Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.
V Ljubljani dne 15. januarja 1941
Cena posamezni številki din 3*—
Leto XXIII.
„NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40*—, za pol leta din 20*—, za četrt leta din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
L. a.: o prevedbi vojaških uradnikov
Koliko
n.
Državni uslužbenci pri banskih upravah
Zadnjič smo objavili podrobne statistične podatke o številu državnih uslužbencev posameznih ministrstev, zdaj bomo pa podali kratek pregled stanja drž. uslužbencev, dodeljenih banskim upravam (ozir. njim podrejenim uradom) po drž. proračunu za proračunsko leto 1939/40.
Po tem proračunu je bilo pri banskih upravah vsega skupaj določenih 52.909 uslužbenskih mest drž. uslužbencev, za 2746 več kot v proračunskem letu 1938/1939 in za 3338 več kot v letu 1937/1938. — Po strokah je pri banskih upravah največ uslužbencev prosvetnega ministrstva, namreč 36 tisoč in 342. Slede uslužbenci ministrstva notranjih zadev, ki jih je po tem proračunu 9365. Sledijo gradbe (2891), socialna politika in ljudsko zdravje (2009), kmetijstvo (557), gozdovi in rudniki (408) in končno finance (9 šefov fin. oddelkov banskih uprav).
Po banovinah so državni uslužbenci, ki so jim dodeljeni, razvrščeni tako, da jih je največ v savski (10.879), ki jo ta uradni statistični pregled še izkazuje poleg primorske banovine namesto banovine Hrvatske. Sledi nato dunavska: 8344 drž. uslužbencev, dravska 6957, vardarska 5149, moravska 4784, drinska 4465, zetska 3841, primorska 3282, uprava mesta Beograda 2952 in vrbaska banovina z 2256 dodeljenimi drž. uslužbenci.
Nas bo zanimala tod predvsem dravska banovina, ki ima po drž. proračunu za 1939/40 skupno 6957 dodeljenih drž. uslužbencev. Od teh jih je uslužbencev prosvetnega ministrstva 5389 (t. j. 77,46 % skupnega števila). Slede uslužbenci notranjega ministrstva, ki jih je 946 (13,60 %), gradbe imajo 212 uslužbencev (3,06 %'), trgovina in socialna politika po 163 (po 2,34 %), kmetijstvo 44, gozdovi in rudniki 39, finance pa 1 uradnika. — Po vrsti je od skupnega števila uradnikov 5590; uradniških pripravnikov za osmo skupino 136, za deveto 228, za deseto pa 23, skupaj 387 pripravnikov. Zva-ničnikov je 526, služiteljev 120, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev pa 334. — Uradniki so po skupinah tako razdeljeni, da je v II/2 skupini eden, v III/l deset uradnikov, v III/2 skupini jih je 33, v IV/1 jih je 176, v IV/2 pa 147 uradnikov. V peti skupini jih je 385, v šesti 1821, v sedmi 1079, v osmi 1114, v deveti 763, v deseti položajni skupini pa 61 uradnikov.
III.
Državni upokojenci
Na dan 1. julija 1939 je bilo1 po uradnih statističnih podatkih fin. ministrstva vsega skupaj 52.704 upokojencev. Od tega števila je bilo osebnih upokojencev 35.837, rodbinskih upokojencev 15.761 (pri tem se šteje kot nosilec pokojnine samo vselej po ena oseba, namreč vdova ali najstarejša sirota), potem je 1096 oseb, ki prejemajo vzdrževalnine, narodna priznanja, podpore in podobno, 10 oseb je pa na razpoloženju (to so ministri, preden dobe pokojnino ozir. jim preneha min. funkcija).
