PRECEPLJENOST
Nam je stroka vzor?
str. 12-13
PROMETNA VARNOST
Živa meja lahko ogroža
življenja str. 14

DIANA
22. JULIJT202o1 št. b29i sSiPmORiEsDlila o Meghan in Kate


Can Yaman
Imel bo svoj parfum!
ALENKA GOD
orje ima zelo rada,
opa pa se v bazenu!
Tednik za Savinjsko regijo / št. 29/ Leto 76 / 22. julij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Na poletnih taborih ni prostora
za dolgčas
Spanje v šotoru sredi neokrnjene narave, kopanje v reki, iskanje zaklada, spoznavanje prijateljev in športov so razlogi za uspešno
izvedbo poletnega tabora. V Kozjem se ga je letos udeležilo skupno 160 otrok. Nepozabno počitniško izkušnjo so 50 otrokom iz
socialno šibkejših družin pomagali doživeti sponzorji iz regije. Več na str. 8.
ŽALEC
INTERVJU
Biserka in Damjan Klajnšek
str. 26-27
Brez notariata še vsaj do
jeseni str. 2
2
AKTUALNO
Št. 29, 22. julij 2021
ZADETKI
Lani ni bil izbran, letos ni podpisal soglasja
»Če otroke pravi čas vklju-
čiš v posel, jim daš določe-
ne naloge, jih postaviš na
pravo mesto in jih usmer-
jaš, pri prehodu generacij
ni težav. Otrok tudi ne
smeš takoj pustiti samih,
z njimi moraš delati še
nekaj časa.«
Biserka Klajnšek, solastni-
ca podjetja Bimex
Brez notariata še vsaj
»Imel sem dobre sodelav-
ce in pred njimi nisem
nikoli skrival, če česa
nisem vedel. Ko se je
pojavil problem, sem jih
prosil za razlago in sem si
to bolj zapomnil, kot če bi
znanje v študentskih letih
nabiral v predavalnici.«
Vinko But, direktor Mle-
karne Celeia
do jeseni
Ker novopostavljeni minister za pravosodje Mar-
jan Dikaučič ni želel podpisati odločbe, s katero bi
odložili razrešitev dolgoletnega žalskega notarja, ki
je izpolnil pogoje za upokojitev, in tako počakali na
pravnomočnost odločbe o izbiri novega notarja, je ce-
lotna Spodnja Savinjska dolina ostala brez notariata.
Zaposleni so začasno napoteni na zavod za zaposlo-
vanje, enkrat tedensko v Žalcu deluje notar iz Celja,
sicer pa so ljudje prisiljeni storitve iskati drugje.
»Pri osnovnem dokumen-
tiranju vsega, kar je bilo v
hiši, je ekipa naših sode-
lavcev delala tri do štiri
mesece in popisala več kot
120 tisoč različnih predme-
tov, od omare do fotografij.
Gre res za velik in raznolik
zaklad.«
dr. Tonček Kregar, direktor
MNZC
»Imamo se ›fajn‹ in hodi-
mo z veseljem v službo.
Verjamem, da so zato
tudi vsebine, ki jih ponu-
jamo, in izdelki, ki jih
prodajamo, veliko boljši,
kot bi bili sicer.«
Nastja Kramer Pesek,
soustanoviteljica podjetja
Malinca
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Ne vem, kaj je v ozadju.
Zdaj nam preostane le to, da
čakamo,« razočarano pravi
dolgoletni žalski notar Sreč-
ko Gabrilo, ki je notarsko
pisarno odprl 1. julija 1995.
Kot pravi, je vse kazalo, da bo
lahko delo v pisarni nemote-
no prevzel njegov dosedanji
pomočnik, ki je bil na razpi-
su pravosodnega ministrstva
sredi lanskega leta izbran kot
najprimernejši kandidat. Ker
se je eden od neizbranih kan-
didatov na odločitev pritožil,
se je pravnomočnost odločbe
o imenovanju zamaknila. Da
pisarne v tem vmesnem ob-
dobju ne bi bilo treba zapreti,
je Gabrilo vložil prošnjo za
poletno podaljšanje delova-
nja, ki jo je tedanja ministrica
Lilijana Kozlovič tudi odo-
brila. Ker v tem času pritožb
še niso razrešili in odločba
o izbiri novega notarja še ni
pravnomočna, je Srečko Ga-
brilo zaprosil še za trimesečno
podaljšanje. Ker je ministrica
v tem času odstopila, bi mo-
ral podaljšanje, s katerim bi
zagotovil nemoteno in nepre-
kinjeno delovanje notariata v
Žalcu, odobriti novopostavlje-
ni minister Marjan Dikaučič.
A tega ni storil.
To verjetno ne bi pritegnilo
toliko pozornosti javnosti, če
se ne bi maja lani na razpisu
za notarsko mesto in prevzem
notariata med drugim pote-
goval prav Dikaučič. Ker ni
izpolnjeval vseh zahtevanih
pogojev, na razpisu pravo-
sodnega ministrstva, ki ga je
takrat vodila še njegova pred-
hodnica, ni bil izbran. Na isti
razpis se je neuspešno prijavila
tudi soproga aktualnega pravo-
sodnega ministra, ki prav tako
ni bila izbrana in naj bi se se
na odločitev komisije pritožila,
a je kasneje, ko je našla drugo
zaposlitev, pritožbo umaknila.
Se je pa na izid razpisa pritožil
žalski odvetnik.
Po Gabrilovih besedah naj
bi se pritožba nanašala na
Notarska zbornica je za čas do imenovanja novega
notarja za opravljanje periodičnega poslovanja določila
celjskega notarja Aleksandra Mraza. Ta bo notarske sto-
ritve v tem času opravljal v prostorih dosedanjega notarja
Srečka Gabrila, in sicer vsak četrtek med 10. in 17. uro.
V 10. členu Zakona o notariatu med
drugim piše, da notarja na prosto notarsko
mesto imenuje minister, pristojen za
pravosodje. Pred imenovanjem notarja
pridobi mnenje Notarske zbornice
Slovenije o prijavljenih kandidatih, vendar
to zanj ni zavezujoče.
»Bili smo boljši in škoda
je, da nismo dali še več
golov. Morali smo opraviti
test zrelosti. Napake mora-
mo hitro odpraviti.«
Agron Šalja, trener NK Ce-
lje po porazu v štajerskem
derbiju
Za stranke bo
poskrbljeno
Po odgovore zakaj je prišlo do začasne ustavitve delo-
vanja notariata v Žalcu, smo se obrnili tudi na pristojno
ministrstvo. Kot so pojasnili bo za stranke, ki bodo želele
notarske storitve opraviti v Žalcu, poskrbljeno v skladu s
določbo Zakona o notariatu.
Ob tem so na ministrstvu pojasnili še, da je bil Srečko Gabri-
lo razrešen na lastno željo in da je odločbo o razrešitvi aprila
lani podpisala tedanja ministrica. Ob seznanitvi z razrešitve-
nim razlogom je ministrstvo v Uradnem listu RS nemudoma
objavilo razpis prostega notarskega mesta s sedežem v Žalcu.
»Naj poudarimo, da si Ministrstvo za pravosodje z namenom
zagotovitve kontinuitete poslovanja notarske pisarne na sede-
žu notarskega mesta prizadeva postopek imenovanja notarja
vedno voditi kar se da hitro, na morebitne zastoje v postopku
zaradi vložitve (rednih) pravnih sredstev s strani neizbranih
kandidatov pa ne more neposredno vplivati. V okviru ome-
točko razpisa, ki govori o
tem, da mora imeti prijavljen
kandidat ustrezno opremlje-
ne prostore. »Mislim, da pra-
vih razlogov za pritožbo ni in
da bo, ko bo postopek kon-
čan, izbran notar lahko začel
nemoteno delovati. Seveda se
bodo v tem vmesnem času
nabrali zaostanki,« še pravi
zdaj že nekdanji žalski notar.
Upravičeno jezni
Neprijetno so bili nad mi-
nistrovo potezo presenečeni
tudi v žalski občini. »Takšna
odločitev uporabnikom pov-
zroča nepotrebne stroške in
izgubo dragocenega časa, saj
morajo zadeve, ki jih lahko
uredijo izključno pri notarjih,
urejati v drugih, bolj oddalje-
nih krajih. Trenutno se ljudje
upravičeno pritožujejo,« po-
jasnjujejo. Kot so še sporočili
iz kabineta žalskega župana
Janka Kosa, so župani spo-
dnjesavinjskih občin, takoj
ko so izvedeli, da minister
Dikaučič ni podpisal sklepa
za trimesečno podaljšanje
notarju Srečku Gabrilu, pri-
pravili dopis, v katerem ga
prosijo, naj nastalo situacijo
čim hitreje uredi. Povezali so
se tudi s poslanci, ki so bili
izvoljeni na območju, ki ga
pokriva notar v Žalcu. »Od-
ziva z ministrstva še nismo
prejeli.«
Na zadevo se je takoj od-
zval koalicijski poslanec
iz vrst Nove Slovenije Ale-
ksander Reberšek, ki pra-
vi, da se mu zdi ta odločitev
nerazumna, in je od ministra
že javno zahteval pojasnilo.
»Pozval sem ga, naj čim prej
naredi vse, kar je v njegovi
pristojnosti, za zagotovitev
normalnega delovanja notar-
ske pisarne v Žalcu. Pri tem
bom glasno vztrajal,« pravi,
saj da so ljudem vzeli nekaj,
kar jim pripada. »Po številu
prebivalcev bi morali imeti
dva notarja. Morebitne igri-
ce v ozadju me ne zanimajo.
Zanima me samo to, da bo
notar v Žalcu spet normalno
deloval,« je še dejal Reberšek,
ki je bil zaradi zavzemanja za
pojasnila in rešitev že dele-
žen določenih zmerljivk.
njenega razpisnega postopka je tako tedanja ministrica za
pravosodje že izdala odločbo o imenovanju novega notarja
na prosto notarsko mesto s sedežem v Žalcu, ki pa še ni po-
stala pravnomočna, saj je eden izmed neizbranih kandidatov
zoper odločbo vložil tožbo v upravnem sporu. Na odločitev
upravnega sodišča še čakamo,« so še zapisali v odgovoru.
Pojasnili so tudi, da v primeru, da vseeno pride do preneha-
nja poslovanja notarja pred imenovanjem novega, kot se je to
zgodilo v Žalcu, pa zakon Notarski zbornici Slovenije nalaga,
da določi notarja ali notarje, ki bodo v času do pravnomočno-
sti odločbe o imenovanju novega notarja periodično opravljali
poslovanje, medtem ko ni ne v Zakonu o notariatu ne v ka-
kšnem drugem predpisu podana pravna podlaga za s strani
notarja Srečka Gabrila predlagano podaljšanje. »Odločba o
razrešitvi notarja Srečka Gabrila, ki je bila izdana izključno
na njegov predlog, in v kateri je notar sam predlagal datum
razrešitve, je namreč postala pravnomočna.«
Notarska zbornica je prav tako izpolnila obveznosti, saj je
notarski arhiv bivšega notarja Srečka Gabrila iz Žalca v celoti
zaupala v začasno hrambo in poslovanje notarju Aleksandru
Mrazu iz Celja, in sicer za čas do zasedbe notarskega mesta
oziroma do začetka poslovanja novega notarja.
»V 11. členu Zakona o notariatu, ki ureja delovanje
notarjev, je določeno, da območju okrajnega sodišča
pripada najmanj eno notarsko mesto. Na območjih z
večjo poseljenostjo ter intenzivnejšim gospodarskim
poslovanjem ministrstvo glede na obseg notarskega po-
slovanja določi število notarskih mest tako. Za 20 tisoč
prebivalcev naj bi deloval en notar. Že Občina Žalec bi
tako morala imeti vsaj enega notarja, da ne omenjamo
še ostalih občin v Spodnji Savinjski dolini, ki so s tem de-
janjem ostale brez notarja. Območje, ki zajema več kot
40 tisoč prebivalcev, je ostalo brez dostopa do notarskih
storitev,« so v odgovor zapisali v žalski občini. »Notarji
kot strokovnjaki za sestavljanje javnih in zasebnih listin
ter njihovo overjanje so nujno potrebni za normalno po-
slovanje pravnih in fizičnih oseb. Z nenadnim zaprtjem
notarske pisarne v Žalcu so ostali občani in pravne ose-
be občin Spodnje Savinjske doline brez pravnega varstva
in pravic, ki pripadajo drugim državljanom Republike
Slovenije na podlagi veljavnih predpisov.«
Št. 29, 22. julij 2021
AKTUALNO
3
PRIMERJAVA ŠTEVILA POTNIKOV NA OBMOČJU
POSTAJE MEJNE POLICIJE ROGATEC:
Rešitev je vstop Hrvaške v šengen
25.–27. junij 2021
2.–4. julij 2021
9.–11. julij 2021
primerjalni vikend:
število potnikov
število vozil
20.041
29.713
26.208
9.819
14.524
13.679
28.–30. maj 2021	11.903	5.638
ROGATEC – Takšnih zastojev niso vajeni
Gneče zdaj tudi
na mejnem
prehodu Dobovec
Da so razmere v času turistične sezone
nevzdržne, saj zaradi množice turistov in
kolon, ki nastanejo na odseku ceste med
Rogatcem in Dobovcem, domačini ne mo-
rejo normalno do svojih domov, pravi tam-
kajšnji župan Martin Mikolič. Na celotnem
sedemkilometrskem odseku nastanejo za-
stoji zaradi tranzitnega prometa, namenje-
nega proti mejnemu prehodu s Hrvaško.
Povečano gnečo med Rogatcem in Dobov-
cem v tej občini v času turistične sezone
občutijo zadnjih več let. Mikolič je pojasnil,
da so že v preteklosti beležili večkilometrske
kolone vozil na omenjenem odseku glavne
ceste, promet je zelo zgoščen tudi na regio-
nalni cesti, na odseku proti Žetalam. »Konec
junija, julija in avgusta imamo ob koncih
tedna velike težave. Lani je bila gneča neko-
liko manjša. Obdobje letošnje turistične se-
zone pa se je pri nas začelo prav kaotično,«
je dejal. Dodal je, da je zaradi nepregledne
kolone vozil vprašljivo tudi, kako bi v prime-
ru nesreče do pomoči potrebnih pripeljalo
reševalno ali gasilsko vozilo.
Preusmerjanje ni dovolj
Župan Rogatca se je zaradi te problemati-
ke pred časom sestal s predstavniki različ-
nih ministrstev, direkcije za infrastrukturo
in Policijske uprave Celje. Sodelujoči so se
dogovorili, da bodo promet uredili tako, da
vozila v Podlehniku ne bi zavijala v smeri
proti Rogatcu. Vozila so preusmerjena tudi
proti mejnemu prehodu Bistrica ob Sotli.
Vendar bistvenega olajšanja to za domačine
po besedah Mikoliča doslej ni prineslo.
Pravočasno usmerjanje tranzitnega pro-
meta drugam je po njegovem prepričanju
le del rešitve. Mikolič rešitev vidi v obnovi
in povezovanju lokalnih cest, zato si za-
dnjih nekaj let prizadeva, da bi od države
pridobil denar za ta namen. »Domačini se
poskušajo do svojih domov pripeljati po lo-
kalnih cestah, ki so ozke in nevarne. Nanje
zaidejo tudi tujci, tako da tudi na teh cestah
ne manjka težav. Država sicer ne financira
obnove lokalnih cest. Je pa odgovorna za
reševanje problematike zastojev zaradi pre-
hoda meja, zato upam na kakšen dogovor.«
Zagotovo bo tovrstnih težav manj, ko bo
Hrvaška vstopila v šengensko območje in
bodo mejni nadzori na njenih južnih in
vzhodnih mejah, je še povedal. Zastoji zdaj
namreč nastajajo zaradi hrvaškega mejnega
nadzora, postopki so še daljši zaradi postop-
kov, povezanih s preprečevanjem okužb s
koronavirusom.
TS
Julija so se več kot očitno zaradi vrhunca dopustov po-
javili večji zastoji in gneče na Mejnem prehodu Dobovec,
kjer je bila čakalna doba pri izstopu iz države v povprečju
dve do štiri ure.
SIMONA ŠOLINIČ
Kot pravijo na celjski poli-
ciji, je bila večina osebnega
prometa na ta mejni prehod
preusmerjena iz smeri Gru-
škovja, saj je bil zastoj tudi
tam. »Zaradi sproščanja pro-
meta v Rogatcu so policisti
Policijske postaje Rogaška
Slatina usmerjali promet tudi
proti Bistrici ob Sotli, saj so le
na ta način lahko delno razbre-
menili cesto v smeri Dobovca.
Na manj obremenjene mejne
prehode voznike usmerja tudi
postavljena cestnoprometna
signalizacija. Prav tako smo
povečali število kolon za izstop
iz države,« pravijo na policiji.
Mejni prehod Dobovec je
mednarodni mejni prehod,
kjer že običajno prečka dr-
žavno mejo več tovornih vo-
zil. Glede tovornega vstopa
so obremenjeni predvsem
ponedeljki, kjer je čakal-
na doba tovornih vozil ob
vstopu do dve uri. V ostalih
dneh povečanega prometa
oziroma čakalnih dob pra-
viloma ni. »V času letne tu-
ristične sezone zaznavamo
povečan promet potnikov,
ki so namenjeni v turistič-
ne kraje na Hrvaškem, pra-
viloma je tako povečan pro-
met ob izstopu iz države od
petka popoldan do nedelje,
povečan promet pri vstopu
praviloma beležimo ob ne-
deljah popoldne,« pojasnju-
jejo na policiji.
Na mejnem prehodu Bistri-
ca ob Sotli je prometa manj.
Na policiji še dodajajo, da
policisti preverjajo v prime-
ru potovanja na Hrvaško tudi
pogoje za vstop, kar terja čas.
»K podaljšanju čakalnih dob
včasih prispevajo tudi potni-
ki, ker nimajo pripravljenih
potovalnih dokumentov,« še
pojasnjujejo na policiji. Gle-
de na povečan promet pre-
dlagajo potovanja v dneh, ki
so manj obremenjeni, torej
med ponedeljkom in četrt-
kom, v primeru potovanja v
obremenjenih dneh, torej od
petka do nedelje, pa priporo-
čajo prečkanje meje po 17. ali
18. uri, saj se takrat izstopni
promet na mejnih prehodih
praviloma umiri.
Martin Mikolič: »S predstavniki ministrstva za infrastrukturo
in ministrstva za notranje zadeve se pred začetkom turistične
sezone vedno pogovarjamo, kako ublažiti težave. Veliko je
odvisno od dobrega sodelovanja policistov Policijske uprave
Celje in Policijske uprave Maribor, da tranzitnega prometa ne
spustijo proti Rogatcu.«
Nepregledne kolone turistov povzročajo sive lase domačinom. Slednji se zato do svojih domov odpravijo po
ozkih lokalnih cestah, kjer je pot daljša tudi več kilometrov. (Foto: SP)
Pod katerimi pogoji na
obisk k bolniku?
Za posvete je zaradi omejenih prostih mest nujna predhodna
prijava, sicer pa je mogoče pripombe in predloge poslati tudi
na elektronski naslov sn.mkgp@gov.si ali s pomočjo spletnega
obrazca.
V Splošni bolnišnici Celje so od minule
sobote delno sprostili ukrep omejitve obi-
skov bolnikov. Tako je mogoč obisk tistih
bolnikov, ki se v bolnišnici zdravijo sedem
dni in več. Izjema so porodnice, otroci in
kritično bolni. Pri njih omejitev obiskov
glede na število dni hospitalizacije ne velja.
»Ker si prizadevamo kar najbolj zaščititi
bolnike in okolje, v katerem se zdravijo,
bodo obiski nadzorovani in pod posebnimi
pogoji. In sicer posameznega bolnika lah-
ko obišče ena zdrava oseba s PCT-pogoji
(preboleli, cepljeni, negativen izvid testa
na covid-19). Obisk lahko traja 15 minut v
terminu, ki ga posamezen oddelek določi
za obiske. Obiskovalci morajo v bolnišnici
ves čas nositi zaščitno obrazno masko, ki
ne sme biti iz blaga, si ob prihodu razkužiti
roke in vzdrževati razdaljo. V času obiskov
morajo zaščitno masko nositi vsi bolniki v
bolniški sobi, ki jo obišče obiskovalec, in
ne le bolnik, ki ima obisk,« so sporočili iz
bolnišnice.
Obiskovalci lahko v bolnišnične prosto-
re vstopajo od ponedeljka do petka skozi
vhod št. 1, v soboto in nedeljo (ter na pra-
znik) pa skozi vhod št. 6. Vse dni v tednu
obiskovalci vstopajo skozi vhod št. 9 za
obisk ginekološko-porodniškega oddelka,
skozi vhod št. 14 za obisk otroškega oddel-
ka in otroškega oddelka kirurških strok.
Svoj vhod ima tudi oddelek za infekcijske
bolezni in vročinska stanja.
»Obiskovalce prosimo, naj zaradi lažjega
in hitrejšega preverjanja izpolnjevanja po-
goja PCT zdravstvenemu osebju ob prihodu
na bolnišnični oddelek pokažejo dokazilo
o cepljenju proti covidu-19, prebolelosti
ali negativnem testu na covid-19 oziroma
podpišejo izjavo o izpolnjevanju pogoja
PCT. Pri obiskovalcih, ki ne izpolnjujejo
pogoja PCT, njihov obisk bolnika pa je nu-
jen, bodo medicinske sestre pred obiskom
izvedle epidemiološko triažo,« še dodajajo
v bolnišnici.
SŠol
Prvi posvet o kmetijstvu
je bil v Celju
V teh dneh so v različnih
krajih po Sloveniji organi-
zirani javni posveti o pre-
dlogu Strateškega načrta
skupne kmetijske politike
2023-2027, ki ga je mini-
strstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano objavi-
lo v začetku julija.
Javna razprava bo trajala
do 15. avgusta. Prvi posvet je
bil pred dnevi v Celju, sledili
so v Postojni, Moravskih To-
plicah, Novem mestu, Cer-
kljah na Gorenjskem. Danes
bo še v Ljubljani in 27. julija
v Pivoli.
Ministrstvo je v razpravo
vključilo širok krog udele-
žencev, ki jih zadeva kme-
tijska problematika, od
kmetov, gozdarjev, zadrug,
kmetijskih svetovalcev, or-
ganizatorjev usposabljanj,
izobraževalnih ustanov,
raziskovalcev, podjetij,
nevladnih organizacij do
prebivalcev podeželja. Gre


namreč za osnovni program-
ski dokument razvoja kme-
tijstva, živilstva, gozdarstva
in podeželja v naslednjem
programskem obdobju.
Na prvem javnem posve-
tu, ki se ga je udeležilo več
kot 30 predstavnikov zain-
teresiranih javnosti, na sple-
tu pa je neposredni prenos
spremljalo še 150 gledalcev,
so predstavniki ministrstva
predstavili predlog posa-
meznih vsebin strateškega
načrta. Udeleženci posveta
so podali svoje predloge,
pripombe in mnenja, ki jih
bo ministrstvo poskušalo
upoštevati pri dokončnem
predlogu strateškega načrta.
TC
4
GOSPODARSTVO
Št. 29, 22. julij 2021
Slovenska podjetja že četrtič na dubajskem sejmu zdravstvene opreme
Nove priložnosti na arabskem
polotoku išče tudi Koval
Javna agencija Spirit Slovenija je že četrto leto za-
povrstjo organizirala skupinski nastop slovenskih
podjetij na sejmu Arab Health v Dubaju v Združe-
nih arabskih emiratih. Gre za največji specializirani
sejem medicinske opreme in pripomočkov, zdravil,
zdravstvene oskrbe in storitev na arabskem polotoku.
Njegov poglavitni namen je povezovanje proizvajalcev
in ponudnikov zdravstvenih storitev z zdravstvenimi
klinikami. Sejma se je udeležilo enajst slovenskih
podjetij, kar je največ doslej. Predstavila so se na 180
kvadratnih metrov velikem skupnem razstavnem pro-
storu. Med njimi je bil tudi Koval iz Loke pri Žusmu.
Direktor podjetja Zdravko Zidar pravi, da so tudi z
letošnjim sodelovanjem na sejmu zelo zadovoljni.
JANJA INTIHAR
Koval, ki sodi med vodil-
na podjetja v Sloveniji na
področju proizvodnje me-
dicinske opreme za nego
in rehabilitacijo, se je du-
bajskega sejma udeležil že
četrtič. »Na sejem bi težko
šli sami, saj bi bilo to pove-
zano z velikimi stroški in
tudi obsežnimi pripravami,
ki bi nam vzele veliko časa.
Tudi način predstavitve bi
bil drugačen. Z državo je vse
lažje, treba je samo plačati
prostor, pripraviti izdelke in
oditi na sejem. Zato smo že
vsa leta, odkar Spirit pripra-
Obveščanje o
načrtovanih izklopih
električne energije
Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete
obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši,
podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS
sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno
aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke
in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se
še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite
na naši spletni strani.
www.elektro-celje.si
vlja skupinske predstavitve,
zraven,« je povedal direktor
in lastnik podjetja Zdravko
Zidar. S tokratno udeležbo
na sejmu je zelo zadovoljen,
kakšen bo njen izkupiček, se
bo videlo v prihodnjih me-
secih. Koval namreč tudi na
sejmih išče zastopnike, ki bi
prodajali njegove izdelke. V
arabskem svetu ima že dva,
ki ga med drugim obvešča-
ta tudi o razpisih za dobavo
medicinske opreme. Na ta
način mu je pred kratkim v
Katarju uspelo prodati pet-
deset preglednih miz.
»Naš cilj je v čim več drža-
vah najti predstavnike, zato
se redno udeležujemo tudi
največjega mednarodnega
sejma medicinske opreme
in pripomočkov v Düssel-
dorfu, na katerega prihajajo
proizvajalci in kupci z vsega
sveta. Sejma žal že dve leti ni
bilo in vprašanje je, ali ga bo
organizatorjem letos končno
uspelo pripraviti,« pravi Zi-
dar, ki je pričakoval, da bo za-
radi pandemije koronavirusa
udeležba na sejmu v Dubaju
zelo skromna, a je bil obisk
presenetljivo velik.
Medicinsko opremo
razvijajo sami
Zdravko Zidar se je pod-
jetništvu zapisal že pred
približno tridesetimi leti.
Najprej je njegovo podjetje
izdelovalo pohištvo za višji
cenovni razred, vendar na
trgu zaradi velike konku-
rence in cenejših ponudni-
kov ni bilo najbolj uspešno.
Že takrat je izdelovalo tudi
masažne mize za nemškega
partnerja, kar mu je kasne-
je pomagalo pri spremem-
bi proizvodnega programa.
»Pridobili smo veliko znanja
za naš nadaljnji razvoj. Iz

Podjetje Koval iz Loke pri Žusmu se je že četrto leto zapored udeležilo sejma Arab Health v Dubaju, ki je največji
specializirani sejem medicinske opreme in pripomočkov na arabskem polotoku.
nič bi bilo zelo težko zače-
ti,« priznava Zidar.
Leta 2002 se je Koval spe-
cializiral tudi za projektira-
nje, izdelavo in postavitev
vodnih toboganov ter sode-
loval z mnogimi slovenskimi
zdravilišči. Veliko pozornosti
je pritegnil njegov prav pose-
ben adrenalinski tobogan v
Termah Čatež, ki je bil leta
2006 prvi te vrte v državi.
Podjetje je izdelovanje tobo-
ganov kmalu opustilo, saj ga
je to, pravi Zidar, skoraj poko-
palo. »Zelo veliko smo delali
in naredili veliko toboganov,
vendar finančnega učinka ni
bilo. Pričakovali smo dober
zaslužek, a smo dobili le
drobtinice.«
Zdravko Zidar: »Slovenski trg, na katerem
pridobivamo kupce predvsem na javnih
razpisih, je za nas premajhen. Zato kupce
za našo medicinsko opremo iščemo v
tujini, kjer smo vedno bolj prepoznavni
in kjer smo uspeli pridobiti že veliko
dobrih poslovnih partnerjev, ki nas zaradi
kakovosti izdelkov priporočajo tudi
drugim.«
Zadnjih petnajst let se v
podjetju ukvarjajo le s proi-
zvodnjo in prodajo medicin-
ske opreme, ki jo razvijajo
sami. Njihov najbolje pro-
dajan izdelek je tako ime-
novani »mover« za pomoč
pri dvigovanju bolnikov v
bolnišnicah. Veliko prodajo
tudi hojic za učenje hoje po
operacijah ter preglednih in
masažnih miz, v domovih
za starejše je veliko povpra-
ševanje zlasti po vozičkih za
tuširanje.
Od Nemčije do
Avstralije
Koval vse svoje izdelke
prodaja z lastnim imenom,
prav vsi izdelki imajo tudi
certifikat, poudarja Zdravko
Zidar. Trenutno je v podje-
tju zaposlenih dvajset ljudi,
ko je delalo še tobogane, jih
je bilo 45 do 60. V svoji de-
javnosti je v Savinjski regiji
po številu zaposlenih na pr-
vem mestu, po obsegu pri-
hodkov, ki na leto znašajo
približno 2 milijona evrov,
je na drugem mestu. Pred
njim je podjetje Ce-Med iz
Štor, ki je njegov dober in
tesen poslovni partner. Ce-
-Med namreč skrbi za pro-
dajo Kovalovih izdelkov na
tujih trgih.
Kot pravi Zidar, je podjetje
prisotno v vseh večjih drža-
vah po Evropi, kamor izvozi
približno 80 odstotkov svojih
izdelkov. Najpomembnejši
trg je Nemčija, nekaj časa je
bilo zelo uspešno tudi v Ve-
liki Britaniji, dobro mu gre v
Franciji in na Švedskem, eden
boljših trgov v zadnjem času
postaja tudi Nizozemska.
Koval je pred kratkim svoje
izdelke začel prodajati tudi
v Avstraliji, kamor mu je pot
utrl eden njegovih britanskih
kupcev.
Foto: arhiv Koval
Beograjski Aero prodan
Švicarjem
Družba za upravljanje terjatev bank nepremičnine ne samo prodaja, ampak jih tudi
kupuje. Pred kratkim se je udeležila dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica Alenka
Gril prodajala 100-odstotni poslovni delež v podjetju Aero Beograd. Slaba banka na dražbi
ni bila uspešna, »premagalo« jo je švicarsko podjetje DDM Invest.
Stečajna upraviteljica je Aerovo beograjsko podjetje, ki ima v bližini središča glavnega me-
sta Srbije 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišč s poslovnimi stavbami, prodajala več let. Na
prvi dražbi pred štirimi leti je izklicna cena zanj znašala dva milijona evrov. Dražba ni bila
uspešna, prav tako niso bile uspešne naslednje dražbe. Letos se je Grilova odločila za zbira-
nje ponudb. Odzvala sta se slaba banka, ki je bila za beograjsko nepremičnino pripravljena
plačati 400 tisoč evrov, ter podjetje DDM Invest iz Švice, ki je ponudilo 200 tisoč evrov, a je
na poziv upraviteljice svojo ponudbo zvišalo na 410 tisoč evrov.
S tem prodaja še ni bila končana, saj je upraviteljica oba ponudnika pozvala k zvišanju
cene. Pogajanja so se končala tako, da je švicarsko podjetje ponudilo 810 tisoč evrov, DUTB
pa je pri tem znesku odstopila od nadaljnjih pogajanj.
JI
Št. 29, 22. julij 2021
GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV
5
Slabi banki je po štirih letih le uspelo prodati aparthotel Natura v Lačji vasi pri Nazarjah. Za kakšno ceno in kdo
je kupec, v Ljubljani ne želijo razkriti, ker postopek prodaje še ni v celoti končan.
DUTB se trenutno z najboljšimi ponudniki pogaja za prodajo stanovanjskega bloka v Vojniku, ki nedokončan
propada že več kot desetletje.
Že tretji poskus prodaje vojniških stanovanj v tem letu
Zanimanje veliko, le cena previsoka
Družbi za upravljanje terjatev bank še vedno ni
uspelo prodati večstanovanjskega bloka v Vojniku,
čeprav je za nakup, kot trdi, veliko zanimanje. Stavbo,
ki propada že več let, je marca letos poskušala pro-
dati na dražbi, ki pa ni bila uspešna. Zato je kupca
začela iskati z zbiranjem zavezujočih ponudb, pri
čemer prav tako ni bila uspešna. Trenutno se pogaja
z najboljšimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za
zbiranje nezavezujočih ponudb. Razlog, da se doslej
še nihče ni odločil za nakup vojniških stanovanj, je
očitno previsoka cena.
JANJA INTIHAR
Stanovanjski blok v Voj-
niku je gradila gorenjska
družba Finstar, ki je leta
2012 propadla, nepremič-
nino pa je prevzela Družba
za upravljanje terjatev bank
(DUTB). Stavba je že več
kot desetletje prazna in je
v tem času nekoliko propa-
dla, zato potrebuje preno-
vo. V njej je 43 stanovanj-
skih enot, celotna zgradba
ima v kleti, pritličju in treh
nadstropjih malo manj kot
2.500 kvadratnih metrov
uporabnih površin. DUTB
je v preteklih letih kupca za
blok poskušala najti s po-
močjo oglaševalskih akcij in
različnih načinov prodaje.
Čeprav ne kaže tako, v slabi
banki trdijo, da se za nakup
zanima veliko investitorjev.
Zato so letos izvedli že dva
prodajna postopka. Najprej
elektronsko dražbo z zni-
ževanjem cene, na kateri je
bila začetna cena 1,9 mili-
jona evrov, nato so objavi-
li še zbiranje zavezujočih
ponudb. »Zaradi nepopol-
nih ali prenizkih prejetih
ponudb prodaja v obeh
postopkih ni bila uspešno
končana,« pojasnjujejo v
DUTB, kjer so pred izved-
bo elektronske dražbe sicer
napovedali, da bodo v pri-
meru neuspešnega poskusa
prodaje s svojim denarjem
opravili sanacijo stano-
vanjskega bloka in ga tudi
dokončali, nato se bodo po-
novno lotili iskanja kupca.
Zdaj pravijo drugače: »Ker
zanimanje za nakup še ve-
dno ostaja in se v zadnjih
mesecih celo povečuje, se
za sanacijo stavbe še nismo
odločili.« Slaba banka se
namreč trenutno pogaja z
najboljšimi ponudniki, ki so
se odzvali na ponovni raz-
pis za zbiranje nezavezujo-
čih ponudb. Če pogajanja
ne bodo uspešna, pravi, bo
ponovno razmislila o do-
končanju stavbe in prodaji
stanovanj po posameznih
enotah.
Da bi DUTB čim prej na-
šla kupca za stanovanjsko
stavbo, si močno želijo tudi
v vojniški občinski upravi.
Župan Branko Petre je pove-
dal, da so slabo banko tudi
pozvali, naj pogoje prodaje
prilagodi tako, da ji bo čim
prej uspelo najti investitor-
ja, ki bo stavbo dokončal
in začel prodajati stanova-
nja. Ker v Vojniku ponudba
stanovanj ni prav velika, je
prepričan, da kupcev ne bo
težko najti.
Aparthotel Natura
prodan
DUTB je več let neuspešno
prodajala tudi aparthotel Natu-
ra v Lačji vasi pri Nazarjah, ki ga
je kot največja upnica prevzela
v stečaju žalskega podjetja Caf-
fe Tropic. Čeprav je hotel v zelo
slabem stanju, je zanj zahtevala
600 tisoč evrov. Junija letos se
je odločila za ponovni poskus
prodaje in izklicno ceno zniža-
la na 350 tisoč evrov. Dražba je
bila uspešna in prodajni posto-
pek je tik pred koncem. Kdo je
kupil aparthotel, v DUTB ne
razkrivajo.
Foto: arhiv NT
(Andraž Purg -
GrupA, SHERPA)
ŠENTJUR – Lastnik zemljišča onesnaženje dovolil v zameno za denar in salamo
Kljub izdani odločbi blato še v Vodulah
Inšpektorat RS za okolje in prostor je ugotovil, da
400 kubičnih metrov nezakonito odloženega blata v
Vodulah v krajevni skupnosti Dramlje izvira iz čistil-
nih naprav na Ptuju in v Rogaški Slatini. Blato je tja
odpeljala in nezakonito odložila družba Lasaz iz Dola
pri Ljubljani. Inšpektorat je omenjenemu prevozni-
ku izdal inšpekcijsko odločbo. Slednjo je izdal tudi
podpisniku evidenčnega lista za prevzem blata, pod-
jetju Cep iz Celja. Onesnaženje se je, kot je ugotovila
inšpekcija, zgodilo s soglasjem lastnika zemljišča.
Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, je nad ugo-
tovitvami okoljskega inšpektorata, da del blata izvira iz tam-
kajšnje čistilne naprave, presenečen. Pojasnil je, da je OKP
Rogaška Slatina na javnem razpisu za dehidracijo komunal-
nega blata izbralo podjetje MHS iz Ljubljane, ki je bilo naju-
godnejše. »Imamo vse evidenčne liste, ki potrjujejo, da smo
blato predali in da je prispelo tja, kamor je bilo namenjeno.
Zato me zelo čudi, da bi bilo blato iz naše komunalne čistilne
naprave nelegalno odloženo v naravi.« Dodal je še, da je OKP
Rogaška Slatina za prevzem in odvoz blata pošteno plačalo,
zato pričakuje, da bodo kršitelji prevzeli ustrezne posledice.
TINA STRMČNIK
Inšpektorica je pri lokalnem
prebivalstvu izvedela, da so
neznane osebe z dvema to-
vornima voziloma s prikolico
na zemljišče v Vodulah konec
aprila najprej vozile humus,
nato blato, ki je imelo nena-
vaden vonj. Krajani se regi-
strskih številk tovornih vozil
niso spomnili. Tudi lastnik
zemljišča o vozilu in vozniku
ni vedel veliko povedati. »Je
pa na zaslišanju izjavil, da mu
je znanec predlagal, da mu bo
pripeljal zemljo, pomešano s
sekanci, s čimer se je strinjal.
Za to je prejel 350 evrov, sala-
mo in šest pločevink piva,« so
sporočili iz službe za odnose
Iz službe za odnose z javnostmi pri okoljskem ministr-
stvu so sporočili, da je inšpektorica za okolje Agenciji RS
za okolje dala predlog za izbris podjetja Cep iz evidence
zbiralcev odpadkov.
z javnostmi pri okoljskem mi-
nistrstvu.
Inšpektorica je proti koncu
junija prejela informacijo o
registrski številki tovornega
vozila, ki je na zemljišče v Vo-
dulah vozilo in odlagalo blato
iz čistilnih naprav. Ugotovila
je, da je tovorno vozilo v lasti
družbe Lasaz, ki jo vodi Mi-
ran Zupančič. Pridobila je še
podatke o vozniku tovornega
vozila in ga zaslišala. Slednji
je povedal, da je blato iz Či-
stilne naprave Ptuj in iz Čistil-
ne naprave Rogaška Slatina
na mesto v Vodulah odložil
po navodilih nadrejenega in
da je blato iz Čistilne naprave
Ptuj na isto mesto vozil tudi
njegov sodelavec.
Inšpektorica za okolje je
podjetju Lasaz 1. julija izdala
odločbo, s katero je odredila,
da mora v 15 dneh po vroči-
tvi odločbe odstraniti celotno
količino nelegalno odloženega
blata. Kot sta pred časom za
naš medij pojasnila direktor
JKP Šentjur Matjaž Žmahar
in gospodar Ribiške družine
Voglajna Janko Plahuta, so od
začetka maja, ko je bilo nelegal-
no odlagališče odkrito, padavi-
ne ves čas izpirale blato, zara-
di česar je to pronicalo v tla, v
podtalnico in v bližnji Slatinski
potok. Vprašanje je torej, koliko
blata se po skoraj treh mesecih
sploh še da odstraniti. Kršitelj
mora blato nato dostaviti pre-
vzemniku odpadkov v skladu s
podatki iz evidenčnega lista ali
ga oddati zbiralcu ali obdeloval-
cu obdelave odpadkov.
Zavajali o prevzemu
blata
Inšpektorica je sredi junija
še eno odločbo izdala celjske-
mu podjetju Cep, ki se med
drugim ukvarja z zbiranjem
nevarnih in nenevarnih od-
padkov, zastopa pa ga Urban
Majcen. Nadzor je namreč
pokazal, da je Cep kot zbi-
ralec odpadkov v mesečnem
zbirnem evidenčnem listu
lažno navedel, da je konec
maja zbirni center Bukovžlak
prevzel približno 450 ton bla-
ta iz Čistilne naprave Ptuj,
tega pa naj bi od tam predal
v zbirni center ljubljanskega
podjetja ML Surovine.
Inšpekcija za okolje in na-
ravo je ugotovila, da družba
Cep omenjenega odpadka ni
nikoli prevzela v zbirni cen-
ter Bukovžlak, saj je blato
potovalo neposredno v ML
V bližini zemljišča, kjer je bilo blato odloženo, je Slatinski potok. Glede na
to, da je bilo maja in junija zelo veliko padavin, je bilo veliko blata spranega
v omenjeni vodotok. (Foto: Janko Plahuta)
Surovine. Ker družba Cep ni
vodila evidence o zbiranju
odpadkov, kot je določeno,
ji je inšpektorica naložila, da
lahko kot zbiralec odpadkov
v informacijskem sistemu o
ravnanju z odpadki potrdi in
izpolni evidenčni list samo za
tiste pošiljke odpadkov, ki jih
dejansko prevzeme v zbirni
center in odda v nadaljnje
ravnanje iz zbirnega cen-
tra. Določila je še, da mora
podjetje Cep v informacijski
sistem za ravnanje z odpadki
vnašati verodostojne podatke
o prevoznikih odpadkov, ki
dejansko prevažajo odpadke
ter da mora voditi evidenco o
zbiranju odpadkov v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki. Inšpektorica je v
začetku julija prejela pritož-
bo podjetja Cep in jo odsto-
pila na drugo stopnjo na mi-
nistrstvu za okolje in prostor.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 29, 22. julij 2021
Nov prizidek k OŠ Hudinja naj bi bil končan
do konca leta. Pri tem bi bila v veliko pomoč
sredstva države, ki naj bi predvidoma znašala
približno milijon evrov.

