Posamezna številka 30 cent.
Poštno ček, račun. — Conto corrente con la posta.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici. Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdaj, in odg. ured. FRANCE BEVK. Cena oglasom: 1 milim- visočine v širini enega stolpa L. —.80. za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta
L. 1___ -- Celoletna naročnina L. 15.—. — Za inozemstvo L. 22.50.
fcefo IV.
GORICA, Četrtek diie 29. julija 1925.
št. 31.
Stoletnico železnic povsod slavili so.
Stoletnico železnic povsod slavili so, pri tem so govorili in dobro pili so.
Še mi jo proslavimo za vse, kar je storila, za roke, noge, glave, ki jih je Oddrobila,
Tudi mu ie znano, kdor ni videl šol. da tako ozdravi za vedno glavobol;
da ie revmatizem. na večne čas© v kraj — kdor nam ne verjame, pa sam poskusi naj.
Gorica, dne 30. julija.
Kljub vročini in kislim kumiu ricam, ki vladajo vsled znane; ga tiskovnega zakona po vseh uredništvih že nad leto dni. se v Afriki še vedno pošteno bi. jejo Abd-el-Krim-a. ki je nu-šeškal Špance in jih potisnil na breg in se lasa precej uspešno s Francozi, imaio nekateri za apostola nove ideje osvobo-ier.ja narodov, drugi pa pravi; jo, da bi rad imel samo denar.
Čuk na paVci rad verjame, da bi rad imel denar, sa j ga za vojevanje tudi rabi. ne samo enkrat, ampak celo trikrat, s tem pa še ni rečeno, da so Špan; ci in Francozi nedolžne ovce. Če ima Čuk na izbiro velikega in majhnega volka, tedaj bo rade volje pustil, da pogine pr. vo večji volk, malega bo poz tem že vrag vzel. če se velikega prenaje.
Tudi Čuka na pal'ci popolnoma nič ne moti dejstvo. da se med četami Abd-el-Krima nahajajo tudi Nemci in baje Turki. ki so se izvežbali v svetovni" vojni. Se vsaj bojujejo z enakim orožjem, to se pravi 'znanjem. Morda bodo plačani z denarjem ki ga vzamejo Mas rokanci, Francozom in bodo ti lahko zopet plačali ž njim ■-cozom vojno odškodnino.
Na vsak način Francoze in Špance jezi. da se zna Abd-eU Krim tako moderno vojsvatl, posebno zato. ker bi radi pora. bili za utopitev maroškega v-prašanja samo žličko vode. ne pa cele golide. ker je ta vojna tako nepriljubljena med francoskim ljudstvom, ki je dalo že dosti sinov na evropskih bojiščih.
Če bi bili toliko pametni, kot je pameten Čuk na pal'ci. bi pustili vročeno Afrike in Špance v miru. kljub dogovoru ž njimi; naj bi jih pojedel črni Arabec, saj s svojo vlado vred drugega ne zaslužijo.
Čuk na pai'ci se sploh čudi, čemu se gredo v poletju boje; vat v najbolj vroče kraje Če bi imeli možgan za enega Čuka. bi se o božiču bo jevali v Afriki, v avgustu pa bi pres neslj boj v polarne kraje. Vze. li bi na primer Norvežanom (isti kos ledu, ki ga je. Amund. sen anektiral za Norvegijo. Tako bi bili vsi zadovoljni, vlade. armade, generali, vojaki. še najbolj pa — za to, da je
njegov predlog obveljal kot ipameten in uvaževanja vreden —• sam
Čuk na paTci.
KAJ ŠE!
Detektiv stoji pred bogatim veletrgovcem in ga povprašuje po informacijah.
»Stvar je taka!« pravi trgo* vec »da sem oškodovan za več tisoč lir. Neki lopov hodi po deželi kot moj agent. Pod
pretvezo namreč, da je moj agent. V enem tednu je več blaga razpečal kot vsi moji a-gentje skupaj cel mesec. To* rej, kolikor mogoče hitro ga dobite v roke, naj stane kolikor hoče!«
»Dobro!« reče detektiv »čez osem dni bo že pod ključem!«
»Kaj še! Pod ključem! Kdo pa pravi! Jaz nočem, da bi ga zaprli, temveč, da bi ga zame najeli«.
Nova kuharica se ponudi v službo. Sledijo vprašanja: »Koliko časa ste bila v prejšnji službi?«
»Tri leta«.	;,!li : i1?i'li! l!!!! H i i
»Ali ste sama?«	' j!l ; T U-Mi 1 ! 1 V :
»Da«.	; : ' " f ;<1 :!y'I ;' : ;'
»Ali ste zadovoljna s plačo 100 lir?« »Da«.
»Dobro, sprejmem vas«. ' '	i i 1 i i
Čez Par dni je dejala gospa svojemu možu. »Samo eno stvar sem jo pozabila vprašati — če zna kuhati«.
i' 'i
Pepetove kokoši.
Francoski: Andre Lamande, Poslovenila: Rosandra. Krščen je bil za Josipa, ali zvali so ga Pepe. — Bil je, majhen, suh, koščen in temne polti, trd in skop. — klel pa je za deset drugih, — vse je bilo za zlode j a, —- vse naj zlodej vzame. — »Naj me zlodej vzame, naj me hudič obesi«. — ;n tako dalje ie vsa njegova, fantazija bogatila le zbirko kletvic. — Vsa njegova sreča in zadovoljnost je bila v malem vrtu. katerega ie pridno obde* laval in v dvanajsterih pitkah, katere je gojil — Vrt je bil si* cer peščen in trd in trda je bila tudi koruza, katero je pri* delal, da je ž njo pital svoje perutnino. —
To je bil njegov zak1 ~A — NisO sicer bile nobene posebne pasme, ali rad jih je imel in božal jih ie, kot da so njegovi malčki. —
»Piv, piv«, —- jih je vabil. — »Sem, liska, črničica. r dečka, čopka, itd.« — jih je klical, ali kokoške, site koruze, hiteče za
petelinom, se niiso zmeraj odzvale njegovemu vabilu, tedaj ijh je pa začel zmerjati:
»O ti presnete pute zlodje-ve, naj jih hudič pož?e. naj si jih zlodej speče za večerjo«, — in menjala so se neštevilo« krat dnevno njegova vabiila z njegovim zmerjanjem. — Ali zdi se, da zlodej ni maral za Pepetove darove, kajti pitke so ostale vedno lepo na doma* čem dvorišču. —
Nekega hladnega oktober-skega jutra se je Pepe počutil slabo in ni mogel vstati. Mrz« lica ga je tresla, njegova žena se je zbala, da ga zgubi za vedno- — Pa ie hitro poklicala župnika, nai pride k ni enemu Pepetu. —-
Gospod župnik je z veseljem prišel, da se malo razgo* vori s tem čudakom, ki je vkljub grdim besedam imel dobro srce, bil bistrega duha in lahke govorice, le ono malo skopuštva je kazilo njegovo dobro stran. -
Pa sta se sporazumela še precej dobro. —
Nekega dne je zapustila Pe? peta celo volja in moč da bi
izustil svoje navadne kletvice.