Po izplačilnih blagajnah, ki jim izplačujejo prejemke, so navedeni upokojenci takole razdeljeni:	fin. direk-
cija Zagreb 11.949, Ljubljana 7065, Podgorica 5235, Novi Sad 5178, Sarajevo 4131, Split 3690, Niš 3060, Skoplje 2153, Banjaluka 1908 in Beograd 889 upokojencev. Glavna drž. blagajna pri oddelku za drž. računovodstvo fin. ministrstva pa izplačuje sama pokojninske prejemke 7446 osebam. — Na-
nas je?
sproti prorač. letu 1938/39 se je število pokojninskih upravičencev po drž. proračunu znižalo za 7202 osebi, nasproti prorač. letu 1937/1938 pa celo za 14.510 oseb.
Vsi ti upokojenci so prejeli v letu 1939/1940 na prejemkih 902,888.684,53 din, nasproti prejšnjemu proračunskemu letu za 114,405.508.89 din manj.
Osebni upokojenci so prejeli skupno 715,156.489,61 din. Od tega je 430 milijonov in 681.664,61 din osebnih pokojnin, drugo so doklade. — Rodbinski upokojenci so prejeli 179,442.552,52 din, od tega rodbinskih pokojnin samih za 49,190.827,69 din, ostalo so osebne ozir. '.rodbinske doklade. Vse vzdrževalnine, narodna priznanja in podpore so znesle 7,313.712,40 din. Od tega je bilo osnovnih prejemkov 4 milijone in 99.272,40 din, drugo do doklade.
Finančna direkcija v Ljubljani je izplačala osebnim upokojencem 99 milijonov in 25.004,48 din. Osebne pokojnine znašajo same 56,984.284,88 din, drugo so osebne in rodbinske doklade. Za rodbinske upokojence je bilo določenih 18,761.105,04 din. Od tega za rodbinske pokojnine 4,640.235,48 din, osebnih doklad pa 13,659.349,56 din, rodbinskih doklad pa 461.520 din. Iz tega je videti, da imajo rodbinski upokojenci po veliki večini zelo nizke osnovne pokojnine in da so njihove osebne doklade za skoraj trikrat višje od temeljnih pokojnin. Ljubljanska fin. direkcija je izplačevala vzdrževalnine, narodna priznanja itd. 99 upravičencem v skupnem znesku 700.771 din 92 par.
Skupno je prejemalo po stanju na dan 1. julija 1939 od fin. direkcije v Ljubljani 7065 pokojninskih upravičencev svoje prejemke v višini 118 milijonov 486.881,44 din na leto. Nasproti prorač. letu 1938/1939 je bilo upravičencev za 2262 oseb manj, skupni ' znesek prejemkov je bil pa za 37 milijonov 251.421,84 din manjši. — Pri tem moramo upoštevati, da se število rodbinskih upokojencev in višina njihovih pokojnin znatno znižujeta zato, ker prehajajo na novo odmerjene rodbinske pokojnine v breme uradniškega pokojninskega sklada. V primeri z letošnjo proračunsko dobo je pa upoštevati, da leta 1939. upokojencem še niso bile zvišane doklade. Navzlic temu je pa značilno dejstvo, da se število upokojencev, zlasti tudi osebnih, močno znižuje in to pri vseh direkcijah razen Podgorice. To je razumeti tako, da zaradi starosti vsako leto veliko1 število upokojencev umre, sorazmerno več, kakor pa jih je med letom na novo upokojenih.
Zanimivn je tudi ugotovitev, da je prejelo pri glavni drž. blagajni v Beogradu 7446 pokojninskih upravičencev nad 183 milijonov dinarjev, medtem ko je 7065 upravičencev pri ljubljanski fin. direkciji prejelo komaj nekaj nad 118 milijonov din. V Beogradu je 4809 osebnih upokojencev prejelo od glavne drž. blagajne nad 140 milijonov din, ljubljanskih 5291 upokojencev pa komaj 99 milijonov. To kaže, da izplačuje glavna drž. blagajna pokojnine predvsem najvišjim in zelo visokim uradnikom in drugim pokojninskim upravičencem, medtem ko finančne direkcije izplačujejo pokojnine le nižjemu uslužbenstvu. Seveda pa poleg glavne drž. blagajne izplačuje še beograjska fin. direkcija, ki je pristojna za ozemlje mesta Beograda, Zemuna in Pančeva, še 889 upravičencem nad 19 milijonov din pokojnin.
