Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Prof. G. Krek. (Dalje.) 3. Trgovinska sodišča. Preden preidem k obravnavanju načrtovih določb, je menda prav, da opozorim na vprašanje, ki se o njem v Z. Sv. niti razpravljalo ni: na vprašanje, ali so posebna trgovinska sodišča potrebna. Temu vprašanju se ne smemo izogniti tem manj, ker ni nesporno niti predhodno vprašanje, ali je posebno sodstvo za trgovinske stvari, predvsem torej sodstvo, ki priteguje laiški element, dandanes sploh še potrebno ali vsaj koristno.^') Posebna trgovinska sodišča so tam, kjer so< se Nasprotniki navajajo med dr., da je trgovinska tehnika postala poznana tudi poklicnemu sodniku, da navadno ni moči niti trgovinskemu sodišču odpovedati se zaslišanju izvedencev, d|a trgovcem nedostaje znanja prava in juristične teobrazbe, nezavzetosti ali nepristranosti in pokorščine zakonu, da povzroča posebno sodstvo neplodne spore o pristojnosti itd. (glej med dr. Leonliardt, Erriciiitung von Handelsgerichten im Konigreicli Hannover 1865), da bi z isto pravico kakor trgovci tudi drugi sloji (obrtniki, kmetje, delavci, zdravniki, umetniki itd.) lahko zahtevali svoje specialno sodstvo (Hahn, Materialien zu den Reichsjustiz-gesetzen I, 110, 111. Prim. tudi Anschutz v Verh. d. 5. Deutsch. Ju-ristentages. II, 5; Marschner navaja v OoldschmidtsZ. XI, 446, celo vrsto poklicev, glede katerih povprečno znanje učenega sodnika prav tako malo zadošča kakor glede trgovinskih stvari). Posebna sejmska sodišča da so bila prej potrebna radi pospešitve pravne zaščite, sodniki trgovci pa zato, ker pravniki niso bili vešči trgovinskemu pravu. Oba razloga da sta DTCstala. Ako se trdi, da je treba poznanja trgovinskih poslov, blaga, običajev in trgovske terminologije, da je nasproti temu ugotoviti, da zahteva 18 254 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonslcem načrtu. prvotno in naravno razvijala, preostanelt bodisi starili sejm-skih, pomorski)!, merkantilnih in banco-sodišč ali sličnih ustanov, bodisi starih stanovskih sodišč, torej zelo starih institucij, ki nas njih starost po sebi že opominja k popresojanju, ali so pogoji zanje podani še sedaj, pri čemer ne puščam v nemar, da so trgovinska sodišča zlasti tam, kamor so bila prenesena šele iz Francije potom Gode de commerce, zadobila pod vplivom idej francoske revolucije tako rekoč novodobno utemeljitev: saj so bila ta sodišča zlasti v francoski obliki, t. j- kot izključno z laiki zasedena sodišča vprav idealna porota, čuvarji primernosti, nasprotniki formalizma in počasnosti, poznavalci ne samo običajev in stvari, temveč tudi ljudi.™) Za dejstvo, da se je vzdržala institucija stanovskih sodišč ravno za stan trgovcev, dočim so sodišča drugih stanov drugo za drugim odmrla, je le malo spornih vprašanj tehnično znanje in da niti trgovcu ni znana tehnika v vseh panogah trgovine. Sicer pa da so posli dolžnikovi hkratu posli sodnikovi, da je vsled tega vselej udeležen lastni interes. Sistem sodnika poedinca da izključuje a priori sodnike trgovce (L e u e, Idccn zu einer Oerichts- u. Prozessordnung fiir Deutsohland 1861, 114 ss). Trgovinska sodišča da so upravičena le kot organi komercialnega običajnega prava, vsled tega le dotlej, dokler nista zakonodavstvo in doktrina predelali vsega trgovinskopravnega gradiva, kar se je izvršilo z uzakonitvijo trgovinskega in meničnega prava (Creizenach, Wesen u. Wirken der Handels-gerichte u. ihre Kompetenz 1868, 98 s., 116 s). Odličen nasprotnik trgov, sodstva je holandski učenjak J. M e y e r, čigar obširna izvajanja v delu Esprit, origine et progres des institutions judiciaires V, 488 ss, so deloma reproducirana pri C r e i z e n a c h u, OoldschmidtsZ. IV, Beilagenheft 102 ss. Med najvplivnejšimi zagovorniki trgovinskega sodstva naj omenim le Mittermaierja (Goldschmidts Ztschr. f. ges. HandelsR. VII, 184 ss, in Arch. f. civ. Prax. XXX, 422} ter zlasti Ooldschmidta (v njegovi Ztschr. f. ges. HandelsR. IX, 204. X, 607 in dtrugod). Poudarjati pa mi je, da je večina v prilog trg. sodstvu navedenih razlogov, med njimi zlasti prednost ustnega postopka, sedaj brezpredmetna, o čemer v tektsu. Podrobno informira o zadevni, večinoma starejši literaturi pro in contra temeljno delo Silberschmidt, Deutsche Sondergeriohtsbarkeit in Handels- u. Qewerbesachen, Beilagenheft zu Bd. 55 der OoldschmidtsZ. 1904. Prim. tudi motive k nemškemu sodnoustavnemu zakonu v Annalen des Deutsch. Reichs 1875, 202 ss. Lapidaren pregled o poglavitnih nasprotujočih si razlogih podaje Jager v Bluntschli-Loening, Staats-w6rterbuch II., 168 ss. H i v e r, Histoire critique des institutions jitdiciaiTes de la France de 1789 a 1848, 86, 153 s., S i 1 b e r s c h m i d t. nav. delo 47 ss. Organizacija sodišč po najnovejšem zalionsicem načrtu. 255 ^'') Pospešeni postopek za trgovinske pravde je bil že postulat antičnih pisateljev. Xenophon in Platon ga zahtevata (Montesauieu, L'esprit des iois, 1. XX, tit. 18), in Rimljani vzhodnega cesarstva so določili posebno brzi ustni postopek extraordinaria cognitio med dr. tudi določnim pravdam zoper brodarje (D. 14, 1, 1, 18, D. 14, 5, 8). Niti n;'5o jugoslovansko pravo ni zaostalo. Kažem le na čl. 160 Dušanovega zakonika (v Novako-vičevi izdaji), ki ustanavlja poleg (deloma koleiktivne) odgovornosti za tujo krivdo in s tem povečane sigurnosti tudi skrajšani postopek. Isti zakonik daje trgovcem ali vsaj tujim (dubrovniškim) trgovcem (mesto ni nedvoumno) razen drugih privilegijev (prim. čl. 118, 119, 121, 122, 159) še to prednost, da se zasede polovica porote iz njih vrste (čl. 153) (Prim. o dru'-gih privilegijih zlasti g^lede zasedbe sodišč, sestavljenih za razsojanje pravd med Srbi in Dubrovčani [trgovci] Novakovi č, Zak. Štefana Dušana 1898, 217, 237, 238 in tam citirana dela). Ali ne spadajo sem tudi privilegirana podsodnost pred »stanicum« in določbe 1. III. cap. 16, 17, 21, 22 Statutorum Ragusii, ki služijo pač tudi pospeševanju pravd med domačini in tujci trgovci? Povsem jasno utemeljuje že sloviti Edit iz 1. 