CELJE – Prizidek k OŠ Hudinja
V pričakovanju
državnega
sofinanciranja
Razširili javno
vodovodno
omrežje
CELJE – Mestna občina je na območju naselij Šmartno
v Rožni dolini, Zlaka in Šentjungert financirala razši-
ritev javnega vodovodnega omrežja in s tem omogočila
priključitev novim odjemalcem.
Projekt je vključeval obnovo hidromehanske opreme
vodohrana Šmartno, dograditev črpališča, gradnjo dveh
novih vodohranov in gradnjo 1.190 metrov povezovalnega
vodovoda. Za domačine, ki so se prej oskrbovali z vodo z
nefunkcionalno dolgimi hišnimi priključki iz vodohrana
Šmartno, z lastnimi vodovodi ali iz internih vodnih virov,
je to velika pridobitev. Gradbena dela je od aprila izvajalo
podjetje AGM Nemec, stala so približno 393 tisoč evrov.
Med gradnjo vodovoda je Elektro Celje sočasno uredil
novo nizkonapetostno omrežje od transformatorske po-
staje Šmartno do zaselka Šentjungert.
RG
Foto: VO-KA Celje
Prizidek k Osnovni šoli Hudinja vidno raste, v teh
dneh celjski Remont izvaja dela tudi v starem delu
šole. 12 metrov široka in 38 metrov dolga stavba, ki
jo je izvajalec začel graditi v začetku leta, naj bi bila
končana do konca leta, kar pomeni, da bo z novim
šolskim letom organizacija pouka še bolj zahtevna,
kot je bila doslej. 1,7 milijona evrov vredno naložbo
naj bi predvidoma sofinancirala tudi država, potem
ko je vlada ministrstvu za izobraževanje pred krat-
kim zagotovila dodatna sredstva za sofinanciranje
investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu.
TATJANA CVIRN
Vlada je tako na seji 8. julija
ministrstvu za izobraževanje,
znanost in šport zagotovila
dodatna sredstva v proračun-
skem obdobju do leta 2024 v
višini 72,5 milijona evrov. Na-
menjena so projektom občin,
ki na razpisu niso bili izbrani
za sofinanciranje zaradi ome-
jenih proračunskih sredstev
ministrstva. Predvidoma bo
do dodatnih sredstev za so-
financiranje upravičenih 46
projektov v vrtce in 40 projek-
tov v osnovno šolstvo v Slove-
niji ter v okviru tega tudi za
prizidek k OŠ Hudinja.
»Mestna občina Celje je za
gradnjo prizidka k OŠ Hu-
dinja načeloma upravičena
do 1.007.439 evrov sofinan-
cerskih sredstev, ki so bila
avtomatično izračunana v
elektronski prijavi občine, in
sicer na podlagi podatkov, ki
jih je ta vpisala. Vpisane po-
datke v prijavnih obrazcih bo
ministrstvo preverilo in potr-
Ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk: »Z
drugačno organizacijo pouka, kjer
bomo izkoristili vse šolske prosto-
re, se bomo izognili dvoizmenskemu
pouku ali celo izvajanju pouka v pro-
storih izven šole.«
dilo oziroma popravilo obseg
izračunanih sofinancerskih
sredstev, če bo ugotovilo, da
vpisani podatki občine niso
skladni s podatki iz projek-
tne dokumentacije,« so na
vprašanje, ali bo MOC prejela
omenjena sredstva, odgovori-
li na ministrstvu.
»O dodelitvi dodatnih sred-
stev še nismo prejeli odgovora
oziroma sklepa. Predvidoma
naj bi prejeli sredstva v višini
1.007.439 evra,« so odgovori-
li v Mestni občini Celje, ki je
kandidirala tudi za pridobitev
sredstev Eko sklada.
Zahtevna
organizacija pouka
Prizidek, ki je bil načrto-
van dlje časa, bo rešil pro-
storsko stisko v šoli, ki jo
obiskuje več kot 500 učen-
cev, medtem ko njene zmo-
gljivosti zadoščajo za 400
otrok. Število otrok v šol-
skem okolišu narašča in že
nekaj let zapored se mora
del prvošolcev vpisati v OŠ
Frana Roša, čeprav bi sodili
na Hudinjo. Dodatne prosto-
re šola potrebuje tudi zaradi
sodobnih oblik poučevanja,
zaradi katerih je prišlo do
spremenjenega predmetnika
in delitve učencev v skupine.
Kot pravi ravnatelj Jože
Berk, so se v šoli od začetka
gradnje ves čas dobro uskla-
jevali z izvajalcem del in
gradnja skoraj v ničemer ni
ovirala izobraževalnega dela.
Na začetku počitnic je izva-
jalec začel delati tudi v šoli,
kjer bodo predvsem v pritličju
preurejeni nekateri prostori.
»Najpomembnejše v tem delu
je povečanje jedilnice, ki jo
bomo dobili z rušitvijo stene
učilnice, ki meji z jedilnico.
Ostale spremembe se nanaša-
jo na zagotovitev dodatnega
prostora za garderobe in na
spremembo namembnosti
nekaterih učilnic,« se veseli
ravnatelj.
Ker bo prizidek predvidoma
končan konec leta in bo šola
v starem delu izgubila nekaj
učilnic, bo imela na začetku
novega šolskega leta velike
težave s prostorom. »Orga-
nizacijo in izvedbo pouka
bomo ustrezno prilagodili in
verjamem, da bomo uspešno
premostili mesece na začetku
šolskega leta. Z drugačno or-
ganizacijo pouka, kjer bomo
izkoristili prav vse šolske pro-
store, se bomo izognili dvo-
izmenskemu pouku ali celo
izvajanju pouka v prostorih
izven šole – tudi te možnosti
so bile v igri. Prepričan sem,
da bodo to razumeli učenci,
starši in zaposleni – z mislijo
na to, da bomo imeli kmalu
odlične prostorske pogoje za
delo,« napoveduje jesenske
dneve ravnatelj, ki je hvale-
žen gradbenemu podjetju
Remont, ki je pri dosedanjem
delu pokazalo veliko mero po-
sluha za določene probleme,
ki so se pojavili med gradnjo,
in tudi Mestni občini Celje.
Upa, da bo dobila predvidena
sredstva sofinanciranja, saj bo
v tem primeru naložbo lažje
pripeljala do konca.
Foto: arhiv OŠ Hudinja
Iz Savinjske statistične regije sta na razpisu ministrstva za izobraževanje za
sofinanciranje naložb že uspeli Občina Velenje, ki je prejela 586.833 evrov za Center za
vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, ter Občina Šmarje pri Jelšah, ki je prejela
568.182 evrov za Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah.
Dodajamo
življenje
dnevom
Slovensko društvo Hospic je v sodelovanju z Literar-
nim društvom Šentjur letos izdalo literarni zbornik z
naslovom Dodajamo življenje dnevom. Gre za projekt ob
25-letnici delovanja Slovenskega društva Hospic.
»Ko sem pred zdaj že skoraj dvema letoma vprašala Luč-
ko Palir, predsednico Literarnega društva Šentjur, ali bi bila
pripravljena sodelovati z nami, sem imela v mislih zgolj
idejo o sodelovanju in željo, da univerzalni jezik umetnosti
ponese v svet sporočilo, da je pomembno živeti tukaj in
zdaj. Takrat še ni bilo jasno, da nas čaka ›avantura‹ covi-
da-19, ki nam je to dala še bolj jasno vedeti,« pravi Alenka
Križnik, ki je v Hospicu vodja programa detabuizacije.
Marca lani je bil objavljen literarni natečaj in prispevke
je posredovalo 32 ustvarjalcev iz vse Slovenije. »Razmišljali
so o minevanju in življenju, o hvaležnosti. Z nami so delili
zgodbe iz svojih življenj. To so zgodbe o sočutju, ljubezni,
spominih, strahu, bolečini, trpljenju … in predvsem o spo-
znanju, kako dragoceno je življenje. Hvaležni smo lahko,
če se tega zavemo na njegovem vrhuncu: zdravi in srečni,«
dodaja Križnikova. Zbornik so izdali tudi v elektronski obli-
ki. Junija letos je bila prva predstavitev v okviru kulturnega
programa v Celjskem mladinskem centru, istočasno je bilo
tudi odprtje razstave istoimenskega ex-tempora.
»Kulturni program je vključeval interpretacijo del iz
zbornika in glasbene vložke, ki so jih izvedli prostovoljci
Slovenskega društva Hospic in Vesna Žlender, Veronika
Gradišek in Petra Stopinšek. Za ozvočenje in snemanje
sta poskrbela Lovro Jazbec in Marija Mlakar. Dogodek
dobi poseben pomen, če ga olepšamo s cvetjem, za kar
sta poskrbeli prostovoljka Irma Vrečko in Amadeja Kopin-
šek,« opisuje Križnikova. Dodaja, da je hvaležna vsem, ki
so sodelovali in projekt podprli: »Občutek, da te podprejo
posamezniki, društva, občine in posamezna podjetja, je
izjemen. Čeprav se morebiti nekaterim ne zdi, da gre za
veliko stvar, je za nas vsaka beseda o življenju in povezo-
vanju z drugimi izjemno pomembna. Vliva namreč upanje
za svet, kjer nista pomembna le uspeh in imetje, temveč
sodelovanje in pomoč. Odprli smo pot za nove predstavitve
in veseli bomo, če nas bo kdo povabil v svoj kraj, da bomo
spregovorili o življenju.«
SŠol
Št. 29, 22. julij 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Županja Občine Kozje
Milenca Krajnc je pred
dnevi s predstavnikom
podjetja Lesnina MG pod-
pisala pogodbo o obnovi
štadiona in atletske steze
(Foto: Občina Kozje)
V zgornjem gospodarskem poslopju gradu Podsreda nastaja
interpretacijski center. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
KOZJE – Štadion in atletska steza kmalu po sodobnejših merilih
Pestro naložbeno poletje
Štadion z atletsko stezo in nogometnim igriščem v Športnem parku Kozje bo
celovito obnovljen. To poletje je v občini več gradbišč tudi na cestah, izboljšave
se med drugim obetajo še na področju zdravstva in turizma.
TINA STRMČNIK
Štadion ne zadostuje tek-
movalnim merilom, zato se
je Občina Kozje odločila za
njegovo obnovo. Nogome-
tno igrišče, ki je trenutno
premajhno za izvedbo tek-
movanj na višji ravni, bo
veliko 102 krat 64 metrov.
Prenovljena bo tudi atletska
steza, ki je trenutno prekrita
z lešem. Tam bo izvajalec Le-
snina MG uredil štiri tekaške
proge v dolžini 400 metrov in
šest tekaških prog za kratke
teke. Proge bodo narejene iz
tartana. Štadion bo omogočal
še pogoje za skok v daljino,
skok v višino, suvanje krogle
in met vorteksa, zarisano bo
tudi enojno teniško igrišče.
Urejeno bo odvodnjavanje
štadiona, ki bo ograjen s pla-
stifi cirano žično ograjo.
Županja Milenca Krajnc je
povedala, da bo, zahvaljujoč
vlaganjem v športni park,
tam možno izvajati več tre-
ningov na višji ravni, štadion
bo bolj primeren kot prizori-
šče športnih prireditev. Poleg
tega sogovornica upa, da bo
nova športna infrastruktura
pripomogla k razvoju špor-
tnega turizma.
Občina bo za projektno
dokumentacijo, izvedbo in
nadzor namenila približno
580 tisoč evrov. Večina de-
narja bo iz proračuna, del je
občina pridobila od Fundacije
za šport in Nogometne zveze
Slovenije. Morda bo projekt
sofi nanciralo še Ministrstvo
RS za izobraževanje, znanost
in šport. Obnova štadiona naj
bi bila končana v jesenskih
mesecih.
Ni pa to edina naložba v
športne površine. Občina je
spomladi tudi športne parke
v Bučah, Podsredi, Zagorju in
Lesičnem opremila z novimi
igrali ter z opremo za med-
generacijsko druženje, kot
so naprave za vadbo, ruska
kegljišča in knjigobežnice –
knjižnice na prostem.
Številna gradbišča
V občini Kozje je trenutno
precej gradbišč tudi na ce-
stnem področju. Obnove je
deležen 1.400 metrov dolg
odsek na območju Gorjan.
Vozišče bo razširjeno, ureje-
no bo odvodnjavanje, brežine
bodo zavarovane z opornimi
zidovi. Dela naj bi bila kon-
čana do sredine septembra.
Občina ureja pločnike sko-
zi naselje Kozje v dolžini 360
metrov. Po končanem projek-
tu bo Direkcija RS za infra-
strukturo preplastila vozišče
skozi omenjeno naselje. Ob-
čina z direkcijo obnavlja še
2,1 kilometra dolg odsek iz
Podsrede do Železnega.
Še v tem mesecu bo izbran
izvajalec začel sanacijo večje-
ga plazu na območju Bučke
Gorce. Omenjeni plaz po be-
sedah županje ogroža gospo-
darsko javno infrastrukturo.
Občina je del denarja za sana-
cijo plazu pridobila pri Mini-
strstvu RS za okolje in prostor.
Je pa Milenca Krajnc še
dejala, da je občina namenu
že predala nov odsek vodovo-
da na Osredku pri Podsredi.
Gre za povezovalni vodovod
v dolžini dveh kilometrov,
zgrajeno je bilo tudi črpali-
šče za vodo. Končana je tudi
gradnja vodovoda na Ortni-
cah pri Bučah.
Zdravstvo in
turizem
V naslednjih dneh bo iz-
vajalec začel obnovo tam-
kajšnje zdravstvene postaje.
Naložba, za katero se je ob-
čina odločila skupaj z Zdra-
vstvenim domom Šmarje pri
Jelšah, bo zajemala ureditev
tlakov v čakalnici, uredi-
tev ambulante družinskega
zdravnika, sobe za nujno
medicinsko pomoč. Stavba
bo dobila novo prezračeva-
nje, prav tako bo energetsko
obnovljena, zamenjano bo
stavbno pohištvo.
Na gradu Podsreda v zgor-
njem gospodarskem poslopju
že nastaja interpretacijski
center. Ta bo med drugim ob-
segal sprejemnico za goste in
trgovinico lokalnih izdelkov.
Obiskovalci si bodo lahko
ogledali maketo kozjanske
doline, kjer bodo predsta-
vljeni trgi Podsreda, Kozje in
Pilštanj. Predstavljene bodo
naravne in kulturne zname-
nitosti, del vsebine bo name-
njen predstavitvi Praznika
kozjanskega jabolka.
Predsednik Branko Ribizel je izpostavil, da so zametki društva tesno povezani z nastankom Braslovškega jezera.
(Foto: TT)
Povezani z nastankom
Braslovškega jezera
BRASLOVČE – Turistično društvo pra-
znuje šestdeset let. Člani so jubilej obele-
žili s prireditvijo pri brunarici, kjer so s
predstavniki občine ob tej priložnosti in ob
30-letnici samostojne države posadili lipo.
Predsednik društva Branko Ribizel je v
nagovoru poudaril, da je društvo že prva
leta obstoja postalo gonilna sila turističnega
razvoja kraja in okolice. Začetek delovanja je
povezan z zajezitvijo potoka Trebnik, kar je
omogočilo nastanek Braslovškega jezera, na
katerem je zaradi tega postalo mogoče ribariti
in čolnariti ter pozimi drsati. Nekajkrat je bilo
na njem celo tekmovanje s sanmi. Društvo je
nato leta 1966 prevzelo organizacijo osrednje
prireditve ob dnevu hmeljarjev, kar še danes
ostaja ena njegovih osrednjih dejavnosti.
ŠO
Nove vsebine v Aninem dvoru
ROGAŠKA SLATINA – Občina želi Anin dvor, kjer so med drugim na ogled steklarska,
grafi čna, domoznanska, parkovna in vodna zbirka, dopolniti z nekaterimi dodatnimi
privlačnimi vsebinami iz lokalnega okolja. Namen je, da bi bil ta razstavni prostor še
bolj zanimiv za obiskovalce.
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je povedal, da želi občina do prihodnje-
ga leta, ko bo minilo deset let od odprtja Aninega dvora, v sodelovanju s Steklarno Rogaška
osvežiti steklarsko zbirko. Vodno zbirko želi dopolniti z vsebinami o mineralni vodi Donat
MG. V enem od prostorov želi zagotoviti še predstavitev podjetja Kozmetika Afrodita, ki je
eden od prepoznavnih znakov mesta in občine. Išče tudi načine, kako bi v zgodbo Aninega
dvora vključila domače umetnike, akademske slikarje.
TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 29, 22. julij 2021
Tabori že dolgo niso več le lokalno obarvani, saj se v Kozjem od konca junija do sredine julija vsako leto zberejo otroci iz vseh delov države.
KOZJE – Pestro dogajanje na poletnih taborih
Ko ni prostora za dolgčas
Že trinajsto leto zapored sta v središču Kozjega od-
mevala smeh in vrisk otrok, ki so se udeležili poletnih
taborov v organizaciji Zavoda za šport, izobraževanje,
kulturo in turizem (ŠIK) Kozjansko. Počitnikarji so
imeli v tamkajšnjem športnem parku na voljo pestro
paleto dejavnosti, nekaj doživetij so nabrali še na
izletih v okoliške kraje.
TINA STRMČNIK
Skupno 160 otrok se je letos
udeležilo poletnih taborov v
Kozjem v treh terminih. Po-
seben čar takšnemu preži-
vljanju počitnic omogoča že
način bivanja, in sicer spa-
nje v šotorih sredi neokrnje-
ne narave. Tako imenovani
Zmajev brlog je postavljen
ob športnem parku v Kozjem,
kjer je možnosti preživljanja
prostega časa res veliko. Tam
so igrišča za nogomet, tenis
in odbojko. V bližini je narav-
no kopališče na reki Bistrici.
Po zajtrku so se lahko
otroci vsak dan pridružili
ustvarjalnim ali športnim
delavnicam. Prijateljske vezi
so spletali med igrami mini
golfa ali namiznega nogo-
meta, zmage in poraze so se
učili prenašati pri družabnih
Matevž Pezdevšek, Šmarje
pri Jelšah: »Na taboru sem ne-
koč že bil, bilo mi je zanimivo,
zato sem prišel še letos. Všeč
mi je, ko igramo nogomet, za-
bavamo se. Nekaj posebnega
sta bila tudi kopanje v reki Bi-
strici in turnir v paintbalu, kjer
sem zmagal. Starša pogrešam
čisto malo, ampak ni prehu-
do, saj se nam veliko dogaja.
To poletje bom užival doma,
veliko bom na igrišču, avgusta
bom šel na morje.«
igrah. Preizkusili so se lahko
v lokostrelstvu, ki jim ga je
približalo društvo Šentlok.
Avanturista v sebi so odkri-
vali, ko so iskali zaklad. Zve-
čer je svoj čar dodal taborni
ogenj, kjer so se enkrat dru-
žili ob glasbi, drugič so pekli
hrenovke ali počeli kaj tretje-
ga. Teden na Kozjanskem je
bil zanimiv tudi zaradi obiska
Aqualune ali izleta na kmeti-
jo. »Program je pester, prila-
godili smo ga vsaki skupini
posebej, a tudi vremenskim
pogojem,« je dejal eden od
organizatorjev Iztok Štus.
Na tabor brez
tehnologije
Letos je za mlade nade-
budneže skrbelo štirinajst
animatorjev, dijakov in štu-
dentov iz lokalnega okolja, ki
so nekoč tudi sami obiskovali
tovrstne tabore, zdaj pa lahko
Anastazija Antič, Švica:
»Mama moje najboljše pri-
jateljice je izvedela za tabor
in vprašala mojo mamico, ali
me zanima udeležba. Zdaj
sem tu. Tukaj mi je všeč, saj
imam rada naravo, rada sem
na takšnih taborih, zanimivo
se mi zdi, ko spimo v šotorih.
Všeč so mi športne dejavnosti
in sprehodi.«
Vse skupaj se je začelo, ko je Blaž Hartl (desno) ob zaključku teniške šole
izvedel tabor za otroke. Nato sta z Iztokom Štusom tabore nadgradila v
šest dni aktivnih počitnic.
pridobivajo neformalne iz-
kušnje pri delu z otroki. Dva
animatorja sta usposobljena
za nudenje prve pomoči, na
taboru je bil prisoten tudi re-
ševalec iz vode.
So otroci pogrešali starše in
dom? Zadnjih pet let otroci
tabor preživijo brez pame-
tnih naprav, zato tudi nimajo
stika s starši, je povedal Štus.
»Nekateri starši to sprejmejo
malo težje in nas morda kdaj
Gašper Pezdevšek, Šmar-
je pri Jelšah: »Zabavno je,
ker lahko spimo v šotorih in
si lahko sami izberemo, kje
bo naše ležišče. Če ne po-
spravimo dobro, nas obiščejo
mravlje. Najbolj všeč mi je,
ko igramo nogomet, tenis ali
se kopamo. Končal sem peti
razred osnovne šole in zdaj
uživam zaslužene počitnice.«
Vsakodnevna naloga je vzdrževanje reda in čistoče v šotoru, da tja ne
zaidejo nepovabljeni obiskovalci.
pokličejo, da preverijo, kako
se počuti njihov otrok. Če bi
poklicali neposredno otroka,
bi ta začel čutiti domotožje.
Mame in očetje lahko dejav-
nosti spremljajo tudi na druž-
benem omrežju ali spletni
strani. Imajo pa otroci precej
močne značaje, zabeležimo
res malo predčasnih odhodov
domov.«
Dobrodelna nota
Tabor ima tudi dobrodelno
noto, saj zavod ŠIK Kozjansko
pridobi donacije sponzorjev
iz regije, da se lahko 50 otrok
iz socialno ogroženih družin
brezskrbnih počitnic v nara-
vi udeleži brezplačno. Naslov
akcije je Šikovih 50. To idejo
sta vodji tabora Iztok Štus in
Blaž Hartl dobila leta 2013,
ko sta v Kozjem gostila 106
otrok v sklopu Mikove kara-
vane otroškega smeha. »Lepo
je, da se lahko vsako leto pri-
družijo otroci, ki so prikraj-
šani za marsikatero stvar. V
letu, ki je bilo zaznamovano
z epidemijo koronavirusa, je
zagotavljanje denarja pred-
stavljalo še toliko večji izziv.
To je projekt, na katerega sva
izredno ponosna. Vsem pod-
pornikom sva zelo hvaležna,
da omogočajo to čudovito
zgodbo,« sta dejala.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Kako preživeti lepe počitniške dni? V družbi vrstnikov, seveda!
V času našega obiska so otroci sestavljali ptičje gnezdilnice, ki so jih lahko
nato odnesli domov skupaj z lepimi spomini.
Št. 29, 22. julij 2021
POČITNICE
9
Celjski dom v Baški je spet otroško razigran
Na plaži, z ladjo
in kanuji
S prihodom prve izmene kolonije se je
v Celjski dom v Baški ponovno vrnil otro-
ški smeh. Dom je spet zaživel in vzdušje
je fantastično.
V prvi izmeni so letovali 35 otrok, 6 vzgojiteljic,
medicinska sestra in pedagoški vodja. Da poja-
snimo: nekateri pogoji hrvaških zdravstvenih
ustanov narekujejo največ polovično nastanitev
v sobah. Kljub manjšemu številu otrok in vzgo-
jiteljev so bile vse dejavnosti nemotene, včasih
še bolj poglobljene.
Otroci so spet uživali v prečudoviti plaži
(tokrat značilnih valov ni bilo), se vozili z
ladjo in na otoku Grgurju občudovali jelene
loparje, ki jedo kruh iz roke. Manjkalo ni niti
skakanje z mize sredi zaliva, supanje in ve-
slanje na kanujih, izhod v mesto in nakupi na
stojnicah. Tudi kreativne in športne delavnice
smo imeli, zvečer je bilo še bolj pestro, saj so
otroci tekmovali na Baška ima talent, Miss in
Mister Baške, peli na plaži ob spremstvu kitar
ter plesali v mini disku.
Zares smo veseli, da imajo celjski otroci
spet možnost preživljanja počitnic v Baški,
za kar gre zahvala Mestni občini Celje in
ZZZS, ki prispevata velik delež za sofinan-
ciranje letovanja. Upamo, da bodo počitnice
prinesle veliko lepega vsem, ki bodo letovali
v Celjskem domu.
TO
10
KULTURA
Št. 29, 22. julij 2021
Za mojstrom je ostalo ogromno fotogradiva.
V električnem fotoateljeju mojstra Josipa Pelikana
Obnova Pelikanove hiše v Celju
Edinstven muzej stoletne
fotografske dediščine
Muzej novejše zgodovine Celje je v teh dneh začel glavni
del obnove stavbe v Razlagovi ulici v Celju, ki bo s stekle-
nim fotografskim ateljejem po obnovitvenih delih predsta-
vljala celovito muzejsko-kulturno središče pod krovnim
imenom Fotohiša Pelikan. Ta velika pridobitev za celjsko
kulturno infrastrukturo, ki jo je z nakupom stavbe omo-
gočila Mestna občina Celje, temelji na bogati celjski foto-
grafski dediščini mojstra Josipa Pelikana in njeni povezavi
s sodobno fotografsko produkcijo. Obiskovalec se bo lahko
sprehodil skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca
19. stoletja do danes v povsem pristnem okolju, kar bo tudi
posebnost v evropskem in svetovnem merilu.
ROBERT GORJANC
Kot je povedal dr. Tonček
Kregar, direktor Muzeja
novejše zgodovine Celje, je
muzej že lani v stavbi obno-
vil kletne prostore, kjer se
je bilo bilo treba spopasti
predvsem z veliko vlago.
Naložba je stala 60 tisoč
evrov, denar sta prispevala
Mestna občina Celje in mu-
zej iz lastnih prihrankov.
»V teh dneh, zahvaljujoč
denarju, ki smo ga pridobi-
li na razpisu ministrstva za
kulturo za spomeniško-var-
stvene projekte in ob veliki
pomoči celjske občine, na-
daljujemo gradbeno rekon-
strukcijo stavbe, in sicer vse
O znameniti
fotografski stavbi
»Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je celjski fotograf
Johann Martin Lenz tam, kjer je danes Razlagova ulica,
dal zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom – fotograf-
skim ateljejem oz. steklenim salonom. Po njegovi smrti
je stavba prišla v last fotografa Josipa Pelikana, ki je
leta 1919 prišel v Celje, tukaj živel in delal skoraj šest
desetletij ter mestu zapustil bogato zapuščino, ki bi ji
težko našli par ob deset tisočih fotografijah in stekle-
nih ploščah ter bogatem arhivu obsega kar dva atelje-
ja z vrsto fotografske in tehnične opreme. Obnovljen
stekleni atelje, edinstven v Sloveniji in eden redkih v
Evropi, je kot Fotoatelje in galerija Pelikan že več kot
dve desetletji sestavni del Muzeja novejše zgodovine
Celje. Slednji je pred dvema letoma v upravljanje pre-
vzel celotno stavbo, ki jo je pred tem kupila Mestna
občina Celje, in zasnoval muzeološko-konzervatorski
projekt razširitve Fotoateljeja in galerije Pelikan tudi na
električni fotografski studio, Pelikanovo stanovanje ter
kletne in podstrešne prostore.
od prenove strešne kritine,
stavbnega pohištva, ometov,
opleskov in tlakov do resta-
vratorskih del. Ta etapa bo
predvidoma končana v na-
slednjem letu in bo znašala
približno 300 tisoč evrov,«
je povedal direktor muzeja.
Dodal je, da bo tretjino sred-
stev prispevalo ministrstvo,
preostalo bosta primaknila
MOC in muzej.
A še preden so v tem te-
dnu delavci dravograjske-
ga Kograda, ki bo izvajal
gradbena dela v tej najob-
sežnejši etapi, lahko začeli
uresničevati svojo nalogo, je
bilo treba zanje »pripraviti
Dr. Tonček Kregar
Robert Zapušek
teren« in pri tem izvesti ve-
liko udarniško akcijo. V njej
so sodelovali tudi zaposleni
v muzeju. »Šlo je za precej
zahtevno logistično opera-
cijo, pri čemer se je izkazal
celoten kolektiv našega mu-
zeja. Iz prostorov smo mo-
rali izprazniti nujne stvari
oziroma vse vredne pred-
mete evakuirati na varno,
v druge muzejske prostore.
Izkoristili smo res svoje za-
dnje proste kotičke, in sicer
v razmerah, ko še ni rešena
problematika depojev v Ce-
lju, čeprav se zadeve na tem
področju premikajo v pravi
smeri. Morda bo zanimiv
podatek, da je pri osnov-
nem dokumentiranju vse-
ga, kar je bilo v hiši, ekipa
naših sodelavcev delala tri
do štiri mesece in popisala
več kot 120 tisoč različnih
predmetov, od omare do
fotografij. Gre res za velik
in raznolik zaklad,« je še
povedal Tonček Kregar in
pristavil, da bodo z natanč-
nim dokumentiranjem (tudi
s fototografiranjem 360 sto-
pinj) lahko predmete vrnili
na isto mesto, kot so bili
pred obnovo.
Na čelu udarniške akcije
je bil Robert Zapušek, kon-
servator-restavrator v Muze-
ju novejše zgodovine Celje,
ki je zadolžen za tehnična
opravila pri različnih projek-
tih. Opisal je stanje stavbe,
potem ko jo je muzej pre-
vzel, in postregel z zanimivi
podatki o tem, koliko stvari
je bilo treba odnesti iz nje.
»V kleti je bilo še veliko pre-
moga, drv, loncev za rože …
Preden smo začeli obnovo
kleti, je bilo treba na odpad
odpeljati štiri kamione stva-
ri. V teh dneh smo samo iz
drugega nadstropja in s pod-
strešja odpeljali 12 kombijev
predmetov, prvo nadstropje
nas še čaka, ampak zago-
tovo bo tudi tam podobna
situacija. Ekipa je bila zelo
zavzeta in delavna,« je po-
vedal sogovornik, ki je za
učinkovitejše delo, kot izku-
šen gasilec, moral uporabiti
tudi nekaj »komande«. Zdaj
ga čakajo bolj usklajevalna
nadzorniška dela, da bodo
gradbeni delavci izvajali dela
v skladu s načrtom prenove
in s smernicami zavoda za
varstvo kulturne dediščine.
Po tej najobsežnejši obno-
vi bo sledila še zadnja, tretja
etapa, z ureditvijo inštalacij
in še z nekaterimi opravili.
Ta obnova je ocenjena na
približno 90 tisoč evrov.
Skupna vrednost naložbe
bo tako znašala približno
450 tisoč evrov.
Po besedah direktorja mu-
zeja bodo Fotohišo Pelikan,
če ne bo zapletov, za obi-
skovalce odprli predvidoma
leta 2023 ali najkasneje leta
2024.
V meščanskem stanovanju družine Pelikan
Mikavna muzealska
postavitev
Tonček Kregar je poja-
snil še nekaj podrobnosti o
muzealski postavitvi, ko bo
stavba obnovljena. »Stavba je
sestavljena iz štirih enot, šti-
rih etaž. V kletnih prostorih
bo fotografska galerija, ki bo
namenjena sodobni fotograf-
ski produkciji zlasti celjskih
avtorjev, zato upam, da bodo
ta projekt začutili kot svoje-
ga. V prvi etaži bo nekdanji
električni fotografski atelje
Josipa Pelikana, ki se ga sta-
rejše generacije Celjanov še
dobro spomnijo, saj se je v
njem marsikdo fotografiral.
Ta del bo povezan s stekle-
nim fotografskim ateljejem
in bo tvoril celoto. V dru-
gem nadstropju je bilo me-
ščansko stanovanje družine
Pelikan, v njem bomo pripra-
vili pregled bivalne kulture
celjskega meščanstva v prvi
polovici 20. stoletja. Gre za
eno zadnjih možnosti, da to
ohranimo za zanamce. Na
podstrešju so predvideni ku-
stodiat, sejna soba in depoji.
Končni cilje je, da bi sedanja
enota našega muzeja delova-
la kot samostojen muzej,« je
še dejal direktor MNZC. Pre-
pričan je, da bo obnovljena
Pelikanova hiša pomemben
prispevek k obogatitvi in
oživljanju celjskega mestne-
ga jedra in njegovi kulturno-
-turistične ponudbi.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 29, 22. julij 2021
KULTURA
11
Mednarodna skupinska razstava
Na neki točki moramo vsi plesati
V Likovnem salonu Celje bo do 29. avgusta na ogled
mednarodna skupinska razstava At some point we
all have to dance. Na razstavi se predstavljajo Maja
Bekan, Nina Kurtela in Hana Erdman, Himali Singh
Soin in Vidha Saumya. Kustosinji razstave sta Irena
Borić in Maja Hodošček.
ROBERT GORJANC
Kako smo lahko skupaj, ko
skupnost ni vidna? Ali smo
lahko skupaj kljub razlikam
in »instrumentalizaciji« od-
nosov? Kje lahko poiščemo
to kolektivno znotraj nomad-
skega, prekarnega in individu-
aliziranega načina bivanja, ki
ga določa stalna prezaposle-
nost? Ali je dovolj deliti zaslon
ali potrebujemo prostor sre-
čanja? Izhajajoč iz teh vpra-
šanj, mednarodna skupinska
razstava At some point we
all have to dance raziskuje
potencialnost srečevanj hete-
rogenih položajev, ki morajo
šele iznajti načine sobivanja.
Razstava je prevzela naslov
dela Maje Bekan, saj ples de-
luje kot metafora skupnosti, v
kateri imajo posamezniki zelo
različne ritme in položaje. Sku-
pnost in skupni performans
postaneta sredstvo učenja,
s katerim se odpira možnost
za spremembo v širšem druž-
beno-političnem kontekstu.
Razstavljena dela preizkušajo
nove principe srečevanja skozi
gib ali ročno delo, z opazova-
njem tradicionalnih obredov
ali tako, da v središče posta-
vljajo pogovor kot združeval-
no sredstvo različnih stališč.
Dela poudarjajo delovanje in
udeleženost slehernega pri
oblikovanju skupnih vezi, ob
čemer se zavedajo, da je nujen
tudi umik v osamo.
Združena telesa
Umetnici Nina Kurtela in
Hana Erdman sta kot odgo-
vor na prekarni in nomadski
način življenja razvili plesni
dialog in s tem ustvarili pro-
stor pripadnosti. Kot odziv na
nenehna potovanja, poveza-
na z delom, sta oblikovali do-
govor o iskanju lastne oblike
sobivanja z ustvarjanjem
skupne koreografi je, ki bo
trajala leto dni. Dnevno sta
si izmenjavali videoposnetke
kratkih plesnih koreografij
iz različnih mest, v katerih
bivata. V razponu mest od
Tajpeja do Los Angelesa sta
umetnici sledili ritmu osmih
taktov metronoma, pri čemer
je zadnja poza vedno prva
poza naslednje koreografije.
Delo 365 Routines (2017) je
poskus vzdrževanja nepre-
kinjene komunikacije kljub
fi zični oddaljenosti, gib te-
lesa predstavlja imaginarni
skupni prostor.
Združena telesa v skupni
koreografiji so v ospredju dela
umetnice Himali Singh Soin.
Posneto v Šrilanki prikazuje
skupino budističnih meni-
hov, kako ob polni luni ovi-
jajo stupo z barvno tkanino,
ki predstavlja plasti življenja.
Z upočasnitvijo, s pavzami,
počitkom in ponovnim pre-
mikom ustvarjajo sebi lasten
ritem kot posebno predanost
prostoru čaščenja. »Kaj se zgo-
di, ko čakamo, da se tkanina
ovije? Ali lahko sanjamo kolek-
tivno?« zanima umetnico. Kot
nasprotje budističnem ritualu
umetnica uprizarja bitje iz
prihodnosti, odeto v termalno
odejo, v procesu lastne preo-
brazbe. Delo Ritual telepathy
at the relic chamber (2019) je
prežeto z meditativnim zvoki,
ki jih je umetnica med drugim
našla v zvočnih orodjih, name-
njenih boljšemu spancu. S tem
se tudi z zvokom vzpostavlja
vez o kolektivnih sanjah.
Zavezane višjemu
poslanstvu
V kakšnem odnosu je sodob-
ni subjekt z duhovnostjo ozi-
roma ali jo sploh še potrebuje,
Utrinek iz videa Maje Bekan At some point we all have to dance, 2018.
se med drugim sprašujejo re-
dovnice v videu At some po-
int we all have to dance (2018)
umetnice Maje Bekan. V fil-
mu opazujemo pogovor med
skupino graških redovnic in
zaposlenimi na pedagoškem
oddelku muzeja Joanneum.
Skupina ob ogledu umetni-
ških del razpravlja o pomenu
reprezentacije in njenih učin-
kih, o feminizmu, duhovnosti
in skupnih točkah ustanov,
ki jim pripadajo in ki so za-
vezane višjemu poslanstvu.
Umetnica uporablja srečanje
kot strukturo, skozi katero
raziskuje potencial skupnosti.
Posebej jo zanima kolektivna
intimnost kot orodje družbene
in politične preobrazbe. Pro-
stor kolektivne intimnosti za
umetnico deluje kot prostor,
v katerem se pojavljajo nove
oblike znanja. Zanjo je perfor-
mans prostor, ki nastaja ne le
kot estetska kategorija, ampak
tudi kot oblika politične moči.
Umetnica Vidha Saumya
v delu Din-din Din (2018)
preizprašuje socialno razse-
žnost umetniškega sistema
ter izkušnje marginalizacije
nezahodnega na zahodu. Na
prtičke veze dialoge in obra-
ze, saj jo zanima, kakšno
obrazno mimiko ustvarja
govor o umetnosti. Izvezeni
obrazi nimajo spola. Pred-
vsem jo zanima, kako se
subjekt vede, ko sodeluje v
takšni razpravi. Namišljene
dialoge oblikuje na podlagi
besedil, kuratorskih izjav in
intervjujev ali jih vzame z
družabnih omrežij. Prtički
oživijo spomin na skupno
pojedino, ki bi jo lahko pri-
čakovali po odprtju kakšne
razstave in ob kateri se hkra-
ti ustvarja prostor razprave.
Čeprav je za Vidho Saumyo
prtiček tuj predmet, v okviru
njenega dela postaja skoraj
blažilno sredstvo, ki lahko
spremeni tok pogovora, a ko
je pogovor intenziven ali iz-
umetničen, postane prtiček
nekakšen vmesnik.
Foto: GSU
D
Medijski
pokrovitelj:
Predprodaja
KAVARNA PICERIJA
EVENTIM, PETROL
in ŠPICA-Celje.
elektrosignal