V prihodnjem bomo objavili še podatke o banovinskih uslužbencih in upokojencih.
Po predpisu člena 6. uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev z dne 8. marca 1940, M. s. št. 319, se prevedejo pokojnine častnikov in njihovih družin, odmerjene po zakonih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931, na novi vojaški zakon.
To prevedbo pokojnin častnikov in njihovih družin je vojno ministrstvo za veliko večino primerov že izvršilo, za posamezne se pa prevedba prav zdaj izvršuje. V navedenem predpisu pa ni nikjer omenjeno, kaj je s pokojninami vojaških uradnikov, katerih ta uredba sploh ne omenja. Po preprosti in smiselni razlagi veljajo vsi ti predpisi gotovo tudi za vojaške uradnike, kolikor so bili le-ti izenačeni s častniki in njihove pokojnine z častniškimi. Vendar vojno ministrstvo tega stališča ni sprejelo, temveč je vse take prošnje na kratko zavračalo. Proti negativnim odločbam so se posamezni vojaški uradniki obrnili na državni svet, ki je mnogim tem tožbam ugodil in ministrske negativne odločbe že razveljavil.
V raznih razsodbah je državni svet svoje stališče vselej v načelu enako utemeljeval, dasi so bili posamezni primeri med seboj precej različni. Utemeljevanje državnega sveta v glavnem glasi takole:
»Z izpodbijano ministrsko odločbo je bila tožitelju zavrnjena zahteva, naj se njegova pokojnina na podlagi člena 6. uredbe o spremembah zak. predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev od 8. marca 1940, prevede po predpisih novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice iz leta 1931. Upravno oblastvo je odbilo to-žiteljevo zahtevo zato, češ ker je isti kot ... (n. pr. nadintendant L razreda, vojaški registrator itd.) bil vojaški uradnik, da se pa navedeni predpis omenjene uredbe o prevedbi pokojnin nanaša samo na častnike in njihove
V zadnji številki ljubljanskega »Slovenskega poštarja«, ki je konec leta 1940. nehal izhajati, je bil tudi naslednji članek s prav točnimi in pravilnimi opazovanji, česa nas uči sedanja strašna draginja:
»1. Da so zaradi dosedanje popustljivosti nasproti podjetnikom vseh panog (tovarnarjem, trgovcem in hišnim posestnikom) konsumenti in stanovanjski najemniki izročeni njih poljubnemu izkoriščanju.
2. Da še vedno drži pregovor: Kjer ni tožnika, ni sodnika! Tožnikov bi bilo seveda dovolj, a vsak si misli, zakaj bi ravno jaz tožil in prijavil zadevo oblasti, saj tudi drugi ne dobe blaga ceneje, ker so baje cene za vse enake. Boji se, da bo imel zaradi svoje prijave še pota na sodnijo, pa zato raje opusti prijavo. In s tem dejstvom računajo danes špekulanti, kon-junkturisti in ljudski paraziti.
4. Da v zadnjem letu ni trgovskih konkurzov (ali samo špekulativni), kar je najboljši dokaz sedanje prosperitete za vsako trgovsko podjetje.
družine. Ko zahteva razveljavljenje ministrske odločbe, poudarja tožitelj, da je bil njegov položaj kot ... (nadintendant, vojaški registrator itd.) v aktivni službi enak ustreznemu častniškemu činu in da mu je zato ob prevedbi njegove pokojnine s kronske na dinarsko veljavo bila priznana pokojnina ustreznega častniškega čina.