—	Spoznal je na tem, da se mu bliža bleda žena. — In obšla ga je želja spokorjenja za svoje skuštvo, kakor tudi želja, da poplača župnika za njegovo dobroto in pomoč, —
»Ej, končano je z menoj, dragi njo j gospod žu pnik«. — Pri kraju sem, — Pepe bo šel iz tega sveta. — Ali gospod žunnik, vi mi morate še izpolniti zadnjo željo. — Jaz vam podarim v moj spomin mojo najlepšo pitko: čopko. — V-zemite jo nocoj iz kurnika in nesite jo domov. — Lahko jo spoznate izmed vseh«. —-
Gospod župnik se je prijazno zahvalil, — pa seveda ni vzel kokoške s seboj. — Vrnil pa se je k Pepetu tudi nasled* N njega dne ob isti uri. — Pepe ie izgledal bolje. —
»Ei, gospod župnik, kaj pra* vite na to, — moja »čopka« je imenitna, kaj ne? — Prijeten dar je to bil, — pač?« —
Župnik mu je odvrnil, da »čopke« še ni vzel in Pepe, ki je mislil, da mu hoče s tem oponašati njegovo skopuštvo, ie v svojem priprostem ponosu rekel:
»Ah gospod župnik, vi me žalite. — Če Pepe kaj podari,
—	da z veselim, dobrim sr* cem. — Torej gospod župnik, danes zvečer si le odnesite vašo »čOpko«. — In če jo nočete vzeti, nai jo pa hudič ...«
»No, Pepe, le potolažite se,
—	naj bo po vaši želji, užaliti vas nočem. — Danes zvečer bom pa vzel vašo »čopko« s seboj. Pa bodeva zopet dobra prijatelja, kaj ne?« —
In storil je, kot je obljubil. --V naslednjih dneh je pa tudi Pepe prišel zopet k moči in kmalu je ozdravel. Župnik pa tudi ni več tako pogostoma prišel, ker je imel dovoli drugih bolnikov. —•
Prišla je zima, a Pepe je o-kreval docela in zopet prišel v svoj ljubljeni vrt, — v svoj raj, kjer so brskale dragice — kokoške. —
»Piv, piv ... moje pitke. zla* te kokoške moje, — pridete k vašemu Pepetu po dolgem času. — Liska, črničica. —- na, na, rdečka, le pobirajte.« ■-— Pa jim je tresal zrnje, pa jih klical, veseleč se, da jih ima zopet okoli sebe. —
Mahoma pa se mu je steim nil obraz. —• Njegova žilica skopuštva ie začela biti s podvojeno silo. — Štel je kokoši: , »Ena, dve, tri... enajst .. . No in dvanajsta kje je? — Piv, piv. ... kje je----In ponovil je štetje, ali enajst jih je bilo ...
»Čopka, — čopka... piv, piv ... kje si?« Ali zaman je klical. — Raz-.
kačil se je tedaj in skričal je vse svoje navadne in izvan* redne kletvice, potem se pa podal k ženi ter jo začel zmer* jati.
»Ali mi boš povedala, s katero sosedo si se mastila ob »čopki?« S kom si jo snedla, ti sladkosneda grda?« — ' »Jaz snedla? — Kaj, kedaj, kako?«
»Čopko vendar! — Ti že veš kaj in kako!« —
Pepetova žena je stavila roke v bok pa se moško raz* koračila pred svojim možem.
»Torej znorel si tudi, ubogi moj Pepe?« —
Te besede so bile tako pomilovalno izrečene, da je Pepe kar obstal. — Ali takoj ga je zopet prevzela jeza in hitel je.
»Eh draga moja, moja blaznost še zdavna ni tolika, da bi ne spoznal tvoje prebrisanosti. — Saj veš, da se mene ne oplazi tako hitro in ne ogo* ljufa. — Govori. — vedeti ho* čem, kam je prešla »čopka«. — »Ali se ti res nič več ne spominjaš?« Saj si jo vendar ti podaril gospodu župniku. —
»Jaz dal, — daroval »čopko« — beži, beži, —- jaz da bi sto« ril kaj takega ... smejati se ti moram. — Jaz da bi daroval ... »čopko« daroval?«
»Ali Pepe, spomni se vendar«. — Takrat, ko< si bil močno bolan, ko si mislil, da boš umrl. ... Spomni se«. Pepe se je domislil: »Ah da, — ali kaj, — ali jo je res odnesel? — Drznil se je odnesti jo ... no to je pa že odveč«. —
»Molči vendar«. —- ie po* vzela žena, — če je gospod župnik vendarle sprejel in od* nesel tvojo čopko, saj si ga ti sam lepo- prosil in prosil, kar trikrat celo«. — Pepe je klonil z glavo- popar-
| jeno, ker so se mu podila v du* ši razna čuvstva, potem pa je prišel do zaključka:
»Trikrat, — no tudi to je možno. — Ali to ni zadosten vzrok, da se je drznil vzeti »čopko«, — Že več kot stokrat sem dal in poslal »čopko« in njene tovarišice vse k zlo-deju, pa mi do danes ni še niti enega peresa odnesel«.
Rosandra.
NEVLJUDNOST.
Ona: »Cvetice, ki ste mi jih včeraj poslali, se mi ne zde ravno sveže«.
On: »Toliko sveže kot vi, so še vediio«.
TURNEJA ČLANOV DRA-MATSKEGA DRUŠTVA IZ GORICE.
V nedeljo 2. augusta ob 17. uri gostujejo omenjeni člani v Kozam, z France Bevkovo dramo Smrtna poteza, ter burko v enem dejanju, od A. Če-hova, Snubač. Kdor hoče ime? ti za par uric zdravega dušev* nega užitka, naj se gotovo udeleži te lepe prireditve. — Režira in igra g. Ciril Bratuž.
RAZTRESENA
STROJEPISKA.
Romanopisec diktira: »Ves radosten je objel svojo mlado ženo in ji je zašepetal v uho.... (prekine in zakliče v kuhinjo): iMeni se zdi, stara. _ da se je juha prežgala... Čitajte še enkrat stavek, gospodična«.
Strojepiska bere: »Ves ra' dosten je objel svojo mlado ženo in ji je pošepetal v uho: Meni se zdi, stara, da se je juha prižgala...«
PRIČA!
»Vi ste priča, da mi je ta gospod dal klofuto«.
»Obžalujem, jaz sem v tre-notku v stran pogledal«.
»Izvolite mu dati še eno«.
SREČANJE!
»Oprostite, gospica, niste mogoče Vi moja nevesta?
Jaz sem namreč svoje na* očnike doma pozabil«.
RES, ŠKODA.
Gospa Galantova: »Kakšno opravilo imate jutri zvečer?«
Gospod Dolgovič: »O, nič posebnega!«
Gospa Galantova: »In po* juteršnjem«.
Gospod Dolgovič: »O, tudi nič. V petek pa sem povabljen na večerjo k neki družini«.
Gospa Galantova: »Ah ško* da! In ravno v petek smo vas hoteli mi povabiti«.
RAZOČARAN,.
Gospica. Vi ste pri včeraj* šnji dirki zelo naglo vozili.
Kolesar. Kako veste to?
Gospica. Ker sem vas vide« la na treh mestih hkratu ležati ob cesti.
ČUDOVITO.
»Moja žena je pravo naravno čudo. Lase je izgubila, zobje pa so ji ostali«.
Rešitev uganke.
Vjetnik je bil premeten. Vzel je obe 4 m dolgi deski, del eno na drugo, postavil eno na en vogal počez, drugo pa je vskini 1 na prvo in na breg, na katerem ie on stal, kakor kaže slika:
Cv
3
Tako je prišel na suho. — Uganko so prav rešili:
1. Pavla Štemfoergar, Rozzol
1042 Trst. - 2. Bizjak Andrej,
Kaj, p. Št. Peter. Kras. - 3. Sta*
na Albreht, Cerkno 178. * 4. Slavko Došek, Cerkno. * 5.
Princ Fr., Št. Peter na Krasu. -
6.	Karol Malalan. 11. Bistrica. -
7.	Lojze Špacapan, Zurich. - 8.
Ivan Obad, Salež 44, p. Prosek.
-	9. Berthoild Mva, Maribor, A*
'eksandrova 44. - 10. Marija
Gotlež, Maribor. Aleksandrova
33. * 11. Belok Marija, Ljublja* na. Dunajska 17. - 12. Zvonko Perkai, Trnovo pri Bistrici. -
13. Marjo Ledov. Lonjer 137, Trst. - 14 Vidmar Mihael, Gretta, Trst (Cisternone 17).
-	15. Reininger Ivanka, Šmartno pri Litiji. - 16. Rijavec Ana, Gorica, Favetti 11. « 17. Vižin Marijan, Solkan. * 18. Peregrin Konrad, Solkan 242. - 19. Ivan Gole ž, Aleksandrova 42, Maribor. - 20. Fani Širca, Albergo operai 228. Monfalcone. - 21.