d.o.o.
xxl digitalni tisk
OBLIKOVANJE WWW.ENTER.SI
12
NAŠA TEMA
Št. 29, 22. julij 2021
Stroka je lahko vzor
SIMONA ŠOLINIČ
Cepljenje je najverjetneje trenutno ena največkrat
izgovorjenih besed v Sloveniji tako med politiki kot
med navadnimi smrtniki. Slednji imajo do cepljenja
različen odnos, kar se kaže tudi v slabi precepljenosti
javnosti proti covidu-19. Za zajezitev izbruha novega
koronavirusa naj bi bila nujna vsaj 70-odstotna prece-
pljenost prebivalstva, zato Slovenijo do takrat čaka še
kar velik del poti. Verjetno bo prej globoko v četrtem
valu epidemije. Vedno več se tudi govori o morebitnem
obveznem cepljenju – najprej v nekaterih poklicnih
okoljih – vendar so misel o tem na primer v sosednji
Hrvaški politiki že opustili. Enako
velja za Avstrijo. Kakšna je prece-
pljenost na Celjskem, predvsem v
poklicnih okoljih, kjer so se tesno
srečali s covidom-19? Predvsem za-
posleni v teh okoljih bi morali biti vzor
ostalim, preden politiki in svetovalna
skupina med vrsticami necepljeno javnost
označijo kot krivca za morebiten četrti val.
Preverili smo tudi, ali vas lahko delodajalec
prisili k obveznemu cepljenju. Trenutna zako-
nodaja namreč ne dopušča pogojevanja zaposlitve
s cepljenjem proti covidu-19.
enost
Kakšna je prec
zdravstvenih del
V občinah Savinjske regije je
s prvim odmerkom cepljenih
101.733 ljudi (39 odstotkov
vseh) in z dvema odmerkoma
89.155 prebivalcev (34
odstotkov vseh). Več
je cepljenih žensk.
Največ je cepljenih
s pfi zerjem, sledijo
cepiva AstraZeneca,
Moderna in
Janssen. Najboljša
precepljenost je v
občinah Šmartno
ob Paki, Vransko
in Braslovče,
najmanjša
v Kozjem,
Podčetrtku
in Rogatcu.
V bolnišnici zadovoljni
Splošna bolnišnica Celje
velja za eno od slovenskih
bolnišnic, kjer je prece-
pljenost nekoliko višja v
primerjavi z ostalimi zdra-
vstvenimi ustanovami. Na
ravni celotne bolnišnice so
tako dosegli skoraj 70-odsto-
tno precepljenost. Do zdaj
so zaposlene cepili s cepivi
Pfi zer in AstraZeneca.
»Prizadevali si bomo za
izboljšanje tega odstotka, saj
cepljenje nudi ustrezno za-
ščito tako za zaposlene kot za
bolnike, ki so pri nas v oskrbi.
Visoka precepljenost pome-
ni večjo varnost za delovanje
bolnišnice. V času epidemi-
je namreč svoje dejavnosti
zaradi obolevosti kadra ne
moremo ustaviti, ampak so
takrat naše storitve še v ve-
čji meri nujno potrebne. To
smo v veliki meri spoznali v
drugem in tretjem valu epi-
demije covida-19. Verjetno
so izkušnje iz tega obdobja
botrovale tudi razmeroma
visokemu odstotku prece-
pljenosti,« pravijo v Splošni
bolnišnici Celje. Na vpraša-
nje, zakaj nekateri še niso
bili cepljenji – ali se morda
ne želijo cepiti – v bolnišnici
odgovarjajo, da glede na to,
da cepljenje proti covidu-19
za zaposlene v zdravstvu ni
obvezno, ne morejo govoriti
o zavračanju cepljenja: »Go-
vorimo lahko le o tem, da se
določen delež za cepljenje ni
odločil. Kot delodajalec nima-
mo pristojnosti ali pravice, da
bi med zaposlenimi, ki se za
cepljenje niso odločili, spra-
ševali, kaj je vzrok za njihovo
odločitev. Predvidevamo, da
so vzroki enaki ali podobni
kot v splošni populaciji,« pra-
vijo v bolnišnici. Toda eden
pogostih vzrokov za neizbiro
za cepljenje v splošni popula-
ciji je nezaupanje v cepiva …
Razbijali mite
»Specialist infektologije
Miha Simoniti je takoj ob za-
četku cepljenja pripravil zelo
nazoren in tako zdravstvenim
delavcem kot tudi splošni
javnosti razumljiv prikaz
delovanja različnih cepiv in
z njim skušal razbiti mite ter
teorije zarote, ki jih je zaznal
v javnosti. Video je objavljen
na bolnišnični Youtubovi
strani in je dostopen vsem.
Zaposlene, ki se za cepljenje
niso odločili, bomo zato še
naprej spodbujali k ceplje-
nju proti covidu-19 tako s for-
malnimi kot z neformalnimi
dejavnostmi,« še dodajajo v
bolnišnici.
Vedno bolj se v javnosti
govori tudi o obveznem ce-
pljenju, v prvi vrsti za zdra-
vstvene delavce. Glede na
epidemijo, ki je bolnišnico
najbolj prizadela, v Celju
pravijo, da cepljenje zdra-
vstvenih delavcev predpi-
suje Pravilnik o programu
cepljenja in zaščite z zdravi-
li. »Za zdravstvene delavce
je obvezno cepljenje proti
hepatitisu B in ošpicam. Ti
dve cepljenji sta tudi pogoj
pri zaposlovanju novih de-
lavcev. Cepljenje proti co-
vidu-19 v Sloveniji za zdra-
vstvene delavce zaenkrat ni
obvezno in se ne more upo-
rabljati kot pogoj za sprejem
na prosto delovno mesto,« so
nam odgovorili na vprašanje,
ali je morda cepljenje ne gle-
de na vse trenutno pogoj za
zaposlitev.
Znano je, da je bolnišnica omogočila tudi cepljenje vseh bolnikov, ki jih zdravniki obrav-
navajo v ambulantah. S tem želijo v bolnišnici doseči večjo precepljenost tudi med bolniki.
V bolnišnici ob tem poudarjajo, da imajo pri tem vsi bolniki, ki prihajajo v ambulante na
preglede, tudi možnost posveta z zdravnikom v primeru dvomov o cepljenju.
Kaj pa cepljenje in
krvodajalstvo?
Lahko delodajalec prisili
zaposlenega k cepljenju?
Če je krvodajalec cepljen
z mRNA-cepivom (Pfi zer in
Moderna) in vektorskim ce-
pivom (AstraZeneca, Jans-
sen), lahko daruje kri že
naslednji dan, torej v roku
24 ur, če ni imel neželenih
učinkov. V Transfuzijskem
centru Celje so to obdobje
malo podaljšali in krvo-
dajalcem, ki so cepljeni z
opredeljenimi cepivi, kri
odvzamejo šele po prete-
ku treh dni od cepljenja.
Če krvodajalec nima infor-
macije o vrsti cepiva, lahko
daruje kri čez štiri tedne.
Krvno plazmo zbirajo le
pri prebolevnikih in ne pri
cepljenih.
»Gre za legitimno vpraša-
nje, saj gre za novo bolezen,
ki je zelo nalezljiva, in za raz-
mere, s katerimi se še nismo
srečali. Vendar menimo, da
delodajalec obveznega ce-
pljenja delavcu ne more od-
rediti, glede na to, da zakono-
dajalec ni določil obveznega
cepljenja za prebivalstvo, je
takšen poseg v osebnost po-
sameznika prekomeren, tudi
v luči zagotavljanja javnega
zdravstva. Delodajalec bi
lahko npr. odredil periodič-
no testiranje vseh zaposlenih,
razen tistih, ki bi bili cepljeni,
a ne sme delavca enostransko
napotiti na obvezno ceplje-
nje, če v posameznih poseb-
nih predpisih za to ne obstaja
pravna podlaga.«
Vir: Zveza svobodnih
sindikatov Slovenije
Št. 29, 22. julij 2021
NAŠA TEMA
13
V domovih še veliko »prebolevnikov«
OB ROBU
Analiza Gospodarske zbornice Slovenije
Četrti val epidemije bi pomenil:
za 1,7 milijarde evrov nižje prihodke
za 400 milijonov manjšo dodano vrednost
izgubo 2.500 delovnih mest
Nujno potrebnih 800 milijonov evrov državne pomoči samo za stabilizacijo go-
spodarstva in ukrepe v javnem sektorju.
Največ škode bi nastalo v gostinstvu, športu, kulturnih in razvedrilnih dejavno-
stih, pri organizaciji večjih poslovnih dogodkov (kongresi, sejmi), osebnih stori-
tvah, izobraževanju, v javnem potniškem prometu in trgovini s trajnimi proizvodi.
V Skupnosti socialnih zavodov Sloveniji so ob začetku cepljenja v Sloveniji z ekipo
Covid sledilnika pripravili izobraževanje za zaposlene v domovih za starejše in posebnih
zavodih za odrasle, prav tako je izobraževanja za zaposlene organiziral NIJZ.
Zadnji podatki o preceplje-
nosti v domovih za starejše
zaenkrat niso zbrani. Po
podatkih iz ankete, ki jo je
Skupnost socialnih zavodov
Slovenije izvedla sredi juni-
ja, se je v domovih za starejše
cepilo približno 83 odstotkov
stanovalcev in malo več kot
polovica zaposlenih. »Zelo
podobne deleže beležimo
tudi v domovih na Celjskem.
S tem je precepljenost stano-
valcev in zaposlenih veliko
višja od precepljenosti splo-
šnega prebivalstva,« pravijo v
skupnosti.
Ob tem dodajajo, da je hkra-
ti višja tudi dejanska stopnja
zaščite, saj je okužbo s koro-
navirusom prebolelo več kot
40 odstotkov delavcev v do-
movih za starejše in poseb-
nih zavodih za odrasle. »Del
zaposlenih je tako še vedno
znotraj devetmesečnega ob-
dobja, ko so zaščiteni in lah-
ko cepljenje še odložijo. Prav
tako so od izvedbe ankete ne-
kateri domovi že organizirali
ponovna skupinska cepljenja
ali jih načrtujejo,« so nam še
odgovorili iz skupnosti. »Če
upoštevamo tudi prebolevni-
ke, je delež stanovalcev in za-
poslenih, ki so zaščiteni, do-
ber, kar nenazadnje potrjujejo
tudi epidemiološke razmere v
domovih, kjer že nekaj mese-
cev beležijo le redke potrjene
okužbe. Zavedamo se, da se
bo treba za priporočeno ra-
ven precepljenosti – tudi za-
radi pojava novih različic, ki
so bolj nalezljive – še dodatno
potruditi. Vse stanovalce in
zaposlene zato spodbujamo,
naj se cepijo takoj, ko je to v
skladu s strokovnimi pripo-
ročili mogoče,« pojasnjujejo.
Spremljajo tudi dogajanje v tu-
jini, kjer se nekatere države že
odločajo za obvezno cepljenje
SIMONA ŠOLINIČ
Vprašanja za politiko
in stroko
Razprave (predvsem na družbenih
omrežjih) o cepljenju so neskončne. Člo-
vek več ne ve, komu bi verjel in komu
ne. Zastraševanje ljudi o tem, kaj bo, če
bo, če ne bo …, nikoli ne obrodi sadov.
Politiki ne morejo pričakovati, da bo
ljudi izučilo nekaj, kar njih ni. Človek
pa mora prevzeti odgovornost. Ne glede
na to, ali je politik ali strokovnjak ali
navaden smrtnik.
Morda se vam zdi čuden začetek komentarja. Zakaj?
Zato, ker smo zdravstvenim ali socialnim ustanovam po-
slali vprašanje, kaj je razlog, da se nekateri zaposleni niso
cepili. In rdeča nit vseh odgovorov je bila: osebna odločitev
ali zdravstveni razlog in ne vera v teorije zarote.
Torej vprašanje za stroko in politike: zakaj lahko ima tisti,
ki je covid-19 in njegove posledice videl od blizu, saj so ljudje
tudi umirali pred njihovimi očmi, pravico do osebne odločitve
ali do zdravstvenega razloga, da se ne cepi, večina javnosti, ki
se ne cepi, pa je takoj označena kot skupina teoretikov zarote,
ki jo je treba »kaznovati« z ostrimi ukrepi? Zakaj bi se moral
Jože postaviti v vrsto na cepilnem mestu ali ob obisku cepilnega
avtobusa na neki prireditvi, kot je to ponekod že v Sloveniji, in
se slepo cepiti brez možnosti osebne odločitve ali zdravstvenega
razloga? Glede česa točno se razlikuje od zdravnika, socialnega
oskrbovanca ali tudi politika, ki ni cepljen zaradi osebne od-
ločitve? In zakaj se njegov strah pred stranskimi učinki cepiv
razlikuje od enakega strahu zdravstvenega strokovnjaka, ki se
ni cepil? Slednji se je torej odločil zaradi zdravstvenega razloga
ali osebne odločitve, Jože pa je teoretik zarote?
Ali razumete bistvo? Sploh ni nujno, da gre za odklonilen
odnos do cepljenja. Gre za enak pogled z vrha na vse ljudi.
Za osnovo, na podlagi katere se gradi ali popolnoma zruši
zaupanje ljudi v stroko, politiko, cepiva, zdravstvo. Za osnovo
pravilne komunikacije, s katero dosežeš vse ali nič. Lahko do-
sežeš rešitev ali četrti val epidemije. Na koncu pa zvališ krivdo
na necepljene.
določenih skupin ljudi, pose-
bej zaposlenih v zdravstvu in
socialnovarstvenih organiza-
cijah. »To je ponekod povzro-
čilo precejšnjo nejevoljo med
zaposlenimi. Zato upamo, da
pri nas ne bo treba poseči po
tovrstnem ukrepu in da bomo
želeno raven precepljenosti
dosegli tudi brez tega,« doda-
jajo. Kot so nam odgovorili,
težko argumentirano sodijo,
zakaj se nekateri zaposleni ne
odločijo za cepljenje, saj o tem
nimajo podatkov: »Ker gre za
večinoma ženske kolektive, je
še posebej ob začetku cepilne
kampanje odmevalo neuteme-
ljeno strašenje o učinku cepiv
na plodnost in nosečnost.«
Deleži cepljenih prebivalcev (s prvim odmerkom), ki so delovno aktivni, so od 27,4 od-
stotka v starostni skupini 25 do 29 let ter do 60,6 odstotka v starostni skupini 60 do 64 let.
Kako je v podjetjih?
Gospodarska zbornica Slovenije točnih podatkov o ceplje-
nih v slovenskih podjetjih nima. »Iz podatkov Covid sledil-
nika, ki prikazuje delež cepljenih po starosti, je mogoče
ugotoviti, da se delež cepljenih povečuje s starostjo, kar
velja torej tudi za delovno aktivno prebivalstvo v podjetjih
in drugih ustanovah. Informacije, ki smo jih bili deležni v
razgovorih z direktorji regijskih gospodarskih zbornic in
vodstvi podjetij, kažejo, da se delež cepljenih povečuje tudi
z višjo ravnjo izobrazbe,« pravijo v zbornici.
Nekatera podjetja so se
odločila, da bodo zaposle-
nim omogočila cepljenje v
podjetju. Ponekod so ce-
pljenje izvajale mobilne ce-
pilne enote oziroma so bila
cepljenja za podjetja orga-
nizirana v zdravstvenih do-
movih, predvsem v manjših
krajih po Sloveniji.
»Od marca lani pozivamo
k doslednemu spoštovanju
vseh preventivnih ukrepov.
Prav tako smo že večkrat po-
zvali k cepljenju proti covi-
du-19. S promocijo cepljenja
med zaposlenimi v gospodar-
stvu smo aktivno začeli tudi
v zadnjih dneh, ko smernice
žal že nakazujejo, da se bomo
četrtemu epidemičnemu valu
le stežka izognili. Zavedamo
se, da je čim višja stopnja pre-
cepljenosti prebivalstva edini
način, ki lahko prepreči ali
vsaj omili ponovno omejeva-
nje oziroma zapiranje gospo-
darskih dejavnosti ter njune
negativne učinke,« dodajajo
v zbornici. Z regijskimi eno-
tami zbornice so podjetjem
ponudili tudi konkretno po-
moč pri osveščanju delovno
aktivnega prebivalstva in pri
organiziranju cepljenja zapo-
slenih v gospodarstvu. »Med
PRECEPLJENOST V NEKATERIH ZAVODIH			
	št. zaposlenih	vseh cepljenih	od tega
SBC	2.108	1.451 (68,8 %)	95,5 % zdravnikov 68,2 % dipl. medicinskih sester 62,9 % srednjih med. sester 59,4 % ostalih zaposlenih
ZD Laško	82	58 (71 %)	90 % zdravnikov 66 % medicinskega osebja 64 % ostalega kadra
Dom ob Savinji Celje	153	99 (64,7 %)	100 % zdravnikov 59,1 % medicinskega osebja 78,5 % ostalega kadra
Za podatke o precepljenosti zaposlenih glede na delovna mesta in o številu vseh zaposlenih, da bi lahko javnost dobila primerjavo, smo poslali tudi v ZD Celje. Od tam so nam poslali le, da je zadnji podatek o skupnem številu cepljenih do konca maja 270 zaposlenih. Iz ZD Celje nam do dogovorjenega roka niso poslali natančnih podatkov o številu zaposlenih. Vendar iz poročila o delu ZD Celje, ki so ga obravnavali celjski mestni svetniki na svoji junijski seji, izhaja, da je v ZD Celje zaposlenih 500 ljudi. Kar pomeni, da je bilo do takrat cepljenih le nekaj več kot polovica zaposlenih.			
Zaposleni v Domu ob Savinji so večinoma cepljeni s cepivom Pfi zer, nekateri tudi s cepivoma Moderna in AstraZeneca, ena zaposlena je cepljena s cepivom Janssen. »Dva zaposlena sta cepivo odklonila iz zdravstvenih razlogov, ostali zaradi osebnih razlogov. Kot dom spodbujamo vsakega zaposlenega k cepljenju, če to njegovo zdravstveno stanje dopušča. Nihče od zaposlenih ni izrazil, da v cepiva ne verjame in da bi to bil razlog, da se ne želi cepiti,« pravijo v Domu ob Savinji. Dodajajo, da cepljenje ni pogoj za zaposlitev, a je »dobrodošlo in zaželeno, saj imamo v naši ustanovi tvegano populacijo ljudi.« V ZD Laško so zaposleni cepljeni s cepivi Pfi zer, AstraZeneca in Janssen. »6 odstotkov zaposlenih se cepljenja ni udeležilo zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov. Zdravstveni dom Laško nima možnosti niti zakonske podlage od zaposlenih zahtevati, naj se cepijo proti covidu-19. V zdravstvene domu ne zaznavamo odklonitev cepljenja proti covidu-19,« je sporočila direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič. Zato cepljenje proti covidu ni pogoj za zaposlitev.			
drugim smo vse člane sezna-
nili s tem, da se lahko za po-
moč pri promociji cepljenja
ter osveščanju zaposlenih o
tem in pri organizaciji ce-
pljenja obrnejo na speciali-
ste medicine dela, prometa
in športa, s katerimi imajo
sklenjene pogodbe o izvaja-
nju zdravstvenih ukrepov v
zvezi z varnostjo in zdrav-
jem pri delu.
14
KRONIKA
Št. 29, 22. julij 2021
Lastniki lahko dobijo tudi kazen
Ko živa meja ogroža prometno
varnost
V zadnjem letu smo dobili kar nekaj anonimnih
opozoril občanov iz različnih primestnih naselij in
okoliških krajev, ki opozarjajo na slabšo prometno
varnost zaradi previsokih živih mej. Te v različnih
delih ulic onemogočajo dobro vidljivost, ki je za var-
nost ključnega pomena.
SIMONA ŠOLINIČ
Kriterije za žive meje oziro-
ma kakršnekoli ovire in pose-
ge v varovalnem pasu javnih
cest (občinskih in republi-
ških), enako tudi ravnanje iz-
vajalca vzdrževanja oziroma
upravljavca z javnimi cestami
predpisujeta Zakon o cestah
in Odlok o občinskih cestah
in cestnoprometni ureditvi v
Mestni občini Celje, podrob-
neje pa tudi pravilnik o pro-
jektiranju cest in posamezne
tehnične smernice.
»Pri tem je treba izrecno
opozoriti, da se ne glede na
določila prostorskega akta,
ki dovoljujejo ograje višin
1,80 metra in več, za vsak
poseg, gradnjo, postavitev
kakršnikoli ovir – objektov
ali sajenje živih mej v varo-
valnem pasu javnih cest –
zahteva soglasje upravljav-
ca cest. Za državne ceste je
to DRSI, za občinske so to
občine. Te predvsem na ob-
močjih, kot so preglednostni
prostori cestnih priključkov
in križišč, pregledne berme,
predpišejo odmike in višino
ovire. V preglednostnem po-
lju križišča (pregledni triko-
tnik) je dovoljena višina ovi-
re 75 centimetrov,« pravijo v
Mestni občini Celje.
Iz pravice v javno
služnost
Ker je veliko živih mej, ki
ogrožajo prometno varnost,
na zasebni lastnini in ne na
občinski ali državni, je po-
membno tudi, da je v Zako-
nu o cestah določeno, da na
območju nivojskega križi-
šča občinskih cest, križišča
občinske ceste z železniško
progo ali na območju cestnih
priključkov na občinsko ce-
sto ter na notranjih straneh
cestnih krivin ni dovoljeno
vzpostaviti kakršnekoli vege-
tacije ali postaviti objektov,
naprav in drugih predmetov
ter storiti česarkoli drugega,
kar bi oviralo preglednost
cest, križišča ali priključka.
»Iz te določbe lahko torej
razberemo, da za zagotavlja-
nje prometne varnosti lahko
pristojni inšpektor ukrepa
tudi na zasebni lastnini. V 2.
odstavku 98. člena istega za-
kona je namreč določeno, da
se zaradi zagotavljanja stanja
iz prejšnjega odstavka, razen
na individualnih priključkih,
lahko lastninska pravica za-
časno ali trajno obremeni s
služnostjo v javno korist,«
pojasnjujejo v celjski občini.
Pri določanju prometne
varnosti v povezavi z živimi
mejami je ključnih več stvari.
Med drugim ureditev križišča
(prometni znak stop ali križi-
šče oziroma cestni priključek
s prednostno cesto), mini-
malna razdalja vozila od roba
vozišča na stranski cesti, stop
zaustavna razdalja na glavni
prometni smeri in dovoljena
hitrost vozila na glavni pro-
metni cesti. »Inšpekcijski
nadzor izvajanja Zakona o
cestah na državnih cestah
izvaja Prometni inšpektorat
Republike Slovenije, na ob-
činskih in nekategoriziranih
cestah, ki se uporabljajo za
javni cestni promet, pa občin-
ski inšpekcijski organ, pristo-
jen za ceste,« pojasnjujejo na
občini.
Foto: splet
Tudi na zasebnih zemljiščih velja, da …
… je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo,
drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale
preglednost cestišča,
… zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati
višine 75 centimetrov od nivoja vozišča,
… morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah,
obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m,
… mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj
do zunanjega roba bankine.
Neprilagojena hitrost in
neprevidnost na cestah
V soboto približno ob 15. uri so policisti izven naselja Vitanje obravnavali prometno nesrečo
s hudimi telesnimi poškodbami. 76-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Spodnjega
Doliča proti Vitanju. Ko je iz desnega nepreglednega ovinka zapeljal v levi ovinek, je zapeljal
na kovinsko varnostno ograjo ob robu vozišča. Pri tem je vozilo dvignilo v zrak, nakar se je
prevrnilo na desni bok. V prometni nesreči se je voznik lažje poškodoval, njegova 70-letna
sopotnica se je huje poškodovala.
V nedeljo zjutraj so v Ložnici pri Žalcu obravnavali prometno nesrečo v kateri se je huje
poškodoval 27-letni voznik osebnega vozila, ki je zapeljal z vozišča in trčil v skalo ob cesti.
Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so v ponedeljek ob približno 18. uri obravnavali
v Šentjanžu nad Štorami, kjer je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel mladoletni
mopedist.
Prometne nesreče z lažjimi poškodbami so obravnavali v Velenju, Celju in Ločah.
V Velenju se je lažje poškodoval voznik električnega skiroja, ki je trčil v voznika osebnega vozila.
V križišču Kersnikove in Gregorčičeve ulice v Celju je voznik osebnega vozila trčil v kolesarko,
ki se je pri padcu lažje poškodovala. Na območju Loč se je pri padcu lažje poškodoval kolesar.
V Velenju so policisti zasegli predelano kolo z motorjem, ki ni izpolnjevalo pogojev za
vožnjo.
NT
Poškodoval vozila
Prejšnji petek je neznan storilec na osebnem vozilu na Milčinskega ulici v Celju predrl
vse štiri pnevmatike ter z ostrim predmetom poškodoval vozilo.
Izpred stanovanjskega bloka na Jenkovi cesti v Velenju je neznan storilec ukradel kolo z
motorjem znamke SYM Orbit II. Vozilo je rdeče barve in ima registrsko številko LJ 5A-E4.
V soboto je neznan storilec iz odprtega gospodarskega poslopja v Lazah pri Dramljah
ukradel kotno brusilko, motorno žago in nekaj drugega orodja.
Na parkirišču pokopališča v Laškem so policisti obravnavali vlom v osebno vozilo.
Storilec je razbil steklo na sovoznikovi strani in s sedeža ukradel žensko torbico.
V noči na nedeljo so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Dečkovi
cesti v Celju. Storilec je v hišo vlomil skozi pritlično okno. Vlomilca je presenetila sta-
novalka, ki jo je zbudil hrup, zato je pobegnil s kraja.
Na Ljubljanski cesti v Celju so obravnavali vlom v vrtno uto. Pogrešajo več različnega
orodja in plinski gorilnik. V Vojniku je neznan storilec skozi garažna vrata vlomil v
stanovanjsko hišo. Ukradel je več kosov zlatnine in nekaj drugih stvari.
V Velenju so policisti obravnavali vlom v vrtno uto, od koder je storilec ukradel mo-
torno žago. S terase gostinskega lokala v Šmartnem v Rožni dolini je neznan storilec
ukradel senčnik.
NT
Št. 29, 22. julij 2021
INFORMACIJE
15
Rezultati poslušanosti so neverjetni
Radio Celje prvi v
nežjem mestu!
11,32 %
11,12 %
Radio Aktual 17,32 %
Radio Celje 22,11 %
Radio Veseljak	10,26 %
Radio Rogla	10,20 %
Radio 1
Rock Celje
Val 202
9,88 %
Radio Fantasi	8,98 %
Radio Center	5,35 %
Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si
Rezultati veljajo za mesec junij 2021.








Še naprej vas bomo obveščali,
razveseljevali z veselimi zgodbami,
nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami.


www.radiocelje.si
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 29, 22. julij 2021



Brezplačne športne počitnice




























Športna zveza Celje v sodelovanju z Mestno občino Celje, Fun-
dacijo za šport in Zavodom za šport RS Planica tako kot vsako
leto tudi letos v času poletnih šolskih počitnic omogoča celjskim
otrokom, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom
udeležbo v različnih športnih aktivnostih. Te bodo organizirane
na prostem in v športnih objektih Mestne občine Celje, in sicer
od 2. do 22. avgusta. Program bo skupaj trajal 21 dni, vanj pa
so vključene dejavnosti: plavanje, gimnastika, prožna ponjava,
kajak-kanu, plezanje, namizni tenis, odbojka na mivki, borilni
športi, šah, rekreacija za začetnike in pohodništvo.
Več informacij na www.scz.csi in na http://moc.celje.si.

080 34 70
ŠPORTNE POČITNICE TOP-FIT
ZA OTROKE OD 5-12 LET

Aktivne in poučne poletne počitnice
za srečne otroke in zadovoljne starše!
- ŠPORTNE DELAVNICE
-	PLESNE DELAVNICE
-	VELIKO GIBANJA IN ZABAVE
-	NAŠI JUNAKI
-	TOP-FIT MASTERCHEF
-	SPOZNAVANJE ŠPORTA INVALIDOV
-	URAVNOTEŽENA PREHRANA
info: www.top-fit.si
tel.: 040 50 20 60
Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014
Poslovalnica Celje center: 051-666-664

www.palma.si
GRČIJA IN TURČIJA
Letimo iz Ljubljane
DUBROVNIK
Letimo iz Ljubljane
KOS, vsako sredo
HOTEL AEGEAN PEARL 3*
7x vse vključeno	od 499 €
RODOS, vsako sredo in soboto
HOTEL EVITA RESORT 4*
7x vse vključeno	od 579 €
TURČIJA, vsak četrtek
HOTEL PALMERAS BEACH 5*
7x vse vključeno od 599 €
DUBROVNIK
HOTEL VIS 3*
7x polpenzion	od 579 €
GRAND HOTEL PARK 4*
7x polpenzion	od 589 €
DUBROVNIK/CAVTAT
REMISENS HOTEL EPIDAURUS 3*+
7x vse vključeno od 799 €
2 otroka do 15 let BREZPLAČNO

www.novitednik.si
Št. 29, 22. julij 2021
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17

Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Opis delovnih nalog: prebiranje
in sortiranje plastičnih izdelkov po
navodilih nadrejenih, ločevanje iz-
delkov, sortiranje in kontroliranje
izdelkov glede na kakovost. Od
kandidata pričakujemo pripravlje-
nost na priučitev delovnih nalog
doslednost, natančnost in samoi-
niciativnost, ročne spretnosti pri
opravljanju dela, fizično vzdržlji-
vost in moč za občasno dvigovanje
ter prenašanje bremen do 25 kilo-
gramov, korekten odnos do sode-
lavcev in strank. Prijave zbiramo do
5. 9. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob
Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki.
Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar/varilec
(delavec v proizvodnji)
(m/ž) (Celje)
Iščemo ključavničarje z osnovnim
znanjem varjenja za občasne lažje
vare v proizvodnji. Kandidatom nu-
dimo zaposlitev za določen čas z mo-
žnostjo podaljšanja za nedoločen čas
in s poskusnim obdobjem 6 mesecev,
enoizmenski delovni čas – dopoldne,
dolgoročno zaposlitev v stabilnem
podjetju, motivacijsko delovno okolje
z možnostjo napredovanja, redno in
stimulativno plačilo, delo v urejenem
okolju, ki se nenehno razvija. Ekipa je
mlada in motivirana. Prijave zbiramo
do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Koso-
va ulica 6, 3000 Celje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Arhitekt (m/ž) (Petrovče)
V svoji ekipi bomo zaposlili neko-
ga, ki bo odgovoren za predstavitev
vrat in rešitev: sodelovanje z arhitek-
ti in stroko, organizacijo dogodkov
za arhitekte in stroko, oblikovanje
in izrisovanje različnih tipov vrat z
dodatnimi funkcionalnostmi po že-
ljah strank, svetovanje in pripravo
predlogov za stranke glede na po-
trebe in želje, sledenje trendom in
razvoju na tem področju. Pričakuje-
mo primerno izobrazbo arhitekturne
smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj
na podobnem delovnem mestu, izpit
B-kategorije, dobro znanje vsaj ene-
ga tujega jezika, zelo dobro znanje
uporabe MS Office paketa in arhi-
tekturnih programov, natančnost,
pozitivno naravnanost, sposobnost
dela v timu. Prijave zbiramo do
23. 7. 2021. Hörmann Slovenija, d.
o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče.
Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Paka
pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s kovin-
sko proizvodno, pri kateri so vključe-
ni laserski razrez pločevine s CNC-re-
zalnikom, varjenje, CNC-krivljenje ter
ostala ročna dela v kovinski industriji.
Zaradi dodatnega obsega dela iščemo
skladiščnika, ki ima srednjo tehnično
šolo oziroma je usposobljen posa-
meznik, ki zna brati strojne načrte.
Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto.
Začetek dela takoj. Prijave zbiramo
do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Hišni komercialist/
poslovni dokumentarist
v salonu Petrovče (m/ž)
(Petrovče)
V svoji ekipi bomo zaposlili ne-
koga, ki bo odgovoren za sprejem
strank v razstavnem salonu Pe-
trovče in predstavitev vrat, admi-
nistrativna opravila v okviru pro-
daje, urejanje in pripravo poslovne
dokumentacije (izdelava ponudb,
sprejemanje in natančna obdelava
naročil), spremljanje novosti pro-
duktov (njihovo učenje in predaja-
nje znanja poslovnim partnerjem),
spremljanje dobavnih rokov in ob-
veščanje o njih. Ponujamo takojšnjo
zaposlitev za določen čas enega leta
s 6-mesečnim poskusnim obdobjem
in možnostjo podaljšanja oziroma
sklenitve delovnega razmerja za
nedoločen čas. Prijave zbiramo do
23. 7. 2021. Hörmann Slovenija, d.
o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče.
Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s ko-
vinsko proizvodnjo, pri kateri so
vključeni laserski razrez pločevine
s CNC-rezalnikom, varjenje, CNC
krivljenje ter ostala ročna dela v ko-
vinski industriji. Pričakujemo vsa
klasična dela, ki jih obvlada CNC-
-operater, zagotavljanje urejenosti in
čistoče v proizvodnji, zagotavljanje
pravilnega in odgovornega ravnanja
z osnovnimi sredstvi, drobnim in-
ventarjem ter ostalim materialom
in opremo v proizvodnji, skrb za
varstvo pri delu in upoštevanje vseh
varstvenih predpisov. Prijave zbira-
mo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka
pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo 2 leti
delovnih izkušenj s pripravo jedi v
gostinstvu, srednješolsko izobraz-
bo smeri kuhar, pripravljenost na
delo med tednom (enoizmensko)
kot tudi ob sobotah in nedeljah v
času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavracije),
samoiniciativnost, samostojnost in
poznavanje poteka dela v kuhinji.
Kandidatu nudimo delovno raz-
merje in pogodbo za določen čas
z možnostjo podaljšanja za nedo-
ločen čas. Smo majhen, prijeten in
kolegialen kolektiv, ki ima skupne
cilje, delo pri delodajalcu z zelo niz-
ko fluktuacijo in stabilnim poslova-
njem. Prijave zbiramo do 2. 8. 2021.
Gostilna Pri Brigiti, gostinske stori-
tve, d. o. o., Selo 19a, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec-skladiščnik
v TPC Šoštanj (m/ž)
(Šoštanj)
Opis delovnega mesta: opravljanje
ročnega razkladanja in nakladanja
blaga ter nakladanje in razkladanje
blaga z viličarjem, zlaganje in sor-
tiranje blaga v prodajnem prostoru
in skladišču, pomoč pri prodaji bla-
ga, količinski prevzem blaga, spre-
jemanje odpremnih nalog, njihova
kontrola in izpisovanje, pripravljanje
blaga za odpremo in ustrezno em-
baliranje, izdajanje blaga, izročanje
prevozniku in dostavljanje doku-
mentov v knjiženje, spremljanje
list zalog in kontroliranje dejanskih
zalog, ažurno in točno izvajanje bla-
gajniškega poslovanja, čiščenje in
vzdrževanje prostorov ter opreme v
trgovini in skladišču. Prijave zbiramo
do 5. 8. 2021. KZ Šaleška dolina, z.
o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več
informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec-skladiščnik v
TPC Saša (Nazarje)
Od kandidatov pričakujemo vsaj
IV. stopnjo strokovne izobrazbe,
najmanj 1 leto delovnih izkušenj na
istem ali podobnem delovnem me-
stu, veljaven izpit za upravljanje z
viličarjem je zaželen, vozniški izpit
B-kategorije, tehnično razgledanost,
skrb za profesionalno in osebno rast
ter stalno nadgradnjo znanja, profe-
sionalno komunikacijo in osebno
urejenost, zaželene so delovne iz-
kušnje z delom v kmetijski trgovini,
železnini … Kandidatom nudimo
takojšnjo zaposlitev za nedoločen
čas in poskusno obdobje 6 mese-
cev. Prijave zbiramo do 5. 8. 2021.
KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče
7, 3325 Šoštanj. Več informacij na
www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Opis delovnega mesta: aktivna te-
renska prodaja oziroma pridobivanje
novih kupcev, pospeševanje prodaje,
izvedba tržnih dejavnosti za rast pro-
daje na domačem in tujih trgih (iska-
nje potencialnih strank in trgov), pri-
dobivanje in obdelovanje podatkov o
tržnih razmerah, strokovna prodaja
izdelkov iz prodajnega programa de-
lodajalca (senzorska tehnika in pri-
bor), proaktivno upravljanje bodočih
kupcev (demonstracije in tehnična
podpora); pripravljanje ponudb gle-
de na povpraševanja in zaključevanje
prodaje, pridobivanje tržnih potreb za
razvoj novih produktov. Prijave zbira-
mo do 9. 8. 2021. FBS elektronik, d. o.
o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. sto-
pnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2
leti delovnih izkušenj na primerlji-
vem delovnem mestu, samostojno
delo z računalnikom (MS Office),
veselje do timskega dela in sodelova-
nja, samoiniciativnost, proaktivnost,
pozitivnost in komunikativnost, voz-
niški izpit B-kategorije, znanje upra-
vljanja z viličarjem. Prijave zbiramo
do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o.,
Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmar-
tno pri Slovenj Gradcu. Več informacij
na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na podro-
čju grafične dejavnosti – tiskanje na
offset tiskarskih strojih, računalniško
pismenost, izpit B-kategorije, ročne
spretnosti, urejenost, natančnost,
vztrajnost, sposobnost timskega
dela. Nudimo zaposlitev za določen
čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za
nedoločen čas (poskusno delo 6 me-
secev), delo v mladem, dinamičnem,
urejenem in sproščenem delovnem
okolju, redno in stimulativno plačilo
za opravljeno delo, možnost oseb-
nega in strokovnega razvoja. Prijave
zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar,
d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b,
2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu.
Več informacij na www.trgotur.si.

Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo iz-
obrazbe elektrotehnične smeri, 2
leti delovnih izkušenj na podob-
nih delovnih mestih, dobro znanje
angleščine, zelo dobro znanje MS
Office paketa, primerno strokovno
poznavanje področja elektrotehni-
ke. FBS Elektronik, d. o. o., Prešer-
nova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave
zbiramo do 7. 8. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Prevzemalec (m/ž) – več
oseb (Celje)
Iščete delo v dinamičnem timu?
Vas veseli delo z ljudmi? Imate iz-
kušnje iz prodaje ali celo s področja
sam svoj mojster? Bi želeli postati
del naše ekipe? Če ste na vprašanja
odgovorili pritrdilno, se prijavite na
prosto delovno mesto. Obi, d. o. o.,
Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 1. 8. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Proizvodni delavec (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Naloge: lažja proizvodna dela,
delo na žagi, razrez folij in pomoč
pri foliranju, delo v oddelku obde-
lave, delu v oddelku Koplast, upra-
vljanje mostnega dvigala in vožnja
viličarja … Isokon, d. o. o., Sloven-
ske Konjice, Industrijska cesta 16,
3210 Slovenske Konjice. Prijave zbi-
ramo do 30. 7. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
CNC-operater,
ključavničar (m/ž)
(Šempeter v Savinjski
dolini)
Pričakujemo V. oz. IV. stopnjo iz-
obrazbe tehnične ali druge ustrezne
smeri. Zaposlitev za določen čas z
možnostjo kasnejše zaposlitve za
nedoločen čas. SIP strojna industri-
ja, d. d., Juhartova 2, 3311 Šempeter
v Savinjski dolini. Prijave zbiramo
do 31. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Vodja računovodstva
in financ (m/ž)
(Podčetrtek)
Vaše naloge: izvajanje, vodenje,
organiziranje in nadzor dela v od-
delku, odgovornost za pravilno
izvajanje računovodskih del, eko-
nomsko, poslovno in finančno načr-
tovanje … Terme Olimia d.d., Zdra-
viliška cesta 24, 3254 Podčetrtek.
Prijave zbiramo do 13. 8. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Nastavljalec in operater
CNC-strojev (m/ž)
(Velenje)
Opis dela: upravljanje, nastavitev
in kontroliranje CNC-strojev, rezka-
nje, struženje, vrtanje, erodiranje
polizdelkov, orodij, priprav, naprav,
sklopov in drugih kovinskih delov
po tehnološkem postopku, rezkanje,
struženje oblik po 2D- in 3D-progra-
mih ter njihova korekcija, izdelava
programov za CNC-stroje 2D, 3D,
odprava napak in njihovo prepreče-
vanje. Fori Skupina, d. o. o., Prešer-
nova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave
zbiramo do 5. 8. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Komercialist za posle
s fizičnimi in pravnimi
osebami (m/ž) (Celje)
Vaše delo bo predvidoma obsega-
lo opravljanje plačilnega prometa
za fizične in pravne osebe, prodajo
bančnih in zavarovalnih produktov
v poslovni enoti, opravljanje blagaj-
niških poslov. Delavska hranilnica,
d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta
5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo
do 2. 8. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Rogla)
Pričakujemo IV. stopnjo gostin-
ske ali gastronomske smeri oziro-
ma delovne izkušnje na podobnih
delovnih mestih, pripravljenost za
timsko delo, motiviranost in ustvar-
jalnost … Unitur, d. o. o., Cesta na
Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbira-
mo do 15. 8. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
HW-inženir (razvojnik
strojne opreme)
(m/ž) (Celje ali Gornja
Radgona)
Vaši naloge in odgovornosti: raz-
vijanje strojne opreme v sodelova-
nju z razvojnimi ekipami kupcev,
načrtovanje digitalnih in analognih
elektronskih vezij. Elrad Electroni-
cs, d. o. o., Ljutomerska ulica 47,
9250 Gornja Radgona. Prijave zbi-
ramo do 4. 8. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Viličarist/skladiščnik
(m/ž) (Celje)
Delovne naloge: delo v skladišču
pri manipulaciji blaga, prevoz blaga
z viličarjem, paletna priprava komi-
sionov, nakladi in razkladi kamio-
nov … Inpos, d. o. o., Opekarniška
cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo
do 31. 7. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Oblikovalec kovin – v
končni montaži (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Pričakujemo III. stopnjo izobraz-
be strojništva in obdelave kovin ali
alternativno II., IV. stopnjo izobraz-
be, poznavanje delavniške doku-
mentacije, rokovanje s kovinskimi
materiali, zanesljivost, skrbnost,
sposobnost dela v skupini. Baumül-
ler Dravinja, d. o. o., Delavska cesta
10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave
zbiramo do 14. 8. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž)
(Topolšica)
Naloge: priprava toplih in hladnih
napitkov ter postrežba, pripravljal-
na dela v gostinskem obratu, čišče-
nje strežnega inventarja, pospra-
vljanje in ponovno serviranje miz.
Naravno zdravilišče Topolšica, d.
d., Topolšica 77, 3326 Topolšica.
Prijave zbiramo do 14. 8. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog (m/ž) za
podporo serijski
proizvodnji pri montaži
(Prebold)
Od vas pričakujemo najmanj IV.
stopnjo tehnične smeri strojništva,
elektrotehnike, mehatronike, naj-
manj 2 leti delovnih izkušenj na
enakem ali podobnem področju …
Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška
cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbi-
ramo do 31. 7. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Tehnik (m/ž) (Velenje)
Delo bo vključevalo predvsem
pomoč v razvojnem laboratoriju,
pripravo jedi po navodilih in stan-
dardih, termično obdelavo živil
(pečenje, kuhanje, kuhanje s paro,
mikrovalovne tehnike), ocenjevanje
in vrednotenje rezultatov v pane-
lu … Gorenje, d. o. o., Partizanska
cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbi-
ramo do 13. 8. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Skladiščni delavec (m/ž)
(Štore)
Opis delovnega mesta: lažja po-
možna dela, preprosta vzdrževalna
dela, upravljanje preprostih delov-
nih sredstev, čiščenje in urejanje
delovnega prostora, opravljanje
podobnih del. Kovintrade, medna-
rodna trgovina, d. d., Mariborska
7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do
13. 8. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 29, 22. julij 2021
Celjski nogometaši le delno razočarali svoje navijače
Naložba v svetlo prihodnost je
očitna
V petek se je začelo 31. slovensko prvenstvo za no-
gometaše. Uvodni tekmi, Bravo - Kalcer Radomlje in
Aluminij – Koper, sta se končali brez golov. Nato je
Tabor pripravil senzacijo;
Soboti premagali državne
so v gosteh dosegli tri gole,
dva, in slavili pomembno
DEAN ŠUSTER
Na misel mi je prišla tekma,
ko je Celje točno sedem let
nazaj vodil Simon Rožman.
Razlika le v denarju
Tudi leta 2014 so Celjani
tekmo uvodnega kroga igrali
18. julija, pričakali so moštvo
Zavrča. Zmagalo je z 1:0 in
domače občinstvo je po za-
dnjem sodnikovem pisku
priteklo do ograje. Toda plo-
skalo je in vzklikalo v znak
pohvale igri, ki so jo prikaza-
li varovanci trenerja Simona
Rožmana. Blaž Vrhovec, Be-
njamin Verbič, Valon Ahme-
di, Miha Zajc in ostali so po-
šteno nadigrali goste, toda ti
so zadeli, Celjani pa ne. Tudi
v drugem krogu so izgubili
brez doseženega gola. Potem
se je odprlo. Selekcijo je po-
magal sestaviti Darko Klarič,
idejna vodja sta bila Ambrož
Krajnc in Borut Arlič, mladi
trener Rožman se ni obota-
vljal in je fantom dejal: »V
napad, na glavo, na juriš!«
Ni veliko manjkalo in bi bili
prvaki. Z majhnim finančnim
vložkom in s kasnejšim viso-
kim zaslužkom. Zdaj je zgod-
ba podobna, le pri denarju se
razlikuje. A Valerij Kolotilo je
držal besedo. Napovedal je,
da bomo osupnili ob imenih
okrepitev. Morda so vlagate-
lji vložili celo »milijonček« za
odškodnine, toda izvedli so
naložbo za prihodnost. Iz-
datek se lahko hitro povrne;
Medveda, Zeca ali koga od
preostalih nogometnih »zve-
rin« (še posebej Begiča) lah-
ko prodaš za vsoto, ki pokrije
vse letošnje nakupe oziroma
odškodnine.
»V Celju bo vsem
težko«
Celjski nogometaši so se
predstavili v svetli luči. Oce-
nil jih je tudi nekdanji trener
Simon Rožman, ki je takoj
poudaril, da gre za nehva-
ležno vprašanje: »Nočem
ocenjevati naših nasprotni-
kov. Jasno je, da je prisoten
velik finančni vložek, zato so
tudi rezultatska pričakovanja
temu primerna. Za vse ekipe
bo gostovanje v Celju zelo
zahtevno. Domačini igrajo
zelo neposredno proti na-
sprotnim vratom.« Rožman
je čestital svojim igralcem
in dodal: »Bil je nespecifični
položaj, dvakratno ogreva-
nje. Bilo je podobno tekmi s
podaljškom dvakrat trideset
minut. Naša želja je bila pred-
vsem, da bi pokazali mental-
no moč, ki nam je je v prejšnji
sezoni primanjkovalo. Ko se
je igrišče izboljšalo, smo se
Sežanci so s 3:0 v Murski
prvake. Tudi Mariborčani
potem ko so najprej prejeli
zmago v Celju.
Obsežna fotoreportaža je
na straneh 34 in 35.
tudi mi. Med odmorom smo
se umirili in veliko bolje odi-
grali. Bil je velik preobrat za
veliko zmago. Zato se bomo
do četrtka lažje regenerirali.«
Rožman je namreč napovedal
današnjo evropsko tekmo.
Nujen test zrelosti
Rožman in trener Celja
Agron Šalja sta (ko je brez
kluba ostal Dušan Kosić)
najboljša govorca v naši ligi.
Ljubljančan se ni strinjal z
voditeljem novinarske konfe-
rence, da je bil Maribor bolj-
ši: »Bil je srečnejši. Prvič smo
igrali tekmo, kjer je sodnikom
pomagal sistem Var. Trikrat
je presojal in vsakič v korist
gostov. Ko smo jih nazadnje
premagali, smo mi imeli nekaj
sreče. Tokrat smo bili trikrat
premalo zbrani v obrambi in
Maribor je to izkoristil.« Imel
je občutek, da bi zmagali, če
ne bi prejeli gola v prvem pol-
času: »Bili smo boljši in škoda
je, da nismo dali še več golov.
Morali smo opraviti test zre-
losti. Napake moramo hitro
odpraviti.« Do jutri, ko bodo
odpotovali v Sežano in gosto-
vali pri vodilnem Taboru.
Var ni varal
Matjaž Rozman je prejel tri
gole, kljub temu da ni pogledo-
val na tribuno, čeprav je imel
razlog za to. Postavnega vratar-
ja Celja je bodrila prikupna (in
znana) mladenka. Težko mu je
očitati krivdo za kateregakoli
od prejetih zadetkov: »Škoda
za izgubljene točke. Kar glava
te zaboli ob opazovanju zapra-
vljenih priložnosti. Toda zabili
smo dvakrat, kar bi lahko bilo
dovolj. Namreč na domačem
igrišču si ne bi smeli privo-
ščiti, da nasprotnik doseže tri
zadetke.« Poudaril je, da so
številni mladi igralci že zrele
osebnosti, kar kažejo tako na
igrišču kot tudi drugje. »Žal
niso bili točkovno nagrajeni,
kar bi jim olajšalo delo pred
nadaljevanjem sezone.« Svoje
misli je dodal nekdanji kape-
tan Nogometnega kluba Celje,
zdaj vezist Maribora Blaž Vr-
hovec: »Ključni razlog za naš
preobrat je zagotovo preobraz-
ba igrišča. Z dolgimi podajami
si nismo ustvarili ničesar, saj
nam je v ospredju primanjko-
valo visokih igralcev. Ko smo
spustili žogo na tla, nam je igra
stekla.« Priznal je, da bi brez
Vara ostali brez Milca, ki je že
prejel rdeči karton, in bi verje-
tno tudi rezultatsko zaostajali,
Tamar Svetlin (pri žogi) in Jon Šporn (levo) sta dobro opravila svoje delo na sredini igrišča, čeprav smo v trenutkih, ko bi moštvo moralo »stopiti na žogo«,
pogrešali zlasti Žana Benedičiča, ki ima težave s kolenom.
saj je Sagrković že pokazal na
beli krogec. Toda po ogledu
posnetka je spremenil odlo-
čitev. Milec, ki je (pravilno)
preprečil gol Tjašu Begiću, je
ostal v igri, najstrožje kazni ni
bilo. Zavedati se je treba tudi,
da bi Sagrković, če ne bi imel
Vara, vsaj premislil za sekun-
do, preden bi zažvižgal. Var je
kot … Težko je z njim, a brez
njega je še težje.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Celje (4-3-3): Rozman –
Flis, Mittendorfer, Zaletel,
Brecl – Šporn, Svetlin, Vrba-
nec – Begić, Medved, Božić.
Igrali so še Kuzmanović, So-
kler, Jakobsen, Žižek.