Državni svet je spoznal: »V aktivni službi v bivši avstro-ogrski vojski je imel tožitelj položaj ... (nadinten-danta, vojaškega registratorja itd.) in mu je v tej lastnosti tudi prenehala služba z upokojitvijo. Ta tožiteljev položaj je enakovreden položaju častnika ustreznega čina, kar je pravomoćno ugotovljeno z odločbo ministrstva za vojsko in mornarico od ... št. . .., s katero je prevedena tožitelju pokojnina s kronske na dinarsko vrednost in mu je bila ob tej priliki pokojnina izenačena s pokojnino ustreznega častniškega čina.
Ker je bil po pravnomočnem pravnem temelju tožiteljev status v aktivni službi enakovreden s položajem ustrezajočega častniškega čina, po katerem tožitelj že uživa pokojnino, ki je samo odrejena po predpisih starega zakona, se prav tako na to pokojnino mora uporabiti tudi člen 6. navedene uredbe, t. j. ta pokojnina se mora prevesti na ustrezno pokojnino po predpisih novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice iz leta 1931.«
Iz te razsodbe je torej videti, da smatra državni svet tiste vojaške uradnike, ki so bili upokojeni s prejemki, enako visokimi, kakor so šli upokojenim častnikom, in katerim je bila pokojnina odmerjena v enaki višini kakor častnikom ustreznih činov, za enakovredne častnikom. Upati je, da bo državni svet na tem svojem stališču vztrajal, tako da si bodo mogli izvo-jevati pri državnem svetu prevedbo svoje pokojnine tudi tisti vojaški uradniki (oz. njihove družine), katerim je vojno ministrstvo prošnje odbilo, pa imajo še možnost, da vlože tožbo na državni svet.
5.	Da je treba pobijati draginjo tam, kjer so njeni temeljni vzroki, po našem prepričanju v valutni razliki. Valutna vprašanja se pa rešujejo za nas v Beogradu in na borzah, ne pa ob tržnih mizah in košarah!
6.	Da so državni uslužbenci kakor vedno, tako tudi sedaj najgorje izkoriščani. Vsak uvidevni podjetnik, bodisi tovarnar, trgovec, advokat ali obrtnik, je zvišal draginji primerno plače svojim uslužbencem
7.	Da zaradi draginje in male plače lačen ali nezadostno oblečen uslužbenec nima toliko delovne moči kakor siti, njegova odporna sila napram bolezni gine, družina — steber države — mu postaja nadležno breme.
8.	Da je treba v izogib zlih posledic za naš narod in državo načrtne prehranjevalne oskrbe po oblasteh, ne pa prepuščati ljudsko prehrano parazitom za konjunkturno izkoriščanje.«
PerannajtE! milo!
Kaj nas uči strahotno naraščanje cen?
Stran 2.
»N A S GLAS«
Štev. 2.
Zborovanje Profesorske Samopomoči
Redni občni zbor »Profesorske Samopomoči« je bil, kakor smo že naznanili, dne 18. decembra v Mariboru. Ob zadnjem občnem zboru pred tremi leti je štelo društvo 488 članov in sicer 354 moških in 134 žensk. Od takrat je umrlo 12 članov, 4 so izstopili, pristopilo pa jih je 28, tako da znaša zdaj število članov 500. Odposlanih je bilo 1418 dopisov. Na posmrtninah je bilo izplačanih din 147.416,—, režijski stroški so znašali 6595 din, čisto društveno premoženje pa 97.982 din, to je za 10.431 din več kakor pred tremi leti. Na predlog pregledovalcev računov, za katere je poročal g. prof. F. Gasparin, je bila izglasovana odboru razrešnica s pohvalo.
Novi odbor sestavljajo gg. prof.: Kos Ivan, Lapuh Stanko, dir. Mastnak Martin, prof. dr. Novak Fran, dr. Per-havc Rudolf, namestnika gg. prof. Kožuh Karel in Bunc Stanko. Pregledovalci računov so gg. dir. Dolenec Matej, prof. Gasparin Filip in Pirnat Josip, namestnika gg. Mirk Vasilij in Rauter Matko.