1563, od katerega datira početek stalnih trg. sodišč v Franciji, to t. zv. konzularno jurisdlikcijo s tem, da je bila ustanovljena »pour abreviation de tous proces et diffčrends entre marchands, qui doivent nžgocier en-semble de bonne foi, sans etre astreints aux subtilitds des lois et ordonnances.« Takisto pravi stari 1 o u b e a u v svojih Institutes de droit consulaire (1.1, tit. 1): L'a brevitationet prompte execution des procčs est Principal motif de rčrection des juges et consuls, cela do i t faire une de leurs plus grandes applications (Lyon-Caen et Renault, Traite de droit comni. P, 552). 18* moči navesti mnogo razlogov. Med tistimi, ki veljajo več ali manj še dandanašnji, je najvažnejši pač ta, da sta uporaba nezapisanega prava in uvaževanje mnogobrojnih običajev neizogibni in da sodniki ne morejo prebiti brez gotovega tehniškega znanja in neposrednega poznanja trgovskega poslovanja- Kar se je poleg tega poprej navajalo v utemeljitev, kakor potrebno upoštevanje primernosti (aequitas) in zaščita dobre vere (bona fides, bonne foi), uvaževanje prometnih šeg, sojenje ne toliko po formalnih kakor po materialnih normah, predvsem pa brzo in ustno postopanje — vse to sedaj pač ne prihaja več v poštev, ker se uresničujejo vsi ti postulati v državah z modernim pravom že v občem civilnem oziroma procesualnem pravu. Pogled na novejše civilnopravne zakonodaje nas prepričuje, da napreduje komercializacija občega državljanskega 256 Organizacija sodišč po najnovejšem zalconskem načrtu. prava čedalje bolj. V Nemčiji je mnogo pravnih stavkov trgovinskega zakonika postalo brez pomena z uvedbo državljanskega zakonika, ki si je te pravne' stavke usvojil. In trgovinski zakonik tam pravzaprav ne tvori več posebnega prava za »d e-janske stane trgovine«, marveč posebno pravo trgovcev. Isti proces se je izvršil v manjši, a nič manj občutni meri tudi pri nas z noveliranjem avstrijskega državljanskega zakonika. Koliko norm, ki so bile prej iuris singularis, je sedaj sestavina našega občega prava, ius commune! Spominjam le na določbo o sprejemu ponudbe §§ 862, 862 a (§§ 81, 82 III. nov.), o ničnosti pravnih poslov, ki nasprotujejo dobrim šegam § 879, odst. 1 (§ 90 nov.), o računanju rokov §§ 902, 903 (§§ 98, 99 nov.), o kraju izpolnitve § 905, 1420 (§§ 100, 101 nov.), o posledicah neizpolnitve, odn. protipogodbene izpolnitve §§ 918 ss (§ 110 ss nov.), o kupu na ogled §§ 1080, 1081 (§§ 132, 133 nov.), zlasti pa na določbe o uvaževanju navad in običajev, ki veljajo v poštenem občevanju, kadar gre za pomen in učinek dejanj in opustitev § 863 (§ 83 nov.), o uvaževanju prometne šege § 864 (§ 84 nov.), o oziru na običaj poštenega občevanja ob razlaganju pravnih poslov § 914 (§ 102 nov.). Vidimo torej, da ne drže več razlogi, ki izvirajo iz načelne, bistvene razlike med občim in trgov, civilnim pravom. Z druge strani pa stremi naš bistveno ustni postopek za ugotovitvijo materialne resnice in pravice in pospešuje potek pravde in izdajo odločb na način, ki zadošča tudi trgovinskim pravdam. Slednje je bilo, odnosno je seveda pri starem, pismenem postopku drugače.") Ako dokazuje S i 1-berschmidt v svoji študiji Entstehung des deutschen Handelsgerichts 1894 (str. 163/164), da se posebno trgovinsko sodstvo ne da zagovarjati, da ni hkratu uveljavljen poseben, Navzlic temu se trgovinski ^proces, če odštejemo par skrajšanili rokov, niti pod vlado starega sodnega reda bistveno ni razločeval od občega procesa. Drugače na pr. v Franciji in v pravnih uzcmljili Code de commerce, ki predvideva (čl. 642 ss.) v komercialnih stvareh poseben ipo-stopek, urejen s 25. naslovom druge knjige Code de proc. Razlike so tam tako številne, da razpravljata o njih L y o n-C a e n in Renault v 5. izdanju svojega Droit commercial na 150 straneh! Tudi na Ogrskem so imeli do novega civilnopravdnega reda za trgovinsko sodišče izjemno postopanje, in predvojna Rusija se odlikuje celo po posebnem trgovinskem pravdnem redu. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 257 82) Glede trgovinskiti sodišč koraka Francija v 'prvi vrsti ne samo v tem pogledu, da je bil tip njenih trgovinskih sodišč vzorec za ustanovitev in ureditev v mnogih državah in deželah, temveč tudi zaradi tega, ker so tribunaux de commerce tako rekoj trgovinska sodišča par excel-lence: sestavljena iz samih izvoljenih sodnikov trgovcev, iz katerih izhaja tudi p.cdsednik. Bistvene znake sestavljala točno in kratko Lyon-Caea in Renault op. cit. 411 s.: a) les tribunaux de commerce se composent exclusivement de commergants ou d'anciens commergants, i rexclusion de tout magistrat de profession; il n'y a pas meme de ministere puhlic dans les tribunaux de commerce; b) les juges de commerce sont 61us par leurs 'P a i rs et non pas nommes par le gouvernement, comme les autres magistrats; c) leurs fouctions sont temiporaires et gratuites...; d) la jurisdiction commerciale n'existe pas enappel; e) meme en premiere instance, il n'y a pas un tribu-nal de commerce dans chaque arrondissement, comme il y a un inbunal civil. Dans les arrondissements qui en sont dčpourvus, la tribu-nal civile juge les affaires commerciales. Roleg teh sodišč imajo še t. zv. Conseils des Prudhomme.;, ki so podobni nemškim trgovskim sodiščem (Kaufmannsgerichte) in imajo za trgovce in njih nameščence isti pomen kakor naša obrtna sodišča. Med države, ki imajo trg. sodišča po francoskem vzorcu, a jih še niso odpravili, spada Belgija (Claessens-Errera v Leske-Loewenfeld I, 183 ss.). Malodane povsod pa, kjer so ustanovljena trgovinska sodišča, vsaj prevalira število sodnikov trgovcev v primeri k prkličnm sodnikom. Kanton Ziirich ima izza 1. 