Agron Šalja: »Bili smo boljši in škoda je, da nismo dali
še več golov. Morali smo opraviti test zrelosti.«
Simon Rožman: »Naša želja je bila predvsem, da bi pokazali
mentalno moč, ki nam je je v prejšnji sezoni primanjkovalo.«
Alem Toskić
Brez sreče tudi pri
žrebu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo evropsko pot
začeli v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo. Pomerili
se bodo z danskim Gog Gudmejem.
Prva tekma bo 28. avgusta v Celju. Tudi Trebanjci se
bodo pomerili z Danci, z moštvom Holstebro. Trener
Celjanov Alem Toskić se je takole odzval: »Dobili smo
zelo močnega nasprotnika. Ekipa je sestavljena iz repre-
zentantov Danske, Norveške, Švedske in Islandije in ima
zelo visoke ambicije v državnem prvenstvu, pa tudi v
evropskem tekmovanju, v katerem jih je lani le korak ločil
od zaključnega turnirja. Po moči so iz prvega bobna vse-
kakor vsaj druga najmočnejša ekipa, poleg Rhein Neckar
Löwna, ki si ga iz tega vidika gotovo nismo želeli. Vendar
še bolj sem prepričan, da si tudi oni niso želeli nas. Do
prve tekme je še veliko časa. Vsak ima svoje možnosti in
gotovo bomo mi naredili vse, da napredujemo v naslednji
krog kvalifikacij.«
DŠ, foto: RK CPL
Št. 29, 22. julij 2021
ŠPORT
19
Tina Šutej je navkljub težavam z ahilovo tetivo odlično pripravljena. Foto: SHERPA
Trener Milan Kranjc verjame, da lahko Tina Šutej uresniči sanje
»Za Tinino medaljo bo
nujen osebni rekord«
Nekdanji atlet celjskega Kladivarja, nato dolga leta
uspešen trener Milan Kranjc je bil optimistično raz-
položen, preden sta (včeraj) s Tino Šutej odpotovala
v Tokio. Kranjc je v vlogi trenerja sodeloval pri osvo-
jitvah zadnjih dveh slovenskih članskih medalj na
velikih tekmovanjih.
Tina Trstenjak in
Žiga Dimec?
Je že tako, da se najprej ozremo h kandidatinjam
in kandidatom za kolajne. Košarkarji bodo na igrah
nastopili prvič, a zato nimajo prav nič manj mo-
žnosti, da razveselijo ljudstvo. Med dvanajsterico
izbrancev je tudi Šempetran Žiga Dimec, evropski
prvak leta 2017.
V deželi juda bosta dve varovanki trenerja Marjana
Fabjana. Iz njegovega tabora v zadnjih mesecih ni bilo
niti glasu. Tina Trstenjak je kar pet let nosila zlat napis
na hrbtu svojega kimona, branila bo naslov olimpijske
prvakinje iz Tokia. Zavedati se mora, da bi bilo tudi
morebitno tretje mesto ogromen uspeh. To je v Braziliji
uspelo Ani Velenšek, ki se je nato preselila v najvišjo
kategorijo, da bi odprla prostor svoji sestri. Ana bo v
Tokiu branila bron, Klara Apotekar pa je pred dvema
mesecema postala mamica. Poleg Šutejeve bosta barve
celjskega Kladivarja zastopala še Luka Janežič v teku na
400 metrov in Klara Lukan na 5.000 metrov. Na 100 in
200 metrov bo tekla Mozirjanka Maja Mihalinec Zidar,
na 400 metrov članica AK Velenje Anita Horvat.
DŠ
DEAN ŠUSTER
Leta 2016 je Robert Renner
na evropskem prvenstvu v
Amsterdamu senzacionalno
osvojil bronasto kolajno v sko-
ku s palico. Letos je bila Tina
Šutej druga na evropskem dvo-
ranskem prvenstvu v Torunu.
Olimpijske igre bodo na vr-
sti po olimpijadi, ki je prvič
trajala pet let. Posebne bodo
tudi zaradi drugih razlogov:
strogi ukrepi, nenehna pre-
verjanja, odsotnost gledal-
cev …
Najprej nas bodo nastanili v
pripravljalnem kampu v pred-
mestju Tokia. Tam bova vadila
nekaj časa, tri dni pred kvalifi-
kacijami bo sledila nastanitev
v olimpijski vasi. Kvalifikacije
bodo 2. avgusta. Prav nič me
ne čudi, da bodo ukrepi zelo
strogi. V ponedeljek in torek
sva opravila PCR-test. Izid sva
vnesla v posebno aplikacijo,
ki so jo določili Japonci. Imeli
bodo popoln nadzor. Celoten
protokol je nujen, toda zdi se
mi, da se je tekmovanje že
zdavnaj začelo. Kdor bo na-
por in stres bolje prenesel, bo
bolj miren in bo z več energije
prišel na tekmo.
Kaj se je nesrečnega pripe-
tilo Tini?
Ni skrivnost, da ima že dva
meseca težave z bolečinami
v ahilovi tetivi desne noge.
Njena odrivna noga je sicer
leva. Poškodba je kronična,
vleče se že od prejšnjih olim-
pijskih iger. Ob večjih napo-
rih težave privrejo na plan.
Tri dni je bila na terapiji v
Čatežu pri reprezentančnem
fizioterapevtu Khalidu Nasi-
fu. Od tam se je odpravila na
tekmo v Novo mesto. Tam je
preskočila štiri metre in pol.
Na višini 4,60 metra je bila tri-
krat neuspešna, a so ji sodniki
dovolili četrti poskus. Strinjal
sem se s Tinino željo. Uspel ji
je lep, celo navdihujoč skok.
Letvico je nato postavila na
višino 4,70 metra. Prehitro je
začela drugi del skoka in se
z nogami zataknila na letvici,
ki je vztrajala na stojalu. Tino
je obrnilo in je strmoglavila z
glavo navzdol. Padla je na rob
blazine, pristala je na vratu,
tudi na plečih. Zastal nam je
dih. Kmalu je nakazala, da je
z njo bolj ali manj vse v redu.
Bolečine v vratu niso izginile
nekaj dni. V tej disciplini tovr-
stni dogodki niso nenavadni.
Tina odkrito izraža željo po
osvojitvi olimpijske medalje.
Kaj na to pravite vi?
V Riu je bila edina iz sloven-
ske atletske reprezentance, ki
se je uvrstila v finale. Razu-
mljivo je imela pred seboj nov
cilj, storiti želi korak naprej.
Želja po osvojitvi kolajne je
postala še izrazitejša po uspe-
hu na evropskem dvoranskem
prvenstvu, kjer je postala pod-
prvakinja. Športnik mora ime-
ti visok cilj. Vsak, ki v atletiki
doseže rezultatsko olimpijsko
normo, torej ne po posebnem
točkovanju, je vrhunski špor-
tnik in je obenem kandidat
za odličje. Tina je normo za
Tokio prvič izpolnila že leta
Iz Toruna sta se Milan Kranjc in Tina Šutej vrnila nasmejana. Se bosta tudi
iz Tokia? Foto: Andraž Purg – GrupA
Prvenec Konjičanke
Zidanškove
Teniška igralka Tamara Zidanšek je v finalu turnirja se-
rije WTA 250 v Lozani premagala Francozinjo Claro Burel
s 4:6, 7:6 in 6:1 ter prvič v karieri osvojila turnir WTA.
Na turnirju v Švici, kjer je nagradni sklad znašal 199.030 evrov,
je bila Zidanškova prva nosilka. Finalni obračun je dobila po
dveh urah in štirih minutah. Polfinalistka letošnjega odprtega
prvenstva Francije je po zmagi v Lozani na lestvici WTA s 50. na-
predovala na 37. mesto in je najvišje uvrščena med Slovenkami.
»Polfinale Rolanda Garrosa mi je pokazal, da je moja igra dovolj
dobra, da se lahko merim z najboljšimi,« je zatrdila Zidanškova,
ki se bo podala v lov za dosežkom Velenjčanke Katarine Srebo-
tnik. Ta se je 7. avgusta 2006 prebila na 20. mesto.
DŠ
2019 v Varaždinu. Norma za
Rio je bila 4,50 metra, za Tokio
je bila kar za dvajset centime-
trov višja.
Njen osebni rekord je 4,75
metra, letos je preskočila cen-
timeter manj. Bi ponovitev
osebnega rekorda zadostova-
la za preboj na zmagovalni
oder?
Menim, da ne. Treba bo pre-
skočiti 4,85 metra.
Je tega sposobna?
Je, je.
Je to dokazala na treningu?
Ne, a je pred mitingom v No-
vem mestu zlahka preskočila
4,70 metra, ko je bila kar pre-
cej nad letvico. Vsekakor zna
odlično skočiti.
Skok s palico je disciplina,
kjer se je v kvalifikacijah na
velikih tekmovanjih opeklo
že precej favoritov oziroma
kandidatov za visoka me-
sta …
Drži, kvalifikacije bodo ve-
lik izziv. Treba jih je prebroditi,
potem je v finalu možno vse.
Če pustiva Tino ob strani
– na katere tri tekmovalke
bi stavili, da bodo uvrščene
najvišje?
Po spremljanju rezultatov
na tekmah in ogledih skokov
v diamantni ligi sta zame v
ospredju dve tekmovalki,
Američanka Katie Nageotte in
takoj za njo Rusinja Anželika
Sidorova. Za tretje mesto se ne
bi mogel odločiti, kandidatinj
je več. Tretji letošnji rezultat
na svetu ima sicer Angležinja
Holly Bradshaw, a je zelo ne-
stanovitna. Torej, po mojem
mnenju Nageotte in Sidorova
izstopata, za tretje mesto se bo
vnel srdit boj …
Najboljši od
Slovencev
Član Atletskega društva Kladivar Vid Botolin je nastopil
na evropskem prvenstvu do 20 let v Tallinnu.
V taktičnem finalu teka na 3.000 metrov je s časom 8:22,15
osvojil šesto mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev na
tekmovanju. Botolin je na prvenstvo sicer prišel z najboljših
letošnjim rezultatom.
DŠ
Madžarke najboljše,
naše najslabše
Slovenska ženska rokometna reprezentanca do 19 let je
evropsko prvenstvo v Celju končala na zadnjem, petnaj-
stem mestu, kajti Portugalk ni bilo.
Slovenke so izgubile vseh pet tekem, z Dankami z 31:17,
z Nemkami z 29:24 in s Švicarkami s 36:22, v nadaljevanju
prvenstva pa še s Slovakinjami z 31:23 in za zaključek še z
Avstrijkami s 27:25. Zlato medalje so osvojile Madžarke, druge
so bile Rusinje, tretje pa Francozinje.
DŠ
20
MALI OGLASI / INFORMACIdmnlLbjiera.nma
karjevega doma.
nŠat. s2to9p, 2aj2o. jPuelijro20L2o1
VOZILA
PRODAM
GOLF karavan 1,9 SDI, letnik 1999, drugi
lastnik, ohranjen, prodam. Telefon 041
751-991.	590
Naložite si aplikacijo in nas
spremljajte, kjerkoli ste.

DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim.
Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-
286.	p
TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031
832-520.	630
KUPIM

ODDAM
HLADILNIK brezplačno oddam. Telefon 041
205-536.	629




ŽIVALI
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in
grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PRAŠIČE vzreje, različnih tež in izločene svi-
nje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Možna dostava. Andrejeva kmetija iz
Jazbin, telefon 031 509-061.	610

PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača
hrana, možna dostava, prodam. Telefon
031 311-476.	p
KOKOŠI jarkice, stare 18 tednov, prodam.
Kupiš 10 jarkic – petelin zastonj. Možna
dostava. Telefon 070 859-446. p
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam.
Telefon 031 896-094.	633
TELICO simentalko, staro 6 mesecev, težko
170 kg, prodam. Telefon 041 222-762.
637
BIKCA pasme limuzin, starega 3 mesece,
prodam. Telefon (03) 5777-360. 638
TELICO simentalko, težko 250 kg, staro 7
mesecev, prodam za 630 EUR. Telefon
041 914-286.	643
TELICO simentalko, težko 180 kg, prodam.
Telefon 041 213-766.	644
TELICO simentalko, staro 2 leti, brejo 8 mese-
cev in pol, prodam. Telefon 031 783-799.
647
TELICE križanke, za nadaljnjo rejo ali zakol,
prodam. Telefon 030 693-866. p
TELIČKE simentalke, pašne, težke približno
200 kg, prodam. Telefon 040 568-707. p



PRODAM
JEČMEN, koruzo ter kocke slame in sena
prodam. Telefon 031 870-161.	628
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon
041 720-499.	p
OSTALO
PRODAM
ZAJCE za zakol ali rejo in vitel Tajfun, 4,5 t,
za 760 EUR, prodam. Telefon 031 826-
782.	632
PUJSKE različnih velikosti prodam. Prodam
tudi ječmen. Telefon 041 916-939. 641
JARKICE, kokoši, mlade, za začetek nesnosti
prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v
Savinjski dolini ter dnevno sveža jajca in
kakovostne krmne mešanice za perutnino.
Sprejemamo naročila za piščance pitance.
Telefon (03) 700-1446.	p
Poroke
Celje
Poročili so se: Mirela BE-
GOVIĆ in Miralem ALIBE-
GOVIĆ, oba iz Celja, Jerneja
LILIJA iz Vojnika in Klemen
BATIČ iz Mislinje.
Žalec
Poročili so se: Mojca ČRE-
TNIK in Mitja LUBEJ, oba iz
Slovenske Bistrice, Tjaša TA-
USES in Marko KARBA, oba
iz Londona, Eva SVATINA in
Luka ŠOŠIĆ, oba iz Maribora,
Suzana ČUK in Mitja ZAGO-
RIČNIK, oba iz Polzele.
Laško
Poročila sta se: Nina PA-
JENK in Dejan FERME, oba
iz Zgornje Rečice.
Velenje
Poročili so se: Sara KRA-
MAR in Urban FUŽIR, oba iz
Lepe Njive, Maja ZAGRADI-
ŠNIK in Robert KRUMPAČ-
NIK, oba iz Gornjega Grada,
Brigita ANCLIN in Nikolaj
VIHAR, oba iz Podgorja, Lara
ROSINA in Andrej VREČER,
oba iz Otemne, Jasna ZEBEC
iz Šalovcev in Luka MANCINI
iz Celja, Dijana SINANOVIĆ
in Ervin PEZIĆ, oba iz Vele-
nja, Ivana VOJINOVIĆ iz Črne
gore in Žarko MILINKOVIĆ iz
Velenja.

V PRODAJI
pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
gorišča. Da bo vse tiptop
in boste kot kralji žara
kar najbolje poskrbeli za
svoje goste, v najno-
ko primerno uredite
tudi zeleni kotiček,
v katerem se bo
vse vrtelo okrog
našega žara.
vejši izdaji revije Rože
in vrt / Zeleni raj
preberite, kako lah-
vici preprostega vrtnega
NE SPREGLEJTE!
Tipitopi zeleni kotiček
ZA KRALJE IN KRALJICE ŽARA
Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasičnem
plinskem žaru, na vedno bolj priljubljenih keramičnih žarih
ali pa enostavno na žerja-
Revijo Rože in vrt/ Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov
za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave,
za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.





xka Ppios2t0o0lsk)g,,, Pgeter
2Šn5ts-.0k25i59b., o2Šr28c.2ijulij i2n0Ž2a1
I NaFO aRaMA C I-JE
21
Tvoja ljubezen in dobrota
ostajata vedno z nami.
V naših srcih večno boš živela.
V SPOMIN
dragi mami
n2M406321 ARIJI DOBERŠENEdawKaorbd
elefon
2468	s Planine pri Sevnici tedne. To
(22. 4. 1924 – 21. 7. 2020) poročno n
Mineva leto žalosti, odkar je odšla k Bogu v Svaeočniri sdeo Rmo.
Še vedno je slišen njen poslednji spev: Marija, pomagaj
nam sleherni čas …
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Hčerki Nada in Milena z družinama
p
šoVvs,i jbeo mbiol ae nvk rat zaspali,
orevmmoir uS lpoo-čivali vsi,
mbevnhkišoor aočke tovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite …
prav (tAis. tMi, . kSilomšek)
n Rok PZileAtiHč)V, ALA
Oboboaleč,i izguabi naše mame,
stare mame, sestre, tete, tašče
MARIJE REČNIK
iz Razgorja
(1935 – 2021)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen pogreb in
sveto mašo, hvala pevcu za odpete pesmi, pogrebi službi
za sočutno pomoč pri pripravi pogreba in molivki za vse
molitve.
Zahvala bratu in sestram za obiske na njenem domu v
času bolezni ter posebna zahvala vsem sosedom in pri-
jateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Mama, ohranili te bomo v lepem spominu!
Žalujoči: vsi njeni
p
Umrla je draga mama
LJUDMILA
BURAZER
z Otoka 8 v Celju
(1931 – 2021)
Od drage pokojnice smo se poslovili v sredo, 21. julija
2021, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Za pomoč se iskreno zahvaljujemo Policijski postaji Celje.
Žalujoči: sinova Srečko in Zoran ter njeni prijatelji
645


Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja,
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
uZ. dTealej fsoen s0p5o1č3ij9,3i-zmučeno srce,
zdaj se spo2či4jt6e0, zdelane roke.
rabo Zinaperttnea jssot ruatc rujene oči,
leele mfono0ja3 1d7r5o6b7n8a3 lučka še brli …
(S. Mak.arovič)
ederevo, 9 KwZ, raAblHjenVo ALA
zono in dva dimniška
.OTeblefboon l0e3č1i 2i7z6g-0u8b6i. dragega moža,
ata, d2e4d4ij3a in brata
l (OSnb LCKhUAReILsNVOilol BjeK,etuadAi cizhze)mAeljskHe cisteTrne, IKA
na obali CkhupeismiilzinpPizrečeršpžnaiimvcl.ejTa3etl0eaf, oŠmne0en5dt1j eu4nr91e-
seemisbknreon: oslzaavhev.naljburjietmanosvksiepmissaotreoldj 2nI4ai7kn4om, prijateljem,
seodsiel dpooml,a sotndelmavrcoem,aznnua,nvcedmraimn idirguršatvom za sprem-
smtvoponda znvjeegzodvai mzaid/njai rptomti,riezžraž. eno pisno in ustno so-
žalje, darovane sveče, cvetje, svete m(aPšZe )in darove za po-
trebe cerkve. Hvala PGD Šentjur za organizacijo pogreba,
gospodu Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred
in govornici gospe Martini Režek.
Zahvaljujemo se ZD Šentjur, posebej dr. Goranu Šiljegu
za vso podporo in dolgoletno zdravljenje v času njegove
bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
640
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je …
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
drage žene, mame,
babice in prababice
ZOFIJE ZUPANC
iz Celja
(9. 8. 1941 – 5. 7. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter
podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ji izkazali
spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju
enote intenzivne terapije in pljučnega oddelka Bolnišnice
Topolšica, ki je v zadnjih dneh življenja zanjo zelo lepo
skrbelo.
Žalujoči: vsi njeni
642
ZAHVALA
Ob slovesu od našega očeta,
dedka in pradedka
IVANA
TRUPEJA
iz Laške vasi 21, Jurklošter
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Naj počiva v miru!
Vsi njegovi
631
Smrti
Celje
Umrli so: Terezija Cvet-
ka VODEB s Polzele, 79 let,
Emilija HRASTNIK iz Celja,
80 let, Damir JAZBEC iz Ce-
lja, 58 let, Vladimir STIŠO-
VIČ iz Celja, 83 let, Bogomil
JAZBINŠEK iz Celja, 72 let,
Milena IZLAKAR iz Celja, 82
let, Marija KOŠTOMAJ iz Ce-
lja, 84 let, Nada GORJANC iz
Ljubečne, 99 let, Ivan REHAR
iz Vinske Gorice, 79 let, Milan
PODBREŽNIK iz Luč, 73 let,
Jakob BEDRAČ iz Velenja, 84
let, Mihael ZAPUŠEK iz Zabu-
kovice, 75 let, Miran BLAGO-
TINŠEK s Polzele, 66 let, Mi-
lan REBERNIK iz Andraža nad
Polzelo, 69 let, Mihaela BREJC
iz Žalca, 94 let, Olga KUGLER
iz Galicije, 83 let, Marjan GAJ-
ŠEK iz Vrbnega, 75 let, Berta
MLINARIČ iz Javorja, 80 let,
Ivanka GROFELNIK iz Štor,
53 let, Marija GOROPEVŠEK
iz Šmartnega ob Paki, 78 let,
Frančišek KRANJC iz Plani-
ne pri Sevnici, 75 let, Ljiljana
ALEKSIĆ iz Celja, 66 let, Milan
KOŠTRIC iz Pečovnika, 71 let,
Jožef CEPUŠ iz Celja, 96 let,
Stanislav GOTAR iz Spodnje
Rečice, 94 let.
Šentjur
Umrli so: Marija KORENJAK
iz Lokarij, 90 let, Albina SLU-
GA iz Zagaja pri Ponikvi, 81 let,
Katarina MUHA iz Vrbnega, 77
let, Jožef TOMBAC iz Celja, 90
let, Frančišek GOBEC iz Stopč,
100 let, Albina SLUGA iz Zaga-
ja pri Ponikvi, 81 let.
Žalec
Umrli so: Ivan KELNER iz
Brnice, 72 let, Anton Milivoj
PIPAN iz Žalca, 92 let, Ivana
PETROVEC iz Zabukovice,
85 let.
Laško
Umrla je: Marija BLATNIK
iz Vrha nad Laškim, 77 let.
Nasmešek tvoj
nikoli v nas ne bo zbledel,
tvoj obraz v spominu
nam večno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene,
mame, babice, tašče in sestre
KATARINE MUHA
iz Vrbnega pri Šentjurju
(20. 5. 1944–15. 7. 2021)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem
za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, maše in sveče.
Hvala pogrebni službi Zagajšek in gospodu župniku za
opravljen obred. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franci, hči Marinka z družino ter
ostalo sorodstvo
650
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim.
Sem v pomladni sapi vetra,
v zimskem snegu se iskrim,
sem sončni žarek v žitnem polju
in dežna kaplja na jesen.
Sem zjutraj ptica v mirnem letu,
zvečer kot zvezda zažarim.
Prosim, ne jokajte na mojem grobu,
nisem tam, ne spim.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta, brata
in prijatelja
RUDOLFA KODRIČA
iz Razlagove ulice 2 v Celju
(27. 3. 1954- 29. 6. 2021)
bi se radi zahvalili vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala gospodu župniku iz cerkve sv. Danijela za
opravljen pogreb in sveto mašo. Hvala pevcem skupine Eros,
ki ste ga z lepimi pesmimi pospremili k njegovemu počitku.
Hvala tudi zaposlenim v Domu sv. Jožef, v katerem je bival
svoja zadnja leta.
Iskrena hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste ga
imeli radi in se ga boste spominjali ter ga obiskovali na nje-
govem grobu.
Žalujoči: žena Jožica, sin Matjaž z Nevenko, vnuka Luka in
Jaka, brat Stanko, sestra Hermina in sestra Ida z družinami
p
Če usoda sen vznemirja,
je čas tisti, ki pomirja,
da življenje gre naprej
brez grenkobe, kot poprej.
(S. Gotar)
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubljeni oče, dedi, pradedi,
tast, svak in stric
STANKO GOTAR
iz Spodnje Rečice pri Laškem
(1. 7. 1927 – 8. 7. 2021)
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega Tatija
pospremili k njegovemu večnemu počitku.
Hvala za izražena sožalja, stiske rok, cvetje, sveče in da-
rovane maše. Hvala osebju ZD Laško, bolnišnice Celje,
Komunali Laško, gospodu župniku, pevcem, trobentaču
in govornici.
Vsem še enkrat prisrčna in iskrena hvala.
Ohranite ga v lepem spominu – takšnega, kot je bil!
Dragi Tati, zelo te bomo pogrešali!
Žalujoča: sin Marjan in hči Stanka z družinama
L 51
Velenje
Umrli so: Roza BRGLEZ
iz Radmirja, 84 let, Helena
JERŠE iz Bočne, 87 let, Janez
VOLOVLEK iz Primoža pri
Ljubnem, 93 let, Jože TER-
BOVŠEK iz Okonine, 72 let,
Marija KRAMER iz Konjskega
Vrha, 88 let, Valentin NOVAK
iz Velenja, 85 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 29, 22. julij 2021
KINO
CINEPLEXX
Spored od 22. 7. do 28. 7.
Črna vdova – akcijski, pustolo-
vski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 15.50, 17.50, 20.20
Hitri in drzni 9 – akcijski, pu-
stolovski
četrtek, torek:17.30, 19.00, 20.40
petek: 17.30, 19.00, 20.40, 21.50
sobota: 14.40, 17.30, 19.00,
20.40, 21.50
nedelja: 14.40, 17.30, 19.00, 20.40
Uroš in Tjaša »švercala«
iz Zanzibarja
Člana dua Uroš in Tjaša sta
se minuli teden ustavila tudi
na Radiu Celje v Jutranjem
ritmu z Evo in Boštjanom. V
šali sta razkrila, da sta z za-
dnjega potovanja na Zanzibar
»prešvercala« nekoga … Tja
sta odšla dva, vrnili so se trije
in Tjaša in Uroš pričakujeta
svojo prvo hčer konec novem-
bra.
Eva je sicer opomnila, da je
bilo njuno potovanje na Zan-
Uroš se ni odzval na Boštjanovo provokativno vprašanje, kakšne ženske so Zanzibarke – kot je povedal, je do zdaj
povsod po svetu našel lepoto v ljudeh.
sreda: 17.30, 20.40
Hollywoodska prevara – akcij-
ski, komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 20.30
sobota, nedelja: 14.15, 20.30
Križarjenje skozi džunglo – pu-
stolovski, družinski
sreda: 19.00
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:
15.40, 17.40
sobota, nedelja: 13.40, 14.30,
15.40, 17.40
Ledena cesta – triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.10
zibar plodno tako in drugače.
Ne le da zdaj pod Tjašinim sr-
cem bije še eno srce, ampak
sta tam kar z akcijsko kamero
posnela še videospot za pesem
Naj ti bo lepo, v katerem sode-
lujejo tudi lokalni prebivalci
Zanzibarja.
V svoji pesmi nas Uroš in
Tjaša opominjata, da nas v
tem trenutku večina nima pra-
vih težav, ampak se moramo le
spomniti, da je za pravo srečo
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda:
16.00, 17.00, 18.00
sobota, nedelja: 14.00, 15.00,
16.00, 17.00, 18.00
Priklicano zlo 3: Kriv je satan
– grozljivka
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.50
Snake Eyes – akcijski, pustolo-
vski
četrtek, nedelja, torek, sreda:
18.30, 20.00
petek, sobota: 18.30, 20.00, 22.00
Space jam: Nova legenda – ani-
mirana pustolovščina
treba malo. In tisto malo je tre-
ba znati ceniti.
Tjaša je sicer pred časom
javno spregovorila tudi o smr-
ti svoje mame in splavu ter o
družbenih pritiskih, pričakova-
njih, neprimernih vprašanjih
in obnašanju okolice. Glede na
težke trenutke, ki so za njima
in del njiju, jima celotna ekipa
Radia Celje toliko bolj glasno in
iskreno iz srca kliče: »Naj vama
bo resnično lepo!«
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 15.30, 16.30, 18.20,
19.40
Tiho mesto 2 – grozljivka, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 16.20
Varuj mi ženo – akcijski, kome-
dija, kriminalni
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.50
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
ČETRTEK
20.00 Snake Eyes – akcijski, pu-
stolovski
PETEK
9.00 Space jam: Nova legenda –
animirani, pustolovski sinh.
TOREK
20.00 Hollywoodska prevara –
akcijska komedija
K
PETEK
20.00 Očiščenje za vedno – ak-
cijska srhljivka
SOBOTA
20.00 Hollywoodska prevara –
akcijska komedija
NEDELJA
16.00 Luka – animirana komična
avantura; sinh.
20.00 Dežela nomadov – drama
Ploščad pri Domu kulture Vele-
nje: Zvezde pod zvezdami (brez-
plačno)
PONEDELJEK
21.30 Carmine Street Guitars –
glasbeni dokumentarec
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 22. 7.
18.00 Kulturni center Rogaška
Slatina, avla
Snovna kulturna
dediščina
odprtje fotografske
razstave; vstop prost
19.00 Galerija Velenje
Slike
odprtje razstave Tjaše
Rener
20.00 Letno gledališče Limberk
Griže
Big Foot Mama
koncert
PETEK, 23. 7.
17.00 Dvorana Kulturnega centra
Rogaška Slatina
Osrednja prireditev ob
prazniku Občine Rogaška
Slatina in podelitev
občinskih priznanj
18.00 Kulturni dom Ponikva
Blaž Kocen – velik
didaktik in kartograf
brez licence
Filatelistična razstava ter
razstava izdelkov učencev
OŠ Blaža Kocena Ponikva
Kocen z nami – svet na
dlani
21.00 Šlandrov trg Žalec
Skupina Jani Šepetavc
Quartet
koncert
SOBOTA, 24. 7.
10.00 Travnik pri Domu kulture
Velenje
Sobotne lutkarije: O
majhni Anici
lutkovna predstava
Lutkovnega gledališča
Velenje; v primeru slabega
vremena v Domu kulture
Velenje
20.00 Velenjski grad, atrij
Violinissimo
Mladinski komorni
godalni orkester, Nemčija;
v primeru slabega vremena
bo koncert v Domu kulture
Velenje
NEDELJA, 25. 7.
18.00 Dvorec Novo Celje
V obdobju svetlobe
voden ogled po razstavi s
kustosinjo Alenko Domjan
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
»Župljani, župljanom«
koncert iz sklopa Večeri
v atriju, z vami bodo:
Andreja Zakonjšek Krt,
Primož Krt, Ivo Umek,
Danijel Pšeničnik, Miha
Plevčak, Janže Kenda in
drugi; vstop prost
20.30 Ploščad pri Domu kulture
Velenje
Jani Šepetavec kvartet
koncert Mozzajik Summer
Festivala, vstop prost; v
primeru slabega vremena
bo koncert prestavljen
TOREK, 27. 7.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu
kulture Velenje
Torkove igrarije: Plesna
šola Spin
rajanje s plesno šolo Spin
in Mojco Robič, na obisku
bosta dolgonogi pajek Gogi
ter navihana in poskočna
žabica Justa; v primeru
slabega vremena igrarije
odpadejo
19.00 Na vrtu Knjižnice Laško
Predstavitev knjige in
krajši koncert Mance
Izmajlove
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
SREDA, 28. 7.
20.30 Ploščad pri Domu kulture
Velenje
K. J. Š. Z kvartet
koncert Mozzajik Summer
Festivala, vstop prost; v
primeru slabega vremena
v Max klubu Velenje
Poletje v Celju
ČETRTEK, 22. 7.
10.30 Tehnopark Celje
Delavnica: Izdelaj svoj
solarni avtomobilček
prijave na spletni strani
Tehnoparka
15.30 Tehnopark Celje
Tehno robo tečaj
(legorobotika)
prijave na spletni strani
Tehnoparka
20.30 Vodni stolp
Koncert: Tango kvintet
Gamma
zasedba: violinistka
Anja Čretnik Videmšek,
akordeonist Mihael
Strniša, kitarist Aljaž
Cvirn, kontrabasist Miha
Firšt in pianist Gregor
Deleja
PETEK, 23. 7.
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Počitniško druženje v
Hermanovem brlogu
vodeni ogled razstave
Hermanov bonton in
ustvarjalnica Tiste štiri
besede
20.30 Vodni stolp
Koncert: Lačni Franz
zasedba: Zoran Predin
(vokal), Anej Kočevar
(bas), Luka Čadež
(bobni), Boštjan Artiček
(klaviature) in Tine Čas
(kitara)
21.00 Mestna kavarna Metropol
Anabel acoustic – večer z
Vokal BK Studiem
koncert
SOBOTA, 24. 7.
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
v viteškem taboru
se lahko pomerite z
vitezom v lokostrelstvu
ali mečevanju, klepetate
z grajsko damo in
prisluhnete šalam grajskih
glumačev, tudi v nedeljo
ob istem času; v primeru
slabega vremena odpade
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 22. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 23. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 24. julij
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 25. julij
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
26. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 27. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 28. julij
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 29, 22. julij 2021
NAPOVEDNIK
23
16.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
21.00 Mestna kavarna Metropol
Koncert: Duet The
Singing Cats
kitarist Boštjan Pertinač in
vokalistka Maja Predatoria
NEDELJA, 25. 7.
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Knežji dvor
Celeia – mesto pod
mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Drevesna hiša Celje
Zvočna kopel
zvočna kopel pod
krošnjami dreves mestnega
gozda; v primeru slabega
vremena odpade
SREDA, 28. 7.
7.30 Tehnopark Celje
Počitniška doživetja v
Tehnoparku, 5. termin
varstvo za otroke od 8. do
11. leta; prijave na spletni
strani Tehnoparka
10.00 Knjižnica Velenje
Zabava s kužki
obisk kužkov s svojimi
vodniki
10.00 in 12.00 Tehnopark Celje
Soba pobega Gimnazije
Lava
»escape room« prvošolke
Ane
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica hologram:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za 5. do 9. razred OŠ;
prijave na spletni strani
Tehnoparka
16.00 Tehnopark Celje
Cele kuha: Divja
kulinarika s Karmen
Gajšek
kulinarična delavnica z
nabiralniškimi sprehodi
pod vodstvom nabiralke
Karmen Gajšek
Ostale prireditve
ČETRTEK, 22. 7.
15.00 Knjižnica Podčetrtek
Ustvarjalna delavnica za
otroke
vstop prost
PETEK, 23. 7.
16.00 eMCe plac Mladinski
center Velenje, Letni kino
Hip hop Breezz: Tadi
Tada
predstavitev albuma King
Kong z gosti
18.00 Zbirno mesto: kip Ženska
na konju, Mestni trg
Slovenske Konjice
Sprehod po Slovenskih
Konjicah: Konji(ce)
spregovorijo
sprehodi z legendami,
prijave na spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com (Sprehodi z
Legendami)
22.00 Mladinski center
Dravinjske doline
3: RMA
koncert
SOBOTA, 24. 7.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
9.00 Zbirno mesto: Športni park
Šmarje pri Jelšah
Sprehod v Šmarju pri
Jelšah: Pravljično Šmarje
sprehodi z legendami,
prijave ne spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com (Sprehodi z
Legendami)
10.00 do 12.00 Vista Velenje
Mastodont na obisku
nepozaben spomin
na srečanje z daljno
preteklostjo, počitniška
delavnica
10.00 do 12.00 TIC Slovenske
Konjice
Slovenske Konjice, v
objemu žlahtnih zgodb
brezplačni vodeni ogledi;
prijave: info@tickonjice.si
18.30 Zbirno mesto: Športni
park Šmarje pri Jelšah
Jelšingradu z ljubeznijo
sprehodi z legendami,
prijave ne spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com (Sprehodi z
Legendami)
22.00 Mladinski center
Dravinjske doline
Emkej
koncert
NEDELJA, 25. 7.
9.00 Zbirno mesto: kip Ženska
na konju, Mestni trg
Slovenske Konjice
Sprehod po Slovenskih
Konjicah: Konji(ce)
spregovorijo
sprehodi z legendami,
prijave na spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com (Sprehodi z
Legendami)
10.00 do 18.00 Vista, Vila Čira-
čara Velenje
Gusarski akvarij ribic
ustvarjalnica in ogled
Pikine vile; vstop prost
10.30 Pri cerkvi sv. Petra Bistrica
ob Sotli, na jasi
Partir en livre – Sprehod
v knjige z Mašo Jazbec
predstava in ustvarjalnica
za male in velike otroke,
vstop prost; v primeru
slabega vremena na
Kozolcu pri občini
18.00 Dom svetega Jožefa Celje
Duhovno počitniški
dnevi za starejše; do 29.
7.
počitnice za starejše s
pogovori in popoldanskimi
romanji in izleti; voditelji:
sodelavci Doma sv. Jožef
PONEDELJEK, 26. 7.
10.00 do 13.00 Prostori Krajevne
skupnosti Pod gradom -
Zagrad
MCC-jeve kreativne
počitnice v KS Pod
gradom
do 30. 7., vstop prost:
obvezne predhodne prijave
na: senta.jevsenak@mc-
celje.si
SREDA, 28. 7.
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, Anton
Perko, slovenski slikar v službah
cesarskega dvora (do avgusta)
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Kaj počne tukaj samu-
raj? Vzhodnoazijski predmeti v
zbirkah Pokrajinskega muzeja
Celje (do 3. 10.), Od groba do
groba.
Otroški muzej Hermanov br-
log: nova občasna razstava:
Hermanov bonton; do konca
leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Fotohiša Pelikan: Pristneži; do
septembra 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
– spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti
Celje: razstava V postajanju av-
torice Maje Hodošček; do 12. 9.
Likovni salon Celje: mednaro-
dna skupinska razstava At Some
Point We All Have To Dance; do
29. 8.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
Lepota in samota, avtorice Nata-
še Tajnik Stupar; do 31. 7.
Celjska kulturnica: Razstava
slikarskih in fotografskih del 3.
ex-tempora Pomlad celoletne
likovne kolonije Štirje letni časi
2021; do 31. 8.
Galerija Račka: fotografska raz-
stava Ane Straže Živi užitki; do
29. 8.
Galerija Volk Celje: slikarska
razstava XXIII. poletni slikarski
ex-tempore 2021 in 3. del celole-
tne likovne kolonije Štirje letni
časi; do 31. 8.
Stanetova ulica Celje: Priho-
dnost – z vizualno interpretacijo
v javnem prostoru se predstavlja
umetnik Franc Purg; do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava slik Ervina Potočnika,
Ko dejanje umolkne …nastane
podoba; do 31. 7.
Zdraviliški park Dobrna: raz-
stava Dobrna v dokumentih Zgo-
dovinskega arhiva Celje avtorice
Sonje Jazbec; do 17. 8.
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 30. 9
Razstavišče Kulturnega centra
Laško: Z Vrha v svet učencev
Osnovne šole Primoža Trubarja
Laško, podružnična enota Vrh
nad Laškim; do nadaljnjega
Hiša generacij Laško: foto-
grafska razstava Med nebom in
zemljo ljubiteljske fotografinje
Darje Grdina; do 6. 8.
Dvorec Novo Celje: V odboju
svetlobe, dela slikarja Sandija
Červeka, krajinske arhitektke
Ane Kučan, kiparja/performerja
Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe
Skaberne, fotografa Gorazda Vil-
harja in slikarke/grafičarke Moj-
ce Zlokarnik; do 3. 10.
Knjižnica Šentjur: likovna raz-
stava učencev OŠ Slivnica: Josip
Ipavec; do 31. 7.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava Vojna za samostojno
Slovenijo; do 23. 7.
Mestna galerija v Kulturnem
centru Rogaška Slatina: Ma-
vrica kot mavrica, slikarska raz-
stava Društva ljubiteljev likovne
ustvarjalnosti Mavrica, do 29. 7.
Anina galerija Rogaška Slatina:
razstava Stari kozarci Rogaške
Slatine iz zadnjega dvestoletne-
ga obdobja iz zbirke Ljudskega
muzeja Rogaška Slatina, Zbira-
teljsko društvo Rogaška Slatina,
do 22. 8.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kul-
ture; do oktobra, razstava Dom
kulture Velenje 1960–2020; do
oktobra
Mestna knjižnica Velenje –
osrednje razstavišče: razstava
Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!,
Društva krajinskih arhitektov
Slovenije; do 8. 8.
Mestna knjižnica Velenje - otro-
ški oddelek: Skočim sem, ste-
čem tja, šport v vrtcu je doma,
Naložite si aplikacijo
in nas spremljajte,
kjerkoli ste.
otroci Vrtca Velenje so upoda-
bljali svoj najljubši šport in gi-
balne aktivnosti, v katerih najraje
sodelujejo; do 31. 8.
Mestna knjižnica Velenje –
mladinska soba: Razstava dija-
kov Gimnazije Velenje – likovna
smer, izdelki, nastali v času po-
uka na daljavo; do 31. 8.
Podhod Pesje: Kopališča v Šale-
ški dolini; do 31. 8.
Podhod Pošta Velenje: Velenjski
grad: upodobitve in zbirke Jane-
za Osetiča; do 12. 8.
Atrij Velenjskega gradu: fo-
tografska razstava Srebrni vrt
litovske fotografinje Emilije
Petrauskienė; do 4. 8., fotograf-
ska razstava Pes in njegov naj-
boljši prijatelj, Ksenije Mikor;
do 5. 8.
Galerija na prostem pri Pošti
Velenje: razstava 40 let Mestne
četrti Velenje – levi breg vzhod;
do septembra
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalec mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do septembra
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Vojna za samostojno Slovenijo
– 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodont, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-


govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni štadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela
Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predsta-
vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko
dolino v procesih osamosvajanja
RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina
Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Št. 29, 22. julij 2021






