J. Jurkovič — Karlo:	12
Drugovanje.
Na zdravje, gospod stražmeštar!.... Še enkrat!... Tako! Na zdravje,... Sedaj gre... Srečno pot!... (Se vrne od okna in se zamisli.) Res, položaj postaja vedno težavnejši. Odkod so vendar tj vragi zvedeli zame?... Hudirja, nazadnje zve zame še žena?... Mm... mm... Hudima-na, ne bom mogel več dolgo tu ostati. Ima kako vrednost to. kar delani? Ali sem tu di jaz samo lahkomiselne ž, ali kaj več?... Ne vem. Le zdi se mi tako, kakor onemu, ki mu postanejo usta po sladkem napoju grenka... Ah, vrag s to modrostjo! Pameten človek uživa to, kar mu nudi čas. Saj še nikoli nisem pričakoval kaj boljšega. (Mišo vstopi).
XI. PRIZOR.
Petrica in Mišo.\
PETRICA (ponudi Mišu roko.) Mišo! Pravi prijatelj se v nesreči pokaže. Hvala ti.
MIŠO: Eh! Ne pustimo, da bi nam tak pijanec žalil našega gosta. PETRICA: Hm.... Ali.....
MIŠO: Nič se ne bojte. Ko se bo streznil, ne bo vedel, kako je brez vas domov prišel. Mislil bo, da vas je po po> ti izgubil.
PETRICA: Ti si pameten fant.....
Koliko je ura? (Pogleda na uro.) Kmalu bo devet. Nocoj ne bom večerjal. Ako si skuhal čaj, se kar lepo sam povabi na večerjo in ga popi j, da ne boš rekel, da tudi tebi ni bilo dobro pri meni. Samo čašico ruma mi prinesi, da si malo raz* gre j cm želodec, pa časopise, če so prišli. (Mišo odide.) Zunaj je Veter in nekaj šumi, kakor bi deževalo... Zares — tudi grmi V tem času! Kako strašna noč! (Mišo vstopi z rumom in časopisi.) Na mizo postavi. (Oblači spavalno haljo.)' Jutri zjutraj ni treba vstopati, dokler te ne pokličem. Ali pazi. da ne bo zato kava mrzla, kakor oni dan. Kava mora
biti1 vrela. — pravijo pravi kavopivci. Ali si me razumel? MIŠO: Sem.
PETRICA: Sedaj lahko greš spat. — Ne potrebujem te več.
MIŠO: Lahko noč, gospod. (Gre, pa se zopet vrne.) Še niekai.. Vi gotovo dobro spite, gospod?
PETRICA: A zakaj tO vprašaš? MIŠO: Hm. Ne! vem., ali bi Vam povedal? Če tako dobro spita, zakaj bi govorili o tem? Lahko noč! (Qre.)
PETRICA (ga vstavlja): Ne, ne. Sedaj mi moraš povedati. Govori, kaj
ie.
MIŠO: Ko po vsej sili hočete, pa naj bo... Kaj vi mislite o duhovih, volko* dlakih, čarovnicah In takih stvareh?
PETRICA: Kaj jaz mislim?... A zakaj sploh to vprašaš?
MIŠO: Samo tako, vprašam.
PETRICA: Ako samo vprašaš: jaz vanje ne verujem, zato se jih tudi ne bojim.	!
rv.__;....._
Marcela Šuligoj, Viale R. Ele« na 15, Trst. 22. Al. Cenčič. Aumietz, Francija. 23. Ig. Her-zOg, Helena Črna pri PreVa« ljah.
Izžreban je bila Belok Marija. Ljubljana.
Nova uganka.
V nekem gradu je napravil gospodar po jedino in zaukazal svojemu služabniku, naj ser-vira mizo. Povelje se je glasilo, da mora biti z vogala na vogal ravno 12 kozarcev. Služabnik je bil v zadregi, kako bi on iz-pil kak glažek. da bi se ne poznalo, ker je bilo vina ravno prav za vse kupice in bo gospodar vseeno naštel z vogala na vogal 12 kupic. Bil je briht« na glavica, izmislil si jo je in postavil kupice tako, da je vseeno štel 12.
Prvo so biie postavljene ku« pice tako:
0	©	0	0	0	0
o	0	0	©	0	0
©	0			0	0
0	0			0	©
©	0	O	© :•	t: O	©
O	O	©	0	0	©
Izpijte štiri in postavite jih tako, da jih bo vseeno 12 z vo« gala na vogal. Kdor bo izžreban, dobi lepo knjigo zastonj.
RAZTRESEN.
Profesor (ki ie zaklenil svoj kovček in ne more najti kiju« ča, da bi ga zopet odprl): Bog ve. če nisem ključ zaklenil v kovček.
pokojnega dr. Antona Gregorčiča, očeta goriških Slovencev, je v velikem formatu in v steklu razstavljena v izložbi »Narodne Knjigarne" v Gorici. Kdor si hoče sliko omisliti, naj se ^ ^ /fc ^ zglasi v Knjigarni ^ ^ ^
PRED SODNIJO.
Sodnik. Vi tedaj priznate, da ste ukradli sveženj «ena. Kaj vas je privedlo do tega?
Obtoženec. Lakota, gospod sodnik.
NIKOLI V ZADREGI.
Stražnik (ki naleti na ulo-milca). Stoj, če ne bom streljal. •
Uiomilec. streljajte; nisem vreden krogle.
Predrznost.
»Pomislite, kaj takega še ne. Nek; ubožni družini sem r'ajala hrano dan za dnem. In pomislite, kaj dobim od njih? Kuharsko knjigo ali navodila, kako je treba kuhati dobre
jedi«.
? Zato.
iSf >
Zakaj so v Črničah vendarie izvolili preteklo nedeljo župana?
Zato. ker so se zbali komisarja, kajti komisar bi stal občino vsak dan 30 Lir, med tem ko župan se mora jeziti, mora poročevati in krstiti ter »babe glihati« za božji Ion! Prav so naredili!
Zakaj je v Gradežu letos prenapolnjeno s kopliškimi gosti?
Zato. ker kraljuje tamkaj nagota v taki meri, da se človeku gabi gledati ostudna, kosmata, nerodna in grda ženska in moška bedra.
Zakaj je bilo minulo nedeljo gra-deško morje tako umazano?
Zato, ker je v morju opravilo svo; jo telesno potrebo najmanj 16.000 ljudi. Pač higiiena na vrhuncu.
Zakaj ie na goriškem letos toliko javnih plesov?
Zato, ker mladina ne ve kam z denarjem in se ga s plesi najlažje iz-nebi!
MIŠO: Hm. Ne gre za to. ali vi vanje verujete in se iih bojite ali ne;
ampak recimo, če se vam nenadoma kaj p
PETRICA Cpreplašen): Če se mi kaj prikaže? Ah! Če se mi kaj prikaže? — Potem vem, kaj bi naredil. (Se otrese.) Da, neumen pogovor!
MIŠO: Tudi jaz bi rekel, da ne govorimo o tem; vendar ta razgovor ni nepotreben. Dobro je vsekakor, da ve« ste, da ta hiša....
PETRICA: Kaj? Ta hiša...,
MIŠO: Da mi v tem ozira popolno« ma čista. Samo. da to veste^ A sedaj, lahko noč!
PETRICA (ga vleče nazaj): Počakaj! Sedaj te ne pustim. Govori, kaj je!
MIŠO: Ker me tako silite, naj bo. To hišo so nekoč posedovali plemenitaši. V njej je prebivala velika grešnica. Dva moža sta nenadoma drug za drugim umrla in na smrtni postelji je izpovedala, da ju je ona zastrupila. Od tedaj pa do
dandanašnjega dne straši po noči po hiši, dokler se ne spokori na ta način za vse svoje grehe... Glejte, to je vse, na kratko povedano.
PETRICA: A kdo jo je Videl?