1867 samostojno trgovinsko sodišče, zasedeno z 2 sodnikoma in 5 trgovci odnosno (kadar posluje predvsem pospešen postopek, se razvidi tudi iz tega, da je eksistenčna upravičenost trgovinskih sodišč več ko problematična ne samo sedaj, ko imamo ta brzi postopek že za vse civilne pravde, temveč tudi s stališča starih postopkov, kolikor nimajo posebnih norm za trgovinski proces. Ravno ta izpre-memba v osnovnih načelih občega civilnega, predvsem pa pro-cesualnega prava se mi zdi zelo važna za rešitev vprašanja, je-ili trgovinsko sodstvo de lege ferenda nepogrešno. Dvomi o smotrenosti, zlasti pa potrebnosti trgovinskega sodstva se zrcalijo tudi v organizaciji sodišč v drugih državah: v prav mnogih državah prebijejo brez njega, v nekaterih važnih trgovinskih središčih ga ohranjujejo, toda bolj kot spoštljiv historičen sediment in skrbno čuvano relikvijo proslulega stanovskega privilegija; drugod ga zopet vzdržujejo v manj opazljivi, nekoliko obledeli obliki posebnih oddelkov navadnih sodišč.**-) Pogled na sodno organizacijo tujih držav (glej op. 62) 258 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. in zasledovanje zgodovine trgovinskih sodišč zlasti onih držav, ki je v njih ta institucija veljala, a je bila pozneje odpravljena ah okrnjena, nas uči, da ne smatrajo trgovinskih sodišč niti v državah z razvito trgovino za absolutno potrebno, oziroma da se v nekaterih državah niso obnesla. kot razsodišče) enim sodnikom in 4 trgovci. Slično tudi A a r g a u. Pretežno večino trgovcev (4:1 odnosno 3:1) kaže pomorsko in trgovinsko sodišče v Kjobenliavenu odnosno ostala pomorska sodišča na Danskem (Deuntzer v Leske-Loevvenfeld, II, 796 s.). V Norvegiji so vpeljali posebna trg. sodišča šele z zakonom od 20. deceu:bra 1902. Zasedena so z enim civilnim podsodnikom kot predsednikom in 2 trgovcema (Motzfeldt v .lahrb. d. intern. Ver. f. vergl. Ru'. 1007 [Vili 2/11 2082). Olede ruskih trgovinskih sodišč, ki so obstojala pred boljševiško reorganizacijo sodišč v nekaterih mestih po trg. pravdnem redu od 14. marca 1832 v obliki izdanja iz 1. 1893 (Popolnoje Sobranije zakonov Rossijskoj Imperii 5360), je vredno omeniti, da niso trgovci volili samo sodnike laike, temveč v nekaterih središčih (Petrograd, Moskva, Odesa) celo predsednike in člane pravnike. Kjer pa ni bilo poseonin Komercialnih sodišč, so izvrševala občna sodišča tudi trgovinsko sodstvo po predpisih občnega c. p. r. (Engelmann op. c. II, 579 s.). Zanimiva posebnost so portugalska trgovinska sodišča, ki so organizirana na način porote. Trgovci kot pri-sedniki razsojajo dejansko vprašanje. Na podstavi tako ugotovljenega dejanskega stanu izreka predsednik pravnik razsodbo, odločajoč pravno vprašanje (Alves de Sav Leske-Loevvenfeld I, 256). Osamljeno stališče zavzema Turčija s trgovinskimi sodišči, pri katerih presega število stalnih, imenovanih sodnikov število trgovcev (3:2), ki njih prisotnost niti obvezna ni (Salem v op. c. II, 357). Nekatere države imajo sicer trgovinsko sodstvo, nimajo pa posebnih trgovinskih sodišč, temveč opravljajo posle trgovinskega sodstva posebni oddelki navadnih sodišč. Njim pripada Nemčija, ki rožna le posebne »komore za trgovinske stvari« pri deželnih sodiščih, pa ne morda pri vseh, marveč samo pri tistih, ki jih določajo vlade (§ 100 QVQ)), dasi je predvideval načrt GVG posebna trgovinska sodišča, kakršna so poslovala že pred tem zakonom v mnogih delih nemške države deloma po francoskem vzorcu. Omenjene komore so zasedene z enim državnim sodnikom kot predsednikom in dvema sodnikoma trgovcema (§ 109 GVG). Za to zasedbo so bili merodajni uspehi, ki so jih opazovali pri partikularnih trgovinskih sodiščih v Hamburgu in Bremenu. Pri nemških komorah ne gre več za forum speciale, temveč le za razdelbo poslov v okvirju istega sodišča I. stopnje, za razdelbo, ki je le že v naprej in z zakonom določena. S tem se je prišlo v okom enemu izmed očitkov, ki so se izrekli zlasti proti francoskemu tipu, da so namreč posebna trgovinska sodišča vir brezplodnih kompetenčnih sporov. Ce odštejemo tri posebna trgov, sodišča (na Dunaju, v |Pragi in Trstu), je bilo trgovinsko sodstvo tudi v bivši Avstriji or- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 259 Navzlic vsem omenjenim pomislekom menim, da je posebno s o d s t v o z uporabo sodnikov nestrokovnjakov še sedaj vsaj koristno, in sicer iz občih razlogov, ki sem jih navedel ganizlrano po nemškem sistemu, samo da prevalira poklicni sodnik (2 : 1), in da so oddelki za trg. stvari ustanovljeni pri vseh kolegialnih sodiščih I. stopnje. Simptomatično je morda, da je nekaj držav, ki so imele poprej trgovinska sodišča ali vsaj posebne oddelke za trgovinske stvari, ta sodišča odn. oddelke ukinilo. Tako so bil. v Italiji bivši tribunah commerciali odpravljeni z zakonom od 