Št. 29/ Leto 76 / Celje, 22. julij 2021
»Vaterpolo« se je prelevil v
privlačen nogometni obračun
str. 34-35
Zagotovite živalim
vodo in senco str. 42
Popoldan poprime za
delo na kmetiji str. 32-33
»Smo zanesljivi, hitri
in pogumni« str. 36-37
26
INTERVJU
Št. 29, 22. julij 2021
Damjan, Biserka in Rok Klajnšek.
Družinsko podjetje Bimex je posebno
tudi po tem, da v njem trenutno delajo
tri generacije. Manjka hči Sabina, ki je
bila v času našega obiska na dopustu.
Biserka in Damjan Klajnšek, lastnika celjskega podjetja Bimex
»Kdaj bova odšla? Ko
naju ne bodo več potrebovali«
Biserka in Damjan Klajnšek sta skupaj že skoraj petdeset let, od tega sta
štirideset let poročena. V začetku maja sta z malo zamude zaradi epidemije
proslavila trideset let delovanja svojega podjetja Bimex. Družbo sta jima de-
lala hči Sabina in vnuk Rok, a ne le kot družinska člana, ampak kot prav tako
pomembna predstavnika podjetja. V Sloveniji ni veliko družinskih podjetij,
kjer bi hkrati delale tri generacije, že takšne z dvema so vedno bolj redke, saj
marsikje mladi ne želijo nadaljevati posla, ki so ga na noge postavili njihovi
starši. Klajnškovim je to uspelo. Zato ker vse odločitve sprejemajo skupaj.
Tudi na ta pogovor so prišli skupaj. Žal brez hčere Sabine, ki je bila takrat
na dopustu.
granulatov, predvsem s takrat še enovitim
Bayernom iz Leverkusna. V času sprememb
na začetku devetdesetih let so Nemci iskali
nekoga, ki bi podpiral njihovo prodajo v
jugovzhodni Evropi. Vedeli so, da ima žena
podjetje, in so mi ponudili sodelovanje. Z
ženo sva razmislila, kaj bi to pomenilo za
podjetje, in sva se odločila, da bova spre-
jela ponudbo. Zaradi večjega obsega dela
je bilo treba še nekoga zaposliti. Ugotovi-
la sva, da je najbolje, če v podjetje pridem
Bilo je pred 25 leti, ko je bil na čelu občine
Jože Zimšek. Takrat so obnavljali prostore v
Narodnem domu, kamor se je potem preselila
občinska uprava. Zbirali so prispevke podje-
tij. Denarja nismo imeli in smo naredili uro.
Pravijo, da do danes ni potrebovala popravi-
la, samo navijati jo je treba. Mehanizem smo
uvozili iz Nemčije, vse ostalo smo naredili
v Celju.
Zakaj ste se odločili za ure? Lahko bi iz-
delovali tudi kaj drugega.
JANJA INTIHAR
Podjetje je leta 1990 ustanovila Biserka
Klajnšek. Svojo podjetniško pot je začela
enako kot v tistih časih mnogi drugi pogu-
mni posamezniki – v domači garaži. Z možem
Damjanom, ki se ji je pridružil nekaj let ka-
sneje, jo končuje v srednje velikem podjetju
s sodobnimi poslovnimi in skladiščnimi pro-
stori v celjski industrijski coni v Trnovljah
ter z velikim ugledom med domačimi kupci
tehničnih termoplastov in tujimi proizvajalci
te surovine. V tridesetih letih se je marsikaj
zgodilo, pravi. Bilo je veliko garanja, ampak
tudi veselja in zadovoljstva, a tudi naključij,
ki so pomembno vplivala na posel. »Včasih
je pač treba biti na pravem kraju s pravimi
ljudmi,« je prepričana.
Zakaj ste se v letih, ki še niso bila najbolj
naklonjena zasebnemu podjetništvu, odlo-
čili, da boste šli na svoje?
Devetdeseta so bila posebna leta. Podjetje
si lahko ustanovil že z 200 markami in prilo-
žnost je bilo treba izkoristiti. Kot višja medi-
cinska sestra nisem dobila prave priložnosti
za delo, nato sem končala še študij organi-
zacije dela in sem se pač odločila, da bom
ustanovila podjetje. Mož mi je rekel, da znam
plavati in naj grem na svoje. Na začetku sploh
nisem vedela, kaj bom delala. Bom pač nekaj,
sem si rekla. Vedela sem samo to, da želim
sodelovati pri vseh spremembah, ki so se ta-
krat dogajale v gospodarstvu. Skratka, bila
je priložnost, da sem začela delati v življenju
nekaj drugačnega, in sem jo pač zagrabila,
čeprav sem bila brez kapitala in znanja. Sem
pa že takrat zelo dobro obvladala italijanski
in predvsem nemški jezik. Ukvarjati sem se
začela z uvozom iz Avstrije in Italije. Ker je
takrat večina raje delala z zasebnimi kot z
velikimi družbenimi podjetji, je vse, kar sem
pripeljala v Slovenijo, šlo za med. Uvažala
sem vse mogoče, od aluminija in plinskih peči
do tekstila in ponev. Posel se je dobro razvijal
in ker sem bila vedno bolj zaposlena, se mi je
leta 1994 pridružil mož.
Damjan, ste štiri leta čakali, da bi videli,
kako uspešna bo? Zakaj ste se sploh odlo-
čili, da se ji boste pridružili?
Takrat sem delal v Nazarjah v Gorenje-
vi tovarni malih gospodinjskih aparatov.
Tovarna je veliko sodelovalo z dobavitelji
Damjan Klajnšek: »Z vsemi poslovnimi partnerji imamo že od
začetka zelo odkrite odnose, vse račune plačujemo na dan
zapadlosti. Pri naših dobaviteljih v Nemčiji se je v tridesetih letih
zamenjalo veliko ljudi na vodilnih položajih, a če imaš dobro
ime, se to prenaša naprej in nikoli z nikomer nismo imeli težav.«
kar jaz. Leta 1995 sva podpisala pogodbo z
Bayernom, ki se je kasneje razdelil na več
samostojnih proizvodenj, tako da danes so-
delujeva s štirimi podjetji, ki z Bayernom
nimajo več nobene povezave.
Med uvozom različnih izdelkov in trgo-
vanjem s tehničnimi termoplasti so bile še
ure, kajne?
Ne, ure so bile ves ta čas. Ko sem začela,
sem si namreč rekla, da mora biti v podjetju
tudi proizvodnja. Da moramo nekaj tudi iz-
delovati, ne samo prodajati. Tega se držimo
še danes. Še vedno imamo proizvodnjo, ven-
dar ne več v Sloveniji, temveč v Srbiji, tudi
ur ne izdelujemo več. Zdaj delamo dušilke
za preprečevanje radijskih motenj za kupca
iz Nemčije.
Damjan: Tisto veliko uro, ki jo ima celjski
župan v svojem kabinetu, smo mi naredili.
Proizvodnjo ur sem prevzela od Gorenjeve
tovarne gospodinjskih aparatov. Slišala sem,
da namerava podjetje ta program opustiti,
zato sem predlagala, naj ga da meni. V Celju
sem organizirala proizvodnjo in začela različ-
ne ure izdelovati za partnerja iz Nemčije ter
tudi za takratni jugoslovanski trg. Ko je razpa-
del, sem našla tržno nišo za tako imenovane
»klokice«. To so bile tiste majhne, potovalne
ure, ki so jih podjetja uporabljala predvsem
za svojo reklamo. Na milijone smo jih nare-
dili, saj so bile zelo priljubljene. Kupovala so
jih slovenska podjetja, a tudi tuja, na primer
Lufthansa, kupci so bili tudi številni hoteli.
Če je posel z urami šel tako dobro, zakaj
ste opustili to proizvodnjo?
Ob neki priložnosti je z našim prijateljem
iz Nemčije v Celje prišel še njegov prijatelj.
Želel si je ogledati našo proizvodnjo ur in ko
Št. 29, 22. julij 2021
INTERVJU
27
Podjetje Bimex je leta 1990 ustanovila Biserka …
…mož Damjan se ji je pridružil štiri leta kasneje.
Biserka Klajnšek ni samo uspešna
podjetnica, je tudi izvrstna
ljubiteljska slikarka.
je končal ogled ter smo se usedli na kavi, je
na mizo položil pogodbo ter dejal, da bi rad
delal z nami, ker mu je naše podjetje všeč
in ker sva mu všeč tudi midva z možem. Ta
prijateljev prijatelj je imel podjetje za izde-
lovanje dušilk za preprečevanje radijskih
motenj. Tako smo začeli še to proizvodnjo in
dve leti ob urah delali še dušilke. Do vstopa v
Slovenije v Evropsko unijo smo v tem progra-
mu zaposlovali 25 ljudi. Potem se je marsikaj
spremenilo, cena delovne sile se je zvišala in
ugotovili smo, da se proizvodnja v Celju ne
splača več. Odločili smo se za selitev v Srbijo,
kjer smo našli poslovne partnerje in leta 2002
ustanovili hčerinsko podjetje Proel.
Pri poslovanju je najbrž veliko naključ-
nih srečanj, ki potem pomembno vplivajo
na razvoj podjetja.
Vsekakor moraš pri poslih imeti tudi malo
sreče in biti ob pravem času na pravem mestu
s pravimi ljudmi. Z možem sva se v preteklosti
pridružila mnogim delegacijam gospodarske
zbornice in države na obiskih v tujini in ne-
kako sva bila ljudem všeč. Na teh srečanjih
sva se veliko pogovarjala z ljudmi, dobila sva
številne ideje, ponudile so se nama različne
poslovne priložnosti. Če nikamor ne greš,
ničesar ne izveš in potem tudi ničesar ne na-
rediš. Z možem sva bila res vsa leta osredo-
točena na podjetje, na delo, na iskanje novih
priložnosti. Tega je zdaj manj. Še to, kar ima-
mo, se nama zdi preveč. Ko pridejo leta, si pač
rečeš, da je dovolj, naj še drugi nekaj delajo.
Bimex že vsa leta zaznamuje rast, več-
krat se je uvrstil tudi med najboljša hitro
rastoča podjetja. Ste uspešni tudi zato, ker
ste družinsko podjetje?
Damjan: Med gazelami nismo bili nikoli v
vrhu, a smo v določenih obdobjih imeli bolj
skokovito rast. Bolj mi je všeč normalna,
zdrava rast. Trgujemo z visoko kakovostni-
mi materiali, ki jih podjetja uporabljajo za
tehnične izdelke. Imamo ožji krog kupcev,
ki te materiale uporabljajo, in z njimi smo že
dolgo partnerji. Pomagamo jim pri razvoju,
jim svetujemo pri uporabi materialov, pri ra-
zvoju orodij … Nismo prodajalci v klasičnem
pomenu, ko prodaš tono nekega materiala
in te potem nič več ne zanima. Skušamo biti
dober in zanesljiv partner in to nam nekako
uspeva.
Biserka: Sodelujemo z avtomobilsko indu-
strijo, največ s podjetjem Odelo. Z njim smo
od njegovih začetkov in z njim rastemo.
Z možem sta se že pred nekaj leti upoko-
jila in sta zdaj v podjetju prokurista. Direk-
torsko mesto sta pred šestimi leti prepustila
hčerki, vendar sta še vedno tukaj, še vedno
imata največ besede.
Takoj ko sva imela pogoje, sva se upokojila.
Jaz leta 2010, mož pet let kasneje. Ko se je
upokojil on, sva razmišljala celo o tem, da bi
podjetje prodala. Bilo je kar nekaj zanimanja.
A so otroci rekli, da tega nikakor ne smeva
narediti. Hči je v podjetju že dvajset let, pred
letom se nam je pridružil še vnuk, ki je šel
po njeni poti in se je po srednji šoli zaposlil
v podjetju, študij pa nadaljuje ob delu. Za-
kaj kljub temu še vedno vztrajava? Preprosto
zato, ker rada delava, ker nama je posel v ve-
liko veselje.
V Sloveniji ni veliko podjetij, v katerih
dela že tretja generacija, še manj je takšnih,
kjer tri generacije delajo hkrati. Družin-
ska podjetja so najbolj ranljiva pri prehodu
generacij. Prehod iz prve v drugo preživi
samo tretjina, iz druge v tretjo celo le ena
sedmina. Kako je vam uspelo? Ste hčer na-
črtno vzgajali za naslednico?
Da, z možem sva jo tako vzgajala. Če otro-
ke pravi čas vključiš v posel, jim daš dolo-
čene naloge, jih postaviš na pravo mesto in
jih usmerjaš, pri prehodu generacij ni težav.
Otrok tudi ne smeš takoj pustiti samih, z njimi
moraš delati še nekaj časa. Tudi zato še vedno
vztrajava v podjetju. Prepričana sva, da mora-
va zdaj svoje izkušnje in znanje prenesti še na
vnuka, ga predstaviti poslovnim partnerjem.
Na nedavno podelitev nagrad GZS je mož od-
peljal vnuka in je bil tam med najmlajšimi.
Zdelo se nama je prav, da spozna nekatere
ljudi, ki so pomembni za posel, da je, kot sem
že rekla, na pravem mestu ob pravem času.
Kako družina sprejema odločitve, pove-
zane s podjetjem? Sedete za mizo, se pogo-
vorite in na koncu soglasno odločite?
Z možem operativno ne delava veliko, to
delata mlada dva. A sva tu, da jima svetujeva,
da ju usmerjava. Zelo veliko se pogovarjamo.
Hči in še zlasti vnuk imata veliko idej, od kate-
rih vse niso najbolj uporabne (smeh). Seveda
se tudi skregamo. Rok lahko pove vse, kar
Biserka Klajnšek: »Nikoli ni bilo lahko. Ko sem začela, nisem imela
ne kapitala ne znanja, nenehno sem se morala učiti. Predpisi so
se stalno spreminjali, vsak dan je bilo kaj novega, živela sem v
strahu, da bom nehote naredila kakšno napako. Tudi danes ni
lahko. Če kdo reče, da mu gre vse po maslu, ne govori resnice. Ves
čas se je trebe truditi in veliko delati.
misli, in mi mu svoje povemo nazaj. Vendar
to ne pomeni, da smo jezni in da ne bomo
več skupaj delali. Takšen odnos je normalen.
Čeprav smo veliko skupaj, se ne naveličamo
drug drugega. Če imaš nekoga rad, se ga ne
naveličaš.
Kdaj se nameravata umakniti iz podjetja?
Ko naju bodo nagnali (smeh). Ne, šla bova,
ko bosta otroka rekla, da sva jima napoti in
naju ne potrebujeta več. Zdaj uživava, ko zju-
traj vstaneva in si rečeva, da greva malo v
podjetje. Če mi ni do tega, lahko grem tudi v
trgovino ali ostanem doma in delam na vrtu
ter sporočim v podjetje, naj me pokličejo, če
me bodo potrebovali.
Damjan: Še vedno rad pridem v podjetje, a
ne samo na kavo. Pregledam pošto, prever-
jam, če je kaj zamud pri dobavah in je treba
koga poklicati ter ga podrezati.
Čeprav v službi nista več toliko kot vča-
sih, vaju najbrž o vsem, kar se dogaja v
podjetju, redno obveščajo.
Seveda naju obveščajo, saj naju morajo. Še
vedno sva namreč midva lastnika podjetja.
Že morda razmišljata o prenosu lastništva
na hčer in vnuka?
Že nekaj časa razmišljava o tem, vendar
bova to naredila postopoma, ne vse naenkrat,
čeprav jima zaupava.
Rok: Nama z mamo ni cilj, da bi bila edina
lastnika. Želiva, da čim dlje delamo skupaj.
Občutek je veliko boljši, če imaš ob sebi ne-
koga s toliko izkušnjami.
Koliko časa ste že v podjetju, Rok?
Zaposlen sem eno leto, a prakso opravljam,
odkar vem zase (smeh). Bolj resno sem za-
Rok Klajnšek: »Očitno imam
srečo, da rad delam tisto, kar
delata moja stara starša, in
je tudi meni všeč, kar je všeč
njima.«
čel v srednji šoli in pomagal v podjetju vsako
poletje. Nihče me ni silil, to je bila izključna
moja odločitev.
Biserka: Res smo bili veseli, da se je tako
odločil.
V Bimexu ni zaposlenih veliko ljudi, a
podjetje kljub temu ustvarja velik promet.
Kako vam to uspeva?
Damjan: Surovine, ki jih prodajamo, so re-
lativno drage, obseg naročil je vedno večji in
to povečuje tudi promet.
Biserka: Predvsem je veliko zaposlenih z
nama že več kot dvajset let in so za podjetje
enako pomembni kot naša družina. O poslu
vedo vse, delo je utečeno, poslovne odnose
z dobavitelji in s kupci pa imamo zastavljene
na dolgi rok.
Damjan: Zaposleni pri nas imajo dobre po-
goje za delo, z vsemi imamo dobre odnose.
Vse se sproti dogovorimo, vsak lahko pride in
pove, kaj potrebuje, kaj mu je všeč in kaj ne.
Vse težave rešujemo z dobro voljo in veliko
razumevanja.
Takšen odnos do zaposlenih se najbrž
prej ali slej povrne.
Damjan: Zagotovo. Marsikdaj je težave
treba reševati tudi ob sobotah in do zdaj še
nikomur ni bilo težko priti na pomoč ob pro-
stem dnevu.
Biserka: Če si z zaposlenimi ves čas v sporu,
je zelo težko delati. Ljudem je celo težko priti
v službo. Saj si kdaj na koga jezen, ampak
če mu to poveš na takšen način, da razume,
potem ni težav.
Zakaj je družina Klajnšek pred nekaj leti
v Malinski na Krku zgradila sedem apart-
majev in se začela ukvarjati še s turizmom?
(smeh) To je bila ideja najine hčere, ki je
zelo rada na morju. Najprej je mislila, da bo
to njen posel ob koncih tedna, ampak ljudje
želijo biti na morju tudi druge dni v tednu.
Zato smo na Hrvaškem ustanovili agencijo,
ki skrbi za prihod gostov. Hčeri sva pač že-
lela uresničiti željo in ji omogočiti tudi delo
v turizmu, vendar so nam postali apartmaji
v veliko breme. Tudi zaradi delovne sile, ki
je ne moremo najti. Zato smo se odločili, da
jih bomo prodali in dobljen denar investirali
tukaj, v Celju. V Ribarjevi ulici smo kupili
malo več kot osem tisoč kvadratnih metrov
zemljišča. Ko bo občina sprejela prostorske
načrte, bomo tam gradili stanovanja.
Zakaj ste se odločili za vlaganje v stano-
vanjske nepremičnine?
Podjetje ne potrebuje dodatnih prostorov,
denar pa je treba nekam vložiti. Z možem
sva skromna. Imava hišo, avto, dvakrat na
leto si privoščiva dopust in to je to. Več ne
potrebujeva, nobenih posebnih osebnih želja
nimava. Zato bova denar vlagala v nekaj, kar
bo koristno.
Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za
podjetništvo?
Ne, nikoli. Če bi morala začeti še enkrat, bi
izbrala enako pot. Je pa res, da je bilo takrat
drugače. Z dobro idejo in veliko volje do dela
si uspel. Danes mladim ni lahko. Morajo biti
res nekaj posebnega, da uspejo. Konkurenca
je velika, tudi v naši dejavnosti, ampak mi
plavamo že dolgo časa. Biti v današnjih časih
začetnik ni enostavno. Te hitro povozijo.
Stene pisarn v Bimexu so polne slik. Va-
ših, gospa Biserka. Že dolgo slikate?
Ne, za to prej nikoli ni bilo pravega časa, če-
prav sem si že od nekdaj želela slikati. Najbrž
sem tudi zato na sestankih vedno nekaj risala
po papirjih. Ko sem se začela pripravljati na
upokojitev, sem se začela tudi spraševati, kaj
bom počela. Takrat sem namreč bila še pre-
pričana, da po upokojitvi ne bom več hodila
v službo. Vpisala sem se v tečaj pri zdaj že
pokojni slikarki Ivani Todić ter si v podjetju
uredila atelje. Res sem delala z veseljem in
tudi naredila veliko slik. Tako je bilo do leta
2017, ko smo se preselili v novo hišo in sem
dobila velik vrt. Takrat sem slikanje postavila
bolj na stran. Sicer še vedno slikam, a ne več
toliko kot včasih.
Ste kdaj prešteli, koliko slik ste že nare-
dili?
Ne, nisem, ne vem, koliko jih je. A vem, da
nobene slike nisem prodala in je tudi nikoli
ne bom. Nisem umetnica, to je moj konjiček,
slikam za svojo dušo.
A vendarle, je ta vaša ustvarjalna žilica
razlog, da Bimex rad pomaga mladim ume-
tnikom?
Brez umetnost bi bilo življenje pusto in
nezanimivo. Ne moreš razmišljati samo
o poslu ali denarju, treba je pogledati tudi
kakšno lepo sliko ali poslušati dobro glas-
bo. Smo družbeno odgovorno podjetje, zato
marsikoga finančno podpiramo. Denar je
treba vračati. Ne samo davkariji, ampak tudi
posameznikom, ki imajo talent in bodo za
skupnost naredili nekaj dobrega. Imamo tudi
štipendista, sina enega od naših zaposlenih.
Ko smo izvedeli, da se bo šel izpopolnjevat na
glasbeno akademijo v Zagreb, smo se odločili,
da mu bomo pomagali.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom
UDNraežajmavneajsejteuo mbstraatčnreeh šcooovlneskežaebldoijoov
zpsaooldooegbžaejlnja dnoamspslotahrejših
odUcerpejialanljetain1d9u99st, rjiejszkaedncjoinheneinkapj rliedt onbaivarhnjue svtasteih-
sptiokteregblendihe ndaokpuomdaetnektoov vziašienni optoovpdroemčnaesbtarruetjošiphlabčoe-
vstsOa bvpičnoinmjsakeivmrtebegnmiejijl.šeŽit unparalonzgpFiorOlaabngčcaiLnzesmkDaoolvbošjeemkvamnpjernkihio,otddmanibjlioih-
kjmodneosdemac tiehnv.ermoOvbu. čZgianosnkpaoalodužabpresrkagveaamjejue przoaarzacibnviedlatuutsrtperrtiijipsnkooom. Tcooeggnlaao
odpberrnitdanorabjacilojaen eavv,erzdoanpkosakptoreersomofinaanloao,nbacčikrnoaitn žpjer,abvteuiledžžiuijpoariznanLnaeičsmrktaoih--
nvzjšaee.keDn, ozodtnoajjidam,odmraavbnuoaptjraoebntoalioukdsolpopečršietneuovd čakrmpnaelnjuej.esPpdererensjpeaterikj tatu,ivdkeii
gmbloeadjnheannviahočloijnobačn,iank rasaokzopliobčginovishotorbatčzeižpnkisepi,hoa.skjerbperelipzraičsatna,rdejašeb.i
Lsetoab2č0a1n0i szoa zsa menoostoj dnompoa tsotadrleojčšiilhi sžpee it.meli idejni
naTčIrNt,AaSTjeRMzaČmNIiKsel takrat splavala po vodi.
TŽINuApaSnTRMOČbNčIiKne Dobje
FrVanc dLeskovlštek meni, dča
njeaOlobobzčždaibnoeanbnjjieehm zosadreeuzdrausedtdseniovtjenvglaaojvžboeirbl-i-
včnicenesscktonenogaeinpfZrragasoztrnnuijkketauBrnora.ejNzbjaoejl,-j
vdzealaizkžnjeaa pmjeriobvillaiažlanobo torie aphicedekestmtaerieij,a
žkelorpornidaovbLirilužasišap,rhokjiekjkietnvopltdivola--
kplauraimbznleuainžvtnoaokciarj1no5je0aznot,igsrdoarčdujbeežebsnreiaonmao
dLžoivolijlejennjejebmv . oNbilčai iinoib. mOobččdjiun.-
kbsjkiaelnair šžuesepoplriroaiuvbranlei oždjvneitoippsoendtnpekjoemilsgooomkvooie-h--
mtbreousvneaodlsnathaolikohlpjcruebsmtc.lojPevrniipdihrnaigvkrljaradijzo-i
btvesndeihsvpoajercknetlalož gedediekzlvurješ eevnatola
ptcvuoijsdokjelpatajdreou,jesvepotlnriskootaora ičoztueanuoimommbearnintntnjaaez-
cleeotnnuedimi Kmpaerrod grdreracumegjoimdmei ndgaoerlsjaap.ojVe-
dttuaerdmsitvo.leebntdoioksbi,jpukoijbebriapltoambzeižsmedlsekalaih
zspglrurvažedbgiatai mMsvoeoždjaezoapbkoočsinlnosevkaoulrndeiosclneoi. -
»ččŽielalimvsi.esiizadsatabkvi lojebnšretn coilcjeo.bno
paeohKnkmodeaumjrebnb,dnoizilmiičziivmriaazjjdpaarleetekjp,cizo pzasraeaačsdeeoijl
btuisroteikjarat itsirkntiehdcuoisnvtiršiojplsoakogrce ovnsoe ,
pzosačagszrnaedvjner.j eoČcekbanotevroseeojp.eoosbrčečini,-
bsokma ouopbrmavoačjperzidačoebliluaresjoafiti-
pnriahnocdinrjaenljeet?o. Po projektant-
skeKmonpercoralečtuanu20b2o0 nsamloožbsae
oucseOpneješnao pnraipjapvrrilbilainžanzoran4z5p0isi
zisao rčazevoroj vr.egPirj.ojPerkettežkellii moe -
psreijcavsOimbtičoinnzaa MDevoinrboijseptsbrksoti vsrvoaomzj ppRirsaSz
zzaairgneogoisobpnčoiadnlansrkesiskspivoreadtzbvpuordijzein, aktnjeejhre-
pnroinčlaoaksgluiojjovemžderožpa2ov5dn0pi ihtsisapolričvpaeo,kvgriondjv. -
sboofiznoa asvnoscefiisnrtraannjcasi,rk«aonjdejue .jpaPovrjnaovssnktialirn
žjuepOoaŠdnpDFrortaobnjejca pvLrneesojeklnoi vaAšrnoeakči.Vloidzica,
izKbMairakotši ecinzGvrjaaejčasnliceareridnterLle.onvČureotnGnoeu
gboospporditaoržsbkialui tdrirpugvihobzčaipnlie?-
toZv, gbois ipzobdrarnskizimvaijarlaezcmperi--
rhaomdinjvi moebsčeicnižeslmahokolazhakčoel
zdaedloavtiolnjnai.teProednaut.kiU, rkeidijtiehv
ocopnoevpbroečsntailavipširnibi loižsneobn5i6h0
dtoishoočdekvorvov,z2b7ir0a tisAogče envcrijoav
RbSo zazjagvontoopvrialvoneoemviednejnecneo
nmisntoirsrtirtsvtev,ok, apžrejoos,etadna eskmboo
mizedobobčičnins,kaemgia z pnr,aojrvaičšjuimnai .
pClaočnaam, ivevliksavipnrjisbkliižrneogijtir.i
Phoedkjetatnrjiešt,vboojerparzidnealsjednoabrnoa
ršaezVsvtitvoe,lčijlkijheudzčjeemvillmjjeišačjvoozdadeeonlbojra, -
udtsnotibvšajkarojnadsjeokjeadgvoandoasntko. uMvlrtieusdlrinmnoe,sgdtaa
vdberoluiktšoetvgpaao jmoe edPmsetobtetekrnaF prrbeircseepzespvtoeo-,k-
spkeillnrpaihrzevndoi.jturNemagjovi selpečtjoie.d pLareostdotjvseatbjeov
dnraušši tovbočinzvi.eVdlsoklžoep 4u8d. etlebko-
mmoevda dnjreugPiomkatržei,bakazjgzrandaišt.i
Jtreasnensfiorbmodaotorvskkoultpuorsnteamjo
dinomdauljpnroipvoradv,ilui rneidzilVi ebsoemliho
doosbkjrabnoskz iehlevketčreirčonvo. energi-
joP. oR somk rdtiokForannčcaanjSaa jleob3i0r-.
jnaoivnemboblerz,nizantjoeguopveamže nea
Juogžoidcenesevrjeemmenasrskiekrdaozmsperrae-.
ševKaal,kšanli ob joe lezgaennimdaarnjiedzoa-
bojdaknuskpi zfesmtilvjaišl čP?oBkoadžio, kdaoj-
zbnilaaš nšoe voehlraasntinl iskveo?j naboj.
šPaigroorckeianma,zsdoadnbeilojoovapnrvejekmainiilnni. je
i pjždenpnoorar6ooe5 dj norsauoshpttorrpeaadnajsjoatvačjovih.iil.»olLTpiuarndii-ina jesen
tosKudltour2n5o. djruulšitjvao zDboibrjaejoje sprejelo odločitev, da letos ne
bijoavperizread sitovleisPtoekianžir,akzaljičz-naš. Prav tako gasilci ne bodo
pzraipsreadvbilei , tgraodicceioinaplneevcper,irediatvseo Gmansoilgsik da annoečs. pŽruizpnaan
jdei rpeocjiatsantoilr, jde asobož epgroazstnioliv. angjelaosb eonbičkiinisnketumdipraanzsnaimkub
aprzeasdtanvjlojenjuolinjsakjoesnenesdkeiljčoas, skvoobj oprmvindiloožtiuvdeli i3r0avlentoodp
gbroadnoj pe rOeŠdsDtaovbijlei .pred ob- nas,« je dejal predsedni
Pred prijavo projekta na
raKzpkis za s2o1finlatnihcirabnjte je
voocobebčnačijniunoaji epjpteeor Himdroiobbž,einlgaorsetpizoiaisnmtsrpgaorojia-o-
vlnosakžmonoiensrtipi, rmokiajzejvhrondsinoho oppbroičdhinjoe?dtjnej, i
kiinzNvaepsotistlourjjei pirzirbalizžinlio p7r0i hpljrua--
dovibl,jčesievnnooegjsertedizespjaaaomnsvstolkavogzeaasniemjmasa.alajtNubnadšeaji-
vpvŠoeelčonjžetjaupj, rojudvsjieenthjLejupvbolndjaenšžie. loMsbkečidhi-
vonebiččjHinmr.iibDprDžoadovjbeajtejjei jvjee čžtieundolia ssGlturnžaib-k
cedesvn,etkhriazlseiezmiurlakjilvšača ,rjkalejezdreibznodaelaluahvkkoio
pnnojaahnipšjtrevima.oeOšrtmnuierh,ne jdieninlodo rpduodihjaetlnjoee
kseaknllaidphiršiučmnaeedr opžerolteseltoo srtevooajilotiepdrrosue--
zgdveiopdrdnoajsotodorvdeoe, ržkaeinljoiehpnpoaosmtareevnbistuikvjoe
duzonabi,sčjavunojaesjokp iŽodoaeblej ramtveninijjoecesontnd.aiaKm, akgerernrepsprzeaoa-
tecaekpjšoepsnotodm.pjeaktčnesihpkoroevjsek,smieoadznnajanosiombA-a
čvtiuenrdsjkai emzgaeamoprsotdasaltaoirmzskeaemjog lajminšačjčahr..ntaVe
oprbarjčiahilnoeodsšneomv,setldientb,oojpdeeoprsovpdeejrkejteintvnioko.
dSpeolvterpderaboeči,ezvdboaod fibnnij aecnocpniroeasnšejeelirgl alezv--
sdšoeisr eildoi.nPjorroeočsbntočinirnaeo joeŠstedanoltovj oulrsj.a, Danejale
omsetoaprjoeavbvpitrnneaešnisponrbeečomisneiam. VobvDesosaebjvnjuea-
sdeavetrliekboaljnuadjipurekjvaurmjaetsutditii zv
gorbadčbinesnkiši tvpormositnorsssktironjnaičmrti .
dTeilip. ostopki so dolgotrajni.
ČuRe ebpi ubpbilloiršmkaonzdj binrierokakcrijaontskziajh
coevsitre, žbei vlaehčkloet inopdouzsatrrijastkeo
nkcaoonpboeltervžeibnlaoa všpinoeogdbrečaljidonn,i j2iu1 p.rjeluodnčiil-jia
nžmiekeapnrisleajp.erKkeeihproisdmeoljmaedvizshae gspakseuišlpckeaPj
nitzankraoengjdeioblngoaoslntvailecpkerlesojtei, lpsaoritmuKdomirAea-lni
rniejesdkaiantzoearddi erpluoogdvi.jdertunšiktvi ihp.roPsritzonr
nzeaUj spBvaeolzjgeseonvmošve ekd,paUorbsšolkoavdnVoeregpčrrkaoo--,
dnsntšojeerkep. liosčknaitkiavindrpureghihodoabzčai-
pneašhc.e prišlo že lani, vendar
so Rpeopstuobplkiiškzao pdriirdeokbciivjaonzjea
pcoetsretebnžee dvoekčumleet notapcoizjeatrrjaa--
taeli vnsae dpostlreej.bZo Dpiorekgcriajednzaji
cpelsotečnRiSkasos sporerohčoildi,omda zjea
speedšajcperinpararveljgeinoonsaklonriajcvesset.i
Mprainkjkma eletišjeskuirezdaidtervugsliu. žVnaoš-a
sžtneelj parajevaicbeilzzaa, ednaaozbeimbl,ijilšočet,o
kuarebjeondo udroedkiolinvc na alselteodšnnjjihe-
dgnaehš.oUlspkaemg,adlaebtao,mkoavrarsneenj-i
šui rpereshnoičdiltoak. o dobili do kon-
ca Olemtoešnjegnaa ledtiar.ekcija je na
poTodlpaaginjiaevdniengiannevaarorečnilaodiz--
sberkaldarižzavvanjaelcaesdtel.vAopbrčilianij,e
kbaijlnžee? uveden v delo. Nato
se je izkazalo, da je bilo v
projektni dokumentaciji ne-
kaj napak. Te je projektant
odpravil. Zdaj je predvide-
Onob,čdana baomizivnajoablečcanVoomc Cčeeljset
žOpelboljčočanndikaa imonstpianrneoehjboočdazndzoraamvpi ečišnecsedt
žzealčjoe,l gdraadoisttiapnrevjeogzadarvagviu isntad,
zoobpčeint asnjeidžeemporenjaelpar oazdnločvbanoj
loetdae. lni zapori ceste. Upam,
da bo ta naložba končana
do začetka novega šolskŽeU-
šŽeeuunpamonneOšabčsčeeinlietenDvaobojedaFsjhreaknniuch LČeorsb,knčooivn-šek
sicmao–Pzlaagnraindai ,. msoajshenovgsztiadbnojlij
ppgorraoli olmlavegietcoatind. leleVjitevančie.zisngProoreidčnievlaelčtoojržidihbhtepuerdboaeo-
dpjpevlkeatčishalsiammdarimtrneoikmcdiojiabz,rie,dsaoizjmkgur šeKngazj-ea
dpraeorgviedozenožavulajnenojajcese cseotossteadrnsžpjaiomv.lnzi keoagba-
zpaotombeinajo, dbeillobotr seobfianarnecilraa-
sltaitio.bPčoinleag. tega se jep odpkar
e bKilaakoobbnoodvlojedneal caevstpalimvaelda
Pnlaagnpinraoo mpsreit?Sielvcnicei inmSevni-
coZpargoomtoevto ibzodadtenlonapozvaepčoarla
opubod1vi6z.oruodrči.iPlLlaae ntonisenksetaajd kooz maDsitosoibjajeav.
DVUeDdliekolobejžpeer,onkmci ees tova lipazrnPoi omdsoeatsvuejagplgerroe.-
sesejidmKaoj vszkaačoizpčioinntar špAoedžoolbljfičviLonosont.čoacVree-
njčjaiunžjaeumpljaunddaiabbsooedoidmnneealvapnraoevd,tgluoukgsatja
vpdoeozlapi uŠpksrit,obbilniežrnunope,atrNmi e,tjicsdoŽačibzvraoerzta,idl.i
Dgirraedkncijjea pzlaocčensitkea irnobplreemhao-
dikao zšae ppreešucčeujvee. nUdppaarmle ndae bboo
uvgeočtjoihviltaeždaav.zgSoicljeprossetavzitzeav-
srtoomji estnoeočaamznoakžae nzedbaoj,dkoo
vpdoilrj einkcdiajajgefitrneabnacpiroaskgrbraedtinzjao
bdovljekhonnokvreihtnme roesštiotvve.čNeza oDbo--
čbinjasnksi kuippraovtoi ksm. Oobzaadmoovsotlojnvia,
dtaakboodtiostvi vleLtoašžnišjeamh kleottutinsati
oavmBernejzejnuzi, scteanstbi izlaardaodtirlai jeadnvaa,
nzaadtoomjuesjtenadrmžaovsgatovuameGstriala
dvnjsavvojkprarjougLraomke zsea boob. nzaočveo-.
aVrkemdnaloust Pnroamloežtbbe o jemoorkdoa-
nliek7o0l0ikoti .soovčireavnrovve. nGdraardnbjoa
uerneejegna ombovsotza je že končana,
drPurgecmejošsetnn.ajobui dbailrezkgranjaen-
mdoenzjaačteetkoab onkpotvoiborab.čUinresjkeinha
bo struga potoka. Hkrati bo
izvajalec poskrbel za prepla-
stitev dela regionalne ceste.
Zaradi vsega naštetega se bo
izboljšala prometna varnost,
mnalobž bparbaoznpikriuspzevala k večji
suerepjerinhosdtni jnealšeetoobčine.
taKkoakot pjreetezkla urejanjem
ostalih nevarnih odsekov
na državnih cestah? V pre-
tNekOlBoČsItNi EstDeOoBpJEozarjali na
nevaren Jezerski klanec
in na vedno bolj obreme-
njeno cesto med Dobjem in
Planino pri Sevnici.
Naše prošnje so naletele
na posluh, zato so izvajalci
obnovili kritične odseke na
Jezerskem klancu, na katere
smo v občini opozarjali. Mi-
oslbiomg,a dtiali jsetetammatzskdiamj vi ovežčneja-
rni.ek»oPlriikporavvairlinebjošam. oTrreabzaličb-i
nbailopreodbanvoavnijtai , šdeeloadvsneicke dinr-
tžuadvinde rcuežsateb na osrbemčaončjua Vteer-
nzaosvtjoap. eT.a«mF sreocrea,z kmi esre zjeelvo
nsralaaczbenes,ticuŠekssmataronjiezcaezeinjluopoazLkaaežiia-n
iezjDemežnnoo dkojetrrasjamnoa,v zcaerloatdi i
očbensoavr iljie2p,2okmiloomjeemtramjanvennijhu
čnoinetivaamLrine. taSo. sŠeGsnmrtejourzvjaemvaossdims Reokanv av
npsoroi sm.eredersntpjairveoidlbi lčdeitenil izcevŠsetdneltij kuveir,ljieka
psrrmeojpjoevkostdesivlkaeudčpaenzeo dbvvčooadrnoišioč,sDekorebnejea.
oLzdaehldokoomzraaečičniejtmeNr, edasacirjeeasnstioi,Ddeodlbaojveab-i
Bngrjaeezdzjegr žlseamdvnoao .so.abnniroavliilzaeminelnjsakmi
tlaaPkzro. iPsotroempjnolaogssottičitvilesakvbuoozpilnšjščeoa ondbao---
čsrittnouspjeknmeo osutpšderoanvdaeeonldoesvenbkiohustcmeeesbtsiet-.
RsVteevleuinkšoPšnriaeršsilieihč? noobčanov se na-
mOZprbeočnbovčvisnialakim sdtieaŠnteun.ndtajiu dr,oeVslolojvnvoiiklz,i
nDvoo Švbeeržniatcj, ouOrn,palŠo tonorikceoa,apaZlilriešCččeuljien.
SDlOoirvbeenknocsvikjiolei zsmKa pooinfjfaircsaepasdtroiumksattmau.vroo
ssokmusopmnooo etrenjedraprresotksbokl oetemor bainnt,išokpvieilžkie-
ucorijbesdvkeiolsi tssilmui,žobvgooe.dnvZdoadnrnojvanivmiamnoajedm,-
niansfloerdmnjaicimj, easlei cjeb oodmsoekzaže
muevnrsjatillia šve sdveolj pprookgorpaamli.ške
o rZaajeradZi paovizebčaonlješgaaveprsommoe -
tkgausptaaj. nnaamoednsielki puriobdližOnsono30v-
inseočšoelveroDvobdjeelva sjemiezrvi apjaroloti
Poldajneitnjei pBrini, Si eizvnDiocbi jpaotrebna
pDlorčunikačinnokoloedsoabrsok d.a osbteivzaa.
kTualtpurrgonjiekdtomspm. oKaujmvessetislitev
noasbtoorrilip?rojektov za nasle-
pdKnjuoltfiurnnainčdnoomperksipejektibviol .
Čgreajbeonmleotau1s9p7e5,š njie pžeri ppreri--
dejodboitvraanjajnu zsaotofisnmaoncsierlaentojas ,
oudploačmiloi ,zda acebloomviotolaohbknoovpoo. -
Dsoksrlbeej lsi mzao bstorlejhšoo pprroekmrielti nzo
nvoavron korsittivnsoehseuddaejlbežoesnlecdeivlav
parmoemnejatuva, ps,rtaevdbvnseegma optorhoik-,
ktvi adunreevdniloi boumpoortaubdlji aizjoolat-o
pijostk.o fasado. Predvidevam
da Kbaoj soebnjeovvaz satdanlajeomd č1a3s0u
ddoo 1g5a0jatliosončaevorbočvinKsuklithurcnei-
dsotmahj?e večnamenski V njem
maKjoljusvbojevspermostoorset oa.bličminsnkaa-
ulporgaavma rvdseački okrilžetion cpivoizlnoar-
naoščsittanavm denojmamu ostoabunroevjei niin
dvvzedorbžčeivnasnkji ustalonkoavlannijhi tcaemst
etešrejadvvnoirhanpaoztia. rRaezdlinčno evpzrdir--
žujemo bankine. V vasi Rav-
no smo zgradili in asfaltirali
obvozno cesto v dolžini 300
mKetrdov, soaj je psreoj pot voodila
čez dvorišče ene od kmetij.
DeOlab sčoinba iDlaokbojenjčeaonba opbrečitne-s
kjeli zmbreasleocv, eulipkoorlajbundi.kLi ecteossteb
asvotZzoleral toionz paildgaorkaveloteolcjnoigb,lčdeiadnaejelipdšrkoeelj-
iggIoKrleTe, tininmi ipnaroovbarltoeivmkeanrvetuešrevunss.apj eše
eUnKrobunalent uUprdrniuzičodrzojaemnaokjtebivensoesdtiailovin.-
GnnloaerddteoGnbuaibl eondošzevivko pSkrarvrieatiiRngorbe, ibfčao-T
nsdaodosode,žeskr tezaanvgbaonut očvn,poeomphoipsštotavdvorio.l čSš,jeu
neKamavkenoraaosvceaenonjbjučjeinteea olbo. dtiotibjšee
oodbnzoavde nnjoetgraanjoobsčtiin?skega
raOzbnnikovaa? kulturnega doma,
plkoOikojdem zbanildansvjkerueadp noaobpočibrničbsiklniesžknaoo
ps1lr5ua0žzbntoiiskopačrsemenvaogršoapvmr, eojceetujb dipliao usetrgone--a
rjnialnai j evPepočrzjoinmhaentsae.loOždsbtaa, ljekeoslnvulčžaabdneaa,
njreae.bpiorliazmnlaeanrlairajdečasu,ejnenoiv. ooZvdashrtveaočlnjiuin-
pnpjaočdpkoibjno o,vrzie,,ajzeednmakajrmapptroizhopvrbačjnaiinmmeoo
sprarem,encii.ezjkeanpeSrgsijerezma eomgrbeovaznaj-,e
kpdooMnmaeads.mNvo.uejčpnjroiimpšmlii odrpoarmonjeoekkoatbjintiov--
spvoričti ihetovudrdonivondsjtoeigdjoaevtnoibhnnosotrrveadnskjtoeusvlt-.
ktPuarrronjseetograoehdjveoa tlmnreoab. aPKopamrekepšmnleibsknsaeo,-
snteia, čmzratiimp?zednijjaotitus.vdeitinlae,koabtenroe-
mŠvtia.Vtn2isj9aoš,es1pv9irezo. tbjjlueoiltkiljejt2švna0avo1ed8droVak, uokbmučepinniti-i
stjmaecoitjrapeobsajoednoožbveioli ojpaprvir.npeormarvoal,zjestnvuead-.i
Čsljtaaokvlaoem.. KoPj oenrsaosldkeoadbknšijteain šbeuongiotrbdeieblnaa
vpsrkelcaedj ust svarria, vvielnnidkaormnamsmloe-
ntaoms teostnilei bepnoeursgpeetslkoo. Mva,isrčlinme ,
sdvae tbiloket.oNean šappoortmneemmbignreišjščiuh
nrai loosgnovvnnai sšloeldi nbjoemmomdaonndoa-
vpteug.aVšozlaskdengjeamletoabzdaombjeun,jak-i
ijeogmrianjoil.oVv VzrntcaumDenojbuj ee spoi-
dmeemliijteežkaovreonzaovirruesvaa,njjeembi l
kui tnriipbivlo kzaudltousrtnngeomzadtoombou,
opbrčeicneaj koukprinlajenno. vZodpaej čs. eVez-a
ivkaojedeslpaejte dzorgeodvnaimrjavzpdervžsek-i
vzabnojer,mp prarvibtlaižknoob4o5dkoilzoamčeel-i
vroavdiotibhčainrmskoihnickeasrtji.OSbečviendaa
snpeommoorčejomroežviejsdkeetgi.,a koabkraštnae
srkarzbmi zearerebdondoovzjedsržeenvi.anNjea
otbečminmskeesgtauvboidšoevoodma.e Vnisla, kdoa
iemtoa znaomveonfjaasmadoodteuldgi lpavonsleo--
vailcneavvoevžoidcaa,ino koodli praovklojapmaloi-
goškčvaaprea smo na novpo zgradili
dVel oogb.rčaijnei. imate številna
druOšbtvčain. sKkoat uprparvaivtea, sjie žnejlii-,
hdoavobideDloovbajnejedomboičlonoenokort-o
ndiol kmoarosntaavrierjušsi.hTuodbičparniroev-.
dZitavteaPnoakmažeinksatjezinmaešn, kovi ajeli
etduedni poodsbebolejn oredboozr,nkaavjnnieh?
dodgŽooekdopnkrcoaevdlevtdaoe2sbp0eč1ti6inpmpiroi lilzeevtteoidssli mn63eo7
bvonaši občini načrt,ovali eno-
to. doma, precej devnrhaurnjasksomusop
nanmeeprneisltianpor piporsoadvaibiljdaenjensetgroaj
projekta, izvedbi geoloških
raziskav, gradnji čistilne na-
prave. Ideje nam ni uspgelo
murepsrnazičniitki,umoebdčadnrue gniamvazdantoo,
krearznso vdaonljoučpeonsi vljeutidlajeležesleavlin,
duačibtei lbjsiklai ezbnortaOdŠo Dmoabzjegrzaa-
jaečnina inzaobPrlaažneivnainpjarinaSedvanljiacvi
rvizašdeenvtjaunrjaskvi dorbučšitnvih. .DPorimzna
azdLaejsknoi vnše kp,rTi jnaašsa nZealnoakaPrlain-
nini.
TzuvdZeidgaajasislžceeivlneimisaoo nmezomagloi geionzvoeat-.o
sTdtuiodsmivgoaaj,eskitlircaibdniiicismioonemlalopngreliibpilrziižvrnee--o
d3i0t positelj in v kaGtereiml kb i
nbičlveein, udrrmejeeinnhoedvabnievdaklnaes kssikua-
nipohnonnsatčirrtvouvgsakllia. doOugbočsinsoaovds,okbusnšoai -
mi smteirnicami,d pršitdobiti
pdpaormobjoaedgkaottnidoovvsdoeolmj kduemdnraeurnjšattvaiocmimjeo-, .
dAa tbuoddi ovsdoodvoolsltjadloendaorkjUaumimeen--
dtaacvisjaobj, zkdai je epoogvoajnt zjead. pripšdtaomibhi, -
vtaeuvssetgarljaoednbeeej tanivrenngoiacsedvvorvnroiullajepnvrjia-.
hPrdičakul jtemN, da blohmo v na -
solednnjeji efion.ančansippoersmpoerkatmivi
reči, da smo imeli v prvem
uslp, ešniidpri ičrpanDju bkpohezij-
cvseakjlšuengejaop disdereenčmaorijjeasaavj lviD dnoeabnšjiuaorpjbarčeii--z
siklai dbailza okk,rževainhje U. d
n Inmaiteozoaiduomelin pre. dvriaidennoo
sožmkeuokžbasekcševnreonmdmaeer sotsoee?nbapdremjaenr-
skoDnoemp,, rkeibbivi abivl ennašoitaobDčoinmi.a
sUskptoaarmneejšdpiahrebboŠivteuandvtijunnraa,špirbeojib tčarikanodi.. i
UzpgKarmatd, idliia bnoa tmudei sntaučp,irekjj teačrkožti.e
vrsatoiehlretdsporonpta?ajdvea tjaknoaimre-
znaVopvralinkao stnaoras šronla. Rtiazbpamda -
joočbeočisntoaskvpiboozboriranoiodsnstarmaneoinlmi aion
vpi oostadvniitsli inoubvportagvradnnajmo.eTnkajak-o
bi iurneadiotbvičionbsrktenme czoenmel,jikšačru
roelšiviklindavsleletdenžajivhi ndaveebhnčilmetaikhhi .
vZenebčizliaboi gVsaej rbazzčapi aoidabjiončsedgia
pproosrlatopujianli.int nodai lepnem sroanč -
znnaaegsmtoamonvietestu piunostoaspvkoirlgibouojsetsatnzaoa-
rnveaojsš,i khain ojobečnvaanšoinvo.boIčsdaenrji jioen vosekačo- -
rrleaijšzškpdiihisp,orebkbčjeiavbrnaobllcvi i. lpaIdhoiektrjoejbepurvjiedešjčoo,- .
vbeiinlKi dasatoreifirnnibaajsnbolcoiilrjšMaepnrjeidmd.ruOerbgbniin elopšvhoea-
knsmtsremthmkoebšizne crjaešlio.ntntaačorertniaerzgadeitpalsikria--
ohtobondabonivoanstbte?orpstršao ssltaolrikemi uerrde trisdtvo
sinaVvštidnriiasšsštčaiorotekibsčooičneie, vjMeri.špeNrioevpkeaalidtkeao-
vbrpisodrteerleibsogulžeedlrepia rujearc.ejjadenonjatrmavjo,adntoaii.-
Zoosmeknroboemle, tosnraiamjliv nfidunojanlonočcesirpnairnhejjeezmtai -
otsodellnokičiškhiiatlšeikevo,rnliainljiiavdbbnooesmeggaoljvsiovtaodbv.obvČooe-
pbdioolairm.u TKo eurbsalpj uedljiojentanoirmsaozoppiloasuzžnl,bj oibv-ii
vlianht .kpoooloivbmaonjozvdaogjenbzonaijačneinlcfiiaonp,orsnihoaoi,v-
zdzanajdoenuljeeptmaoidm, čs,aibcsieulari mboasmjkohonknimšvaonrdcaol-i-
ršvadeon kdjeai kppšrnoogoolkesithoo pnoančaeksaiantai.žneenmVi.
oOdbčeavnroomps,kkihi žriFvaoizjtopi:vsGovrvzu. hpVoA-
dDdonbežjmui dsei l žudeolbimčiones,vaotjuoddpil oo-b
creustin zcao DJurokmloaštver,tsoželeišmioh-o
ŠvzaanngjtAouStoFrAzvLitTi KzoOdmVraAovČmod p. soit.tnao.orevjodo
iezJnejPajlvuaanrn.ienigamapavrinoSdeevonviaocidt4ao7. Arstno
kPe3ob2zm2a5enmPmllabinkaninaa?jenparzilaoSegvaonvijcreis tundoi
očsiNkščrgebš: nio+j 3evb8eo6čldi3kp1oia6?db5n2i i4h37voda.šZt a-
rialNdatiih:š+ri da3oz8bp6čr3ašne7ii4nh9be1ivp0a3oj0Ssolepliotvšeiteii-n
vVrsanazkfg: i+čbl3aoo8nvm6eek3go av7s4i 9tže1per0oeli3n2adoavvbeninjaješ-.i
občžini i lni preldvhikden, a cžeintrlal-
sbnelianžiečn:isviatssijfleannlota.jkcanoevaaapcir@naosvdiapool.r.menSekatučveepnvao
kčistinlnLosvntoajpc2re0av1v0on smoom zžgaraedgiiali
pkzrraaavjpaiol.itLirdeeetbajen 2iv0pr1trco0ajes, kmštoozleaž ieenn posrttioa- -
pdnroavvialin ijd. eVjnčibipllirižoijenki t ozba čelinnšosktkoe
uopmiraakv,enajerorlasžtilsliimndsokga ečoisotilnea
rdnaiztapsraačvviaet.,ilvLjoudeme,nkari vižuivriej-o
dpooge ovvvaasresjha,lins ezkunišnaavpmersaotvitseourbjnevmesne. -
Gciodnirai ti gdradžnjoi mdalih ko -
Gmraudnnajlinpihodčriusžtinlnicieh dnoampraavv.
sDZpoarboinjtuotevjraeelstitarekadrnaaint sjoiedšlleoančhtnkjouo rnspkari-i -
žjavijoInKa razp isbiilnI v ta ndamen
purPpelajmn.iejoer80jie0 evžrosavlmsl ofionmatna -
sdcoirmaananjtaan.me,J Nsatjoe niebielo ednoomoa
o mSea Pmal mor.idiaa DoonbDje bokoot kmzea-
nleeevnneaali Pkolabašnčkiinonida, an.reaVvzlavDkioj jabe jttuau,kdkriaartv
ote0du vtroeeinlslijrktaaialzčlišnčknaeoitmhodaaus.fmaValtlinasiklhudjme?aetbšaaoknricaot
bilpNl aži ktu,drtiističlnipet mk ,ptodročju
pojrebljneoanjinbkoaosdljridujeejaveon rBao.jan Gu-
mčekhainzizaKcoijezjinanvoszkneegdaopmarakačije.
Ob spremembah občinske-
ga prostorskega načrta smo
zasledili tudi idejo enega
ovdablialastnaikvoevsezliecmoljkišječr, skei se
ztnaonismejao zoabčuinresdkeitgeav stvuertias.tič-
onbirho nparastkasnoitpeovu, čmevoarndja czelo
pgrliazmnpapninjegoa.bčpine bo prejel
je župana pa pFroetjom: eajrohLive-NT
ajelažKuopparniavcpavs(piArzenajdmirzeajježom PLnueer- g –
aaKoprvc,vszazjeGmrnuepA)
Št. 29, 22. julij 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Pestra zgodovina izobraževanja v občini
Pred 30 leti dobili novo šolo
Marsikje po državi šola ni le prostor izobraževa-
nja, ampak tudi povezovanja in kulturnega utripa.
Podobno je v Dobju, kjer ima izobraževanje več kot
150-letno tradicijo. Jeseni bo minilo 30 let od gradnje
nove šolske stavbe. Iz nje so v vseh teh letih odšli
številni mladi, ki so v času izobraževanja oblikovali
svojo popotnico znanja. Šola uresničuje najrazlič-
nejše projekte in za svojimi zidovi gosti različna tek-
movanja, nastope za starše in prireditve ob različnih
priložnostih.
TINA STRMČNIK
Prvi zapisi o šolstvu v Do-
bju segajo v leto 1846. V ti-
stem obdobju je župnik ob
nedeljah poučeval otroke
v materinščini. Učil jih je o
krščanskem nauku, branju,
pisanju, nekoliko tudi o ra-
čunanju. Tisti, ki so se želeli
naučiti več, so obiskovali šolo
na Planini, ki je bila od do-
mačega kraja oddaljena uro
hoda. V letu 1886 je Dobje
dobilo svojo šolsko kroniko.
Prvi zapisi, ki so bili takrat v
nemškem jeziku, govorijo o
tem, da je šolski okoliš obse-
gal vasi Brezje, Jelce, Lešje,
Paridol, Presečno, Ravno,
Škarnice, Suho, Večje Brdo,
Tajhte in Vodice. Šolska stav-
ba je bila poleg cerkve. Leta
1894 je bila od novembra do
aprila tako huda zima, da
otroci niso mogli hoditi v
šolo.
Leta 1896 se je začel pouk
v šolski stavbi v bližini cer-
kve. Šoloobveznih je bilo 345
otrok, ki so šolo obiskovali od
prvega do tretjega razreda.
Od šolskega leta 1889/1900 je
bil pouk v slovenskem jeziku.
Na delo namesto k
pouku
Med letoma 1901 in 1905 so
se na šolskem poslopju poja-
vile razpoke, ki so jih popra-
vili z vezmi. Šola je bila nekaj
časa zaprta zaradi griže. Za
ta čas je bil značilen še slab
vpis, in sicer le 38 otrok. To
je bila posledica izseljevanja
starejših dečkov, mož in dru-
žin v Vestfalijo, kjer so delali
v rudnikih. Mlajši otroci so
morali zaradi tega doma po-
magati pri težkih kmečkih
opravilih. Da šolske klopi
vendarle ne bi bile prazne,
sta se nadučitelj in načelnik
šolskega sveta odpravila od
hiše do hiše in spodbujala k
vpisu. 50 otrok, ki ni obisko-
valo pouka, je bilo zaradi tega
kaznovanih.
Zdravstvene razmere so na
šolanje vplivale tudi med le-
toma 1906 in 1910. Enkrat je
razsajala griža, drugič so se
pojavile koze. Otroci so obo-
levali še zaradi ošpic in škrla-
tinke in nekaj otrok je, kljub
temu da je bila šola nekaj te-
dnov zaprta, zaradi omenje-
nih bolezni tudi umrlo.
Nemški vpliv med
vojno
Obisk šole je bil slabši tudi
med prvo svetovno vojno, ko
so bili možje vpoklicani, otro-
ci pa so morali doma namesto
očetov in starejših bratov po-
magati pri delu. Medtem ko
je bila v kasnejšem obdobju
šolska kronika izgubljena, so
leta 1939 ponovno poročali o
slabem obisku šolarjev in o
slabem socialnem položaju
družin.
V času druge svetovne
vojne je prišla v Dobje nem-
ška oblast. Vodenje šole je
prevzel Nemec Adolf Dietz.
Prenovil je šolo in učiteljsko
stanovanjsko hišo, iz šole in
šolskega arhiva je odstranil
vse, kar je otroke spominjalo
na Kraljevino Jugoslavijo. S
šolskih sten so tako izginili
slike slovenskih pisateljev in
pesnikov, razni zemljevidi.
Nemci so vse uradne šolske
knjige odpeljali na Planino,
od koder so jih s tovornjaki
odpeljali v tovarno papirja
in jih uničili. Učence so po-
učevali v nemškem jeziku, z
vsemi metodami so jih potuj-
čevali. Kronika navaja, da je
bil Dietz kljub vsemu dober
pedagog, mladino je vodil
na izlete, kjer jih je nemšči-
no učil s pomočjo nazornega
opazovanja. Glavni predmet
je bila prav nemščina. Učen-
ci, ki so se poleg tega jezika
učili še zgodovino, zemljepis
in prirodopis, so imeli na vo-
ljo mnogo učil in učnih pri-
pomočkov. Leta 1944 je bila
ustanovljena partizanska
šola, ki jo je obiskovalo 144
otrok.
Čas, ko ni bilo česa
obleči
Po koncu druge svetovne
vojne so učitelji prirejali veli-
ko kulturnih predstav. Opre-
mili so šolsko in krajevno
knjižnico. Otroci so nabirali
žir, za katerega je šola dobi-
la olje. Leta 1947 je šolsko
poslopje poškodoval potres,
zaradi česar šola ni bila več
trdna. V tem šolskem letu je
bila ustanovljena šolska ku-
hinja. 20 otrok iz socialno
najšibkejših družin je vsak
dan dobilo brezplačno kosilo.
V šoli so sčasoma zaživele
obšolske dejavnosti, zapo-
slenih je bilo več učiteljev.
Za kmetijski pouk so uredili
šolski vrt. V novih političnih
razmerah je bila šola osem-
letka. Eden od razlogov, za-
kaj so slabo obiskovali pouk,
je bil, da otroci niso imeli
česa obleči in obuti.
V prihodnjih letih se je
šolska zakonodaja precej
spreminjala in s tem tudi
organizacija pouka. Zanimi-
vo je, da so leta 1954 v eno
učilnico napeljali elektriko.
Šola je bila do leta 1960 de-
ležna številnih obnovitvenih
del, od prekrivanja strehe do
novih oken in ureditve notra-
njih prostorov. V njej pa ni
bilo primernih pogojev za
pouk telesne vzgoje. Ko je
osemletka v Dobju v 70. le-
tih postala štirirazredna šola,
so učenci višje stopnje pouk
začeli obiskovati v novi šoli
na Planini pri Sevnici.
Središče kulturnega
dogajanja
V različnih obdobjih je šola
predstavljala središče kultur-
nega življenja v kraju. Jožica
Salobir je med šolskimi zi-
dovi na primer uspešno vo-
dila tamburaški orkester ter
gledališko in folklorno sku-
pino. Fanika Jager je vodila
pevski zbor. Učenci so sode-
lovali na šolskih prireditvah,
udeleževali so se tekmovanj,
sodelovali so pri obšolskih
dejavnostih.
Oktobra 1989 je podjetje
Ingrad začelo zemeljska dela
za gradnjo nove šole v dolini.
Prihodnje leto je bila stavba
že pod streho. Po razglasitvi
samostojnosti so šolo nekaj
časa uporabljali člani terito-
rialne obrambe.
V šolskem letu 1991/92 je v
novih prostorih spet zaživela
osemletna osnovna šola. V ti-
stem obdobju so kupili nova
učila in nov didaktični mate-
rial, fotokopirni stroj in prva
dva računalnika. Izvedli so
računalniški tečaj za učitelje
in računalniški seminar za
osmošolce. Učenci so se tudi
v novi šolski stavbi lahko pri-
družili številnim interesnim
dejavnostim, na primer pev-
skemu zboru ali med drugim
knjižničarskemu, prometne-
mu in gledališkemu krožku.
Ob šoli so postavili nov čebel-
njak, za katerega so skrbeli
člani čebelarskega krožka.
Dejavni so bili še člani mo-
delarskega krožka. Oktobra
1992 so učenci pouk športne
vzgoje že imeli v novi telo-
vadnici, tik pred dokončno
ureditvijo sta bila tudi igrišče
in pešpot do nove avtobusne
postaje.
V naslednjih letih so sle-
dile številne izboljšave šole,
učenci so jo dobro zastopali
na različnih tekmovanjih in
dosegali lepe dosežke. Sode-
lovali so na številnih priredi-
tvah v šoli in izven. Ko so se
občani Dobja leta 1998 izrekli
za samostojno občino, so se
začele priprave na odcepi-
tev od Občine Šentjur. Leta
1999 je denar za šolo začela
zagotavljati Občina Dobje, to
leto je šola dobila internetno
povezavo, digitalni fotoaparat
in projektor s platnom. Šola
se je na spletu prvič predsta-
vila s svojo spletno stranjo.
V letu 2007/08 je vrata odprl
še Vrtec Dobje pri Planini, ki
je zrasel v neposredni bližini
šolske stavbe.
Vzgajajo za življenje
Osnovna šola Dobje, ki jo je
v minulem šolskem letu obi-
skovalo 127 učencev, je danes
sodobno in moderno opre-
mljen javni zavod s strokov-
no usposobljenim kadrom,
ki sledi viziji učiti in vzgajati
za življenje. Pod okrilje šole
sodi tudi vrtec. Ravnateljica
Suzana Plemenitaš je po-
vedala, da si zaposleni, vseh
skupaj je 48, prizadevajo za
strokovno podajanje učne
snovi. »Res sem ponosna na
odličen kader tako v šoli kot
v vrtcu ter na dobre odnose.
Ponosna sem na učence, ki
imajo odlične ideje. Skupaj
jih skušamo uresničiti tako
pri učenju kot pri opremi
prostorov.«
Najmočnejše področje
šole je razvijanje digitalne
pismenosti. OŠ Dobje je na-
mreč vodilna šola na podro-
čju uvajanja dobre prakse z
inovativnimi didaktičnimi
pristopi in uporabo infor-
macijsko-komunikacijske
tehnologije v pouk. Za to je
leta 2016 prejela Kumerde-
jevo priznanje, leta 2017 je
osvojila naziv 1. inovativna
Microsoftova osnovna šola v
Sloveniji. »Tovrstno večletno
delo se nam je obrestovalo v
času epidemije koronaviru-
sa, saj smo se brez večjih te-
žav prilagodili in omogočili
kakovosten pouk učencem
na daljavo,« je dejala ravna-
teljica. Dodala je, da je za
učence znanje vrednota. Že
šesto leto zapored na držav-
nih tekmovanjih osvajajo
več kot 10 odstotkov zlatih
priznanj in več kot 60 od-
stotkov priznanj, kar je več
kot trikratno evropsko pov-
prečje.
Šola namenja velik pou-
darek spodbujanju zdravega
načina življenja, zgodnjemu
učenju angleškega jezika,
zaposlene spodbuja k vse-
življenjskemu učenju ter k
izmenjavi znanj. Slednji pri-
pravljajo projekte Erasmus+,
trenutno jih izvajajo sedem,
od leta 2019 učenci obisku-
jejo mednarodne izmenjave.
OŠ Dobje je tudi kulturna
šola, kjer sta močni področji
petje in ples, zato učenci tudi
na umetniškem področju do-
segajo vidne rezultate.
Vrtec, ki ga trenutno obi-
skuje 97 otrok, je nedavno
dobil nov, že šesti oddelek.
Večnamenska stavba, v kate-
ri so prostori vrtca, bo poleti
obnovljena. Občina je pred
leti pridobila denar za ener-
getsko obnovo stavbe osnov-
ne šole, zato ta tudi po 30
letih od gradnje dobro služi
svojemu namenu.
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
Ob orbačziniskkuemobpčrinazenzikžu zažnuopmanmoam mBarga.nBkroamnkKoimdriKčiedmričem
NOab opbraiszknuikpuriožbučpinaenuz žmuapga.nBormanmkuagK.idBrriačnukom Kidričem
»SLeRptooogvaezšznkoavmpaneonjterjumeb
dpgroaivdšlanmčjenpseti aozngosovkdaebnfj
GVraOdbnčjianni eRporgoafištknaihSslatatinnoavasne jjeurperdviitčevv dzvgeohdpoevdinii
zgZGoardadidnlonja,jadnaneuejerpjrnaoasfiovtnvoliojhob sčvtieančni opnvoeavpnzrrjo,ofiučtirnleaidhziatsetpvarndibovlveiažhnpjo,epkdoi-lt
amjetripliičjoontnriehabeagvmrleobdvuešlkanonadtt,er.de»onŠkueotbnoočlajvnpejolejzaoBvrnonboi rbpoorvemedgonamocsoetrnaotlrilaibsitnoi
nuaopvčraiašvsčtieačnvejbneacpevrveš. pVuosrdtnonveehimnpjcraeerndktorovubtčseoirnlnseaknuiemrkeajpatrenarjzenbniaknlookmžibnse,«o,
juepdreoajvaiolčžeunmpcaiapnur. eAzjedloiajkblajiuesčee ausjtmaonvoo, svkaankjvrvšjnenenojvnaiev pečoosmgtannijoo-
Snvlaajntsijtnsakir.ieVjsštiaevSj bliazitrivanzSčipatoondti,undrjiaslKtoiočzsntairroievbsnčpicnriie.,pŽkrievjčaoihtoin,bojiesjketuetjžuekjdoi
vgneoačviopnroiotdmi.roaPčrtjeuudjigpgrroaasdztnjeji,eksosomtatrnseoonvzuaatntojo zuvasemltirkegro.jenSnatirponojari opbvrrevnj.liojVo-
vžpšeirlliiihnkvoaepd mrnnoajemečsrtpoutrce,i,ivjkkoajibenlroajbajdelčoiddnmoodalaičeztetpnomoešsntotrjabgeviugslja.kaKojpvooatltlmeactkejaoag tnsateamatl,skalkaosijvtšbeaninrjvai-
spgkrleaihmsobdeknojtaeešpvorloiavp.asbPklrejimahlodzdeonmdjaeljtenlevetidoubb.iosDkdoomvtaalčmcien,oit sakemrnbkaoamvjšarnnejčai
žzsutnaponasontvaBalgrnaijjano.ksopKomidirničjavjiodilentač1r9to8v5a, nkno ajjevibšijliaraRzogglaešdknai
sStloaltpinva dšarmžapviio, nnatudrikzamtearinmekpdaanvjsei snkisuop neavddržuašveen.i.
TINA STRMČINK
Župan mag. Branko Ki-
drTiučriijzzeeemvmevseRlvo,egdaaškosi soStlaasjtkainuridpseae-j
jčsea sžoneditve.elaZčvkacraigtorasbodčoninčjoisl ksneatuedžphkroiamdvaei
oSvbozdnaocdbenjij.jeeZmaorobabdčdi nopabojsupl,eridkdicogbakioljae-
rgzoranazdanvbaiermunsoavdasoelavboeolpjemindjeedm, pzijaoas1ek0bo6--
nmroaenotarbovdvirovubijsao,kzvasgtcoeltpolovKtoirivusprtaeislsanloia-
tdčuiedlgii rzlaeadtsoitršanvnjleejemlentoop,brpomrgaorvači mjžuupsrtaaon--
Rrjeogkgtaošmvk.ei»zSValaertsčitnjveea nmjaealogžž.ebBkeruannpakilmoa
Kzj eidmtruildjči.išZčtoenk. or»saVitlscuii sotpasmetalkoliapjvšreneljidekagoat-i
tpnuoartimestzeičnnniuengvaačdrrntaiezshvoopvjrareodskeoajbhečzižane--
seksbitmnale, pzpornbajuzimndei k,p«ortemou.zčgilZondaobsoptarzlaea-
rzvadlzjaemjneziramekilnjduiečzlumojmenžjuavlp maznand.ennjea mo
ulekZtruezpasihsee.mb»Dnziokesiljeoej jozebančdaionstvaaovnllijotevžneil,va«
RsjetoogdtaeišsjkoaičlS. elavtrinoivvzpaodvipgrietčajlun obtri--
skaOlobvčeičn kaojte85vodSsptotdknovjituKjioh-
gsotrsitvovn.iScliedsnjiSttoaknraotvnaenpjsrkihiam-
jsakjol,azdaoramdi čReesparuibmliakjoe tuSrliostviče--
nniijpeonzuagdontikoivpilraecdeejšseent inzopavdih.
Ondelporčoilfii tsnmiho set,andaovbaonmj.oŠpeos-t
vuepčraalivpirčoemncoecivjojenaždeo pmraečjemlo
tkrgljuu.čZea. jŠestiernjei nparčortsuijlecmi sooskbuil-i
psnotrepnroumtnoocijovenlajatvunjieh tlrigsithe,,
čsetabroedomtoandjopkuoščt aleetroaz. mDevrea
vprpoosvielczavsi tsa ksoeropnraevsireulisloamiz.
Nosatadliohmančeepmrofiptanrkihetustasmnoo-
ivzavnedj.liParkecoijsotaMlaojšatirRiopgarošksata,
ksitajenboivla ndjoabržoelsiproebječtian. aMčniom-
žpirčenjonoagmlaešenviatinsjetannaočvrtauljceemmo,
vzantaocijoenažleniohbmjaevdiiljaihn, sovčimraezr-
žpeilsimzao dporidvealbiittei vvenčepdroodfiatniih
gsotastnoov,v«ajne jp. oZvaesdeabl.ni partner
jeVžaes zjaečsetlradhej, advanobsi tsi ezazagrraa--
dinsjloab2e4 zoasskerdbeonvoasnti hnestkaanteo--
rviahnhj.oTterelonvutmnočunroejpaogvreačdablai-
bšrčeezipnopserlindosbti dvaomdoavčionljoevn, jkai,
ssotaznaopvosalnejnai vnhaoj teblihb, giloastnila-
Šnvtao. h2lj,9ob, up16tri.khjuiohlidj, 2np0jrei2 p0lreetovo. zTnuidkihv
itnemv pdriumgiehr udseljatvinoskstiižhu, paon-
vuepzaaniah psatrutrniezrmstovmo ?s stano-
vanjskim skladom. Veliko
se dogaja še na področju
gradnje tržnih stanovanj.
20 stanovanj, ki jih grBadita
dva zasebnika, bo vseljivih
sredi prihodnjega leta.
Ko ste podpisali pogod-
bo za gradnjo oskrbovanih
stanovanj, ste izpostavili
pomen tega, da boste s po-
močjo zasebnega partnerja
zadostili javnemu intere-
su, kajne?
Res je dragoceno, če uspeš
javnemu interesu zadostiti z
zasebnim kapitalom. Obči-
na trenutno nima treh mili-
jonov evrov, da bi v tem me-
stu zgradila takšno stavbo,
saj uresničujemo nekatere
druge projekte. Zato smo
se odločili, da bomo sku-
šali oskrbovana stanovanja
zgraditi v javno-zasebnem
parwtnwewrs.trvogua. sPkoam-selamtibnna.osije,
da bodo oskrbovana sta-
novanja, katerih lastnik bo
žzeaKnsojeelbikinoirvkem,čjivojeeprjrzentpanonozon,nasvaon ovdsot--
pdljueosštčpianolaidcliejen.naeTkkaimastei rpijeohgeoontjeoilitkrnjoio,t
vpserteanndsoatrvavasinlajtaith,uidkmii nbda ošdgtiorivnvoarjlosatmsiht,i
dsoeabjmčbioinhdeopolaj Eluivdrisotppaoinnionovvšanirnošjesz.kaKeprgoea--
spslkitllei,avkdeoan.soeTtnobeop bpoloamvgeočnvanil,oe dšzatneavsmitlao--
gknoeosjvteoagvll.caiVvnnieeckiblajotnedoroivhečhtuuotrtieilsliithirčanszoe-
dslitokrdaeta.et gnSiojteazndapovolaselntoajvaa2l0ib,2op7d,ookmi nojea-
jpeihrlaitivnzfeodmramj mvacpeijrsaitphur,satvai.dnveapohsorte--
ldanZpieo lvbosleipžmionmziaesgemldabevnenani.hpB rojaojavjzenekinht
szuiacsetoarbnčoiivon.doOvjeesčk,Vrvobenonadbrasorkozocajeetnizjsuete--
jrseotma. n,Vodevačavklercčaejt,ihksitpejroertbereoksdloio,v džzealzegalai-,
pbizovsolaebjnačelinPnaegpbarozi.čoavkdaolamp. ripra-
vljZPeaonrma.doižnmoanjšneogagošmteevtinlao
gigorstiošvčeboz turpmeel tundoi torbačvionssktei
pprroarvačtaukno, porleedgaltiegnaamboesnteu
vvečdinzedhatkporvendamobečninlispkriom-
mproaczijni.ikom. Pri tej naložbi
jeObcielnojunjekmaoj, zdaaplseetobvo g oled-
tduerisutmičneetnteaktsreavve.tem letu v
proVraščpuonrutnneambracloenztaru30s0mtio-
sloačnievurroevdimli atnrji,bkuontes,mgoarndae--
črrotboveailni. pS aprrkeiraišzčpao.reUdrietvdaitmevi
spmoomdooždnaetngiah 1n2o5gtoismočetenverogva
nigarmišečnailizzau dmoedtantonotrparvoomoje-
cdijrou. gVasentaojvsečojadranžaalovžrbeabav-
lšapnosurt, nki scmeontgears vpretejemli nma aeni-
zdaadtnuj.ihŽesevj.rsto let so namreč
noKgvoemčjei tparšeipoiznnavtnuorisstti iočbn-i
čpionne ubdi pnoikviaošebmčinmsnkeonujuprlavho-
kporopsriilsi pzeavualrerdaiztgelvedtanki šsntoelgpa
Kigrriisštčaal.. NKekr ajetebri ltae vstsaovsbeedneji
poobdčpiniriaRjoo ignatvecnjnejavvnoeljgootroa--
vbilhječnaasiuhmviedtnijao šteradvoad, astmnoo
bsreeomdel.očili zanjo. Ko smo jo
prVegsltreadteagli,ji jreazpvojdaizRvoagjaašlkeec
Sploatviendeaslm, doaubgootpoovdilli,a dga snlaašba-
ošbečkinaakomveodstdir, ukgoitmsmpootrperbiučjae-
nkoovveaplir.ivPloajčansenzilgjoed,bdea. Eranba lojed-
na podlaga ne bo ustrezala
pričakovanjem večjih no-
gometnih ekip iz tujine, ki
Bbi iRgrišOče lVahkoCupEoraNbljaTle
med pripravami v Rogaški
Slatini. Zato smo jo prodali
in za celo igrišče kupili novo
travo. Izvajalec, ki je zdaj
položil podlago, je dejal, da
je igrišče kot »mercedes«, in
to kljub temu da je bila cena
celotnega projekta nižja kot
v športnih parkih v drugih
občinah.
Je torej namen, da bi se
Rogaška Slatina še bolj
razvijala v smeri športne-
ga turizma?
To je eden naših ciljev.
Tudi hotelirji so zadovoljni
in hvaležni, da smo uresni-
čili ta projekt. V prihodnjih
letih lahko zaradi športnega
turizma pričakujemo nekaj
deset.t.is.o kč dmodaatnlihunovčitRev
na letni ravni.
Občani so na referendu-
mVu tpeoj dzpgrolidboibčjiensnkaijvperčoji-
isntvoerstkici ijnsakčihrt zparoojebkmt očnjae-,
rkajveorvjaerpstrveednviidceenntrearzgSloetdlan.i
Zstgorlapje Kn rbisotaolb. Kboadj osčeesmtejem-
znearčur, toobvoabnsitmoječipkroljeeskatroskmi
pdoovgeazjavzi dmaje?d Rogaško in
PoPdrčoejterktktaonmt . pKroipnrčaavnljabop droo-
sjreekdtninoe dporkihuomdnenjetgaaciljeot,akianr
jbeovrteradjeanlo1,o2dmšielisjot ndao eovsroevm.
Pmoelosveiceovt.egKaodebnoarojma seonnjeanma
oddookburmilie natarcaijzappisruipIrnatvelrjerenga
Sinlovkeonbijoad-Ho rpvraišdkoab.ljNenaamvesna
tmegnaencjae,nbtroamjoe zapčreldi sptraivdioti-
nbaivravtineu ipnrakvunltaurdnoevdolajneonsjati.
oTbremnoučtjnao, kizi bgiarazmajoemizavaNj al--
tcuaraza2 s0p0r0e. mTlajapjoročjeeknta loažhbkeo,
žinivsi itcuedr izba rgerzadvnojdoe n, avdehndoadra
vSeornjacme ienmzav gprraodjnejkot pVaornkairri--
sškčeagpaajrekzierraaj .in presedi. Oba
prNoijepkat taubriozsetma perdiisnpaevparlialok-
žrnazovsot jzuatvrajšneoosbtnčeanmeo. bilno-
stJi evsennaišisombočinzia.ključili in-
veZstaicriajdo i vpopdorsaložvitnvie cmenatteer-
Vriraeleocv. Vinzaočteetžkeunliehtošdnojbegaav
lseota sje sopcrenjejlepnrevevproedjneotnsit-i
knee. kTarteenruithnonajelo4ž0b-o, dksotot tsntoa
znaasdehdoedn.SoNneckeaijn opmroesntojeronvo
speajrekisrpiršočsetiPlo+ vR,opbostdorjaežčeilme.
Ali podobno pričakujete za
razgledni stolp Kristal?
Težko je reči, saj je to odvi-
Msnaog. oBdrarnakzoliKčnidirhič dOebjčaivnno iRkogva.
(PFroiton: aAdnhdoradžuPuSrogn–cGe rjuep gAl)avna
konstrukcija predvidena iz
njejikhlab,o kzia sgeotojevop Boodbrarožvilocezna-
t5e0r, kdioga70boomdostontakmoevn. uTopreje-
deadlei nje osednbi.isNtvajevnišijhi razglolegdonvi,
sdtoa lbp ovpdrrožjaevkit bvielrajhetknoobdilrapžo-
mji.oKjeemr nme nveenmjuo,nkoavkmo dagonlgeot
Rseogbaoškme aStleatriinaelo. mIzkšuešnvjiešailza
dcreungai,hsmmoesžte izndakjrzaajegvo, tokvjeilri
sdoodžae tepnosdkernbaelri zzaaopmoednojbenee
zpvieTE DN IK št
tiazkbšrnaetivčsiembinperepjr.ivabljajo ve-
likOo bočbinskaosvealjceevz.aVneirmjaamlaemza,
doadbkiutpo zrarazzgglleedniemgastostlpoolpma
uJsapneilno at,uddi anabmi . uOrsenduitleak fiin-
noahnrčanneilkaotnostrrauzkgclijeed znaonjtosče-
jkeos.icer nekoliko spremenil.
ZaLtoabhokmo opvovoebmčin, sdkai uspmraovisse
pursopjeklitodmogpoovčoarkiatili zdaoXX
osbtodlopbaje in nbaltoižpnrjeeučoilki,oklaickeo.
bGi ogzadlaohvknoiubreilsonimčiloi.goče ku-
piti, stečajna upraviteljica je
razpis razveljavila. V občin-
ski upravi si želimo, da bi
stRolp jeseni obnovili, da bo
na voljo obiskovalcem. Ne-
kateri občinski svetniki so
pred nekaj meseci na seji
občinskega sveta predlaga-
li, da bi za nakup stolpa in
zemljišč občina namenila
250 tisoč evrov. Nam je na-
kup uspel za 15 tisoč evrov.
Za obnovo že imamo zago-
tovljenih približno 40 tisoč
evrov. Tudi v tem primeru bo
treba preučiti nove razmere
na trgu. Stolp je namreč je-
klen, treba je narediti nove
podlage na stopnicah in po-
destih. Upam, da bo predvi-
den denar zadostoval za vsa
potrebna obnovitvena dela.
Občinska uprava skrbi
tudi za projekte, katerih
gnaamšenkjie Ssklrab tzainčiistejše
okolje.
ŽuPpraendobčtione oRodglaoščkiatvSiljaotinsammaog. BsraenvkooKbidčriniči
imČaijsotidlnruogneaporbačvionev. ROocgeanšiklii
sSmlaoti,ndiabjoemzao ndaosgnraadjbiloi,ljtpakrio-
mdaerbnoanmjeonžanzomstobgrlejizvpolsatčveen-
pčrjaevzoaz 3e.n5k0r0atptoepdeunlasckiojs. kZiah
zednaojt.avNtoabpurasvobjesrterdeabha vroazi-
nšiaritriezharpardoiggarhe zn5ič1npihosgtoašjač-,
lkiši čji.h PJravvinoodpzoivdijestoj eozdaličknoi-
imn upnoalnlni eposthovrailt.veSeOveKdPa Rjioh-
bgoamškoa sSplraetminlajailzi švesenhapšreesj tinh
poobčpiontrseobui sptarongoovipterilljaicgovdoizli
avliodmopeonljnenilio. čistilno napra-
vo. Del naložbeFpotroe:dGstrauvpljAa
gradnja dva tisoč metrov
dolgega odseka kanalizacije
v naselju Prnek. Celotna na-
al oSžlbatainjae vordeidžneasdedvma immilainjodanta.
evrov, od tega smo pridobili
1,2 milijona evrov sofinanci-
raInnjačeizbeovirzorpažskenegaažkelojah,edzaij-
bsikeogbačasnki loadsatoilnpudgrlžaasvonvealgia
nparoreafčeurnena.dumu, o čemer
naKmaikguo jsetjeo bnielki aztaedrio?voljni z
izMkuispliimčk, odamnvi eslmikiseeglanoš,pdoar-
otndgeogvaardjaomgodnkaa,hikpootseteičngao-
vsptirlaišacniljja.eČnee booddeotatepgadpirrki-e
šPlo, Ssleobveonmioji?v občini ustre-
28 bodč09.07.20 20
jeKpmriadluirkbiodPo sStlroovjienziajči esloi -
bdrenloetviavlaSpžoednsjeidKmositčr,ivtonkicria, t
ksjmero bgoosstteilsi sctialjnporvvaenjestkaipme.
sGkllavdnoimogrrgaadniilizantoovra njaavsnaje
npaojhevmanlial. sOtacneonvial njjea,. da smo
soGdreelavzcai ovbečsintasnkoevaunpjrsakvoe
stapvobdo jeztndieksie, tikmi ipsotmanaogvaaj-o
nujriXiočjietikt ajeprvorjedket,n do83b0ra
teiskoičpae. vDroovg. oPdreibklisžinoje psoalmo-o
vniaconoamšieFnajecneebgoaokznoevsi ksatrbaoni
porgislepdevaalol s6ta5ntoivsaončjslkjui dski.laNda, -
ksipblohzasitoteplerivdiozbijislkpeetp srteannoos-e
vpaonvj.prZečvnseomoi gbloeduaprvaevčljaklaot
o1b0čminial.ijPorneodvildjeundoi ijze,vdeač bko t
sttaovbdar,žkai vjo. Zboatgoramdielonpimod,jed-a
tsjemGo evs,s zkglorapjuentaegdao dsoregdoidnkea
pdroihborodnpjreegdaslteatvai.liNsavosjtearteumri-
rsatzičpniseu zznaadmoedneliittoesvtin.eprofi-
tniOh bstčainnoavajnej lvannaijeomkrje pniel-a
rperšoenmihocoisjtoaloklreapjae,t pdraošebni j,v
mzderdatevmiliškkoosmoes2to0 proivšaenbji-
rleašivlie. čObslčoinvaenjeskžieh kgoonsčtaolav.
nKoavkroazjpeislezatodso?delitev nepro-
fitnTiuhrsitsatničonvai njpvonaujedmn.ikNiansjo
sleanjeskporijapvriolom2o2cziajsinktoeraeskicraij-o
noicheini zlidkajobt ozmeoloprdeovberioli., aLlei -
sto svlbogoemuoprparvoičmenoev.irOabličindao-
bgo dvken, aksilejdihnjeombčionbadogbojsuti
lvahskkoloppounuAdniliane1g8anpajoelmetnjaihv
sptanrkouva. nVj.saDkeskeot nbeoc ttoerdejnnaos-o
vdioh,gosdekmi jniha broamzloičonbihnopvirliirve-
odbitsvtoejneičhih pprroostorih., Oince snijcue-r
jnema ,Edvarosep dskoibrpol ošdčzaivdaim, vo nPa -
svtialnjoonvaunTjsekmo pperol binlepmoadtikaork. a-
daŠme ienGrpaonmdeHmobtelna pRroogjeakškt,a
kSilati.č Ntaj tat načidn tžellijmo
lpičriicv, adbaitbii splroivdeonbsilki eingveosttieto.r-
je Kzaakgroadjenjoz.aVžeivrjealmBeomb, rdoav
ncaemn tbeor, ugslpeedloe. n18a otsok,rbdoavaje-
nbiihlostannoorvmanajl,nvoelidkeihloovdan3j2e
dookr4n5jeknvaodzratrnaidhi mepeitdroevm, ibjie
rkaodri ozgnraavdiirliunsaao?bmočju stare
glaVsboebnde ošbojleu. eGpriedzeamzijeemBljoi--
šbčreovvsrcedeinštčeurRongiašbkiel Soladtipnret,.
oKbo rsombuo zgdaranvailčirštkoevgaalij,edsmrao.
Vprsetdavbidi ejevaplrie, dvaidbeonz saknuimpniiv
pprroesdtovrsezma dzraužoetnrojek set,akrei jošibhi,-
tsakuojsetjaonovvratlecce,v koostnzouvnnaonjiihn
osbreisdknojvoašlcoelvo,. Okamr ebnijebnilea cpiloj-
mneojsekmuppinrepžriečlaimnjou pdroivdaabniati
vjeresdenoi.s Ot dkar je center, ki se
naVhoabjačion. bi bkooslte sparrvsikči dpoosvleej-
izmaveiliRdovgea pškeadiSaltartiičnnai–aPmodbčue--
ltarntetik, odprt, se tam ustavlja-
joStkurdbi zšatepvrilmniarknoolezsdarajiv.sNtvaoš
vzanvaošidozbačitnuirijezenma vinisokkuiltruavro-
npir. ipLreatovsljaževleičmjeo pkroonmčaotciijpsokle
makilciijjoenva povvreezdanvoi z mnaulzoežjbeom,
dneanaprrossmteomv vceRlootigazatcguotoinvi-v
lpi ovvoebzčaivnisksetmurpisrtoirčančiumniu.zVa-
pnriemteikvloihstmdvievh Pleotdihčestmrtokupoin-
pŠlmačaarlji unparkiuJpelpšarihb.ližno 200
kCOLO Rer C M oY eKičh-
pkrroastooropvoznoardilni onvoa lpeoktarrenboo,
tpiko obdezždurarvnsitveanmi pbousltanji tRi ov-
gRaoškga šSkliatiSnlaa.tiZnai. oJmeentojenžee
purroesjteonreo s?mKoa okdoštjeeli zvezčdkroat-
3v0s0tvteisnooč oesvkrorvb. oLeintosorbgoanizi--
bzraacnijizovzajdaalejc, tkeoprjoes dtoirreeukrteo--
drilc, akaZr dbroavz sotpvreenmeogazndaošamloa
2Š0m0 atirsjoečapkroiv.JVeelšsealhseomd,stdoa-
jpe iZlad?ravstveni dom Šmarje pri
JelOšabhžžaeluzjaepmosloildnlovčoitpeevdidai--
trreinkjtoo, rincev,esrjaajmmemen, idma, bdoastjae
zb oilbasztoejleočidmejpaevdniatirnomusdpoebšrnoa
spkrribeolragzaanzizdraacvisjitvzednroaovsnkiršbkoe
noasškihrbneajvmvlasješih ošebsčtainhovo.bči-
naPhreucesjtabnolojšvei tpeoljgicoajehzaZ dDe.loV
bZoddroavksmtvaelun impeolis tuajdii nRooggoa--
mškeataSšilatina smo zagotovili
prVosštpo.orertnzeamdocdeanttnruopgeraddiia--
mtroičnzao paomtrbeublea ntoog,opmriedtaošbeivli
sstmavobonzovnovpimedi igaatrdinejrobianmtir,i
ssptarelnmeljazjdorčaivmniikperodsrtuožriinsokbe
imgreišdčiucibnoed.oPuordejreončijteudzionboovze-
tdrirbauvnsetvian rdeosdantenkaopliakrkoiršieščpaa.,
Parmojpekatk je nvarčerdteunjemmaolo mnoavnoj
kdoot d6a0t0ntoisoačmevbruolva, ndteon.arZzdarnaj-
svmstovseknoiradj vo cmeloitmi zagodtvoavilši itzi-
opbečnindsiskteag,a kpirobrialčauhnkao. Ddellabloa
pvriasmpebvuala nFtuanhdvacjiajva nzia mšproeržti..
NOobvžaaplurijdeomb,itedva bsoveotmzoagvočdi-a
lZa Dprepcoejpbrovlješme pnoegoujsepzeaš dnelmo
nroagzopmiseutašneiv.tVa kšoljo,pkoi ndoelvunjeo
poobdjaovkirliljermazdpoismaačzeaga kizlubbirao,
jde ivrekkljutočrejnai,hasmkopraakj 2d0a0jeotraozk-
vpirsapzlriečdnvihidseenleškecliejazha. kKoljnuebc
taevmgu sdta . bVosmaok vte pdreonr,ačkuonuje
itma eulistmaannojvparibhroedzkdoivreskmtoor sjae,
npjreimna, ščae mbooždnoeptoenžoavne egloejde-e
zzedrirtavvesptrviešlnoe. Oostekmrbeo.dlSopčalotah
rzedpuajb,likioSljoevetrneijbaaincHerpvlaješknaj.e
Poorgmanoijzeimratvietdaeknoj,u diazvjaejačlicmi
kboonlčj udjoejsototprinšotuldjuijde,emki .jih je
narPolčailčainloašza nderžsakva,. Rkeizuglatajtie
šztuadPij obsoldoovpnoikcaeznalti,ekraVkšrneilbeic
bziali hptoegvoajilzoa pongovsnpooodjaezrserki-o
tmev,inčeisbtor stpvloh, pjreišlao vbčpionštsekv.a
Purpejrabvoado zpaovtrenbinla .šeStdeolgdoo--
tbraijlni akuaskkšlaejnevoadnjgaozvgolra,vknaimkio
snoagplarseojd?ajalci, kot so Zavod
RSOzcaevnajrusjtevomn, adraveje, vzoadhatreji-
ivna ppoodovbrnaoči. luNadšeanoabrjčainva tjae-
žkešnleetma 2o0b0s3egizudenleaulapridavejinčeo-
znaas,nzoavtoo tjueriosbtičinnos-kreakureparcaivj-a
spkleagčailocenztarva,rnpiolav.ezVaenrejgeatnzo
jbezoedroms.leAdimli enpioms,todpakismnoa
zsmodaigšačlui ,žeskzušBaolbi rboovmimo cneanjt-i
tdroomgo. vGorer.zaNnaodvaoljznajni imkoivroaskti
RsogazšdkeajSlaotdinvei,s knii bo dzanoimei--
vnajetundeigzaa mgoisnteisitzrsPtovdač. eTtretžkka,o
vrabzliužimniejme šeukgolteosvairtsvkea Ustreazda,a
kRi Spozvaenzuajdezoobreporbočriančiu. na, da
soKabtielarievsrooppskoamsermedbsntvejašiv
nvarečrdtni,osktii j1i,h2 mžeilsijnounjaeteevrzoav
pproihraobdlnjeonsta? stran s1.
PoRsolgoavšnkia Scleantitnear sde ežleulijerazž-e
vdijvaeti lvestim, eproi trparjnvoesmtnelegtauraj-e
zžveojda.o Mseegdelnavčsreti zjae hgtreavdenjiaz
ppaorgkoirdišbčea iPn+Rraozzp.ispaa.rkiraj in
preKseadtei.rPeasrkoiršieščdernuagmeevraevčaj-e
mnaoloz žnbaed,hkoidjoihmnSaočnrcteujneated?
cesPto dinpižsealleiznsimcoo ppovoegzoadtibso
kzoalesgarrasdknimjoi sštepzoarmtni oin-r sep1krree--
haacjiajlsnkiemgiapopvarrškinaamv i Sv poožjdenmji
zKdorasvtriilivšnkiecmi. jTeadmru.bŠoedeon vksoe--
rbaiknke,venčajimtreanjnjeosntenirmazolbičilnniom-
sgtei njeerdaocgijramdi.teNvaojmbsltaojjšeičmegbao
snisatmemeanjkeonleos os tšrtoiršimkoi nigorvišmčie
izpiogsraoljie.vIazlnbicramio. iMzveadjtaelmca
kzoav gmreasdtnujžoe itmelaomvaodunreicjeenev
kSovl.esFalrosrkjeanstue,zek,i nnaačjrtbujiebmiloa
dkaoljninčsaknea kdoolezsarčsektekapopvreizhao--
vdenojedgakršoožlisškčaegva Tlektaa.čeSvteemm
psrkortbi oimbčoinazmaa Šemnarkjoe mprei rJen-
lršazhvionj Pnoaljčoabnme toečrj iuz Rcejalovitcnee
porbočti noeb.čNinai pRodgarotečcj.uZcaedsntnjee
lientofr saistprruizkatduerevasmtaomzeadpvriedčoji--
bmiviapnrjoejesklutiž dnvoastondihsepkoagnoodvbe
zcaeszteemilzjišočbav. oŠzeneinceprporjoetkit Sjev.
dFolgorajadnituev. čSiksutilpnnea ndaporlažvine.a
Poobsetohpokdi sperikdoovbizvnaanšja opdrliobčli--
bženzoa ksiolofimnaentceirr.anŽjeelipmro sjei kštea,
idz aevbriopprsikheogdansjkelaledtao suorezsenloi-
zčaiplileatemnbi.icVionzansloedznajsihtadvvljeehn
lpetriohgžrealimmogzragdrandjieti šneatdehloovda-a
dSnoicnocev,Svp. aFrlokrijrainščua. Zpaanrakloirža-j
bino spmreosžeediprtiedropbriliipgrraavdiblievnsoe
dpoovtorlejebnnjoe. zDaegl rsaodfinjaoncrairzagnljea-
bdonmego asksutošalpliap Kridriosbtaitli. na raz-
pisu FEoktoo:skalrahdiva, NkTi v(lAongodršaež
obravnava. Purg – GrupA)
Št. 29, 22. julij 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Direktor, ki ob popoldnevih poprime še za delo na domači kmetiji
»Če si navajen delati,
ti je v življenju lažje«
»V zadrugi sem bil zaposlen 20 let in
sem zorel skupaj z mnogimi sodelavci.
Ogromno ljudi je prišlo v podjetje za
mano. Ko sem se zaposlil v Mlekarni
Celeia, sem bil prišlek v kolektivu, kjer je
veliko ljudi zaposlenih že vrsto let. Zato
sem še toliko bolj pozoren in previden
pri komunikaciji. Odnosi so zame
pomembni.«
Z ženo Andrejo, s katero sta se spoznala med študijem in se leta 1998 poročila, posodabljata kmetijo. Takšen
način življenja sta približala tudi sinovoma Vidu in Lenartu.
Vinka Buta zadnji dve leti poznamo kot direktorja
Mlekarne Celeia, prej je vrsto let uspešno vodil Kme-
tijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah. Marsikdo ne ve, da
je ob odgovorni službi tudi predan kmet. Odraščal je
z živalmi in še danes na svoji kmetiji, kjer so svoje
sledi pustili njegova starša in stara starša, redi bike.
Narava je del njega. »Teden po tistem, ko spomladi
posejemo koruzo, grem skoraj vsak dan na njivo pre-
verit, kako ji kaže. Odgrnem zemljo in spremljam, kaj
se dogaja. To imam v krvi,« je povedal. Letošnji preje-
mnik plakete Občine Rogaška Slatina nadaljuje tudi
družinsko gasilsko tradicijo. V gasilskem društvu, ki
ima prostore le nekaj metrov od domačije Butovih v
Kostrivnici, pomaga predvsem pri organizacijskih in
administrativnih nalogah.
TINA STRMČNIK
»Kar počneš z veseljem, de-
laš boljše kot tisto, kar delaš,
ker moraš,« je odgovoril na
vprašanje o tem, zakaj se po
redni službi ukvarja še z go-
vedorejo, natančneje s prosto
rejo bikov. Čreda šteje malo
več kot 70 živali, zanje druži-
na Vinka Buta na 30 hektarjih
polj in travnikov pridela svo-
jo krmo. Letošnji prejemnik
občinske plakete je pojasnil,
da je reja bikov bistveno lažja
kot reja krav, saj pri reji tovr-
stnih živali ni molže. Govedo
je treba enkrat na dan nakr-
miti, seveda priprava krme
med letom terja nekaj dela.
»Če ni posebnosti, ima kme-
tovanje stalni ritem, ki ga ni
težko usklajevati s službo,«
je pojasnil sogovornik, ki se
v hlev ponavadi odpravi zve-
čer. Le izjemoma se zgodi kaj
takšnega, kar terja njegovo
takojšnjo pozornost.
Brez vlaganj ni
napredka
Pri delu na kmetiji po-
magajo vsi družinski člani,
žena Andreja ter oba sino-
va. Starejši sin Vid je končal
tretji letnik študija medicine
v Ljubljani, mlajši Lenart je
gimnazijec. Oče vidi, da oba
fanta kmetijstvo zanima, ven-
dar nobenega tako zelo, kot
njega. Tudi če nihče od njiju
ne bo prevzel kmetije, ju želi
naučiti vseh potrebnih opra-
vil in jima privzgojiti delovne
navade. »Zagotovo jima bo v
življenju lažje, če bosta na-
vajena delati. Dela se je lažje
odvaditi kot se ga navaditi,«
je hudomušno dejal. In do-
dal, da je imel zadnje leto, ko
sta bila otroka zaradi šolanja
na daljavo več časa doma, še
več pomoči kot sicer.
Odkar so na kmetiji go-
spodarili njegovi starši, se
je marsikaj spremenilo. Po-
sodobljene so vse stavbe,
hlevi, gospodarsko poslopje.
Pravkar je obnove deležna
Če potrebujete zanesljivega, kvalitetnega
in ugodnega mojstra pokličite na 041 587 946
GRADNJE TADINA D.O.O., Brezje 5a, 3241 Podplat, gsm: 041 587 946
Zaradi povečanega obsega del zaposlimo večje število
elektro monterjev in mehanskih monterjev za delo v tujini.
Prav tako nudimo tudi podjetjem z izkušnjami možnost
sodelovanja na tem področju.
Od vas se pričakuje:
-	pripravljenost na delo v tujini,
-	izkušnje pri montaži elektro naprav,
-	samostojnost,
-	zaželeno znanje tujega jezika (nemško ali angleško),
- vozniški izpit B-kategorije.
Zagotovljena sta dobro stimulativno plačilo ter stalno
dolgoročno delo.
Prošnje s priloženimi življenjepisi pošljite na: info@mos.si
Za vas opravljamo:
* strojna zemeljska dela (izkopi gradbenih jam, kanalizacije ...)
* alsfaltiranje cest in dvorišč
* urejanje okolice
* izgradnja kamnitih izložb
* rušenje objektov
Delovni čas: od ponedeljka do petka med
6.30 in 22.00 uro. Možna dostava ali
osebni prevzem. Informacije na 031 710 200.
RIMAS-HEČ, d.o.o., Podplat 4, 3241 Podplat
OKREPČEVALNICA IN PICERIJA
PRI ALMASI
* vsak dan sveže malice * pice iz krušne peči
* burgerji * rebrce * jedi na žlico * sladice