MIŠO: Jaz sam: in samo enkrat. In ravno zadnjič sem jo zopet srečal. Sedela je na stopnicah in ko sem šel mimo, me je samo pogledala z onimi svet« limi očmi. Nobenemu ne napravi ničesar. Zato se ne bojte. Samo da veste.,.. Lahko noč!
PETRICA: Lahko noč. Ako te bom potreboval.....
MIŠO: Samo pozvonite. Lahko noč! {Odide.)
XII. PRIZOR.
Petrica sam.
PETRICA (hodi po sobi): Lepa stvar! Še to! »Samo da veste«. »Ne bojte se«, pravi, pa vsa koža se mi je naježila. (Se strese). Eh! Kaj bi mislil na. to. (Poje.) Pogleimo kaj je novega. (Sede v fotelj pri mizi, na kateri je sve-
Zakaj moški ne hodijo tako razga-ljeno-nagi kot ženske?
Zato, ker moški nimajo kaj kazati, razen par ščetin na prsih, medtem ko ženske si nagačejo — če treba »fagot" cunj v na pol - razgaljene prsi in na ta način hočejo biti korpoletne, »štautne«, fletne in — zapeljive!
Zakaj se Trst in Benetke gledata kot pes in mačka?
Zato, ker Trst skrbi, da se Benetke suše, ravno tako, kakor skrbi Videm, da Gorica postaja dan na dan bolj gospodarsko ietična!
Zakaj nismo Slovenci na Goriškem in Tržaškem edini? Zato, da nas poprej »hudič« vzame!
tiljka ter najprej izpije rum. a nato vzame časopis in čita): »Veliko je upanje, da se ne bo kalil evropski mir«. — To je pametno. Samo malo še počakajte, viso« ka gospoda po različnih kabinetih, po« tem se pa le čufajte. kolikor vam drago. (Se zdrzne.) Kaj ie zašumelo?... Nič. Časnik sem premaknil... Aha! (Se našlo. ni na stol). V hiši je vse tiho, le ud-ar« janje vetra se čuje. (Se nekoliko umiri, pa se zopet strese.) Kaj nekaj tako diha?... (Se posili smefe.) Za vraga! Jaz sem.... Kaj, ko bi izpil, še eno čašico tega le? (Natoči si ruma in izpije ter se zopet nasloni in govori pretrgano.) Ah! Kako to pogreje!... Tako izmučenemu... prav dobro prija. (Zaspi. Mišo, natiho* ma vstopi in privije svetiljko. Nato odide in napravi da ura bije. Petrica se zdrzne in šteje.) Tri, štiri... Šteje do dvanajst ) Pol noči! Kako hitro? Zdi se mi, da, sem bil ravnokar zbujen. Motim se... Svetiiljka je že skoro dogorela... Čud« no!
nedoslednost.
*
Neki gospod ie bil tak<"» len, da ga ie moral sluga oblačiti. Nekoč je prišel prenočevat v neko gostilno. Šel je spat, ali skrbelo ga je, kako se bo drugi dan oblekel, ker nima slugo s seboj. .Modra glava si zna po-magr.a. Vsak kos, katerega je odložil s svojega suhega tele* sa, je napisal številko in to po redu, kakor se je slačil n. pr. na palico 1, na klobuk 2, na po* vršnik 3, tako, da je prišla št. 12 na srajco. Ko se drugo ju? tro prehud,, se začne oblačiti po številkah, kakor jih je postavil prejšnji večer. Najprej vzame palico, nato povezne klobuk na glavo, nato obleče površnik itd. Srajca je prišla vrh vsega. Kako ie bil oble ;en, si lahko predstavljate.
KANCI.
Pred nedolgim časom smo imeli v Vipavi zdravnika, ki se je pisal dr. Kane. Ko so pa ženice, ki jim je napisal zdravila, vprašavale: »Koliko kan-cov smem vžiti?« je opravi* čeno vzdihnil: »O te nesrečne babnice, saj me bodo še požrle«.
DVOM.
Dijak, (ki je pol v spanju slišal uro, ki je bila dvanajsto). »Strašno, kako pomanj* kljiva iznajdba je ura. Zdaj ne vem, ali je poldne, ali je pol* noči«.
IZREZAL SE JE.
»Oče,* učitelj mi je dejal, da ie moja glava podobna oslovski«.
»To povej materi. Vsi pravijo, da si nji podoben«.
TOLAŽBA.
»Veste, kaj, to je pa že Škandali. Meni dolgujete, tu pa trosite denar popolnoma po nepotrebnem«.
»Pomirite se. Prvega se pre* selim v bližino vašega; stano* varija in ne boste imeli tako daleč, če me boste hoteli' opo* min jati«.
PREVIDNOST.
Prvi: »Bog;ve, če jma ta stara škatlja ka j denar j a«.
Drugi: »Jaz bi riskiral, da bi jo poročil osem dni pred smrtjo«.	, v j
LEP TURIST.
V planinski gostilni: »Prosim, dajte mi sobo, kjer mi bo mogoče opazovati solnčni vzhod s postelje«.
ŠALJIVO VPRAŠANJE.
»Kaj so naredili sv. Trije kralji?«
»Četrt ducata«.
POMOTA.
On (na sestanku). Že eno uro te čakam. Deiala si, da prideš ob petih.
Ona. Ob petih? Potem sem te z nekim drugim gospodom zamenjala.
SLABO NALETEL.
Krojač. Ne grem preje od vas, dokler mi ne plačate o-bleke.
Gospod. Potem pa plačajte stanovanje za tri mesece na* prej, sicer naju oba vržejo na cesto.
LEPO POVEDANO.
Mladi pesnik. Tu imate dve vstopnici k predstavi moje nove drame.
Gospod. Moj Bog, kaj pa sem vato hudega* storlil?
ZGODNJA URA.
Gospodinja (dijaku). Kdaj naj pospravim vašo sobo?
Dj,jak. Moja prejšnja go* spodinja je to naredila vsako jutro, predno sem prišel domov.
IZDAL SE JE.
Živinozdravnik (gostilničarju). Svinjo ste zaklali in niste meni povedali, da bi jo pre-i iskal. Kaznovani boste.
Gostilničar. Pomirite se. Saj je billo le kljuse.
TUDI SPOMIN.
Stara devica: Letos bi bila obhajala srebrno poroko; če bi me bili takrat poročil moj zaročenec.
Svet se ves mehanizira.
Svet se ves mehanizira in k napredku vse hiti, tudi kar politizira, ne zatiska več oči.
Naši »sottosegretari« — poslušajte, to ni spak — menjajo se vsaki mesec, da na vrsto pride vsak.
Kot so poročali listi, se morajo menjati redno mesta državnih podtaj-nikov, da jih pride čim več na vrsto....
Ko bo človek vsak na vrsti, zopet znova se prične, — kot stoje pač hiše v Trstu, kdo bi tega branil se?
Da bo stvar šla vse hitreje, da ne bode zmed — da joj! — evo tu vam te iznajdbe, le oglejte nov si stroj!
Voz s premogom.
(Po L. Toma—Karlo.)
Velik, težko obložen voz s premogom vozi po tračnicah električne železnice. Nenado* ma prizvoni od zadaj tramvaj.
Voznik ogromnega »pari-zarja« vpije: »Ho. bista*gar, bista-gar ' šimla, prama, bi-bista-gar« Čisto počasi Vozi iz tračnic kot bi bil tramvaj po* časni stroj za mastenje cesta nega kamni a.
Ressk! In tramvaj zadene v zadnje kolo.
Strlo se je in voz s premogom se prevrne z velikim tru-ščem, sesede z zadnjim koncem, ravno na tračnice.
»Osel zarukan. ali ne moreš zapeljati naprej?« je vpil spre* vodnik.
»Z' ank't nje več! Sttfejla!« je odgovoril voznik in je imel čisto prav, kajti voz s premogom se ni mogel peljati naprej na treh kolesih.
Sprevodnik se ie še nekoliko časa jezil nad voznikom, naj drugič bolje pazi in naj ne bo tako zarukano neumen in neroden.