15. jan.iarja 1888; dopustno pa je vcbče, izključiti zakonito pristojnost sodnih oblastev s pismenim prenosom (compro-messo) razsodišču (arbitro). Razsodniki razpravljajo in razsojajo ne glede na zakonite oblike postopka, pač pa po materialnem pravu, kolikor niso po kompromisu upravičeni odločiti ex aeguo et bono (Baisini v Leske-Loe-uenfcld 225 op., 227 op.). Na Ogrskem so imeli posebno trgovinsko in menično sodišče v Budapešti, pri navadnih kolegialnih sodiščih pa posebne senate. Tu kakor tam je sodeloval po en prisednik trgovec (Sachs, Gold-schmidtsZtschr. XXI, 421. Q o 1 d s c h m i d t, ib. BeilBd zn Bd XXIII, 102). Vse to je, zapustivši stališče načrta (prim. §§ 3 in 4), odpravil novi ci-vilnopravdni red iz leta 1911. O trgovinskih in m(eničnih stvareh odločajo redna sodišča v rednem postopanju in sicer okrajna sodišča tudi v meničnih in čekovnih stvareh (Oottl, Ung. ZPO., 3), toda v le-teh s prisilnim zastopstvom po odvetnikih (§ 94, odst. 2 og. c. pr. r.). (Magyary, OoldschmidtsZ. Bd 72, 492 s. Razloge justične komisije za izločitev posebnega sodstva glej Oottl, nav. delo, 8 s). V Ženevi je bilo trgovinsko sodišče po francoskem sistemu z zakonom od 25. junija 1891 odpravljeno, ker se ni obneslo. Namesto njega so ustanovili Chambre commerciale pri sodišču I. stopnje, ki je zasedena z enim pravnikom kot predsednikom in dvema trgovcema; ž njo so pa prav tako nezadovoljni. (Silberschmidt, op. c. 183, 184, Lyon - Caen et Renault, Traite de droit comm. P 421). Ustavljena so trgovinska sodišča tudi v F r i-bcurcru (1891) in v Bernu (1882/83) (Silberschmidt, ib ). Zanimivo je dejstvo, da je med državami, ki so opustile posebna trgovinska sodišča, tudi troje balkanskih držav: Romunija jih je odpravila z zakonom o sodni ustavi od 1. septembra 1890 ker je bila udeležba laikov nepovoljna, in jih je nadomestila s posebnimi oddelki rednih sodišč (Flaischlen v Leske - Loevvenfeld II, 125 ss in 152). V Grčiji so posebna trgovinska sodišča odpravili že 1. 1887 (S t r e i t, op. c. II, 10), v B o 1 g a r i j i pa z zakonom o sodni organizaciji od 19. decembra 1898, na katerem ni v tem pogledu nič izpremenila novela od 20. februarja 1907 (R e c h t, Bulg. Zivil-gerichtsordnung) in ki ga menda niti načrt iz leta 1920 ne tangira (Schon-dorf, Einfiihrung in d. geltende slavvische Recht, I, 221). Omeniti mi je še znatno število tistih držav, ki posebnih trgovinskih sodišč sploh ne poznajo. Med nje spadajo sedaj: Španija (Torres 260 Organizacija sodišč po najnovejšem zakmiskem na&tu. razpravljajoč o sodnikih laikih (glej zgoraj str. 162, odn. 6^)**), zlasti pa iz posebnega razloga, da se mora sodnik ozirati na trgovinske običaje, ki jih oblikuje prometno življenje še sedaj venomer (kakor je evidentno pokazala ravno vojna in povojna doba) in ki jih pozna gotovo trgovec bolj kakor pravnik, pri čemer ni prezrto, da je torišče običajnega prava v tehniškem smislu tudi v trgovinskem prometu reducirano na minimum. Upravičenemu ugovoru, da niti trgovcu niso znani običaji in obratovanje v vseh panogah trgovine, da n. pr. trgovec z usnjem ali bančni uradnik ni vešč posebnim usancam v knjigo-trštvu, bi se utegnilo kolikor toliko v okom priti s kar najbolj ustrezajočo specializacijo pri izbiranju v konkretnem primeru sodelujočega sodnika trgovca. Brez dvoma pa je notranje poslovanje trgovca takšno, da ga netrgovec navadno ne umeje brez strokovnega pouka, ki ga tačas, žal, univerzitetni študij še ne nudi obvezno. Končno mislim, da ne zadošča, da je sodstvo objektivno dobro, marveč da mora občinstvo imeti tudi zaupanje vanj. To je pa vobče večje ob udeležbi sodnika laika, ker vidijo udeleženci trgovci v sodniku trgovcu ne samo sodnika, temveč predvsem tudi uglednega tovariša. V razlikah veljavnega prava pa ne vidim tehtne utemeljitve za trgovinsko sodstvo, ker se obče državljansko pravo vsled napredujoče komercializa-cije izenačuje čedalje bolj s trgovinskim pravom, in ker ne velja več pesimistična domneva, ki je po nji trgovinsko pravo juristu terra incognita. Predhodnemu vprašanju o potrebnosti ali vsaj koristnosti posebnega trgovinskega sodstva bi torej tudi jaz pritrdil. Campos v Leske - Loewenfeld I, 248), Nizozemsiia (A s s e r, ib. I, 152), Švedska (Uppstrom, nav. delo II, 460 ss) in F i n s Ic a (C li y-denius - Heimbiirger, ib., II, 517ss). Niti v Veliki Britaniji nimajo posebnih trg. sodišč, če sem ne štejem Probate division pri High Court of Justice, ki ima poleg drugih kompetenc tudi kompetenco bivšega High Court of Admiralty, torej določne pomorske stvari. Prav tako nepoznano je trgovinsko sodstvo v Zedinjenih državah Amerike (Lyon-Caen et Renault, nav. delo 416 s). "') Pri citatih, nanašajočih se na pričujočo razpravo, pomenijo stoječe številke strani Slov. Pravnika, ležeče pa strani posebnega odtiska te razprave. