) E 6 Cerkev sv.Ivana na Skali (Kostel u sv. .lana na Skalce) E 7 Emauška cerkev (Kostel v Emausich) E 7 Cerkev sv. Trojice v Podskali (Kostel u pejsv. Trojice v Podskali) E 8 Elizabetska cerkev (Kostel u Alžbetinek) E 8 Cerkev na Karlova (Kostel na Karlove) F 8 Cerkev sv. Apolinarija (Kostel u sv. Apolinare) F 8 Cerkev sv. Štefana (Kostel u sv. Štepana) F 7 Cerkev sv. Ignacija (Kostel u sv. Ignace) F 7 Cerkev sv. Katerine (Kostel u sv. Kateriny) F 7 Cerkev sv. Ane (Kaple u sv. Anny) F 7 Cerkev sv. Marije (Kostel u P. Marie Zvestovani) E 8 III. Mala stran (manjše mesto): (III. Mala Strana) (menšC mesto:) Namestništvo (Mistodržitelstvi) C 4 Deželna zbornica (Snemovna) C 4 Deželni šolski svet (Zetnska školni rada) B 4 C. kr. vojaško poveljstvo (C. k. vojenske velitelstvi) C 4 Spomenik maršala Radeckija (Pomnik maršalka Rade- ckeho) C 4 Malostranski Sokol v (Sokol) C 6 Češka gimnazija (Ces. gymnasium) D 4 Klarov zavod za slepce (Klaruv ustav slepcu) D 4 105 CH J K L 1. 2 . 3. 4. 5. 6 . A B C C D E E 1 . 2 . 3’. 4. 15. <5. A B 1 . 2 . 3. A B C 1 . 2 . Nemško učiteljišče (Nem. učiteisky ustav) C 5 . Strakova akademija (Akademie hrab. Straky) D 4 Češka realka (Realni škola češka) C 5 Razgledni stolp na Petrinu (Rozhledna na Petrine) B5 Cerkev Maltanov (Kostel Maltansky) C 5 Cerkev sv. Nikolaja (Kostel u sv. Mikulaše) C 4 Cerkev sv. Tomaža (Kostel u sv. Tomase) C 4 Cerkev Kajetanov (Kostel u Kajetanu) C 4 Cerkev Karmelitov (Kostel Karmelitanu) C 4 Cerkev sv. Lavrenca (Kostel u sv. Vavrince) B5 IV, Hradžane: (IV. Hradčany:) Kraljevi grad (Kralovsky hrad) C 4 Nadškofijska palača (ArcibiskupskV palač) B 4 .Ernestin (Ernestinum) B4 Belvedere (gradič kraljice Ane) (Belvedere) (letohradek kralovny Anny) C 3 Športno igrišče (Mičovna) C 4 Zavod'za slepce (Ustav slepcu) B4 Vojaška bolnica (Vojenska nemocnice) B4 Hram sv. Vida (Chram sv. Vita) C 4 Cerkev sv. Jurija (Kostel sv. .liri) C 4 . Cerkev Vseh svetih (Kostel Všech Svatych)‘ C 4 Loretanska cerkev (Kostel LoretanskV) B 4 Kapučinska cerkev (Kostel u Kapucinu) B 4 Strahovska cerkev (Kostel na Strahove) C 5 V. Jožefov: (V. Josefov:) Židovski rotovž (Radnice židovska), E4 . " Staro židovsko pokopališče (Hfbifov stary- židovskf) E 4 .Meyslova sinagoga (Meyslova sinagoga) E 4 Sinagoga reform, židovske cerkve (Synagoga reforna. cirkve židovske) E 4 Staro-nova šola (Staro-nova škola) E 4 VI. Kralievi Višegrad: (VI. Kral. Vyšelirad:) Rotovž (Bivala radnice) E 8 Dijaško zavetišče in Učiteljski dom (Stud. litulek a U- čitelsky dum) E 8 Proštija (Proboštstvi) E 9 Cerkev sv. Petra in Pavla (Kostel sv. Petra-a Pavla) E9 Kapela sv. Martina (Kaple sv. Martina) E 9 106 A B C D E F O H ‘CH .1 1. A B •C 1 . A B C D E F 1 . 2 . A B C D 1 . 2 . 