Vse to ni spravilo našega voznika iz ravnotežja.
Stopil je počasi iz voza in se prepričal, da je kolo popolnoma strto. In ker je preračunal, da bo potreba še dolgo časa čakati, predno sel vsa stvar
uredi, je potegnil iz žepa fajfo, vžgal na kolesu vžigalico in pričel kaditi.
Šelle sedaj se je ozrl na spre* vodnika in ko se ga je nagle* dal, je naznanil občinstvu, da sta njemu »ku'dkte.r in tr mvaj« deseta briga.
Ta odkritosrčnost je nekaterim zelo ugajala.
V tem trenutku se je pririnil skozi množico v ospredje stražnik in se vstavil pred vozom.
»Kaj pa je? Kaj se je po* kvarilo?« je vprašal.
»Zadnje k'lu«, je odgovoril voznik.
»Tako!? No to bomo kmalu uredili, da bo prav«, je rekel stražnik. Mislil sem. da ve za sredstvo, kako se pokvarjene vozove kar najhitrejše spravi na kolesa.
Povlekel je iz žepa debelo in mastno knjigo, jo odprl, nato je vzel iz nje svinčnik. Medtem, ko ga je »spičil«, je privozil mirno že drugi tramvaj.
Sprevodnik se je hudo jezil, ker ni mogel mimo in je krepko brlizgal na svojo piščalko.
»Kaj pa pomeni to nesram* no piskanje? Ali ne boste ne* halli?« je vpil stražnik in ostro pogledal sprevodnika, medtem, ko je omočil svinčnik z jezikom.
»Tako torej«, je rekel nato obrnivši se zopet k vozniku.
»Alzo, povejte mi. kako se pišete?«
»Ja, vejo, g'sput, sej n'znam pis't!« je odgovoril voznik.
»Ja vraga, kako vam je ime, vas vprašam?«
»Aja! T'ku se g'vori! I'mje mi j' pej M'tiče, vejo«.
»Kaj Matij če] Kako.... kakšno... no vraga... kako se pi= šete...« »Saj sm v'm v'ndr žje...« »Ah! No, kako vam pravijo doma....?«
»Kej bradi vejdli g'sput? Vejo d'ma me kličejo: M'ti-če!«
»Vraga vendar. Sarrto Matij če gotovo ne!«
»Ah, sej vejo. Vi bVadi vej* dli, kašen p'rimek i.m'm?« »Da. da!«
»Ma puo b' pej t'li p'vejdt, v'nidr! Praviio mi M'tiče Ku* droV...«
»Torej vendar: Ma-ti-ja Ku? dor. Kje ste pa bili rojeni?«
»Ja tega pej vejo n'vejm, g'sput. Vejst' kr'h sm biu še majh'n in se več ne spounim. Vejo....«
»Za vraga. Kje ste Vendar doma?«
»A, Viste, t'ku se vprašei D'ma sm pej n' Viioušeh p'r Trgu!....«
»Tako! Na Vrlovšeh pri Trgu. Pa veste za gotovo, da
VL	'..... ■ "-...
so samo ene Vrlovšo pri Trgu in ni dveh. Mogoče hočete povedati, da je na Vrlovšeh sodni j a, pod katero spadate? Izrazite se boli natančno!«
»Ja nak' s'diiija pej ne i! Toum pasejo s'mu trške krave!«
Med tem pa je množica vedno boli naraščala.
Neki gospod v prvi vrsti je z bistrim in dobro izvežbanim pogledom presojal škodo.
Pripognil se je in si ogledal voz od spodaj, nato je šel na drugo stran in ga je ogledoval po dolgič. Potem pa se je zopet sklonil in vdaril s palčico po vseh treh kolesih.
Nato je rekel, da je samo eno kolo pokvarjeno, in če bi bilo zopet celo. bi se voz lah« ko naprej odpeljal.'
Okoli stoieči so mu pritrjen vali. Neki delavec pa je izrazil mnenje, da bi poiskušali, če bi se dal voz pomakniti naprej. Pljunil si je v roke in se posta« vil na zadnji del s hrbtom oprt na voz.
Nato je pahnil: »Ho-ruk, ho-ruk!« Voz se je nekoliko zganil, nato je delavec zopet pljunil v roko. dokler ga niso stražniki spravili proč. Pričeli so paziti. Pazili so. da so bih gledalci dovolj oddaljeni od voza in da so stali v ravni vrsti. To ni bilo ravno lahko. Če so jih potiskali na enem koncu, so silili radovedno najprej na drugem in tako sb morali stražniki letali zdaj sem, zdaj tja.
Če ie prišel kak višji urad« nik, so mu takoj znova začeli praviti, kako se je zgodilo in če je prišel tramvaj, so komaj preprečili, da ni vozil dalje, kajti težko je bilo prepričati sprevodnika, da ne more vo« žiti čez drugi voz.
Ne vem. kako se je vsa stvar končala, ker sem moral iti čez dve uri k večerji. Z ve* sel jem pa sem citat drugi dan v časopisih, da so prišli na mesto sam policijski ravnatelj, minister za notranje zadeve in dva župana.
llllllNllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll™!™'1!111^
1	Pretnarjev )Franeosko -	g
|	slovenski slovar se dobi	|
1	v „J\farodni JCrzjigarni4'	|
1	co \ (gorici ^	1
Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
GLAVNA ZADEVA.
Kritik. Kaj dela tvoj prijatelj?
Gospod. Umetnik hoče postati.
Kritik. Slikar, glasbenik ali pisataK.
Gospod. Tega še ne ve. Las pa si n'i že tri meisece ostrige!.
IZ MODENE.
Pošiljamo pozdrave fantje letnika 1904 starišem, bratom, sestram, sploh vsem prijateljem in čitateljem Čuka na palci. — Kaj pa naša stara dekleta mislijo, ko smo mi že-, z eno nogo doma, ker so se začele obračati do nas s sladkimi pismimi, pa mi vse dobro vemo, kaj še je godilo med tem časom, ko ni bilo nobenega glasu od vas. Na svidenje v kratkem. — Stre-har Jožef, Vipolže; Frančeškin Fr., Vertojba; Pontar Viktor, Kobarid; Korinčič Adolf, Kobarid: Vidrih Ivan, Goče nad Vipavo; Šorli Franc, Sv. Lucija; Pavšič Anton. Lokovec; Leban Ignaz, Lokovec; Konjedic Feliks, Plave: Bandel Emil. Bandel Alfonz, Godnič Alojz. Kraševci; Maver Ant. in Jeram Jakob, Bukovo; Koder Angelo, Bača; Pavlin Franc, Ravnica; Makuc Franc, Štandrež; Valičič Trumbolo in Peteros Peter iz Bo-ljunca; Volk Alojz in Kuček Anton iz Pivčani; Cigoj Nebojsega, Rihenberg; Kosovel Franc, Černiče.
POZDRAVE IZ MILANA
pošiljajo in vse lepo pozdravljajo: Anton Zore, Petelinje pri Št. Petru; Bolčič Alojzij, Vodopivec Josip, Petelinje; Adam Josip, Petelinje; Požar Josip, Št. Peter.
iz Sas5ulo.
Pozdravi slovenskih vojakov let5 nika 1905, ki služimo pri prvi skupini drugega težkega poljskega topništva v Sassuolu. Pošiljamo pozdrave starišem, bratom, sestram, prijateljem in vsem tistim dekletom, ki so na nas, uboge paštošutarje, že pozapile! Slovenski fantje v Sassuolu, bi mislil kakšen, da le spijo; A čuj, predragi Cuk na palci, kaj pravijo ti tvoji znanci: Se težko tukaj je privaditi, ^:er pasta, riž, vsakdanji križ, želodcem našim te škoduje. In luoki, lupki vsaki dan, a plača je vsak peti dan! A to nam vse prav nič ne stri, ker Cuk nas vse razveseli. Grmek Ciril, Avber; Gec Alojz, To-maževica; Tratnik Anton, Bela nad Idrijo; Simčič Josip, Lisac; Cuk Jožef, Idrija; Matjaž Martin, Smoljani; Modriiančič Andrej. Breginj; Cen-čič Peter, Robedišče; Pangos Emi-lio, Bretovica; Žetko Ivan, Laže. Be-riigar Ludovik, Ilirska Bistrica; Fuchs Rudolf, Rojan.