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 261 Povsem drugo vprašanje pa je, ni li zahtevi po takem sodstvu že ustreženo s trgovinskimi senati, ki jih bo sestaviti brezizjemno pri vseh okrožnih sodiščih (§ 5, odst. 2 deln. kom. nač. cpr., prim. zgoraj str. 57, odn. 55). Toliko pač ne more biti dvomljivo, da so vsi ravnokar omenjeni momenti, ki po našem mnenju še sedaj upravičujejo posebno trg. sodstvo s sodniki nestrokovnjaki, podani pri teh senatih v isti meri kakor pri posebnih trgovinskih sodščih. Kajti za sodelovanje laikov in s tem hkratu za upoštevanje trgovinskih običajev, za razumevanje trgovskega poslovanja in za zaupanje strank v sodstvo je poskrbljeno tu in tam enako. Čemu torej posebna trgovinska sodišča? Menim, da bi prišli tudi drugi v zadrego, če bi bili pozvani, da odgovorijo na to vprašanje s tehtnimi razlogi. Vse-kako je značilno, da so se celo odločni zagovorniki trgovinskih sodišč, kolikor jih je nastopilo v komisijah, odsekih in v ple-numu nemškega državnega zbora o priliki posvetovanja o sodnoustavnem zakonu, končno zadovoljili s komorami za trgovinske stvari pri dež. sodiščih (Silberschmidt, op C. 205). Domnevam pa, da se da želja srbskih pravnikov po ustanovitvi takih sodišč razložiti s pogledom na sedanjo legis-lacijo v bivši Srbiji, koje pripadniki so kot člani St. Z. Sv. smatrah, da je ohranitev trgovinskega sodišča v Beogradu izven diskusije. Sedanje stanje zakonodavstva v Srbiji je namreč v tem pogledu tole: Za mesto Beograd in šest okončinih srezov je z zakonom od 12. decembra 1859 ustanovljen »trgovački sud«. Po zameni od 30. novembra 1895 vrše sporno sodstvo senati petih članov (dva stalna člana in trije sodniki laiki).^"*) Sedaj pa je upoštevati čl. 38 uredbe o ubrzanju rada kod sudskih i islednih vlasti od 22. junija 1921, SI. N. 155, po katerem je zlasti za spore, ki njih sporni predmet ne presega vrednosti 3000 Din, predviden senat trojice (1 stalni član in 2 sodnika laika).*^) Trgovinsko sodstvo izven krajevnega območja beograjskega trgovinskega sodišča vrše krajevno pristojna prvostopna so- Peric - A r an dj e 1 o v i č, Gradjanski sudski postupak I/l, 61. Prim. Kavčnik, Gradjanski sudski postupak, pos. odtisek iz Slov. Pravnika 1921, 4. Prim. Nestorovič, Dve sudske uredbe, 1921, 125. 262 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. dišča (kolegialni »prvostepeni sudovi«) v senatih trojice sodnikov, ki njih eden sme biti sodnik laik (§ 22 zak. o ustroj-stvu trg. suda). Ta sodnik se pa privzame le na zahtevo strank. Po Kavčnik ovem poročilu"*) se poslužujejo stranke te pravice prav redko. Qlede Beograda govori torej pravna kontinuiteta za to, da se tam posebno trgovinsko sodišče obdrži, za ostala mesta bivše Srbije niti o tej ne more biti govora. Kar pa je po mojem mnenju važnejše, je to: Da čutijo Srbijanci de lege lata absolutno potrebo posebnih trgov, sodišč, je povsem naravno, če imamp moja prejšnja izvajanja pred očmi in pomislimo, s kakšnim državljanskim pravom in procesom imajo tam opraviti. Ravno kakovost dotičnih zakonodaj, ki je za nas razlog, da nam niti trgovinsko sodstvo ni neobhodna potreba, je v bivši Srbiji vzrok, zakaj se jim zdi trgovinsko sodišče nepogrešljivo. Zaostalost poglavitno le agrarnemu prebivalstvu prikrojenega in samo njegovemu pravnemu udejstvovanju doraslega civilnega zakonika in zastarelost in počasnost postopka zahtevajo za trgovinske pravde neizprosno posebno ureditev. Vse to se pa izpremeni, čim dobimo skupni državljanski in procesni zakonik, ki bosta sestavljena na moderni podlagi. Tedaj bo tudi v Srbiji ostalo kvečjemu trgovinsko sodstvo predmet želja, ki jim bo ustreženo z obvezno ustanovitvijo trgovinskih senatov pri vsakem okrožnem sodišču. Na Hrvatskem in v Slavoniji ne poznajo posebnih trgovinskih sodišč. Trgovinsko sodstvo vrše po deloma izpreme-njenem § 4 zak. od 3. oktobra 1876, Zb. 86, razen nekaterih določnih okrajnih (»kotarskih«) sodišč vsa zborna sodišča 1. stopnje (»sudbeni stolovi«). Izredna zasedba senatov (s sodniki nestrokovnjaki) ni predvidena (§ 8 cit. zak.). Tudi bos.-herc. in ogrskemu c. pr. redu so trgovinska sodišča nepoznana; prav tako jih Črna gora nima. Isto velja za Slovenijo in Dalmacijo, ki pa so pri njunih zbornih sodiščih 1. stopnje urejeni posebni trgovinski senati s trojico sodnikov (z dvema državnima sodnikoma in enim laikom) (§ 7, odst. 2 sod. prav.). V bivši Avstriji je bilo posebno trgovinsko sodišče z isto zasedbo razen v delu citiranem v op. 64. Organizacija sodišč po najnovejšem zalconsltem načrtu. 263 na Dunaju in v Pragfi tudi v Trstu; slednje je bilo hkratu pomorsko sodišče (§ 8 min. nar. od 19. januarja 1853, drž. zak. 10, pril. D, § 48 org. zak.). V teh mestih so tudi posebna okrajna sodišča za trgovinske, odn. za trgovinske in pomorske stvari (§ 2, odst. 2 sod. prav.). To je torej status praesens. Kar se tiče bodoče ureditve, mi je omeniti, da II. nač. našega zakona posebnih trgovinskih sodišč niti ne omenja (pr. čl. 1, 21). Šele širša komisija predvideva v točki VI. svojega sklepa posebno trgovinsko sodišče v Beogradu in po potrebi tudi v drugih mestih. Te smernice se je držal deln. nač. (§ 24, odst. 2) in ref. nač. (§ 25). Pri tem je ostalo tudi v kom. nač., ki je neposredni predmet pričujoče razprave. Kom. nač. se bavi s posebnimi trgovinskimi sodišči ex pro-fesso v štirih paragrafih (§§ 28 do 31); imenuje jih »trgovačke sudove«, z nazivom, ki se mi ne zdi točen."^) Kakor sem že *') Priznavam, da je naziv »trgovački sud« pri Srbiii in Hrvatili udomačen, vendar se mi ne vidi srečen. Naša trgovinslAli u večLma, koja vrše trgovač(ins)ku spornii sudbenost zauzima mjesto jednog sudije po zvanja (državnog, učenog sudije) počasni sudija...