Pravila so bila nekoliko spremenjena. Najvažnejša sprememba je ta,
da bodo dobivali odslej polno posmrtnino samo tisti člani, ki se včlanijo do 31. marca 1941. Od tega dne dalje pa samo oni, ki pristopijo pred dovršenim 33. letom starosti. Kdor bo pristopil pozneje, bo imel za vsako starostno leto po 2 % manjšo posmrtnino tako, da bo znašala posmrtnina za onega, ki pristopi pri najvišji dopustni starosti — od 44. do 45. leta -— 76 % polne vsote, ki znaša zdaj 12.500 din, kar je res prav lepa pomoč ob smrti v družini.
V 16 letih svojega obstanka je izplačalo društvo v 55 smrtnih primerih skupno 598.450 din na posmrtninah, kar dovolj prepričevalno dokazuje potrebnost in koristnost društva. V zadnjih letih je visel tudi nad to človekoljubno ustanovo Damoklejev meč znanega pravilnika. Akcijskemu odboru, ki mu je načeloval g. Kocjančič, predsednik Učiteljske Samopomoči, se je končno le posrečilo, odvrniti grozečo nevarnost in tudi Profesorski Samopomoči ohraniti možnost nadaljnjega delovanja v korist članstvu.
drp.
Vestnik
Pisma zamudnikom. Zadnjič je naša uprava razposlala večjemu številu naročnikov, ki so že'dalj časa v zamudi z naročnino, pismena vabila, naj vendar že poravnajo dolg. Za miselnost nekaterih tovarišev je značilno, da niti na ponovljeni pismeni opomin ne reagirajo in svojih obveznosti ne poravnajo, kakor da se jih stvar sploh ne tiče. Taki malomarni in nevestni naročniki so velika nevarnost za obstanek lista. Prosimo vse prizadete, naj se končno vendarle zganejo in store svojo dolžnost.
Vabilo na sodelovanje. Med javnimi uslužbenci in upokojenci je nešteto strokovnjakov, ki so vešči pisanja. Vsi ti bi mogli tovarišem in javnosti povedati mnogo zanimivega iz svoje stroke, pa tudi stvari splošne važnosti. Če bi vsaj del teh sodeloval pri svojih stanovskih glasilih, bi bila le-ta polna izbranega tehtnega gradiva. Zato vnovič najvljudneje vabimo vse tovariše, naj se uvrste v krog naših sotrudni-kov. Prispevajo naj listu načelne, strokovne članke, prav tako bi pa potrebovali poročil o delavnosti naših organizacij, strokovnih in gospodarskih, dalje tudi vesti osebnega značaja. Le s sodelovanjem tovarišev vseh strok bo mogoče obdržati »Naš glas« na stopnji, ki mu pristoji kot edinemu skupnemu slovenskemu glasilu aktivnih in upokojenih drž. in samoupr. uslužbencev.
Akcijski odbor organizacij javnih uslužbencev. O tem piše zagrebški »Naš glas« tole: »Ta odbor (v Zagrebu, op. ur.), v katerem sodeluje 15 organizacij javnih uslužbencev, je stalno v stiku z enakimi odbori v Beogradu in Ljubljani. Storili so se skupni koraki pri odločujočih zaradi zvišanja draginjskih doklad, doslej na žalost s slabim uspehom, ker je draginja urnejša od nujnih ukrepov in so javni nameščenci stalno zadaj za drugimi porabniki kakor slabi tekači za hitrejšimi rekorderji. Sliši se pa vendar, da v vladi resno mislijo na nadaljnje zvišanje doklad.«
Potrdilo o šolanju. Za prejemanje rodbinskih doklad za otroke, stare nad 16 let, je treba predložiti ob začetku šole potrdilo, da se res šolajo. Za dijake visokih šol je pa treba predložiti tako potrdilo dvakrat na leto, za vsak semester posebej
ob začetku vsakega polletja. Opozarjamo na to starše, da ne nastane prekinitev v nakazovanju podpore.