Dvogovor.
V neki kavarni v Mariboru sta se dva komaj došla tujca razgovarjala sledeče:
A.:	Vidite tu je 49 miz in 230 sto« lov, pa je samo 20 gostov, čeravno ie godba. V tisti kavarni, kjer sva bla prej, je pa samo 20 miz in 100 stolov, tam je bilo črez 100 gostov. Zakaj ta razloček?
B.:	O, jaz vem zakaj. V prejšnji kavarni so igralke imele kratke ki-kelce — tu imajo pa dolge, — zato je tako malo gostov* _
Brezovška dekleta.
Nam drugod ljubezen se obeta,
ki gotovo nam ne bo odvzeta.
Je fantov še veliko.
ki bomo jim v spotiko.
Bi radi katero izmed nas dobili,
pa ste nam premajhni irf obrekljivi,
zato preveč ne govorite,
da grde in stare ne dobite.
Ce jezičkov bi ne imele,
bi v cerkvi: Te deum! ne zapele.
ik pa naj nad nami leti, saj se ga nobena ne boji-
"	^T-" nT..-i -n—- r-i" ~	..... , ,,
ČAROBNA BESEDA.
V neki trgovini je stara gospodična padla v nezavest. Zdravnika ni bilo pri rokah, vsa sredstva so poizkušali, da bi jo oživeli. Nič ni pomagalo. Kar stopi neki gospod k nji in ji pošepeee na uho: »Gospo, diična, ljubim vas«. To je po* magaio, gospodična je naen« krat oživela.
ZVIT.
»No, vi Petelin, vi ste mi pisali, da imate kašelj, imate pa revmatizem. To je pač čisto nekaj drugega«.
»To> je res, gospod doktor. Toda jaz in moja žena nisva vedela, kako se piše beseda revmatizem, zato sva zapisala — kašelj.
NE VE, KJE STANUJE.
Hišnik: Cemu me zbudite? Saj vi ne stanujete.v tej hiši!
Ponočnjak: Oprostite! Hotel sem vas samo vprašati, če vi veste, v kateri hiši jaz stanujem.
LOVSKE TEŽAVE.
Lovec: To ti povem: ako računam stroške za lovsko karto, potem kolikor zapravim na lovu. kolikor strgam čevljev in obleke in koliko časa zamudim z lovom, me stane vsak zajec, ki ga ustrelim, sto lir!
Lovcev prijatelj: Potem pa zahvali Boga, da tako redkokrat kakega zaj; ca ustreljš.
URŠA MPA MICA!
Urša: Sakrabolska se žje duga ni-sua bidele, cila biečnost sem žje zdi.
Mica: Ja, pa prou ris, jest sn misl-na, des s' žje kadej ta zadnkrt coblna.
Urša: Slabe reči ni ku hitra kane, se t' jih jem kajt za pabidat pa nim cajta, ka jemma kosce, mislem pa, de se boua u lcraščn bidele.
Mica: Na sbidejne da tistga cajta, mpa dobra se mej.
Urša: Astan m zraua! Zbugam!
TO JE RES!
Prišel si na dopust, kaj si mi prinesel? Li imaš moj spomin, si pred letom ga odnesel-Šel si ž njim v Turin, jokala sem za njim, sem mislila tako. da ga več ne bo.
Pravilo.
Pravijo, da se na Banjšicah na sredi vasi Podlešča nahaja neka «verb-ca«, ki bi se rada seznanila z lepim in krepkim junakom.
Praviio v Jurjevi dolini, da dekleta hodijo večkrat na sprehod proti »kobijoku«, da iščejo svojo daljno ljubezen, ki je za vekomaj vgasnila.
Pravijo v Jurjevi dolini, da bi dekleta rada dobila vzor ljubezni do svojega srca.
Praviio v »Georgstalu«, da ima J. preveč trdo srce, ker je pustil svojo iz.voljenko samo v Jurjevi dolini; on je odšel na zabavo v Št. Peter in ona čez mejo proti kuči.
Pravijo, da se France iz Godoviča zelo jezi, ker ga imajo za novega Cukovega poslanca.
Pravijo, da je Pepca istotain tako razburjena zato, ker je prišel Cuk h koritu malo vode pit.
Pravijo, da godoviške gospodične že dva dni prej jokajo, kakor Čuka v roke dobijo.	.
Pravijo v Jurjevi dolini, da je postal g. Rotschnabel poveljnik žaro-metnega oddelka radi tega, ker je prodal kras svojega globusa za Lit. 20 vštevši Lit. 5 kot plačilo brivcu.
Pravijo v Jur. dolini, da ima provi-zorični brivec B. veliko izgubo, ker je prehitro izvrševal svojo obrt na glavi žarometnega poveljnika.
Praviio še v Jurjevi dolini, da Djordje mnogo žrtvuje za uresničenje svojih idej in v zabavo svojih tovarišev.
Praviio v Postojni in Jur. dolini, da se misli Janezek v kratkem preseliti v boljše življenje zakonskega kurni-ka ter po paragrafih skakati preko metle.
Praviio še v Postojni in Jur. dolini, da je »ex Kluppenfuhrer« J. v zadnjem momentu stopil iz kluba »p. d. Figorad« ter se skesano vrnil v naročje kluba »Rampoli«. — Zakaj?
PREVIDNOST.

»Povej mi, dragi kolega, če* mu si zbežal iz Trsta?«
»Kdr sem žepni nožič pri« tisnil nekemu skopuhu prebli« zu vratu in ta ni poznal šale in je umrl«.
»Aha — potem si jo popihal«. '	1 • | j;!
»Sevelda — kdo ve. kako bi se zaldeva iztekla pred iod« ni j o«.
Pravijo, da Olga na visokem Alba-ro Škofiem bi rada mogočnega princa ljubila iz vzroka, ker rasle iz grotovske analfabetne družine.
Pravijo istotam, da revici leta tečejo. Domačina ima v podplatih. Nje vejika mogočna mama z belo kapico na glavi dela na vse kriplje, d^ zbolj-ša njeno podedovano lepoto.
Pravijo cerovske punce, da so vendar našle gnezdo v bližini dfcntrale klepetulj.
Praviio iste punce, da bodo patru-ljirale po vasi z nasajenim bajonetom, da jim Cuk ne uteče.
Pravijo, da se Cerovci iezijo na Čuka, ker je odklonil prošnjo, da bi smeli ustanoviti gostilno pred cerkvijo.
Praviio, da bo neko dekle blizu Srednjega napravilo na Čuka ofenzivo.
Praviio, da je neki fant iz Godoviča prišel zaradi ženskega spoia v hudo zadrego, zvestobo in srce je menda obljubil prav vsem dekletom in vdovicam v Godoviču. nekaterim celo kontrabant črez mejo, v Idrijo, Crnivrh, celo do Ajdovščine sega njegov dobri okus. Prav za gotovo pričakujejo še l-ekatere mlajše, da jim odkrije vedno mlado srce.
Praviio, da je Pepca iz Bat dobila dobro pomočnico v Olgi iz Dragovic. Pepca je za rezervo, ona pa je »šturmbataljon-c. Učenec ie to pot prekosil svojega moist.a.
Pravijo, da je Olga lahko srečna, ker je dobila stalno stanovanje v Čuku. Ce b(i sova pustila, bi jo Čuk še za ženo vzel.
Pravijo, da je Olga postala policaj, da gleda kod kdo hodi in s kom govori. Ce ne bo tiho. se lahko zgodi, da jo Cuk pikne, da ji še jezik odleti.
Pravijo, naj Olgica raje nase gleda, kot da se za druge briga. Če jo Čuk vjame, še njeno sliko priobči v Čuku.