«, to pa iz teh-le razlogov: Veznik »a« pomeni poleg »at, vero« tudi »et«: s svojim dvojnim pomenom pa potemni pravi smisel tega stavka. Izraz »pravne stvari sporne sudbenosti« je pač preveč besednat; »sporna sudbenost« zadostuje. Temu pojmu pa bi dodal pridevek »trgovinska«, da bi bili s tem že s kraja izločeni spori, nastali v toku ali o priliki izvršilnega postopanja, ki jih je začeti pri sodišču, ki je dovolilo izvršbo (§§ 35, 36 in 37 i. r.), in ki pri njih sodelovanje laikov z ničemer ni utemeljeno (prim. tudi Qut-achten d. Obersten Oerichtshofes k § 50 i. r.). Antiteza »mjesto jednog sudije (zauzima) jedan počasni sudija« ni povoljna. Bolje: »jednog sudije po zvanju« (ali državnog, učenog sudije). Nasprotje od »častnega sodnika« ne more biti »sodnik« vobče, temveč le sodnik druge vrste, in to je sodnik uradnik, poklicni sodnik. Tudi »počasni sud'ja« je pravi »sudija«, kar kaže siste-matika drugega odseka našega načrta, ki navaja pod skupnim naslovom »sudsko osoblje« tudi »počasne sudije« (naslov nad S 72). On nima samo votum consultativum, marveč votum deci-sivum. Da pa more stopiti na mesto enega poklicnega sodnika le eden sodnik nestrokovnjak, je menda samo umevno. 19* 272 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonslcem načrtu. Zato je beseda »jedan« pred »počasni« odveč; pravzaprav le prevod nemškega nedoločnega člena »ein«, ne pa števnik.'*) Kakor se kaže iz teh izvajanj, pritrjujem stališču našega načrta, po katerem je pritegniti senatu samo enega častnega sodnika, ki je potemtakem v senatu trojice v manjšini. Ali ima načrt s tem prav, nikakor ni tako nedvomno, kakor se zdi. To nam kaže že pogled na srbsko lex lata, kjer je številčno razmerje med poklicnimi in častnimi sodniki 2 : 3, odnosno 1 : 2. Preudarjajoč gradivo, ki sem ga podal zgoraj v op. 62, razločujemo lahko tri glavne tipe trgovinskih senatov: 1.) francoski tip: sodišče je zasedeno izključno s trgovci (art. 628 Code de comm.: Les fonctions des juges de commerce sont seulementhonorifiques); 2.) nemški tip: število trgovcev presega število poklicnih sodnikov (§ 109, odst. 1 QVQ: Die Kammern fiir Handelssenate entscheiden in der Besetzung mit e i n e m Mitgliede des Landgerichts als Vorsitzenden und z w e i Handelsrichtern); 3.) a v s t r i j s k i tip: trgovci so v m a n j š i n i (§7, odst. 2 sod. prav.: Pri senatih samostalnih trgovinskih sodišč in pri tistih senatih okrožnih in deželnih sodišč, ki izvršujejo sodstvo v trgovinskih ali pomorskih stvareh (trgovinski senati)... na prvi ali drugi stopnji, zavzema v pravnih stvareh spornega sodstva mesto enega izmed članov strokovnjaški sodnik laik iz trgovskega stanu ali ''*) Naj se prizanese pikolovcu! Ne omenil bi te malenkosti, da ne srečamo tega germanizma neštetokrat v srbskem izvirniku raznih zakonov in osnutkov. Celo v sicer jezikovno lepem A r a n d j e 1 o v i č evem prevodu našega državljanskega zakonika (2. izd. 1921/22) ga je na kupe. »Cim je jedan zakon obnarodovan...« (§ 2), »Obavezna sila jednoga zakona ... (§ 3), »Jednom zakonu ne sme se... pridavati nikakav drugi smisao...« (§ 6), »Da je jedno odsutno lice umclo pretpostavlja se...« (§ 24) itd. Ali je to res dobra srbščina? Posebno priljubljeni so v tem oziru tudi »neki«, »kakav« in »koji«, vsi nepotrebni nadomestki nemškega nedoločnega člena »ein«. Prim. § 330, odst. 2 II. ref. nač. cpr. (— § 232, odst. 2 C. pr. r.): »Ako koja stranka stavi kakav zahtjev...«, ali § 7 o. d. z. v cit. prevodu: »Ako se nek pravni slučaj ne bi mogao presuditi ni po re-čima niti po prirodnom smislu jednoga zakona...«, ali § 26 o. d. z.: »Prava članova kakvoga dopuštenoga društva...« ali § 15, odst. 4 našega načrta: »Okružni sudovi su dužni da i u drugim stvarima vrše sudbenost predvidjenu kakvim posebnim zakonom« (prim. zgoraj pred op. 74) itd. ad li-bitum. Mislim, da smo se sicer v pričujočem načrtu vobče izognili tej razvadi. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 273 izmed veščakov v plovstvu...). Pri drugem in tretjem sistemu je razmerje jako različno. Pri nemškem sistemu imamo razmerje 2 sodnika : 5 trgovcev (Zurich), 2 sodnika : 3 trgovci (Beograd), 1 sodnik : 4 trgovci (Zurich in Kjobenhaven), navadno pa 1 sodnik : 2 trgovca (Nemčija, Ženeva, Norveška, Beograd). Avstrijski sistem kaže razmerje 2 sodnika : 1 trgovec (Avstrija) in razmerje 3 sodniki : 2 trgovca (Turčija). Pri tem se oziram samo na še veljavna zakonodavstva. Vobče se da ugotoviti, da je nemški sistem mnogo bolj razširjen nego avstrijski. Kar se tiče francoskega tipa, po mojem mnenju ni moči niti govoriti o tem, da bi ga sprejeli. Francoski tribunal de commerce je pravzaprav že nehal biti državno sodišče; približuje se močno neke vrste stanovskemu sodišču v srednjeveškem smislu aH razsodišču. Ce je bilo v pretekhh dobah izključno laiško sodišče neumestno, ker laiki nekodificiranega prava (misliti je le na pandektno pravo!) niti spoznati niso mogli, je sedaj prav tako nesmiselno, ker senatu samih nepravnikov nikakor ni moči obvladovati ogromni in zelo zamotani aparat sodobnega materialnega in formalnega zakonodavstva. Tem manj smemo podvreči netrgovca temu sodstvu, ki mu nedostaje ravno tista prednost, ki smo jo poudarjali poprej: povečano zaupanje vanj. To bi pomenilo ustanoviti neumesten privilegij trgovskega stanu. Francoski sistem so opustih v Švici, Holan-diji, Italiji, Španiji (Lyon-Caen et Renault, Traite de droit comm. P, 416 ss)™") in v sami Franciji se mu po robu ™'') Značilno je dejstvo, da niti francoski ipisatelji ne zagovarjajo francoskega tipa, temveč pretežno nemški sistem. Med njimi Lyon-Caen in I^enault v opetovano nav. delu str. 414: Le systeme consistant a faire statuer sur les affaires commerciales par une j u r i s -diction composče de deux commercants et d'un magistrat de profession cliarge de la presidence nous paraitrait a v o i r de grands avantages. II mettrait fin a un facheux etat de choses dans lequd les juges s'en remettent trop souvent pour la redaction des jugements, au greffier ou au secre-taire de la presidence; ces fonctionnaires n'offrent assurement pas les memes garanties que des magistrats de profession. Temu primerno so v novejšem času organizirani trgovinski senati v nekaterih francoskih kolonijah sestavljeni po nemškem sistemu, n. pr. prva komora prvostopnega sodišča v Saigonu ipo dekretu od 9. avgusta 1898 (ib. op. 2). 