Kaj pišejo o nas. V »Kmetskem listu« smo brali tudi tole modrovanje, ki je vredno, da ga spoznajo tudi naši bralci: »Vas se vedno bolj proletarizira. Za njeno materialno kulturo se skrbi po večini le z jezikom. Združili so se buržuji, uradniki, delavci, da vzdignejo svojo ceno in potlačijo ceno kmeta, da bi sami lepše živeli. Cena kmetovega dela je neprimerna. Istočasno, ko je mesar potisnil ceno živini, je podražil meso; ko je padla cena svinjam za 2—4 dinarje, je poskočila klobasam za 1 din in tako naprej.«
Še drug glas. Zadnja »Slovenska beseda« je prenesla iz našega lista članek »Nevzdržno stanje«, ki smo ga prevedli iz zagrebškega »Našega glasa«. Pridala je tudi nekaj svojih pripomb, od katerih navajamo samo ta odlomek: »Na veliki zvon so se obešala prav po nepotrebnem zadnja povišanja prejemkov, ki so znašala približno 10 do 150 dinarjev na mesec, kar ne pomeni pri vsak dan večji draginji ničesar! Javnost je sprejela vest o taki ureditvi prejemkov z obžalovanjem in dobesedno pomiluje državne nameščence in upokojence zbog njihovega obupnega stanja. Ta trditev ni prazna fraza, o tem se prav lahko doprinese dokaz na enostaven način,	. ——•» »**-<•«•
drž. nameš encev in upokojencev, na katerem naj podajo svoja mnenja zastopniki drž. nameščencev na eni strani, na drugi strani pa zastopniki gospodarskih, trgovskih in obrtniških krogov, ter omogoči vsem, da morejo podati svoje mnenje!«
Maksimalne cene za ljubljanske gostilne. Mesca novembra je mestno poglavarstvo v Ljubljani odobrilo nov cenik najvišjih dopustnih cen za ljubljanske gostilniške obrate. Po tem ceniku so dovoljene kot naj višje naslednje cene:	čista
juha din 2,50, zakuhana din 4,—, govedina din 9,--, telečja pečenka din 14,—, svinjska din 16,—, prikuhe in solate po din 8,—, mali golaž din 5,—, jetrca ali ledvičke din 13,—•, mali vampi din 5,—, kranjska klobasa din 8,—, hrenovka din 5,— itd. Navedli smo samo nekatere cene najobi-
Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga državnih uslužbencev v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 10.000 din po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
.	m	O	Z	tj	Ul
8	«=;	a	o	o
s	c	z	<	a
5	=	*	£	'E	5
c	(o	o	—	.9L
>	E-O	H	c	3
O	4,	UJ	o	a
^ > «O^TJO
5. ® £ «> =5 2
n n == “! "a
2l|u=S
•“ k#« ^	1	^
čajnejših živil, ki so — v gostilnih, ki ne računajo po tem ceniku — še dostopna javnim nameščencem in upokojencem, seveda, če imajo razen službenih še kake druge postranske dohodke. Pa tudi ti si morejo ob današnji draginji privoščiti gostilno kvečjemu dvakrat, trikrat na leto. Cernu je bil ta cenik prav za prav izdan, ne vemo, menda tega sploh nihče ne ve. Gotovo je, da po teh cenah ne bo v Ljub-
ljani niti pet gostiln moglo prodajati jedil, ker enostavno ne bo nobenega gosta. Gostilničar, ki bo hotel, da bodo zahajali ljudje v njegov obrat, bo moral cene določiti po pameti. Taki maksimalni ceniki ne le, da nič ne koristijo, niti konsumentom. niti gostilničarjem, nasprotno dajejo samo možnost in potuho za neupravičeno in neutemeljeno draženje, ker se nanje lahko vsak oderuh sklicuje.