Pravijo, da ima neko dekle v Pli-skovici cel katalog »skesanih s<"uba-čev«. Ti si podajajo kljuko iz roke v roko. Sedaj trdi. da se ne poroči še štiri leta: To vam zagotavlja tudi naš »Cuk«.
Pravijo, da se je pliskovskemu »Greinitzu« razsulo patent-kolo pod težo X kg.
Pravijo istotam, da »ona« ne da svojih hčerk fantom, tudi če jih ima kot lukenj pri rešetu.
Praviio, da ie videl Čuk n. pr., ko se je vozil iz Sv. Lucije v Idrijo 24. t. m., to je večer pred vročim sv. Jakobom. iako ljubezniv par, ki si je moral iti hladit ljubezen namesto v kak »kot« za zastor. kar v zapor. Vzrok temu ie baje to, da je »murče-tov« ljubi preveč laial radi zasedene* ga prostora nad neko, za javno varnost potrebno osebo. Pa ta vzrok ne drži.
Praviio radi tega v Idriji, da zdihu-ie le ni.ena stara mamica, da to ie za njeno mlado, premlado vnukinjo in nje ljubčka odpustljivo ter ni pregrešno, z motivom: Ker se imata pa tak' rada, nu, lub muj žlikraf pataftan, da je ži svita buažje ule taka, da se imata na tak' rada. da na vista. kulk puškav izvan duma z davalejnem luahku snista.
Pravijo na Pesnici pri Mariboru, da se je Micika Špelec'va tako na »Čuka« razjezila, da si je kupila torbico za dinarjev sto, da »Čuka« polo-vila bi v njo. pa ne boj se »Čuk«, to se zgodilo ne bo, ker je dekle prebe-dasto.
Pravijo, da se na novo grbo postojnskim občanom sezidani »krema-torij« ne bo mogel uporabljati, ker vsled njegovega stanja, v katerem se nahaja, se tudi mrtvi ne bi poču* tili varni v njem.
Pravijo postojnski zaplesneli vdovci, da hranijo še nekaj fazanovega perja za »ta zeleno Katro« od »Ka-zarja«, katerega lahko uporabi za nadaljni okinč; taistega je dvignil pri predsednici društva »povoženih«.
Praviio v Postojni, da si je nadležni »Štefinov snubač« izmislil novo metodo, kako si prisvojiti srce devoj-kino. Ker jo je ves ta dolgi čas ravno z filozofskim odpiranjem ust spravil odbijajoče v slabo voljo, je sklenil igrati ulogo mutca in se omejiti bolj na prikimavanja. Tudi »Čuk« mu to svetuje.
Pravijo istotam. da se selivke selijo pozno na jesen, nasprotno se je pojavil ta čut pri »Saši« že sedaj toda tekom nekai dni se je skesano povrnila izgubljena ptic.a, kajti strle so se njene peroti.
Praviio da se postojnski klečeplaz-oi počutijo zelo srečni v dvorani za komedije. Flaute so jim še nekaj razumljive. toda kar je ostalega, iim je za njihova ušesa španska vas. Pa to nič ne de. Saj še hočejo z iztegnjenimi vratovi pokazati našim sodeže? lanom, da so tudi oni prišli in pa še kdo?! — inteligenca!
Pravijo postojnski »Tihodolinovci«, da jim je vsaki čas na razpolago zadnjo zimo na novo iznajdeni in zdravniško preizkušeni odvajalni čaj z patent znamko »Mica«. Proti piki na jeziku, vetrovom, zakisanju sapnika, polipom in podnosnim boleznim edino sredstvo ter ga tudi »Čuk« vsem toplo priporoča,
Pravijo da ie blago iz mirnega časa veliko bolj trpežno, kakor sedanje 1 o pričajo jezički po petdeset let starih klepetulj na Koritnici, ki iim še sedaj brezhibno tečejo in se še niso obrabili.
Pravijo v Svetem Križu pri Trstu, da je neki mladenič F. C, ki se mu preveč pupke dopadejo, se prav rad opoteka za njimi ali naj gleda, da ga Cuk ne zaloti in ga za uho prime.
Pravijo dekleta v Sv. Križu pri Trstu, da je neki mladenič F. C. jako pameten in rečejo tudi, da on malo govori s puncami in kadar gre z dela. iih najde na vsakem voglu in reče vsaki eno besedo.
Pravijo deklice v Sv. Križu pri Trstu, da so eno pravljico od Čuka slišale. Ko je Čuk na sprehod u Križ šel, je videl F. C. na oglu stati in za puncami žvižgati.
Pravijo, da se v Vrhpolju g. R. in g. A. zelo zanimajo za seje pri društvih, drugič prosimo kakega gospoda, (magari Čuka. če jih ima) da posodi moške hlače, in g. župana, da iim da volilno pravico.
Praviio, da so v Vrhpolju neke frajlice, ki se zelo pobožno drsijo, in tudi svetince nosijo, pa se s fanti po puščavi sprehajajo, zvečer se pa pred hišo pestvajo. Fantje pa prosijo Čuka, da bi jim preskrbel kako pestunjo.
Pravijo, da je na Rakeku Pepe Po-lačev prevzel začasno predsedstvo pri društvu postopačev in to vsled tega, ker je predsednik Gregor odpotoval na agitacijsko potovanje v Berlin«.
Pravijo, v črnem vrhu, da so se
nekatere gospodične zaklele, da boao ostale tetke do smrti, to pa za to, ker jih nobeden domač fant niti ne pogleda.
Pravijo istotam, da Čuk je videl tudi ono gospodično, ki je šla na Bin-koštno nedeljo čakat svojega fanta, ter se prepirati ž njim radi nezvestobe, Čuk je to videl, ker je bil skrit za vodnjakom^ Kranjske Micke, le pomislite, da Čuk vse vidi in vse ve, greha delat se ne sme.
Pravijo v Črnem vrhu, da neka vaška krasotica toči za odhajajočim tako debele solze, da so podrle občinski most.
Praviio. da bodo v Mariboru nočni metulji morali imeti posebno dovoljenje za obiskovanje kavarn.
Praviio, da so v Mariboru nekatere natakalrice kakor enodnevne muhe, ker so v službi samo po en dan.
Pravijo, da si bodo dale nekatere ženske v Mariboru lase ostriči, da bodo imele daljšo pamet.
Pravijo, da je v Jugoslaviji velika denarna kriza, da pa v Mariboru tega ne občutijo, kajti tu se vsaki večer potroši po gostilnah in kavarnah mnogo denaria in moški, kakor tudi ženske so vedno prav dobre volje.
Pravijo, da po Jugoslaviji potujejo različni GIobe-Trotter-ii in zelo značilno je, da od tega Globe-Trotterjev prihaja skoraj vsak mesec več v Maribor, ki pa se navadno vračajo nazaj v svojo domovino, od koder so prišli. Umestno bi bilo, da bi se jih vprašalo, kam da mislijo potovati, in kaj da hočejo s tem doseči.
Ali ste že kupili
najnovejši roman
A. Manzoni, ZAROCENCA,
ki ima 36 slik in obsega 600 strani ter stane L. 30.- broširan, in L. 34,-vezan izvod. Po pošti L. 3.- več. Dobi se v »Narodni Knjigarni" v Gorici
POZNA JO.
Gospa (svojemu bolnemu možu). Tako. Dve urj sta pre* tekli, tu imaš zdravila in . . . jaz grein zdaj za pet minut k sosedi. Čuješ?
Mož. Da. Toda. kdo mi bo dal potem zdravila?
NOBEN ČUDEŽ.
Mož. Tujega gospoda sem nagovoril po francosko, a me ni razumeli.
Žena. NS čuda. Saj je lojen Francoz.	, |
OPOMIN.
Oče je vzel malega Jožka na ženitovanje. Strogo mu je zabičal, da rte sme zinrti in ničesar prositi Pri pojedini so po* zabili naliti kozarec malemu možu. Ta je bil bistre glavice, pa ie dejal: »Tudi če umrjem od lakote, ne zinem niti be= sede«.