32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 29, 22. julij 2021
hiša, katere spodnji del je
bil zgrajen leta 1833. »Vsaka
generacija na kmetiji mora
poskrbeti za vlaganja, sicer
ni napredka,« je povedal le-
tošnji občinski nagrajenec.
Včasih se je družina ukvar-
jala še s prirejo mleka in z
vinogradništvom, vendar sta
zakonca But ob vseh ostalih
obveznostih morala izbrati,
čemu ob službi in družini še
lahko namenjata pozornost
in čemu ne.
Na prvem mestu je
zaupanje
Predlagatelji, ki so Buta
predlagali za plaketo občine,
so zapisali, da ga vodi zdrava
kmečka pamet, ki jo je nad-
gradil s študijem v kmetijski
stroki. Ker je rasel ob živa-
lih in je očetu rad pomagal
»Mogoče kdo misli, da sem spreobrnjenec.
Ampak to pač sodi zraven. Delam najboljše,
kar je možno. Pričakovanja tistega, ki
prodaja, in tistega, ki kupuje, so redkokdaj
tako usklajena, da bi kar segali v roko in
drug drugega trepljali po ramenih.«
Kljub odgovornemu poklicu se Vinko But še vedno posveča kmetijstvu, in sicer reji bikov. Teleta, težka do 200 kilogramov, zadnji dve letih kupuje samo
pri domačih rejcih na Kozjanskem.
skrbeti za vinograd, se je po
gimnaziji odločal med študi-
jem veterine in agronomije.
Naposled je izbral slednjo in
je na Fakulteti za kmetijstvo
in biosistemske vede Univer-
ze v Mariboru končal študij
sadjarstva in vinogradništva.
Mu je bilo zato, ker je po-
znal način življenja in dela na
kmetiji, lažje stopiti na čelo
Kmetijske zadruge Šmarje pri
Jelšah? Da in ne, je odgovo-
ril. »Samo to, da si kmet in da
so tudi ostali člani zadruge
kmetje, ni dovolj. Zaupanje
pridobiš s svojimi dejanji. A
je res, da kmete morda bolje
razumem kot kdo drug, ki
kmetijstva ni izkusil iz prve
roke.«
Zadrugi je ostal zvest kar
18 let. Iz tega obdobja je
najbolj ponosen na vse pro-
»Gasilstvo je z mano raslo kot koža in lasje. Lasje mi počasi izpadajo, gasilstvo ostaja,« se je pošalil.
jekte in posodobitve, ki jih
je uresničil s tedanjo ekipo
sodelavcev. Med drugim je
v času njegovih mandatov
zrasla velika mreža kmetij-
skih trgovin, posodobljena
je bila vinska klet, zadruga
je začela krepiti blagovno
znamko Emino. Hvaležen
je, da je bil upravni odbor
zadruge naklonjen novostim
in svežim idejam. »Čeprav v
zadrugi nisem mogel vedno
povsem izpolniti želja kme-
tov, sem skoraj prepričan,
da mi tega vendarle ni nihče
zameril. Uspelo mi je vzpo-
staviti odnos, da so kmetje
zaupali zadrugi. Mislim, da
je to najpomembnejše in da
je to v največji meri odgovor-
nost vodilnih ljudi v vsakem
podjetju.«
Za ljudi na
podeželju
Sploh vlaganja v razvoj in
posodobitev Hiše vin Emino
se mu še danes zdijo zelo po-
membna. »Veseli me, da lah-
ko zadruga trenutno odkupi
300 do 400 ton grozdja. Tisti
časi, ko nekateri vinogradniki
niso verjeli v idejo močne za-
družne kleti ali so se norčeva-
li iz tistih, ki so nam grozdje
prodajali, so minili. Danes
je grozdje in vino težko pro-
dati. Navade potrošnikov so
se spremenile.« Po njegovih
besedah čaka njegovega na-
slednika še veliko dela pri
trženju in krepitvi prepo-
znavnosti blagovne znamke v
širšem slovenskem prostoru.
Ampak začetni koraki so bili
narejeni.
Kot direktor zadruge pred
očmi ni imel samo kmetov,
ampak nasploh ljudi na pode-
želju. Sledil je zamisli, naj za-
družne trgovine v vseh šestih
občinah šmarske upravne
enote potrošnikom ponujajo
vse, kar potrebujejo. »Že pred
nekaj leti smo omogočali ser-
vis male kmetijske mehaniza-
cije, postali smo zastopnik za
nekatera znana podjetja, za-
čeli smo prodajati robote za
košnjo trave. Tudi gostinstvo
z restavracijami v Šmarju pri
Jelšah, Kozjem in v Hiši vin
Emino, je prispevalo svoje.
Tako smo iskali dodano vre-
dnost, da smo lahko bili po
drugi strani bolj konkurenčni
pri prodaji večjim kmetijam,«
je povedal.
Odkupne cene so
večni problem
Ko je vodil zadrugo, je
velikokrat slišal očitke kme-
tov, da so za mleko ali za
živino iztržili premalo. Da-
nes včasih sliši opazko, da je
mlekarna kriva za odkupne
cene, ki niso po meri proda-
jalcev. »Spet sem tam, kjer
lahko povzročam slabo voljo
kmetom,« je dejal. A dodal,
da je v tržnem gospodarstvu
veliko okoliščin, ki vplivajo
na to, koliko naposled dobi
pridelovalec. »Pomembni so
kupna moč, razmere na trgu,
uvoz v Slovenijo. Naša mle-
karna je zadružna in vse, kar
nam uspe zaslužiti in česar
ne porabimo za svoj razvoj,
je tako ali drugače od lastni-
kov.«
Odkar je v čevljih direktor-
ja druge slovenske največje
mlekarne, mu je velikokrat
težko, ker ve, da so za kmete
odkupne cene večni problem.
»Njihovim pričakovanjem že-
lim ustreči v čim večji meri. A
imam še druge odgovornosti,
da mlekarna stabilno posluje,
da je finančno dovolj močna,
da lahko plačuje svoje obve-
znosti. Skrbim za to, da ima
ustrezno boniteto in da lahko
najame posojila pri bankah.
In da zaupanja vreden odnos
vzpostavlja še do drugih do-
baviteljev.«
Učenje se nikoli ne
konča
Leta 2019, ko je prišel v
Arjo vas, je bila Mlekarna
Celeia še v rdečih številkah,
leta 2020 je bilo poslovanje
že pozitivno, enako direktor
pričakuje za letos. Pojasnil
je, da lastniki zadruge niso
kapitalsko zahtevni, a želi-
jo, da je podjetje stabilno, da
uvaja nove izdelke, da je pri-
sotno na trgu in da se ogla-
šuje. »Tudi za vse to potrebu-
jemo denar. Vsako podjetje,
ki želi razvijati svojo tehno-
logijo, krepiti prisotnost na
trgu, izboljšati marketinške
dejavnosti, potrebuje dobi-
ček.«
Se mu je, ko je stopal na
čelo podjetij, kdaj zdelo, da
bi mu znanje iz ekonomije
prišlo bolj prav kot poznava-
nje sadjarstva in vinogradni-
štva? Razmišlja, da bi mu to
najbrž koristilo, ko je zače-
njal, danes pa ne več toliko.
Po vseh letih izkušenj njego-
vo vodenje podjetja zaradi
druge strokovne izobrazbe
ni nič slabše, je dejal. »Imel
sem dobre sodelavce in pred
njimi nisem nikoli skrival,
če česa nisem vedel. Ko se
je pojavil problem, sem jih
prosil za razlago in sem si
to bolj zapomnil, kot če bi
znanje v študentskih letih
nabiral v predavalnici.«
Kot direktor zadruge je
vodil 70 sodelavcev, zdaj jih
ima pod svojim okriljem tri-
krat več. Dejavnost mlekarne
je precej širša, zato terja več
ravni vodenja kot v zadrugi.
Temu načinu se je v zadnjih
dveh letih uspel privaditi, ven-
dar še danes spreminja način
vodenja. S sodelavci se med
drugim precej ukvarjajo z od-
nosi, s tem, kako vzpostaviti
dobro zaupanje v ekipi. »To
ni naloga, s katero opraviš en-
krat za vselej, ampak terja ne-
nehno pozornost. In je enako
pomembna, kot je na primer
ekonomsko in investicijsko ali
še katero drugo področje. Si-
cer pa se ves čas učim. Tudi če
bom že desetletje v tem podje-
tju, se bom tudi naslednje leto
naučil česa novega.«
»Če bosta sinova kasneje v življenju
ugotovila, da ju delo na kmetiji ne veseli,
in mi bosta zamerila, ker sta morala vseeno
pomagati doma, bo to moj sladek problem.
A verjetno tudi njun.«
Št. 29, 22. julij 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Na kmetiji, kjer sta najprej gospodarila stara starša Vinka Buta, je bilo rojenih enajst otrok. Kar nekaj bratov in
sester njegovega očeta danes živi v okolici, od koder izvira še ena veja s priimkom But. Zato ima Kostrivnica tudi
šaljivo različico imena, in sicer Butndorf.
»Turisti, ki pridejo v Slovenijo, radi vidijo žitno polje, seno na travnikih, vinograde. Ne smemo pozabiti, da za vsem
tem stojijo kmetje,« je dejal.
Pod Bočem je lepo
Letošnji prejemnik občin-
ske plakete živi sredi vasi Ko-
strivnica. Le nekaj korakov
od njegove hiše je gasilski
dom in gasilstvo je pravza-
prav družinska tradicija Bu-
tovih. Gasilca sta bila tako
njegov stari oče kot njegov
oče. V društvu, ki letos obe-
ležuje 90 let od ustanovitve,
pomaga predvsem pri organi-
zacijskih in administrativnih
nalogah, ko gasilci kupujejo
novo opremo in vozila. Veli-
ko dela je imel v obdobju, ko
so obnavljali gasilski dom in
je bilo treba iskati sponzorje
ter usklajevati naloge izvajal-
cev. Vse pridobitve, ki so jih v
zadnjem desetletju pridobili
v društvu, so po njegovih be-
sedah rezultat razumevanja
in sodelovanja vseh članov.
»Posameznik sicer lahko
motivira in navdušuje, ven-
dar brez povezanosti v ekipi
uspeha ni,« je pojasnil.
Čeprav so gasilci v prvi
vrsti pomembni pri skrbi za
varnost ljudi in premoženja
ter pri izobraževanju novih
članov, je But izpostavil še po-
men, ki ga imajo za družabno
življenje na podeželju – od or-
ganizacije dogodkov v domu,
do gasilskih veselic. »Gasilec
je med najbolj spoštovanimi
poklici v državi. Ko za novo
leto po vasi raznašamo kole-
darje, smo pri vsaki hiši lepo
sprejeti. Verjetno tudi zato,
ker ljudje zaupajo, da denar,
ki nam ga namenijo, porabi-
mo za prave namene.«
Z domačega praga ima lep
pogled na okoliške hribe in
doline, na polja in vinograde,
iz ozadja obnovljenega ko-
zolca je mogoče videti zvonik
tamkajšnje cerkve. Čeprav
mu je všeč mnogo krajev po
državi, se mu zdi doma naj-
lepše. Med drugim tudi zato,
ker ima Občina Rogaška Sla-
tina posluh za vlaganje v vse
krajevne skupnosti. »Naš kraj
je bil v zadnjih letih deležen
precej urejanja in posodablja-
nja. Upam, bo tako še naprej.
Lepo je živeti pod Bočem. Ve-
sel in ponosen sem, da sem
tu doma.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Še danes rad
spremljam, kako
posluje Kmetijska
zadruga Šmarje
pri Jelšah. Kot
kmet v celoti
sodelujem z njo
tako na nabavnem
kot na prodajnem
področju.«