Upokojenec
Plačilne knjižice. Na razna vprašanja vnovič pojasnjujemo, da se navzlic spremembam v prejemkih (na pr. zaradi zvišanja osebnih doklad) »plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje« ne bodo popravljale niti individualno niti splošno niti sc ne bomo izdale nove oz. popravljene. Na fin. direkcijo so se že posamezniki obrnili s prošnjo za popravilo knjižice. Dasi smo trdno prepričani, da ne bodo upokojenci teh knjižic sploh potrebovali, vendar opozarjamo vse take upokojence, da se po predpisih slične spremembe ne vnašajo sproti v izplačilne knjižice, dokler ne nastopi potreba, posluževati se jih. Zato naj vsak upokojenec hrani vsak mesec zadnji čekovni odrezek, ker se bo — če bi kdaj prišlo do tega, da bi se knjižice sploh uporabljale — vsaka sprememba vpisala šele ob razglašeni mobilizaciji ali vojni in sicer na podlagi podatkov zadnjega čekovnega odrezka.
Železniške legitimacije. Že zadnjič smo opozorili vse upokojence, naj za podaljšanje železniških legitimacij ne pošiljajo finančni direkciji, ki jim bo preskrbela podaljšanje, niti v denarju niti v poštnih znamkah ali taksnih kolkih zneska din 2,— za železniško znamko, ki jo je treba nalepiti v legitimacijo. Vsak upokojenec mora torej znamko kupiti sam pri najbližji železniški blagajni in jo obenem z zadnjim odrezkom pokojninske nakaznice poslati finančni direkciji, ki v ta namen ne sprejema denarja ne poštnih znamk niti kolkov. — Kdor pa prosi za novo legitimacijo, naj pošlje prav tako odrezek čekovne nakaznice, doprsno sliko in din 20,— v gotovini, torej tudi ne v znamkih ali kolkih.
Izredna doklada za otroke. Zagrebško upokojensko društvo je v imenu drugih banovinskih organizacij drž. upokojencev izročilo na odločujočem mestu tudi naslednjo vlogo glede izrednih doklad za otroke: »Več naših članov se je pritožilo, da gre po razlaganju splošnega oddelka fin. ministrstva št. 32.286/1 od 23. sept. 1940 pravica do izredne doklade po din 50,— samo
za tiste otroke, stare nad 16 let, ki se redno šolajo, medtem ko duševno ali telesno nesposobni otroci in hčere, ki gospodinjijo očetu vdovcu, ne pridejo^ v poštev. Ta razlaga je popolnoma nehumana, nesocialna in nepravična, ker se izključujejo ravno tisti otroci, ki jim je ta podpora najpotrebnejša. Zdrav otrok, ki se šola, lahko tudi še kaj zasluži, nesposoben pa ne more! — Zato vas prosimo, g. fin. minister, da se zaradi revščine teh gmotno slabotnih, razveljavi navedeno tolmačenje in izda drugo, tako da se bo tudi duševno in telesno nesposobnim otrokom kakor tudi hčeram, ki gospodinjijo očetu vdovcu, izplačevala izredna doklada po din 50,—.
Iz društva mariborskih upokojencev. Zaradi resnih časov in velike draginje je društveni odbor za leto 1940. opustil prireditev svojega običajnega družabnega večera in božičnice za društvene člane. V delno omiljenje bede svojih članov je pa razdelil za din 6000,— podpor v gotovini in več zavojev blaga za perilo itd. Vsem društvenim elanom iskreno želi odbor Društva jugoslov. drž. in samoupr. upokojencev v Mariboru srečno novo leto 1941.
Maša zadušnica. V nedeljo, dne 22. decembra t. L, se je brala v frančiškanski cerkvi v Mariboru za v letu 1940. umrle društvene člane maša zadušnica, ki se je je udeležilo veliko število članstva mariborskega društva drž. in samouprav, upokojencev. Sodelovalo je iz prijaznosti pevsko društvo »Maribor«.