274 Organizacija sodišč po najnovejšem zalconslcem naičirtu. *") Za specifično nemšlco razmerje 1:2 se je zavzemala med dr. avtoriteta L. Ooldschmidta (Ztschr. f. ges. HandelsR. X, 607) in M i t-termaierja (ArchZivPrax. XXVIII, 285). Zagovarja ga tudi Hauser (v Krit. Vierteljahrsschr. VI, 195 s.). Silberschmidt pravi v svojem opetovano olt. delu (str. 246): Der Jurist hat zwei Sachverstandige zur Seite, deren Uebereinstimmung (podčrtal jaz) ihm zeigt, daB nicht die alleinstehende Meinung eines einzelnen in Frage kommt, deren U b e r-e i nst imm e n d es (podčrtal jaz) Votum ihn aber zwingen kann, von etwaigen juTistischen Spitzfindigkeiten abzusehen und nach dem stylus mercatorum zu entscheiden. So ist dem kaufmannischen Element hin-rei:hend EinfluB und Macht gewahrt, dem juristischen Vorsitzenden ge-geniiber die Auffassung der kaufmannischen Kreise zur Geltung zu brin-gen. Vpraša se le, je h smoter trgovinskega sodišča ta, da zmaga na-ziranje laikov tudi v pravnih vprašanjih (o tem v tekstu). Kaj pa tedaj, kadar se sodnika trgovca n e strinjata? Mislim, da v tem primeru ne more biti položaj poklicnega sodnika prijeten, ki mu je odločiti med nazoroma dveh trgovcev, zlasti tedaj ne, kadar gre za vprašanje, ki spada vprav v področje laikov. Vcaka reč ima pač dve plati (prim. op. 81). postavljajo, ker se je preživel (Silberschmidt, nav. delo, 241) in ker se uveljavlja pravniški element na nezakonit način potom zapisnikarjev (v. Holzschuher v Verh. d. 5. Deutsch. Juristentages 1, 39, H a u s e r v Krit. Vierteljahrsschr. VI, 193). Prvi splošni nemški Handelstag, »organ vesoljnega nemškega trgovskega in tovarnarskega stanu« (čl. 1 stat.), ki se je bavil z vprašanjem trgov, sodišč, je sam priznal potrebo, da predseduje sodnik pravnik. Porenska, po francoskem tipu urejena trgovska sodišča so odklonili z večino 54 proti 27 (OoldschmidtsZ. V, 190, 193). V prilog nemškemu sistemu se da navesti dejstvo, da je v Srbiji že vpeljan, da je v zakonodavstva najbolj zastopan, da se je, kakor se zatrjuje, v državah, kjer ga imajo, obnesel (Silberschmidt 245 ss) in da ga je zagovarjala tudi literatura.*') Za nas prihajata v poštev samo nemški ali avstrijski sistem in sicer obadva le v sestavi 2 : 1, ker je število trojice članov neizpremenljivo. Za avstrijski in zoper nemški sistem govori v prvi vrsti, kar sem navedel že zgoraj (str. 125—130, 161—163, odn. 57—65), ko sem razpravljal splošno o sodniku nestrokovnjaku. S pritegnitvijo laikov naj se kol kor možno Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 275 štedi, da se ne odtegujejo svojemu pravemu, produktivnemu poklicu, njim in državi v škodo. Nemci so od nekdaj navajeni, da sodelujejo laiki pri sodstvu, kar dokazujejo njihovi starodavni skabini zlasti v kazenskih stvareh. Naše ljudstvo za to nima pravega razumevanja; ono občuti to službo kot neprijetno breme, ki se mu po možnosti izmika (prim. op. 48). Pri nas se niti porota — če astrahiramo morda od Slovenije — ni mogla prav uživeti. Zoper dvojico častnih sodnikov pa govori nadalje moment, ki sem ga navedel v prilog sodniku poedincu (op. 40); čut za odgovornost je vsekako večji, ako se mora sodnik laik zavedati, da je on edin', ki zastopa laiški element v senatu. Praktično se morda ne sme podcenjevati niti dejstvo, da je možnost odklonitve častnega sodnika radi pristranosti naravno podvojena, ako jih je dvojica. Ta možnost je seveda, zlasti v manjših mestih, podana pri sodniku trgovcu pogosteje nego pri sodniku uradniku, ker živi trgovec v neprestani gospodarski in poslovni dotiki z nebrojem drugih trgovcev. Dalje se ne sme prezreti, da so stranke trgovinskega sodišča tudi netrgovci; to je nadaljnji razlog, da se trgovcem ne izroči večina glasov. Zelo važen pa se mi zdi ta-le argument: Dvojica častnih sodnikov omogočuje majorizacijo poklicnih sodnikov. Te majori-zacije po trgovcih si pa zato ne moremo želeti, ker sodi vendar tudi trgovinsko sodišče po pozitivnem, objektivnem pravu, ne pa kakor razsodišče zgolj po primernosti ali neki pravni zavesti, ki se ne da popresoditi, in v objektivno določenem postopku, ne pa absque forma processus, na podstavi postopka, ki si ga poljubno urejajo sodniki sami. Vsled tega je le umestno, da prevahra v senatu tisti element, ki zastopa objektivno materialno pravo in je vešč zakonitemu postopku, ne pa tisti čin'telj, ki sodi, vsemu temu več ali manj nevešč, pretežno tako, kakor se zdi njemu prav, po subjektivnem prepričanju, po pravnem čutu.*') Dokler bo prosto pravo utopična ^') Jako zanimivo analizo pravnega čuta podaje Engelhard v Zeitschr. f. ges. Strafrecht XLIV. (1923), 60 ss. Pravni čut mu je »ein sympathisches Wertgefiihl, das verbunden ist mit der gcneralisierten Vor-stellung eines in Konflikt stehenden Interesses.« Splošno zmožnost, dispozicijo, da reagira v smislu pravnega čuta, ima resda vsak nraven človek. 