·	Prodaja, odkup in servis kmetijske
in gorske mehanizacije
znamk John Deere, Reform.
·	Prodaja novih vrtnih kosilnic John Deere.
·	Po naroËilu dobavimo tudi traktorje
blagovnih znamk Class, Lindner, Bucher
in JCB.
Informacije po tel. 041 515 232.
•	ROLETE
•	SCREEN SENČILA
•	PLISE KOMARNIKI
•	ROLO KOMARNIKI
Rolete - senčila Povalej
Ivan Povalej s.p., Tuncovci 15, Rogaška Slatina
03 819 15 70 / 041 639 538 povalej.rolete@siol.net
•	ŽALUZIJE
•	TENDE - PERGOLE
•	NOTRANJA SENČILA
•	ROLO GARAŽNA VRATA
Kdo so občinski
nagrajenci?
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Rogaška
Slatina bo v dvorani tamkajšnjega kulturnega centra
ta petek, 23. julija, ob 17. uri. Takrat bodo podeljena
tudi letošnja občinska priznanja. Plaketo občine bo-
sta letos prejela Vinko But in OKP Rogaška Slatina.
Vinko But je predan in uspešen kmet, direktor Mle-
karne Celeia in član Prostovoljnega gasilskega društva
Kostrivnica. Plaketo bo prejelo še podjetje OKP Rogaška
Slatina, ki kot izvajalec javne komunalne službe skrbi
za čisto in zdravo okolje, zagotavlja kakovostne storitve,
je odgovorno do strank ter je vpeto v lokalno okolje.
Priznanja občine bodo prejeli Milena Jagodič, Ivanka
Habjanič in Kulturno društvo Vitis. Milena Jagodič je
dolgoletna članica Planinskega društva Boč Kostrivnica,
sodeluje tudi v tamkajšnjem društvu upokojencev, v
preteklosti je bila vrsto let dejavna še v tamkajšnjem
kulturno prosvetnem društvu. Ivanka Habjanič sodeluje
pri društvu invalidov, je članica Radiokluba Rogaška,
v lokalno okolje se vključuje tudi kot članica različnih
komisij. Kulturno društvo Vitis, bo prihodnje leto do-
polnilo 20 let delovanja na področju vokalne glasbe.
Vokalna zasedba se udeležuje koncertov doma in v
tujini, izdala je dve zgoščenki, s svojim ubranim petjem
razveseljuje tudi občane Rogaške Slatine.
TS








34
ŠPORT
Št. 29, 22. julij 2021
Prve tri minute so bile nesmiselne; uresničeni so bili vsi pogoji za prekinitev, kajti žoga po tleh ni potovala.
Klubski legendi! Tehnični direktor NK Celje Sebastjan Gobec ne bo več
odigral uradne tekme v celjskem dresu, morda tudi Marcos Tavares ne v
vijoličnem. »Mogoče bo dobil priložnost na zadnji tekmi skupinskega dela
konferenčne lige …« je bil odmev iz gostujočega tabora.
Na odprtju sezone gostitelji zapravili prednost dveh golov
Igrišče popilo vodo, celjski
nogometaši pa tri gole
Nedeljski štajerski nogometni derbi v Celju se je
končal šele ob 23.00, saj je bil sprva zaradi moč-
nega naliva oziroma razmočene zelenice prekinjen
po treh minutah in preložen za tričetrt ure. Za celj-
sko blagajno bi bilo bolje, če bi bil kdaj drugič,
kajti v lepšem vremenu bi se zagotovo zbralo več
gledalcev, ne zgolj tisoč. Toda imeli so kaj videti.
Varovanci trenerja Agrona Šalje so imeli tekmece
na kolenih, a jih niso uspeli položiti na pleča ter
jih dokončno streti.
DEAN ŠUSTER
Zapravili so nekaj izjemnih
priložnosti, a so kljub temu
povedli z 2:0 z goloma Žana
Zaletela (po podaji s kota) in
Jona Šporna, ki mu je uspel
izjemen prodor po desnem
krilu.
Za Mariborčane je bilo iz-
jemno pomembno, da so za-
ostanek znižali pred odmo-
rom. Dosegli so svoj 200. gol
na medsebojnih obračunih.
Ta je bil že 104., kajti šlo je za
snidenje edinih klubov, ki v
1. SNL nastopata ves čas. Ko
je igrišče popilo večino vode,
je bila igra hitra, zanimiva,
privlačna. Štajerski derbi je
celo navdušil, glede na raz-
mere je bil eden najboljših
doslej.
Po 20. uri prav nič ni ka-
zalo na to. Ko je igrišče pre-
tekel zdravnik domačega
kluba Milan Rajtmajer, je bil
na klopi povsem premočen.
Sodnik Asmir Sagrković se
je nerazumljivo odločil, da
bo igralce poslal v »vater-
polo«. Po treh minutah igre
je vendarle uvidel svojo na-
pako in nogometaše poslal
v slačilnici. Posledic naliva
je bilo čez tričetrt ure manj
in tekma se je nadaljevala.
Celjani so zapravili zajetno
vodstvo, v drugem polčasu
so gostje uprizorili preobrat.
Iz ozvočenja smo slišali nekaj
novih priimkov in posmeho-
vanje večine predstavnikov
medijev se je nadaljevalo na
novinarski konferenci, kjer je
voditelj opravil kar intervjuja
s trenerjema in z igralcema.
O nekdanjih razredničarkah,
ki rdečijo, ko vidijo besede
»celjani«, »rusi«, »Kazahstan-
sko«, pa kdaj drugič. O odme-
vih z derbija več na strani 18.
DEAN ŠUSTER
Foto: Andraž Purg – GrupA
Jon Šporn, vezist z ogromnimi pljuči, je navdušil v 34. minuti s samostojnim prodorom po desni strani in z učin-
kovitim zaključkom za 2:0.
Upravičeno je Žan Zaletel kapetan Celja. Obrambni igralec je zadel za vodstvo z 1:0 v 21. minuti.
Št. 29, 22. julij 2021
ŠPORT
35
Sodniki so se dolgo dogovarjali, nato so po pol ure prekinitve sami preizkusili stanje zelenice,
ko so si podajali žogo ob navdušenju navijačev.
Žogobrcu se je ob robu igrišča pridružil trener Celja Agron Šalja.
Celjski grofje na severni tribuni …
… in Viole na južni strani pri izidu 2:2.
V zadnjih minutah 104. štajerskega derbija je bilo zelo vroče pred gostujočimi vrati, toda celjskim nogometašem žal ni uspelo izenačiti,
čeprav bi si vsekakor zaslužili točko.
Bojevit in robusten novinec v celjski napadalni vrsti Žan Medved ni bil zadovoljen s sodni-
kovo odločitvijo.
Štorovčana Simon Rožman (desno) in njegov pomočnik Aleš Kačičnik sta igrišče zapuščala kot zmagovalca.
Za razgrajače je bilo dobro »poskrbljeno«. A vse je minilo brez posredovanj, hladna prha je ohladila morebitne
vročekrvneže.
36
USPEŠNA PODJETNIŠKA ZGODBA
Št. 29, 22. julij 2021
»Končni izdelki so narejeni v
Sloveniji. Iz tujine samo uvažamo
določene surovine. Tudi razvoj
izdelkov je slovenski,« pravi
soustanoviteljica podjetja, ki je
prava gospodarska gazela.
Med zadnjimi novimi izdelki, ki jih je Malinca ponudila trgu, je beljakovinski napitek.
V podjetju Malinca se imajo v službi »fajn«
»Smo zanesljivi, hitri in pogumni«
Malinca je blagovna znamka za zdravo prehrano,
prehranske dodatke in naravno kozmetiko. Je tudi
spletni portal z recepti in nasveti za zdravo življenje.
»Je pa tudi ›luštna‹ ekipa trinajstih članov, v kate-
ri se dobro razumemo,« izpostavi ključno vrednost
podjetja Malinca soustanoviteljica Nastja Kramer Pe-
sek. »Ena glavnih stvari, ki sva si jih zadali z Andre-
jo Stopar, soustanoviteljico podjetja, ki je tudi moja
najboljša prijateljica, je, da želiva ustvariti sanjske
službe. To je ena najinih ključnih usmeritev. Imamo
se ›fajn‹ in hodimo z veseljem v službo. Verjamem, da
so zato tudi vsebine, ki jih ponujamo, in izdelki, ki
jih prodajamo, veliko boljši, kot bi bili sicer.«
MARJETKA R. LESJAK
Zgodbo o izjemno uspešnem
podjetju sta Nastja Kramer Pe-
sek in Andreja Stopar, obe pri-
hajata iz naše regije, začeli pred
osmimi leti. »Ideja o takšnem
podjetju je nastala iz tega, kar
sva z Andrejo radi počeli. Na-
jina ideja ni bila revolucionar-
na. Obe sva študirali pravo in
ekonomijo, kar pomeni, da sva
imeli znanje o ekonomsko-pod-
jetniškem delu. To sva združili
z zdravim načinom življenja in
ukvarjanjem s športom. Že pred
ustanovitvijo podjetja sva izdali
tudi kuharsko knjižico.«
Marca 2013 je Nastja Andre-
ji predstavila idejo o podjetju.
»Takoj je bila ›za‹. Mislili sva
si, da nimava česa izgubiti, če
poskusiva. Konec aprila sva
ustanovili podjetje, v vmesnem
času sva poiskali izdelke, ki sva
jih želeli prodajati, zamislili sva
si koncept podjetja, 5. junija
sva začeli prodajati s pomočjo
spleta.« V samo treh mesecih
sta mladi podjetnici uresničili
idejo. »Koristilo nama je, da sva
na začetku imeli nekaj pred-
znanja in se nama nekih reči
ni bilo treba povsem na novo
naučiti. Seveda sva se potem
morali še določenih reči nauči-
ti. Veliko informacij sva dobili
s pomočjo svetovnega spleta,
povezali sva se z drugimi mla-
dimi podjetniki, ki so nama
svetovali pri prvih korakih.«
Osebni pristop in
drznost
Poslanstvo Malince poleg
tega, da prodaja izdelke za
zdravo prehrano, prehranske
dodatke in naravno kozmetiko,
predstavljata tudi izobraževa-
nje ljudi o zdravem načinu ži-
vljenja in osveščanje o receptih
za zdrave jedi, o pomembnosti
športne dejavnosti ter tudi o
ekologiji in varovanju okolja.
»Že na začetku sva si zadali, da
bomo zanesljivi, hitri in pogu-
mni. Ker so za zdravo življenje
pomembni tudi zdravi odnosi,
»V našem podjetju se hitro prilagajamo
spremembam. To je zlasti v spletnem
podjetništvu, katerega stalnica so novosti
in spremembe, zelo pomembno.«
sva kasneje z Andrejo dodali še
ta vidik.«
Najprej sta vse delali sami,
vključno z računovodstvom
in ostalimi deli. Kot zunanji
izvajalci so jima pomagali
zgolj programerji. Nastja pri-
znava, da ne ve natančno, kaj
je pripomoglo k bliskovitemu
uspehu podjetja. »Že takrat
sva imeli osebni pristop in
še zdaj ne vem, ali je bil to
ključni dejavnik za uspeh ali
sreča, da sva ponujali izdelke,
ki takrat še niso imeli toliko
konkurence. Tudi najin mar-
ketinški pristop takrat še ni
bil toliko razširjen. To pome-
ni, da sva izdelke prodajali s
pomočjo receptov in vsebin,
pri čemer sva se osebno iz-
postavljali. Kupci so tako na-
tančno vedeli, kdo stoji za ne-
kim izdelkom. To je vsebinski
marketing, ki je danes že zelo
razširjen, torej osebni pristop
in zgodba podjetnika.«
Očitno sta izbirali tudi pra-
ve marketinške kanale. Že po
nekaj mesecih sta spoznali,
da bo iz tega podjetja nastal
čisto pravi posel, ki ne bo
samo popoldanska zadolži-
tev. Do takrat sta namreč de-
lali vsaka na svojem koncu,
Andreja je takrat opravljala
še študentsko delo, Nastja
je delala v podjetju Plastika
Skaza. Septembra 2013 sta se
popolnoma posvetili Malinci.
Januarja 2014 se jima je pri-
družila Nastjina sestra Ana,
zdaj je sodelavcev že 13. »Ve-
liko imamo še zunanjih sode-
lavcev. Tudi zato, ker stvari,
pri katerih nismo dobri in jih
ne obvladamo, prepustimo
njim. To so programerji, raču-
novodje, pakirnice, del marke-
tinga. Najina strategija je, da
imava raje manj zaposlenih,
da je ekipa manjša, povezana
in da se res dobro razume. Že
pri številki 13 je to kar izziv.«
Pomembna je
uporabniška
izkušnja
Ko sta Nastja in Andreja iz-
birali ime podjetja, sta želeli,
da bi bilo povezano s hrano.
»Takrat še nisva vedeli, da se
bo podjetje širilo v tujino,
zato sva iskali slovensko ime,
ki se je na srečo ob tej širitvi
kar dobro izkazalo. Najprej
sva pripravili seznam možnih
imen, jih potem preverjali po
seznamu še nezasedenih sple-
tnih domen, veliko je bilo že
zasedenih. Na koncu sva izbi-
rali med Kumaro in Malinco.
Na srečo sva izbrali Malinco.
Ko sva imeli izbrano ime, sva
okrog njega začeli graditi zu-
nanjo podobo podjetja.«
Sogovornica pravi, da je
izjemno pomembna hitrost.
»Gre za to, da se hitro prila-
gajamo spremembam. To je
Nastja Kramer Pesek
zlasti v spletnem podjetni-
štvu, katerega stalnica so no-
vosti in spremembe, zelo po-
membno. Tudi lani, ko se je
začela epidemija, smo se hi-
tro odzvali, uvedli spremem-
be in ujeli pravi val.« Drugo
vodilo je zanesljivost. »Smo
zanesljivi, tako kar zadeva
kakovost izdelkov kot v od-
nosu do strank, kar pomeni
zanesljivost pri dostavi. Prav
tako se pri vsaki pošiljki po-
trudimo, da dodamo kakšno
darilce in da je celotna upo-
rabniška izkušnja, ki jo ima
kupec, dobra. To je namreč
ena od stvari, zaradi katerih
se stranke rade vračajo.«
Prodor na tuje trge
Že leto po ustanovitvi se je
Malinca usmerila na hrvaški
trg. Toda takrat spletno naku-
povanje pri naših južnih sose-
»Zdaj imamo že tretjo različico spletne
strani. Zadnjih nekaj let ves čas vlagamo v
njen razvoj. Ne toliko v njen videz, marveč
v njeno delovanje, torej v to, česar stranke
ne vidijo.«
dih še ni bilo tako razširjeno,
kot je danes. »Takrat smo se
z ekipo tega lotili, ker nam
je Hrvaška blizu in ker razu-
memo jezik.« Kljub temu da
prodaja ni bila takšna, kot bi
si želeli, so na tem trgu osta-
li prisotni. »Pred nekaj leti,
ko smo v Malinci spremenili
strategijo podjetja in izbor iz-
delkov, se je začel hrvaški trg
kar sam od sebe bolj odpirati.
Odločili smo se, da ga bomo
temeljiteje raziskali, akcije
so bile uspešne. Ljudje so
postali tudi bolj izobraženi,
spletno nakupovanje je bilo
za Malinco,« se nadeja Nastja
Kramer Pesek.
Priznava, da je najprej že-
lela, da bi se podjetje hitro
širilo na tuje trge, ker je bila
prepričana, da je Slovenija
premajhen trg. »Tudi drugi,
izkušenejši podjetniki so
nama z Andrejo svetovali,
naj se osredotočimo zgolj
na Slovenijo. Ko smo pred
leti spremenili strategijo, se
osredotočili na svojo blagov-
no znamko, na razvoj naših
izdelkov in spletno prodajo in
ko so se naši izdelki pojavili
v večjih trgovinah, so se stva-
ri po kratkem zatišju začele
obračati na bolje. Slovenija
je sicer na pogled majhna, a
ima velik potencial.« Zadnja
tri leta Malinci prodaja v Slo-
veniji izjemno raste.
»V osmih letih, odkar je
Malinca na tržišču, se je
spletno nakupovanje tudi
pri nas močno razširilo, ob-
dobje epidemije je dodalo še
piko na i vsemu temu, ljudje
smo bolj osveščeni in raje
kupimo manj, ampak tisto
kakovostno in lokalno. Tudi
državna promocija pomena
lokalno pridelanih izdelkov
se pozna.«
Malinca narekuje
smernice
Mlado podjetje se s kon-
kurenco ne ukvarja. »Nikoli
je nismo preučevali. Včasih
nas kdo opozori na kakšen
izdelek, podoben našemu,
a si rečemo, da očitno do-
bro delamo, da ponavljajo
za nami. Ne ukvarjamo se s
tem, kdo je naša konkuren-
ca in kaj počne, ker kmalu
začnemo ponavljati za njo.
Potem nismo več mi tisti, ki
narekujemo smernice, am-
pak smo tisti, ki ponavljamo.
To dolgoročno ni dobro.«
Št. 29, 22. julij 2021
USPEŠNA PODJETNIŠKA ZGODBA
37
Mlado slovensko podjetje s sedežem
v Velenju pobira številne nagrade.
inovativno živilo v kategoriji
brezalkoholnih pijač podelil
kombuči z okusom maline,
Malinca je prejela še dve na-
gradi Grazia Beauty Awards,
eno za kozmetični in eno za
lepotni prehranski dodatek.
»Te nagrade so prava prizna-
nja, da smo v Malinci s svo-
jimi izdelki na pravi poti.«
Sicer v podjetju žanjejo tudi
številne druge podjetniške
nagrade, kot so spletni trgo-
vec leta in druge.
Preplet oglaševanja
in družbenih
omrežij
Mlado podjetje je prisotno
na vseh družbenih omrežjih,
kupijo ponovno. Drugače je z
izdelki, ki jih potrebujemo le
vsakih nekaj let. Zato nam je
pomembna dobra uporabni-
ška izkušnja in veliko pozor-
nosti namenjamo tudi temu,
da so stranke zadovoljne. Cilj
je, da se kupec, ko izdelek
porabi, vrne k nam. Če imaš
več vračajočih se strank, tudi
manj zapraviš za marketing.
Pomembno je torej, da imajo
ljudje prijetno uporabniško
izkušnjo in da so zadovoljni
z izdelki. V teh osmih letih,
odkar smo na trgu, smo za-
gotovo naredili tudi nekaj
napak in kakšno stranko iz-
gubili. Ampak to je pač del
procesa.«

»Naši prehranski izdelki so zelo preprosti
iz dveh ali treh sestavin, medtem ko
so ostali, ki so že dlje na trgu, polni
dodatkov in sladkorjev.«
»Dolgoročna vizija Malince, ki ni časovno opredeljena, je postati veliko
podjetje, prisotno v vseh evropskih državah. Malinco želimo utrditi kot
prepoznavno in trdno blagovno znamko na področju zdravja.«
Od drugih portalov s po-
dobno vsebino ali ponudbo
Malinco loči zagotovo to, da
imajo vse združeno na enem
mestu in da ubirajo druga-
čen pristop. »Pri razvoju iz-
delkov poslušamo stranke,
ki nam povedo, kaj potrebu-
jejo. Zato na trg damo tiste
izdelke, za katere vemo, da
bodo prodajne uspešnice.
To so v veliki meri zdrave
različice stvari, ki so že na
trgu.« Razvili so na primer
zdrave eko različice čoko-
ladnih namazov, namesto
čokolina so iznašli izjemno
prodajan čokomalinček, ker
imajo vsi kakavi, ki so na
voljo v trgovinah, izjemno
veliko sladkorja, ponujajo
bolj zdravo različico s samo
nekaj sestavinami.
Revolucionarne so Malin-
čine kave. »Vsi imamo radi
kavo in razmišljali smo o
brezkofeinski različici, ki bi
bila dolgoročno boljša za telo
in primerna tudi za tiste, ki
ne smejo ali ne želijo uživati
kofeina. Izdelali smo tri vr-
ste kave, ki jih doslej na trgu
še ni bilo. Potem ko smo jih
uspešno ponudili na trgu, se
je našlo kar nekaj posnemo-
valcev.«
Pri razvoju izdelkov sode-
lujejo samo člani ožje ekipe,
pri kozmetičnih izdelkih jim
pomagajo zunanji svetovalci.
Izdelano in
nagrajeno v
Sloveniji
Osrednji poudarek Malin-
ce so izdelki lastne blagovne
znamke. »Prehranski izdelki,
ki so sestavljeni, kot so kave,
so iz izdelkov iz različnih
koncev sveta. Po naši recep-
turi nam v Sloveniji izdelke
mešajo in pakirajo.« Sveže
mleta moka, kosmiči in kaše
so s slovenskih ekoloških
kme-
tij.
Prehran-
ske dodatke
jim pomaga raz-
vijati zunanji sodelavec, prav
tako imajo za razvoj in izde-
lovanje kozmetike dva večja
partnerja. »Končni izdelki so
na vseh je zelo dejavno, za
kar je zadolženih več
sodelavcev. »Vsi
pomagamo so-
ustvarjati vse-
bine, ki jih
podpremo
z oglaše-
vanjem na
Faceboo-
ku. Biti
mora celo-
ta. Moje vo-
dilo je, da je
Malinca priso-
tna povsod, tudi
e-mail marketing
je pomemben, radio,
narejeni v Sloveniji. Iz tujine
samo uvažamo določene su-
rovine. Tudi razvoj izdelkov
je slovenski.«
Prav za lastne blagovne
znamke je podjetje Malinca
samo letos že prejelo tri na-
grade. Inštitut za nutricioni-
stiko je priznanje za najbolj
TV, revije, lani smo se tudi
bolj celostno lotili odnosov z
javnostmi. Bolj kot podjetje
raste, večja kot je ekipa, več
kanalov si lahko privoščimo,«
pravi Nastja, ki priznava, da
na Facebooku ustvarijo največ
prometa, od tam pride na nji-
hovo spletno stran tudi največ
obiskovalcev.
Veliko imajo stalnih strank.
»Zlasti zato, ker ponujamo
izdelke, ki jih stranke po do-
ločenem času porabijo in jih
Treba se je
izpostaviti
Kaj bi soustanoviteljica
nadvse uspešnega podjetja
svetovala mlademu podje-
tniku? Zlasti dvoje, pravi
Nastja. »Naj se osredotoči
na eno reč. Tudi sama sem
se želela posvetiti preveč
rečem hkrati in se je zaradi
tega skoraj ustavila rast pod-
jetja. Delati je treba eno stvar
naenkrat in tisto stoodsto-
tno. Drugi nasvet je, naj se
čim prej izpostavi. Čim prej
se mora znebiti treme pred
kamero ali pred tem, da koga
pokliče. Naj se ne boji deve-
tih zavrnitev, lahko bo deseti
rekel da. V podjetništvu mo-
raš izgubiti strah pred komu-
nikacijo in nastopanjem. In
tretji nasvet je, povezujte se
med seboj. Naj si najde men-
torja ali podjetnike iz iste pa-
noge. Ne predstavljam si, da
bi morala delati sama. Precej
lažje je, če lahko s kom kaj
›predebatiraš‹, preden sprej-
meš odločitev.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
Spletna stran malinca.si ni zgolj nakupovalni portal, marveč nudi tudi številne nasvete in recepte.




