Zvišanje doklad upokojencem. V razpredelnicah pod A, II, 1 in B, 1 v članku o zvišanju doklad upokojencem, ki je bi! objavljen dne 1. decembra m. 1. v našem listu, je pomotoma označeno, da gre za mesečne pokojnine namesto letnih. To je pa videti že iz besedila samega, ki jasno in večkrat govori o prejemkih na leto oz. o letnih pokojninah. To pomoto s tem popravljamo. ker so nekateri vestni bralci na podlagi napačnih navedb izračunali, da nične pridobe, celo izgubili bi na osebni dokladi navzlic zvišanju.
Iz organizacij
Članom Profesorske Samopomoči sporočamo, da je preminula 23. dec. m. 1. dru-štvenica gospa Martina Raič, profesorjeva soproga. — Odslej bomo smrtne primere društvenikov redno objavljali v tem listu, na kar opozarjamo aktivne in upokojene člane. Nova pravila dobe člani, čim jih odobri kr. banska uprava in jih natisnemo.
Tajnikom naših strokovnih organizacij! Kakor že večkrat, tudi danes vnovič vabimo vse gg. tajnike naših strokovnih in
stanovskih društev in gospodarskih ustanov, naj nam pošiljajo redno poročila o delovanju svojih društev, kolikor smatrajo, da spadajo v javnost. Uredništvo je vselej drage volje pripravljeno, vse slične prispevke objaviti. Z rednim objavljanjem zanimivosti-iz društvenega delovanja bi si organizacije mogle ustvariti tesnejšo vez med odborom in članstvom, hkrati pa tudi svoje težnje in zahteve razširiti v javnost.
Zadružne vesti
Oskrbovanje javnih nameščencev. Me- |
sea decembra so zborovali v Zagrebu člani naših nabavljalnih zadrug in sprejeli resolucijo, iz katere posnemamo naslednje tri točke: »1. Odbor Zveze nab. zadrug drž. uslužbencev in vse zadruge naj vztrajajo v prizadevanju, da vsi zavodi ali ustanove, ki imajo v kakršnem koli pogledu vpliv na preskrbovanje prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, dajejo pri določevanju kontingentov prednost vselej našim zadrugam in da pri velikosti kontingentov upoštevajo tudi številčno naraščanje porabnikov v vsaki zadrugi kakor tudi na novo ustanovljene zadruge. 2. Naj se kontingenti našim zadrugam dodeljujejo preko njihove matice — Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbence v Beogradu, ker bi sicer nastali razni pretresi, ki bi škodljivo vplivali na pravilno poslovanje naših zadrug. 3. Odbor Zveze naj nadaljuje prizadevanje pri odločujočih činiteljih, da se naši Zvezi priskrbe denarna sredstva za nabavo zalog
najvažnejših življenjskih potrebščin vsaj za dva mesca, ker se samo na ta način v današnjih razmerah more zavarovati pravilna prehrana važne skupine porabnikov, namreč javnih uslužbencev in delavcev, na katerih počiva javni upravni in zasebni aparat in njegovo pravilno poslovanje.«
Članom naših kreditnih ustanovi 1. Nalagajte vse svoje prihranke v stanovske kreditne zadruge, kajti te pridobe z njimi sredstva, da pomagajo tovarišem v stiski,-2. Svojo zadrugo, ki ti pomaga v sili, podpiraj s tem, da tudi nalagaš prihranke v njej. 3. Če si si izposodil denar, glej, da ga pravočasno vrneš. Ne dopusti, da te po večkrat terjajo, kajti s tem otežuješ poslovanje svojega zavoda.
Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O 8. REICH.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo polrebščin, r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 • Telefon štev. 4421
DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi itd. Širite zadružno misel med svojimi tovarili
■
I«
Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.