3. A B •C VII. Holešovice-Biibni: (VII. Holešovice-Bubny:) Magistratne pisarne (Magistrata! uradovna) G 1 Sokolski dom (Sokolovna) F 2 Slikarska akademija (Malifska akademie) F 2 »Urania« gledališče (Divadlo »Uranie«) J 1 Ljudska kopelj (Lidove lažne) G 3 • Moderna galerija (Moderni galerie) F1 lndustrijsko-razstavna palača (Prumysl. vystav. palač) F 1 Osrednja klaonica ((Jstfedni jatky) Fl 2 Češka realka (Češka realka) G 2 Vzpenjača (Lanova draha) F3 Cerkev sv. Klimenta (Kostel sv. Klimenta) F 3 Bubeneč: (Bubeneč:) Letovišče namestnika (Letohradek mistodržitele) D 1 Rotovž (Radnice) D 1 Sokolski dom (Sokolovna) E 2 Čerkev sv. Gotharda (Kostel sv. Gottharda). D l Karlin: (Karlin:) Rotovž (Radnice) H 4 . Narodni dom (Narodni dum) K 3 Varičte-gledališče (Variete) H 4 Realka (Realka) .14 ... Sokol (Sokol) H 4 Posojilnica (Založna) G 4 Cerkev sv.Cirila in Metoda (Kostel sv.Cyr. a Meth.) H 4 Samostan usmiljenk (Klašter milosrd. sester) H 4 Žižkov: (Žižkov:) Rotovž (Radnice) .1 5 Sokol (Sokol) J 5 Okrajno sodišče (Okresni soud) H 5 Havličkov spomenik (Pomnik Mavličkuv) J 5 Cerkev sv. Prokopa (Kostel sv. Prokopa) J 5 Cerkev sv. Roka na Olšanih (Kostel sv. Rocha v Olša- nech) K 6 Cerkev sv. Ane (Kostel sv. Anny) K 5 Smihov: (Smichov:) Rotovž (Radnice) C 7 Libušino gledališče (Divadlo u Libuše) C 6 Arena (Arena) D 8 107 D E F G H CH .1 K L M 1 . A B C D E F G H J K L M 1 . A B C D 1 . A' B C D E A B Okrajno glavarstvo (Okresni hejtmanstvi)' D 7 Gluhonemica (Ustav liluchonemych) B 7 Industrijska šola (Prumyslova škola) C 7 Narodopisni muzej (Museum narodopisne) C 7 Narodni dom (Narodni dum) D 7 Francisco Josephinum (Francisco Josephinum) A 7 Sokol (Sokol) B7 Bolnica (Nemocnice) B7 Sokolski dom (Sokolovna) D 8 Ljudska kopelj (Lidove laznš) C 8 Cerkev sv. Venčeslava (Kostel sv. Vaclava) C 7 Kraljevi Vinogradi: (Krak Vinohradv:) Rotovž (Radnice) G 7 Narodni dom (Narodni dum) G 7 Mestno gledališče (Divadlo) G 7 Sinagoga (Synagoga) G 7 Posojilnica (Založna) G 7 Okrajna sodnija (Okresni soud) H 7 Kopelj (Lažne) G 7 Pivovarna (Pivovar) .1 7 Realka (Realka) G 6 Okrajna poboljševalnica (Okresni vychovatelna) .1 7 PištSkovo gledališče (Arena Pištekova) H 7 Vodojem (Rozdčlovaci vodojem) K 7 Cerkev sv. Ljudmile (Kostel sv. Ludmily) G 7 Vršovice: (Vršovice:) Mestna hiša (Radnice) .1 8 Posojilnica (Založna) J 8 C. kr. sodnija (C. k. soud) .1 8 Sokol (Sokol) H 8 Cerkev sv. Nikolaja (Kostel sv. Mikulaše) J 8 Nusle: (Nuste:) Rotovž (Radnice) H 9 Mestni dom (Obecni dum) H 9 Okrajna sodnija (Okresni soud) H 9 Kopelj (Laznč) G 9 »Sokol« (»Sokol«) FI9 Deivice: (Deivice:) Rotovž (Radnice) C 3 Sokolski dom (Sokolovna [zatimni]) C 3 108 TISKANO IN ZALOŽENO OD TVRDKE DR. EDVARD GREGR IN SIN V PRAGI. Cena n 2 m 20 . Slo vinski. UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR