BEVEC: »To delovanje skupščine mesta vsekakor hromi tudi delovanje občin. Sam sicer nimam velikega vpo-gleda v to, kaj se v mestni skupščini dogaja, slišim, da bo seja, bodo voli-tve in tako dalje, vendar iz tega ni nič. Več delam v skladu stavbnih zemljišč, v katerem se pretaka veliko denarja. Mislim, da se je delo Sklada bistveno izboljšalo, odkar so vanj vključeni tudi občinski sekretarji za urejanje okolja. Ti strokovno pripravijo ustrezne programe, pozneje pa se v Skladu o njih pogovarjamo in odlo-čamo. Tudi za našo občino je bil pri-pravljen takšen program, zanj pa je šel denar iz Sklada, ker občina drugih virov preprosto ni imela. Mislim, da je tako prav. Prav to. da smo lani v občini zadržali del denarja, ki bi sicer moral v Sklad, je vplivalo na to, da je letošnji program bolj ustrezen in v glavnem usklajen med ljubljanskimi občinami. Možnosti in potrebe posa-meznih občin so pač zelo različne. Seveda nisem z vsem sprejetim zado-voljen, vendar vsega, kar bi rad. ni-koli ne moreš dobiti. Moram pohva-liti naš izvršni svet, da je v tem po- SPORI MED MESTOM IN OBČINAMI gledu veliko napravil, vsaj v našem zboru smo tega mnenja. Potreben pa bo nadzor nad izpolnjevanjem tega, kar smo se dogovorili, kajti ponekod so bolj napadalni, tudi nekatera po-djetja so »potegnila«. zato je delova-nje Sklada treba imeti neprestano na očeh.« KOVACEVIČ: »Ali finandranje zdaj teče bolj gladko?« BEVEC: »Sodelovanje se je izbolj-šalo, to moram reči, a še vedno ni brezhibno. Še zmeraj moramo glede financiranja sitnariti, ne teče še, kot bi moralo. Na to me opozarja tudi izvršni svet. Za lani je bilo dogovor-jeno. da dobimo v občino še nekaj denarja, vendar se izgovarjajo, naka-zali so le nekaj od tega zneska, ne še vsega.« MADJAR: »Iz tega Sklada naj ne bi financirali obnove tistih zgradb, ki bodo z denacionalizacijo dobile stare lastnike. Govori pa se, da so nekateri v Skladu dosegli obnovo ravno teh zgradb z denarjem, ki se zbira v Skladu.« BEVEC: »Tudi sam sem slišal ne-kaj takega, zato bom to preveril. Upam, da bom dobil potrebne po-datke. Kjerje dim, je tudi ogenj, pra-vijo. V skupščini Sklada za zdaj o tem nismo govorili in če je na tem kaj resnice, bo treba ukrepati, ker se takšno financiranje ne ujema s cilji Sklada.« HRIBAR: »Med raestom in obči-nami res ni vse tako, kot bi moralo biti, še posebej glede financ. O de-narju se vsi kregamo in v Ljubljani nismo izjema. Vendar je treba pove-dati tudi nekaj drugega. Če je moš-čanski izvršni svet v Demosovih ro-kah, ga seveda podpiramo, čeprav ne v vseh pogledih. Predvsem bi moral pokazati več volje za sodelovanje z mestom in najti skupen jezik z mest-nim izvršnim svetom, da bi se večni spori okrog denarja enkrat končali. Seveda velja tudi obratno. Ni namreč vse tako slabo, kot se prikazuje. V obeh izvršnih svetih so sposobni ljudje, nekaj so naredili, nekaj še bodo.« MADJAR: »Težave v Ljubljani izhajajo iz njene razdeljenosti na pet delov. Imamo pet občinskih središč in eno mestno jedro, takšna ureditev pa se je po volitvah popolnoma razsula. čeprav že prej ni ravno dobro delo-vala. V tej pravni praznini vsakdo dela tako, kot sam meni, da je prav. S tem še ni rečeno, da je vse, kar je narejeno, slabo. Mislim. da je taka ureditev cokla razvoja Ljubljane, reši-tev je v Ljubljani kot mestni občini.« DOLINAR: »Po mojem se je v Ljubljani veliko naredilo samo ta-krat. ko je v njej vladala trda roka. Obvoznice, mostov in še vrste stvari ne bi bilo, če bi se politično tako ali drugače prepričevali in ne bi nekdo udaril po mizi in rekel, da je to in to treba narediti in konec. Ljubljana je zaspala, Ljubljana se ruši, umira tako na kulturnem kot na gospodarskih področjih. namesto da bi se kot glavno mesto pospešeno razvijala. Zupan ne uresničuje tistega, kar se stranke dogovorijo. edina rešitev za Ljubljano so torej čimprejšnje nove volitve in reorganizacija v mestno ob-čino. Do tedaj pa bo treba urediti še veliko problemov.« BREZOVAR: »V teh večnih spo-rih med mestom in občinami gre za vpliv na to, kdo bo nadzoroval pred-vsem denarne tokove življenja v Ljub-ljani. Eden bistvenih razlogov. da nam svojega občinskega statuta še ni uspelo sprejeti. je v tem, da se nismo dogovorili prav o razmejitvi pristojno-sti med občino in mestom ter z njimi povezano razdelitev denarja. Tudi mi smo podprli naš izvršni svet. kadar je ta predlagal. da se nekaj denarja me-stu priškrtne za boljše življenje ljudi v občini. Nova oblast v mestu je prava katastrofa, denar bi lahko porabljala bolj koristno, denimo za večjo soci-alno vtfrnost Ijudi, ne pa da gradi Potemkinovo vas lepih fasad, za kate-rimi stojijo lačni ljudje. Zato smo več-krat predlagali glasovanje o zaupnici tej oblasti, pozneje so se temu pred-logu pridružile tudi druge stranke, ra-zen SLS in NDS. Predlog je sicer prišel na dnevni red, toda o njem nikoli nismo glasovali, ker je zbor občin. kjer imajo SKD, SLS in NDS večino. to glasovanje blokirali. Leto dni po tem našetn predlogu so stranke vendarle podpisale dogovor o potreb-nosti novih volitev. Volitve naj bi bile v šestih mesecih od podpisa tega spo-razuma. Vendar so. kot kaže, odda-ljene prav toliko, kot so bile na za-četku.« Za objavo pripravil J. M.