OPAZOVANJE.
Gospod; jedec (reže gos): »Čudno, tako neumna kot je gos, pa ima tako pametno meso«.
NA PRAVEM MESTU.
On: Od kje vzeti denar in ne krasti.... v treh tednih moram imeti večjo Vsoto denarja.
Ona: Ali naj smatram! to za ženitno ponudbo?.
SPOŠTOVANJE.
Ravnatelj hotela: »Kaj tO pomeni, Jernej? Vse čevlje ste lepo očistili, le čevlje za g. barona ne«.
Hlapec: »Ker se nisem upal pljuniti nanje«.
PREZGODNJE VESELJE.
Tašča (na kolodvoru): Na svideije, moj dragi, še enkrat pridem k vam, potem ne bo več — ker ostanem sploh pri vas..,
PRI SVIDENJU.
»Tvoj zročenec se je gotovo zelo spremenil, ko se je vrnil s potovanja«.
»Prav res. Šele pri tretjem poljubu sem ga zopet spoznala«. 1	1 i; i i : |g*'
VZDIH
Žena: Moj Bog. ves dopoldne se trudim, da pripravim jed, ki jo v pol ure pojemo.
Mož: Kai to. Celo leto sem se trapil z dramo, ki je v enem večeru propadla.
GOSTILNA.
Gost (ki pokusi pivo): Tega piva bi še svinja ne pila.
Gostilničar: Vi ga vendar nijete.
LITANIJE HUDOBNE ŽENE!
Huda žena, poslušaj me! Huda žena, usliši me! Huda žena, spreobrni se! Ti pridigarica nepotrebnih reči, Ti žakelj mnogih laži. Ti špot cele žlahte. Ti hudoba razstrgane plahte, 1 i stacuna gnusobe. Ti začetek gnjilobe,	j
Ti grenki žolč tretjega moža, H sulica njegovega srca. Ti nagodni sad. Ti strupeni gad. Ti olje iokanja. Ti smeh podpihovanja, Ti skedenj hudobije. Ti učiteljica tovarišije. Ti poželenje mesa. Ti poželenje kofeta. Ti sramota tvojega moža. Ti glas satanov, Ti steber pekla. Ti zemlja zapeljivosti.. Ti knjiga nevoščljivosti, Ti omara velike velike jeze, Ti žakelj zakonske zaveze, Ti prijateljica vse sramote. Ti sovražnica vse lepote. Ti drevo hudih narodov. Ti suša vseh polnih sodov. Ti nesramna tica. Ti prekanjena lisica. Ti eksempelj nesramnosti. Ti priložnost nevarnosti. Ti tužen stan lenobe. Ti skrinja vse grdobe. Ti sovražnica vseh revnih. Ti kajfež vseh pohlevnih. Ti mojster vseh strupenih jezikov Ti jedro malopridnih učenikov, Ti kraljica lenobe, Ti kraljica sramote, Ti kraljica grdobe. Ti strupena žila. Ti žalostna sila.
Prosimo vsega lačnega gospoda volka, usliši naše prošnje, da Ti po ženo k nam prideš in da nam vse slabo odženeš, tako bodi!
GOSPOD ALKOHOL.
V nedeljo 12. julija t. 1. zvečer so prišli trije prav dobri prijatelji v neko dalmatinsko klet v Vetrinjski ulici v Mariboru in so našli tu gospoda Alkohola, s katerim so se takoj spri? jaznili in so bratovščino pili. Gospod Alkohol je bil sprvega prav prijazen ž njimi ali pozneje je pa, kakor ie to njegova navada, šuntal enega proti drugemu in sicer toliko časa, da so se prijatelji sprli med seboj in da so se začeli pretepavati. Gospod Alkohol je nato našuntal gosta A., da gre proti svojemu prijatelju B. In res je A. skočil proti B.. ga prijel za vrat in ga je butnil v steno. Na to le prijatelj C. še nekoliko pripomogel in je B. potisnil v zid tako, da je molela kost od rame črez glavo. Ta prizor je preplašil A. in C. in ta dva sta prijela svojega prijatelja B. za podpazduho in sta ga peljala v bolnišnico, kjer so mu ramo zravnali. Na to so šli vsi nazaj v klet in so pili dalje. Gospod Alkohol je pri tem vžival veliko veselje, na katerega se še danes rad spominja.
SKRBNA MATI.
»Ah. mlama, pomisli, sinoči mi je profesor Zelnik razodel ljubezen«.
»Tako? Naj ti celo zadevo napiše, če ne se jutri že ne bo več spominjal, kaj jc govoril« BOLJ TOČNO.
»Ali si- že opazil? Ljudje, k; so se kdaj poizkušali umoriti, tega ne poizkusijo nikdar več«.	1
»Ne, tega nisem opazil. O-pazil sem pa, da ljudje, ki so se umorili tega več ne ponovijo«.	i
GLAVNI POGOJ.
Oče neveste (ki je zdravstveni svetnik). Vi hočete tedaj osrečiti mojo hčer?
Snubec (mlad zdravnik). Da, jaz vem, da me ljubi a da jaz brez nje ne morem živeti.
Oče. Dobro. Dam jo vam, toda samo pod enim pogojem
Snubec. In ta pogoj je?
Oče. Da moje hčere ne boste vi zdravili, ako oboli. OPROSTILO.
Dolžnik. Oprostite, če bi ne bilo tako daleč do pošte, bi vam bil denar že davna j poslal.
Upnik. Toda to ni nikak vzrok.	1	i
Dolžnik. Vselej, kadar Sem nesel denar na pošto, sem ga po poti polovico zapil.
VZROK.
»Kako, da gospod Pika- ne prihaja več pijan domov?«
»To im'a poseben vzrok. Ko je prišel nekoč pijani na prag svojega stanovanja in je vide vse podvojeno, se mu je prikazala tudi žena v dvojni podobi. To ga je tako preplašilo, da je1 postal trezen.«
VELIKODUŠNO.
Učenec (se poslavlja od profesorja). »--lepo se vam
zahvalim za vašo skrb, in za vse, kar sem se lepega naučil od vas«.
»Ne omenjajte mi takih ma. lenkosti«
NAIVNOST.
Mlada žena. »Ne, tega bi ni« koli ne mislila, da bo- postala drama mojega moža tako slaivna. On mora biti res ponos sen, da ima ženo tako slavnega moža.«
Babica
avtorizirana sprejema noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC • TRST - Via Giulia 29
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
V novop !i!:! 1 1 11!') I
v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S°/.
ter jih izplačuje fakoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema se v popravilo
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambra itd. Trgovina drobnjave in igrač A. Fiegel, via Carducci 9 — Gorica.
Domače žganje Rum Jamaica 50 °/o Jajčna Krema maršala Cognac Jajčni ognac Melaga vino Cipro Pissito . Chianti „
Lir 10.50—11.50 liter. „ 12.50 literna steklenica.
•	• , 1230 „ . . „ 10.50 Vio ■ . „ 1550
•	• , 10.-• • , 8.-
• » 6.50
„ 4.—, 4.25, 5.50 steklenica nevračunjena Maršala, vermout, ašti spumante, spumante moškatni. Najfinejši likerji, Fernet, Bitter, Sirupi.
Zganjarna Trg Sv. Antona št. 7 — Gorica.
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselman - Titan" in »Anker" ter dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan in Anlcer, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstva Bianchi dvokoles.
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se slara in dobro znana tvrdka
Elijo Čuk
Gorica, Piazza'Cavour št. 9.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Dliomo Št 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo
Trgovina 7 mnnufakturo
ŠKODNIK anton
Gorica - Via Semfnario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevsta, to resnico, in preden sežeš ženinu v dcsnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo bkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!* vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.

Manufaktisro, perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rastello 7 - GORICA - Via Rasteilo 1
Corso verdi „Trgovski dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve :	i 11 o l l l\ M T\
Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%• Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.