276 Organizacija sodišč po najnovejšem zajtonskem načrtu. nirvana, ki imajo zanjo domotožje le pravniški fantasti, dotlej mora biti poskrbljeno s kar največjimi kavtelami za prodor prava, ki je razglašeno kot veljavno pravo, torej pozitivnega objektivnega prava. Upoštevanje zvestobe in dobre vere v občevanju in ozir na primernost (aequitas) se pač ne sme nikdar izpriditi v sojenje po okusu ali samovoljnosti. Zanesljivo mejo označuje edino le pozitivni zakon, ki ga pozna in zna uporabljati v prvi vrsti poklicni sodnik. Imamo v tem pogledu slaba izkustva pri poroti, ki pri njej prezirajo laiki predsednikov pravni pouk s čudovito brezbrižnostjo in — kar je najbolj obžalovanja vredno — v globoko ukoreninjenem prepričanju, da so v to upravičeni. Porotnik se pogostoma absolutno ne zaveda. Da pa razvija ta pravni čut in concreto, za to mora imeti izkustva na do-tičnem poprišču. Posledki, ki jili izvaja pisec iz spoznanja, da črpa pravnik pretežno iz zakona, nestrokovnjak pa pretežno iz pravnega čuta, so za vprašanje laiškega sodstva velepomembni. Za sodnike so sposobni le taki ljudje, ki razvijajo na dotičnem poprišču prava pravne čute in ki so sposobni in izurjeni, da psiiioanalitično presodijo, je li to v istini pravni čut iiar jih napotuje, da smatrajo izmed več nasprotujočih si interesov ravno en interes za ozira vreden. Zahtevana je torej precej visoka stopnja du.šnega razvoja predvsem^ pa vežba. Subjekt, ki mu manjkajo ti pogoji, a ga predstava konfliktnih interesov vkljub temu vzbuja k odločevanju tega konflikta, rekvirira bona fide čut, ki spremlja ono predstavo, za pravni čut in s tem samega sebe vara. Geslo je torej: samo sodniki s splošnimi življenjskimi izkušnjami, z razvito specialno izobrazbo in predvsem Stalni sodniki, ki imajo priliko, da se izpopolnjujejo v kontroliranju svojih čutov. Raz to stališče pledira pisatelj med vsemi sodniki laiki V prvi vrsti za sodnika trgovca (64), in sicer sodelujočega v senatu, ki je v njem juristični element zastopan po enem edinem^ sodniku pravniku. Poslednji postulat utemeljuje s tem, da zna samo sodnik pravnik odločevati, je li podana divergenca med zakonom in konkretnim pravnim čutom. Zato pa mora juristični element imeti možnost, da nastopa s potrebno avtoriteto. Juristično pojmovanje se mora sodniku laiku predstaviti kot nekaj zaključenega, gotovega, nedvomnega. Temu pa ni tako, ako pride med več sodniki pravniki spričo laika do polemike o čisto jurističnih viprašanjih. To je narobe stran položaja, ki se v njeiTi nahaja edini sodnik pravnik, ki naj odloči medl nasprotujočima se nazoroma sodnikov laikov v čisto dejanskih vprašanjih (prim. op. 80). To prezira Engelhard. Meni je dvoreznost tega dokazovanja razlog, da smatram obadva argumenta za odn. zoper edinega pravnika za nesklepčen. Z njegovega stališča pa mora piscu biti nemška komora za trgovinske stvari seveda zgled laiškega sodišča sploh. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 277 Za majorizacijo trgovcev ;Po juristiii se je izreklo tudi mnenje referenta v. Holzschuherja na 5. zborovanju nemških pravnikov. Poročevalec A n s c h u t z je bil za to, da se trgovci pritegujejo le izjemoma, v mestih, kjer je potreba radi množine trgovinskih sporov, in kjer je zadostno število za to usposobljenih trgovcev. R 6 d e r pa je zagovarjal pristna trgovska sodišča (Verhandlungen d. 5. Deutsch. Juristentages I, 37 ss, II, 3 ss., 10 ss.). kaj pomeni njegova prisega, »da se bode zvesto držal z a -k o n a, ki mu je dolžan pripomoči do veljave«, in le redko komu je moči dopovedati, da mora tudi porotnikovemu pravo-reku biti podstava objektivno pravo (prim. op. 45 ob koncu). Morda kdo ugovarja, da si želim potemtakem majorizacijo sodnikov trgovcev po poklicnih sodnikih, in da ob takem naziranju sploh nima nobenega smisla pritegniti sodnika nestrokovnjaka. To bi bila zmota. Ni pozabiti smotra, ki mu naj služi sodnik laik. Dasi mu gre odločujoč glas glede vseh, torej tudi pravnih vprašanj, je njegova naloga v prvi vrsti vendar ta, da svetuje in pomaga poklicnemu sodniku pri reševanju vprašanj, ki se tičejo njegove (laikove) s t r o k e. On naj nadomešča pred vsem tisto razumevanje dejstev konkretnega primera in tisto specifično trgovsko znanje, ki ga n i m a poklicni sodnik. On se ne privzame v to svrho, da korigira tisto znanje, ki ga sodnik ima. To je pravilo, ki ga izjeme le potrjujejo. Kar se pa tiče strokovnega izkustva in znanja, ima trgovec, ki izpolnjuje svoje mesto, nedvomno že a priori psihično premoč nad neveščim državnim sodnikom, in se mu ni treba bati numerične premoči. Vsak sodnik po zvanju se uklanja takemu mnenju izkušenega strokovnjaka praktika prav rad, in sicer tudi tedaj, kadar gre za običajno pravo v tehniškem smislu, torej tisto edino panogo objektivnega prava, v kateri smemo od laika pričakovati, da je njegovo znanje večje in zanesljivejše od znanja poklicnega sodnika. Zaradi tega smatram rešitev problema v načrtu, ki se je, sledeč deln. kom. nač., odločil za sprejem avstrijskega sistema,*^) za pravilno in umestno. Sicer pa imajo sedaj besedo predvsem naši trgovci, o katerih imam predobro mnenje, kakor da bi jim imputiral zastopanje drugih, kakor izključno stvarnih predlogov. Sedaj je prilika, da izrazijo svoje želje. 278 O pravni livaiif. bistva in Pravnih opravil funkcionarjev hranilnic. S tem bi bila materija 3. naslova I. odseka izčrpana. Osnovne določbe o častnih sodnikih, o njih značaju, o pogojih njihovega zvanja, o njih postavljanju, pravicah in dolžnostih podaje načrt v II. odseku (§§ 72 do 76). Povrnem se k njim, ko izpregovorim o sodniškem osobju. (Dalje v prih. letniku.)