XXXX
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona – drugi polfinale
V pričakovanju finalnih nastopov
V 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, da
bi slovensko pesem slišali v vsakem kotičku naše lepe domovine, so se predstavili številni novi pevski talenti. Vse več osnovnih šol in občin namreč pre-
poznava prednosti tega projekta za rast kakovosti slovenske pesmi ter za slovensko pesem in glasbo sploh.
Za nekatere bo že krstni nastop v tem projektu po polfi nalni tudi fi -
nalna vstopnica. Tako že vsi, ki so se uvrstili v polfi nale, kjer bo mogoče
glasovati za kar 83 nastopov, nestrpno pričakujejo 4. avgust, ko bomo
razglasili fi naliste 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se
veselijo.
Drugi polfi nalni oddaji smo lahko prisluhnili v torek, ob 18. uri na Ra-
diu Ptuj in na Radiu Celje, na Facebooku in YouTube profi lu Radia Ptuj.
Za svoje favorite lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246.
Povratno sms sporočilo stane 0,99 evra. Ključne besede so pripisane pri
predstavitvi mladih pevcev. Glasovanje se je pričelo takoj po končani od-
daji in bo trajalo do 26. julija do polnoči. Šestim fi nalistom (trije iz vsake
kategorije) bodo fi nalni nastop prinesla SMS-sporočila, po deset iz vsake
kategorije pa jih bo izbrala strokovna komisija.

Timea Slavinec, 4. razred, OŠ Ivanjkovci,
pesem Ne bodi kot drugi
SMS: POJEM 5 na 4246
Nastja Plahuta in Neja Marot, 5. razred,
OŠ Šentrupert-Laško, pesem Še verjamem


SMS: POJEM 10 na 4246
Zala Novak, 5. razred, OŠ Središče ob Dravi,
Eva Stopar, 4. razred, OŠ Rimske Toplice,
pesem Lahko noč, Piran
^^
SMS: POJEM 1 na 4246
pesem Pet poljubov
pesem Zgodba o prijateljstvu
SMS: POJEM 6 na 4246
SMS: POJEM 11 na 4246
SMS: POJEM 3 na 4246
SMS: POJEM 4 na 4246
SMS: POJEM 9 na 4246
SMS: POJEM 14 na 4246
Ela Rihtar, 5. razred, OŠ Destrnik,
pesem Bodi z mano do konca
Neža Cimerman, 3. razred, OŠ Ormož,
pesem V Ljubljano
Lenart Cizej, 5. razred, OŠ Ljubečna,
Kekčeva pesem
Sara Hokulić, 3. razred, OŠ Hudinja,
pesem Alas
Nika Oman, 3. razred, OŠ Lava,
pesem Ne bodi kot drugi
Julija Povše, 5. razred, OŠ Radeče,
pesem Milijon in ena




Leja Trstenjak, 5. razred, OŠ Velika Nedelja,


SMS: POJEM 2 na 4246

Glorija Vočanec, 5. razred, OŠ Sveti Tomaž,
pesem Serenada


Ela Štumberger, 5. razred, podružnica Trnovska
vas, pesem Vse, kar rečeš mi
SMS: POJEM 7 na 4246

SMS: POJEM 12 na 4246




Nastja Kolarec, 5. razred, OŠ Dobje,
pesem Dobro jutro, življenje
SMS: POJEM 8 na 4246


SMS: POJEM 13 na 4246
XXXX
Lana Jerebič, 8. razred, OŠ Sedišče ob Dravi,
pesem Pesek v oči
Alina Slavinec, 6. razred, OŠ Ivanjkovci,
pesem Lahko noč, Piran


SMS: POJEM 15 na 4246
SMS: POJEM 19 na 4246

Špela Ojsteršek, 8. razred, OŠ Laško,
pesem Ob kavi
SMS: POJEM 24 na 4246
Eva Šnut, 6 razred, OŠ Destrnik,
pesem Pusti me
Lana Verbovšek, 7. razred, OŠ Rimske Toplice,
pesem Tiho, tiho čas beži


SMS: POJEM 16 na 4246
SMS: POJEM 20 na 4246

SMS: POJEM 25 na 4246

SMS: POJEM 17 na 4246
Elena Hudin, 7. razred, OŠ Ormož,
pesem Kaj je to življenje
SMS: POJEM 21 na 4246
Klara Muršeč, 6. razred, podružnica
Trnovska vas, pesem Malo miru

Stela Heber, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž,
pesem Tam, kjer murke cveto

SMS: POJEM 18 na 4246
Oddajo si lahko ogledate na
Facebook profi lih Radia Ptuj in Radia Celje
ter Youtube profi lu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.







Ema Kramer, 7. razred, OŠ Lava,
pesem Milijon in ena
SMS: POJEM 26 na 4246
Domen Bahč, Lucija Leskovšek in Reneja Uduč, 9. razred,
OŠ Dobje, pesem Ne čakaj na maj
Neža Janc, 6. razred, OŠ Ljubečna,
pesem Za Slovenijo živim



SMS: POJEM 22 na 4246
SMS: POJEM 27 na 4246
Rubi Gala Nikolič, 9. razred, OŠ Radeče,
pesem To mi je všeč
David Držek, 7. razred, OŠ Hudinja,
pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi

SMS: POJEM 23 na 4246
SMS: POJEM 28 na 4246









40
TOKIO 2020
Št. 29, 22. julij 2021



Znani iz Celja o tem, kako bodo spremljali olimpijske boje
Naj se te (posebne) igre že začno!
Jutri se bodo začele olimpijske igre Tokio 2020, največji športni dogodek na svetu.
Igre, ki so bile lani zaradi pandemije koronavirusa odpovedane, bo letos Mednarodnemu
olimpijskemu komiteju (IOC) in japonskim organizatorjem očitno vendarle uspelo izve-
sti, kljub temu da so epidemiološke razmere v Tokiu slabe in da domača javnost igram ni
naklonjena. Tokratne igre (v uradnem nazivu ohranjajo izvorno letnico dogodka) bodo
glede marsičesa posebne, a bodo kljub temu vzbudile veliko zanimanje svetovne športne
javnosti. Prav tako tudi slovenskih ljubiteljev športa, saj ima naša država v Tokiu zelo
močno olimpijsko zastopstvo.
ROBERT GORJANC
Japonska je namenila ogromno denarja za gradnjo sodobnih športnih prizorišč,
ki bodo, kar zadeva gledalce, samevala. Tokijske oblasti, potem ko so že pred
meseci prepovedale obisk obiskovalcem iz tujine, so pred kratkim tudi domačim
gledalcem odvzele možnost, da bi si ogledali tekmovanja na prizoriščih. Ljubitelji
športa si bodo tako olimpijske igre lahko ogledali samo po televiziji ter jih spre-
mljali še v drugih medijih.
O tem, kaj pričakujejo od naših športnikov na olimpijskih igrah, katerim disciplinam
bodo namenili največ pozornosti in kako bodo spremljali igre, smo povprašali tudi tri
znane ljudi iz Celja, ki so veliki navdušenci športa in rekreativci.
Foto: OKS
Stane Rozman pred olimpijskim stadionom v Londonu, na olimpijskih igrah leta 2012. (Foto: osebni arhiv)
Polne tribune olimpijskega stadiona v Londonu v času atletskih tekmovanj na igrah leta 2012 (Foto: osebni arhiv)
Igre v Los Angelesu z grenkim priokusom
Stane Rozmam, direktor Pokra-
jinskega muzeja Celje in predse-
dnik Atletskega društva Kladivar
Celje, bo letošnje poletne olimpij-
ske igre v Tokiu spremljal z velikim
zanimanjem. Na njih bodo namreč
nastopili trije atleti Kladivarja, Tina
Šutej v skoku s palico, Luka Jane-
žič v teku na 400 metrov in Klara
Lukan v teku na 5 na kilometrov.
»Največ pričakujem od Tine Šu-
tej, za katero računam, da bo na-
stopila v finalu. Tina že ima takšno
izkušnjo z zadnjih olimpijskih iger
v Riu de Janeiru,« je povedal Sta-
ne Rozman, ki je v času našega
pogovora letoval na Braču in še ni
natančno preučil urnika atletskih
tekmovanj. Kljub časovni razliki bo
spremljanje glavnih atletskih bojev,
ki bodo po japonskem času zvečer,
za nas v prijaznem obdobju. Za
druge športe ve, da si bo morda
treba utrgati kakšno uro spanca.
A ni nujno, saj danes televizijska
tehnologija omogoča ogled s časov-
nim zamikom.
Vsekakor bo prva jutranja kavica
pri Stanetu Rozmanu doma pope-
strena s pregledom atletskega doga-
janja in drugih disciplin na televiziji
ter s prebiranjem člankov v dnev-
nem časopis ter na spletnih straneh,
ki bodo prinašali še več podrobnosti
o utripu na olimpijskih igrah.
Družbena omrežja mu bodo
omogočila, da bo povezan s svoji-
mi tekmovalci in da bo tudi na ta
način izvedel kakšno podrobnost.
Brez družbenih omrežij bi bilo tudi
vse dražje, saj telefonske povezave
z Japonsko niso poceni.
»Tehnologija je res marsikaj omo-
gočila, kar zadeva spremljanje ve-
likih športnih tekmovanj. Danes
obstajajo zasloni, na katerih je
mogoče naenkrat spremljati dve
ali tri atletske discipline, kar je bilo
včasih nemogoče. Prav tako lahko
na primer televizijske hiše zakupijo
posebno spremljanje posameznih
atletov. Upam, da se bo TV Sloveni-
ja odločila za to, na primer pri Tini
Šutej, če se bo uvrstila v finale, da
bo mogoče videti vse njene skoke.«
Spomin na Mehiko
Na igrah pozornosti ne bo na-
menil le »svojemu« športu. »Letos
bo za Slovence izjemno zanimivo
tudi kolesarstvo, seveda tudi judo
in še marsikaj. Na igrah sta vedno
vrhunska tudi plavanje in gimnasti-
ka. Včasih se je kar težko odločiti,
kaj sploh spremljati. »Od zadnjih
iger je bilo najbolje spremljati tiste
v Atenah (2004) in Londonu (2012),
saj so bila glavna tekmovanja ob pri-
mernih televizijskih urah,« je še dejal
sogovornik.
Olimpijske igre v Londonu si
je Stane Rozman kot obiskovalec
ogledal tudi v živo. »Spremljal sem
v glavnem atletska tekmovanja, bila
so navdušujoča. Angleži, ki so atlet-
ski narod, so na štadionu, ki sprejme
90 tisoč gledalcev, ustvarili izjemno
vzdušje. Takrat sem imel srečo, da
sem lahko videl svetovni rekord v
teku na 800 metrov in v štafeti 4 x
100 metrov za ženske.«
Kot nekdanji vrhunski atlet celj-
skega Kladivarja je seveda tudi
sam želel nastopiti na olimpij-
skih igrah. »Najbližje temu sem
bil leta 1984, ko so bile olimpijske
igre v Los Angelesu, a žal takrat
nisem imel priložnosti, da bi na
ustreznem tekmovanju odtekel
olimpijsko normo na deset kilo-
metrov. Nastopil sem na prvem
svetovnem atletskem prvenstvu
leta 1983 in pričakoval sem, da
bom naslednje leto še boljši,« je
povedal Stane Rozman, še vedno
tudi slovenski državni rekorder v
teku na 10 kilometrov.
Prve olimpijske igre, ki se jih spomni,
ko je bil še otrok, so bile v Mehiki leta
1968, s katerih se spominja presenetlji-
ve zmage Durđice Bjedov v plavanju.
Od takrat olimpijske igre redno spre-
mlja. Še posebej si je zapomnil zimske,
prav tako na Japonskem, v Sapporu leta
1972, ko je bil zaradi zloma noge cel
teden doma in si je tako lahko ogledal
vse, kar je televizija prenašala.
»Na igrah v Montrealu me je nav-
dušil finski dolgoprograš Lasse Vi-
ren, ki je osvojil dve zlati olimpijski
medalji – kot že na prejšnjih igrah
v Münchnu – v teku na pet in deset
kilometrov, v disciplinah, v katerih
sem tudi sam tekmoval. V Moskvi
sem seveda stiskal pesti za našega
kolega Roka Kopitarja v teku na
400 metrov z ovirami, igre v Los
Angelesu pa sem spremljal z rahlo
grenkim priokusom, saj sem si že-
lel, da bi bil zraven. Zame je užitek
gledati olimpijske igre, pri čemer
ne gledam zgolj atletike, ampak še
posebej tiste discipline, v katerih
nastopajo naši tekmovalci,« je še
sklenil Stane Rozman.
Št. 29, 22. julij 2021
TOKIO 2020
41
»Nepozaben spomin na prve
nastope pod slovensko zastavo«
»Zagotovo bodo tudi zara-
di časovne razlike, ob tem,
da bodo minile v razmerah
koronavirusa, te olimpijske
igre nekaj posebnega. Na-
stope naših športnikov, ki so
favoriti v svojih disciplinah,
Na kolesarjenju v italijanskih Dolomitih (Foto: FB)
si bom zagotovo poskušal
ogledati v živo, a nisem pre-
učil urnika tekmovanj in si
naredil natančnega razpore-
da. Takšen športni ›fanatik‹
vseeno nisem,« je povedal
dr. Borut Batagelj, direktor
Zgodovinskega arhiva Celje,
ki smo ga zmotili med krat-
kim dopustom na Obali.
A da je sogovornik velik
športnik po duši in tudi po
strokovni plati, tega ne more
prikriti. Navdušen smučar,
kolesar in tenisač tudi v služ-
bi športu posveča precejšnjo
pozornost. Pred igrami v Lon-
donu leta 2012 je Zgodovinski
arhiv Celje postavil odlično
razstavo o celjskih olimpijcih,
avtor je bil dr. Bojan Himmel-
reich. Ob tem je izšel tudi za-
nimiv katalog, ki v času iger
še posebej pride prav.
Za nastope naših košar-
karjev in drugih slovenskih
športnikov, če bodo v igri za
medalje, se bo zagotovo od-
rekel tudi kakšni uri spanca,
da si jih bo ogledal v neposre-
dnem prenosu po televiziji.
»Prepričan sem, da bo takrat
olimpijska vročica zajela vso
Slovenijo. A čar olimpijskih
iger se mi zdi tudi v tem, da
prepoznavamo in spremlja-
mo določene športe, ki jih si-
cer ne gledamo. Plejada špor-
tnih disciplin, ki jih ponuja
olimpijada, je res široka.«
Največ možnosti za meda-
lje pripisuje celjskim judoist-
kam, plezalki Janji Garnbret,
seveda tudi kolesarjem. »Na
Touru smo se lahko prepričali,
kakšno sanjsko moštvo lahko
sestavimo. Naši kolesarji so
brez dvoma favoriti, presene-
tijo lahko tudi košarkarji.«
Prisoten je bil tudi
doping
Na vsak način bo Borut
Batagelj spremljal olimpijske
igre tudi v časopisu, na sple-
tnih straneh in v družbenih
S slovenskim olimpionikom Mirom Cerarjem na odprtju razstave o celjskih
olimpijcih leta 2012 (Foto: FB)
medijih. »Časopisne reporta-
že so mi velikokrat ljubše, ker
postrežejo z informacijami iz
ozadja, pri čemer televizijski
in radijski prenosi ne ponuja-
jo toliko športnih zgodb. Tudi
spletne strani in družbena
omrežja ponujajo pogled še
z druge perspektive, zato jim
kar precej sledim.«
Olimpijskih iger v živo, na
prizorišču, doslej še ni spre-
mljal. »Zagotovo bi to bila za-
nimiva izkušnja in upam, da
se bo kdaj uresničila, če bodo
kakšne olimpijske igre spet v
naši bližini. kot so bile v Sara-
jevu. Ampak žal nič ne kaže,
glede na to, kje so izbrana
prizorišča zadnjih olimpijad.«
Kot svojih prvih olimpij-
skih iger, ki jih je spremljal
še kot otrok, se spomni iger
v Los Angelesu. »Tudi takrat
je bila velika časovna razli-
ka, ampak sem v živo po TV
spremljal nekaj tekmovanj
in mislim, da so to bile ene
uspešnejših iger za nekdanjo
skupno državo. Se spomnim
tistega navdušenja. Kasnej-
ših iger se spomnim bodisi
po uspehih naših športni-
kov bodisi po aferah. Že za
tiste naslednje v Seulu leta
1988 je moja prva asociaci-
ja dopinška afera šprinterja
Behna Johnsona. Dobro sem
si zapomnil tudi leto 1992,
olimpijske igre v Albertvillu
in Barceloni, prve, na kate-
rih so nastopili samostojna
slovenska reprezentanca in
naši športniki pod slovensko
zastavo. To je nepozabno,« se
je spominjal Borut Batagelj.
»Olimpijske igre so poklon športnikom«
»Težko si predstavljam, da
obstaja kdo, ki ne spremlja
olimpijskih iger,« je svoj
pogled na največje športno
tekmovanje na svetu v enem
stavku predstavila Urša
Dorn, svetovalka za turizem
v Zavodu Celeia Celje. Navdu-
šena kolesarka, članica žen-
ske ekipe Lava Team, se je
pred dnevi vrnila iz Francije,
kjer sta z življenjskim sopo-
tnikom Davidom spremljala
največjo kolesarsko dirko na
svetu. Kaj bo v središču nje-
ne pozornosti na bližajočih
se olimpijskih igrah, je torej
jasno.
Najprej se je Urša navdušila
za gorsko kolesarjenje, a ko ji
je David domov pripeljal spe-
cialko, se je ogrela še za ce-
stno kolesarjenje. Tako zelo,
da zdaj brez težav premagu-
je tudi vzpone, kot je Mont
Ventous, ki sta ga prevozila v
času Dirke po Franciji.
»Kolesarjenje mi je zelo pri
srcu. V prostem času vedno
več kolesarim, tudi dopusta
ne preživim več brez kolesa
in osvojenih epskih vrhov.
Sem velika navijačica Pri-
moža Rogliča, seveda tudi
Tadeja Pogačarja, tako da
bom kot verjetno večina Slo-
vencev ›priklopljena‹ na tek-
mo v cestnem kolesarstvu,
ki bo že na začetku olim-
pijskih iger, 24. julija. Torej
bomo že kmalu stiskali pesti.
Drugače sta favoritki jadralki
Tina Mrak in Veronika Maca-
rol, judoistke bodo branile
odličja iz Ria, že od nekdaj
upam tudi, da bo uspelo Ja-
Urša Dorn na vzponu na Mont Ventoux, 1912 metrov visoko goro v Provansi. Nanjo so se na letošnjem Touru
povzpeli tudi najboljši kolesarji na svetu. (Foto: lastni arhiv)
nji Garnbret priti do najviš-
jih rezultatov. Seveda bomo
držali pesti za vse.«
Kot je še dodala, si namera-
va kolesarjenje, sploh dirke,
kjer bodo nastopili naši tek-
movalci, ogledati v neposre-
dnih televizijskih prenosih,
pozorno bo spremljala tudi
atletiko – predvsem jo zani-
mata Tina Šutej in Maruša
Mišmaš – športno plezanje
in seveda košarkarje. Ostalo
bo odvisno od rezultatov, ki
jih bodo naši športniki dose-
gali. Upa, da se bo splačalo
bedeti oziroma zbuditi sredi
noči, če bo treba.«
V času olimpijskih iger bo
sicer na letnem dopustu na
Hrvaškem in morda si bo
kakšno tekmovanje ogleda-
la tudi v lokalu ob obali, če
bodo epidemiološke razmere
to dopuščale.
Najmogočnejši
dogodek
Ob televiziji bo njeno
glavno okno v dogajanje v
olimpijskem Tokiu še mobil-
ni telefon, s katerim bo igre
spremljala tudi na družbenih
omrežjih, namerava si naloži-
ti tudi aplikacijo Tokyo2021,
kjer bodo redno objavljeni
tudi urniki, rezultati in zani-
mivosti z iger. »Verjetno bodo
letošnje OI precej drugačne
zaradi vseh ukrepov, nekaj
čara bodo z odsotnostjo gle-
dalcev vsekakor izgubile,« je
še pristavila.
Olimpijske igre spremlja
že od otroštva, ko so doma
zaradi smučarskih tekem pre-
kinjali nedeljska kosila. »Zelo
spoštujem vse profesionalne
športnike. Dogodki, kot so
OI, so seveda poklon špor-
tnikom. So najmogočnejši
športni dogodek z uvodnimi
slovesnostmi, ki jih tudi ve-
dno z veseljem spremljam. OI
preprosto moraš spremljati,«
je prepričana.
Neposredno na prizorišču
si olimpijskih iger žal še ni
ogledala, kot svojih prvih iz
otroških let se spomni iger v
Sarajevu, ki se jih je kot gle-
dalec udeležil njen oče Drago
Dorn. »Najbolj se spomnim,
da mi je domov prinesel pli-
šastega Vučka in da smo vsi
navijali za Jureta Franka in
Bojana Križaja.«
In katere igre so se ji zde-
le najbolj zanimive doslej?
»Najprej se spomnim OI v
Atenah, ko sem spremljala
predvsem atletiko z odlično
Jolando Čeplak, Urško Žolnir
ter dvojec Luka Špik in Iztok
Čop.«
S partnerjem Davidom na vrhu Mont Ventouxa (Foto: lastni arhiv)
42
ŽIVALSKI SVET
Št. 29, 22. julij 2021
Takšna pasja uta ni primerna v nobenem letnem času, kaj šele poleti.
Nič vas ne stane, če pticam nastavite posodico z vodo na svoj vrt.
Zagotovite jim vodo in senco
Brez nepotrebnega trpljenja
Tako kot ljudje imajo tudi živali v vročih dneh ve-
čjo potrebo po vodi. Zagotavljanje zadostne količine
zdravstveno ustrezne vode je tudi zakonska obveza
skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival,
ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.
Pomemben dejavnik tveganja za živali je tudi nepo-
sredna izpostavljenost soncu. Posebej so ogroženi
psi na verigah, brez vode in sence, ki jih je veliko
na podeželju. Trpijo tudi rejne živali tako v hlevih
kot med prevozom. Organizacije, ki se zavzemajo za
dobrobit živali, zato pozivajo, da ukrepate, če vidite
tovrstno mučenje.
Številni psi na verigah nimajo dovolj
sence in tudi pesjaki niso dovolj veliki,
da bi imela žival prostor za gibanje in
zavetje. Zagotoviti je treba tudi senco nad
uto, najboljša je naravna pod kakšnim
drevesom.
TATJANA CVIRN
Živalim, ki so nameščene
na prostem, je treba zagotovi-
ti možnost, da se lahko uma-
knejo v senco. Ta je lahko na-
ravna (drevesa in grmovje) ali
umetna (nadstreški). Posebno
pozornost je treba nameniti
živalim, ki so privezane, saj se
pogosto ne morejo umakniti
pred soncem. Rejnim živa-
lim je treba pri visokih zuna-
njih temperaturah zagotoviti
ustrezno zračenje hlevov, kar
preprečuje prekomerno povi-
šanje temperature v prostoru.
Lepa beseda …
Včasih pomaga že opo-
zorilo lastniku, če je morda
»pozabil« na svojo žival in
ta trpi na soncu brez vode.
»Če vidite, da so živali brez
vode, stopite k lastniku in
mu vljudno povejte, da jo je
živalim zmanjkalo. Če se ne
Psa v teh vročih dneh ne puščajte zaprtega v avtu!
bo odzval, pokličite policijo
in povejte, da obstaja sum,
da skrbnik živalim povzroča
nepotrebno trpljenje, kot do-
loča tudi prvi odstavek 341.
člena Kazenskega zakonika.
Potem se bo začelo premika-
ti. Policija ga bo opozorila in
po potrebi poklicala tudi in-
špekcijo. Ni treba čakati, da
se bo samo kaj premaknilo,
ker se ne bo. Ni treba na FB
lepiti fotografij žejnih živali
ali o tem obveščati našega
društva. Naredite korak na-
prej in tudi sami pomagajte.
Tam ste, v danem trenutku
in prostoru in z lepo bese-
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ra-
stlin opozarja tudi vse organizatorje različnih prireditev,
na katerih sodelujejo ali so prisotne živali, naj prilagodijo
čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne iz-
postavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu
in fizičnim obremenitvam. Ob tem naj bosta živalim na
voljo senca in dovolj pitne vode.
do, mogoče tudi s ponujeno
pomočjo, lahko naredite več.
Lepa beseda lepo mesto naj-
de, zato ne oklevajte,« je na
primer napotek Društva za
zaščito konj iz Orove vasi pri
Polzeli.
Avto kot pečica
Tudi notranjost avtomobila
je v teh dneh kot pečica. Za
prevoz živali temperatura v
vozilu ne sme preseči 35 sto-
pinj Celzija. To je v avtih, ki
niso klimatizirani, težko ali
nemogoče doseči pri zuna-
njih temperaturah, višjih od
35 stopinj. Zato je načrtova-
nje poti izjemnega pomena.
Z ustreznim načrtovanjem
odhoda v zgodnjih jutranjih
urah ali ponoči in s postanki
je mogoče preprečiti ali ome-
jiti izpostavljenost vročini na
cesti ob morebitnih zastojih.
Psov tudi ne puščajte v
zaprtih parkiranih vozilih.
V njih se temperatura hitro
dvigne nad 50 stopinj Celzija
in že nekaj minut izpostavlje-
nosti takšni vročini je lahko
za psa življenjsko nevarno.
Toplotni udar lahko nastopi
že v 15 minutah! Tudi sicer
naj psa ne bi puščali samega
v vozilu, čeprav je parkirano
v senci in so okna nekoliko
odprta. Kot opozarjajo vete-
rinarji, se živali ne potijo po
celem telesu in imajo druga-
čen sistem uravnavanja tele-
sne temperature kot ljudje.
Uravnavajo jo z dihanjem z
odprtimi usti, z iztegnjenim
jezikom in s stikom s hladno
površino.
Toplotni udar
Prehuda vročina lahko pri
živali povzroči toplotni udar.
V tem primeru lahko pride do
odpovedi notranjih organov
in krvavitev ali celo do smrti
Poletni sprehodi s psom naj bodo jutranji in večerni, in sicer po poteh,
kjer je veliko trave ali zemlje. Pasje blazinice so namreč zelo občutljive in
pes lahko dobi opekline na vročem asfaltu. Nazorno je to mogoče vdeti
na tej ilustraciji. (Vir: FB)
živali. Znaki toplotnega uda-
ra so pospešen in šibak srčni
utrip, oteženo dihanje, mo-
drikaste vidne sluznice, povi-
šana telesna temperatura (41
do 43 stopinj Celzija), drh-
tenje, krči, opletajoča hoja,
nezavest, celo pogin. Žival je
treba nemudoma premakniti
v zračen prostor ali senco in
jo ohlajati. Pri tem si lahko
pomagate z mokrimi brisa-
čami, ki jih polagate na vrat,
prsi in trebuh. Polivanje z
mrzlo vodo lahko doseže na-
sprotni učinke, saj pride do
prevelikega šoka, opozarjajo
veterinarji. Ko telesna tempe-
ratura pade na 39 stopinj Cel-
zija, lahko prenehate ohlaje-
vanje. Čim prej tudi pokličite
veterinarja, tudi če se je pes
medtem že postavil na noge.
Foto: Pixabay
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave živali ob
visokih temperaturah?
Nikoli ne puščamo živali v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
Sveža pitna voda naj bo vedno na voljo.
Živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest.
Sprehode in druge dejavnosti omejimo na jutranje in večerne
ure.
Posebno pozornost namenimo psom pasem s kratkim gob-
cem, ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje te-
žave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je
še posebej priporočljivo hladiti z vodo.
Če opazite psa zaprtega v vozilu, je treba
najprej preveriti, ali je skrbnik živali v
bližini. Če ga ni, je treba obvestiti policijo
in posredovati natančne podatke o kraju
ter registrsko številko vozila, v katerem
je zaprta žival. Policija najprej poskuša
vzpostaviti stik z lastnikom vozila. Če to ni
mogoče, je policija tista, ki lahko v vozilo
vstopi tudi z uporabo sile.
Št. 29, 22. julij 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Poletni lutkovni tabor v OŠ Lava
Že drugo leto smo izvedli
počitniški lutkovni tabor za
otroke Osnovne šole Lava.
Vodile so ga učiteljice Jer-
neja Jovan, Tara Filipovič in
Laura Čater.
Osrednji cilj tabora je, da
učenci na sproščen način
spoznajo celoten proces na-
stajanja lutkovne predstave,
izberejo pravljico, sešijejo
lutke, pripravijo scenogra-
fijo in ob koncu lutkovno
predstavo, ki jo zaigrajo tudi
staršem. V procesu nastaja-
nja predstave otroci razvijajo
številne spretnosti, tako roč-
ne kot tudi nastopanja. Vmes
za otroke pripravimo tudi
zabavne dejavnosti, kot so
mini olimpijske igre in peka
palačink, osvežili smo se tudi
z vodnimi baloni. Za otroke je
vznemirljivo tudi to, da pre-
spijo v šoli. Vsekakor so ob
koncu tedna vsi zadovoljni in
še ne bi odšli domov.
Ob tej priložnosti bi se radi
zahvalili tudi naši ravnateljici
Marijani Kolenko, ki je idejo
o lutkovnem taboru podprla
in omogočila izvedbo, da je
za otroke tabor v celoti brez-
plačen. Veseli smo, da se nam
kljub obsežnim obveznostim
tudi sama pridruži in otro-
kom pred spanjem prebere
pravljico za lahko noč.
Nekaj vtisov sodelujočih
učencev:
Tit, 6. r: »Tabor sem si iz-
bral kot počitniški izziv. Pred-
vsem se mi je zdela zanimiva
izkušnja o nočitvi v šoli. Naj-
bolj so me navdušili celotna
organizacija in animacijske
igre, ki so nam jih pripravile
učiteljice. Tabor bi priporo-
čal tistim, ki radi ustvarjajo
in nastopajo ter se med po-
čitnicami družijo s sošolci in
prijatelji.«
Gašper, 6. r: »Na tabor sem
se prijavil, da bi med počitni-
cami preizkusil nekaj novega.
Tukaj so tudi moji prijatelji, v
družbi katerih sem se naučil
izdelovati lutke. Če bi imel
možnost, bi tabor obiskal še
enkrat.«
Matic, 6. r: »Za tabor sem
se odločil, ker sem se želel
na določenem področju še
izpopolniti. Moj cilj je bil,
da bi premagal tremo, ki me
spremlja na nastopih. Všeč
so mi bili organizacija, olim-
pijske igre in odlična hrana.
Tabor bi priporočal vsem, ki
radi izdelujejo lutke ali jih še
niso nikoli izdelovali in bi se
radi tega naučili.«
Jan, 4. r: »Med počitnica-
mi sem želel spoznati nekaj
novega, zato sem se prijavil
na lutkovni tabor. Še nikoli
nisem bil na nobenem tabo-
ru, zato sem bil na začetku
malo prestrašen. Potem sem
spoznal, da je to nepozabna
izkušnja, ki mi bo ostala v
spominu za celo življenje.
Najbolj mi je bila všeč lut-
kovna predstava Zrcalce, ki
smo jo na koncu odigrali pred
starši. Na taboru sem spoznal
ogromno novih prijateljev.«
Brina, 4. r: »Lutkovni tabor
sem obiskala že lani in zaradi
odlične izkušnje sem se prija-
vila tudi letos. Navdušena sem
predvsem nad predstavo, ki
smo jo ob koncu zaigrali za
starše, v kateri igram vlogo
pripovedovalke, saj rada gla-
sno berem in javno nasto-
pam. Na taboru mi je všeč
sproščeno vzdušje, v katerem
ustvarjamo.«	AB
Ribiški tabor mladih
Ribiška družina Šempeter je organizirala tridnevni ri-
biški tabor mladih v prekrasnem okolju Ribiškega doma
Preserje. Namenjen je bil predvsem otrokom in mladim,
ki bi radi spoznali ribolov ali izpopolnili znanje o ribolov-
nih tehnikah. Letošnja udeležba mladih je bila rekordna.
Tabora se je udeležilo kar 67 otrok iz Savinjske regije. To
je rezultat dobrega predhodnega dela z mladimi v RD
Šempeter od leta 2007, ko je bil organiziran prvi tabor
mladih ribičev.
Ribiški tabor je sodil v sklop ga časa otrok v času počitnic.
aktivnega preživljanja proste- To je tudi ena od dejavnosti
za pomlajevanje ribiškega
članstva in za nadaljevanje
aktivnosti ribiške družine.
Na taboru sta bila pomemb-
na druženje in preživljanje
prostega časa v naravi, stran
od sodobne digitalne tehni-
ke, zaradi katere mladi pre-
več časa nezdravo preživijo
doma. Tabor je tudi pokazal,
da je treba mladim ponuditi
nekaj kakovostnega, če želijo
v ribiških družinah obnoviti
ribiški podmladek. Je pa res,
da je za izvedbo takšne de-
javnosti treba veliko priprav,
dobre volje, prostega časa,
idej, skratka prostovoljstva,
ki v današnjih časih postaja
kategorija, ki je skoraj ne po-
znamo več.
Ob koncu tabora so se
organizatorji z otroki še
dogovorili, da se bodo med
počitnicami dobivali vsak če-
trtek popoldne na enem od
ribnikov v Preserjah.
TT
Mladi raziskovalci
pripravili 117 nalog
V zadnjem tednu maja in pr-
vem tednu junija je bilo že 43.
srečanje mladih raziskovalcev,
ki je bilo tudi letos izvedeno
na daljavo. Na njem je 213 raz-
iskovalcev iz osnovnih in sre-
dnjih šol Mestne občine Celje
ter pridruženih občin uspešno
zagovarjalo raziskovalne na-
loge. Z raziskovanjem so mla-
di nadgradili svoje znanje in
pridobili dragocene veščine
ter izkušnje, njihove razisko-
valne naloge – vseh skupaj je
117 – so dostopne na spletu in
v Osrednji knjižnici Celje.
Raziskovalci in njihovi men-
torji so se v letošnjem raziskoval-
nem letu glede na izredne raz-
mere še posebej izkazali. Učenci
osnovnih šol so pripravili in zago-
varjali 45 raziskovalnih nalog s 16
različnih področij, dijaki srednjih
šol so pripravili in zagovarjali 72
nalog s prav tako 16 različnih
področij. Raziskovalne naloge je
ocenjevalo 32 ocenjevalnih ko-
misij, v katerih je sodelovalo 97
strokovnih ocenjevalcev.
V projektu, ki že 43 let pote-
ka pod okriljem Mestne občine
Celje, so letos poleg 8 celjskih
osnovnih in 9 srednjih šol sode-
lovale pridružene osnovne šole
iz Rimskih Toplic, Šentjurja,
Laškega, Loč, Frankolovega in
Vojnika. V projektu je sodelovalo
213 mladih raziskovalcev, njiho-
vo delo je usmerjalo 85 mentor-
jev. Na državno srečanje 28. in
29. junija v Murski Soboti se je
uvrstilo 57 raziskovalnih nalog.
Raziskovalci so bili zelo uspešni,
saj so prejeli 10 zlatih, 20 srebr-
nih in 27 bronastih priznanj.
V prvi polovici septembra
načrtujemo organizacijo nagra-
dnega izleta za raziskovalce ter
zaključno prireditev s podelitvijo
priznanj mladim raziskovalcem.
Kot vsako leto bomo izdali tudi
Bilten 43. raziskovalnega leta.
Z izvedbo zagovorov na da-
ljavo in rezultati smo tudi letos
zelo zadovoljni. V Mestni ob-
čini Celje se lahko s ponosom
pohvalimo, da imamo najdaljšo
tradicijo načrtnega dela z mladi-
mi na področju znanosti in razi-
skovanja v Sloveniji. V 43 letih je
v okviru projekta Mladi za Celje
nastalo več kot 4.300 raziskoval-
nih nalog. Mnoge so ponudile
uporabne rešitve problemov in
dobre ideje, ki so bile uresniče-
ne v praksi in so imele pozitiven
vpliv na življenje in dogajanje v
Celju ter nadaljnjo karierno pot
mladih raziskovalcev.
MGA
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 29, 22. julij 2021
Naš gozdiček – naša
zelena učilnica
»Biti z naravo, jo gle-
dati in se z njo pogovar-
jati je resnična sreča.«
(Lev Nikolajevič Tolstoj)
Roševci imamo to srečo. Naša
šola je namreč tista na hribčku,
obkrožajo jo ogromne zelene
površine in celo gozdiček.
Radi se obračamo v naravo po
znanje, igro, sprostitev, senco,
počitek. Učenci so hvaležni in
motivirani, učitelji zadovoljni,
narava je do vseh nas materin-
ska. In tako je krog sklenjen.
Pouk velikokrat prenesemo
v našo zeleno učilnico, kot ji
radi rečemo. Ko se učimo o le-
tnih časih, se je najlaže ozreti
v okolico šole, na naša drevesa
in jih preučevati od blizu. Tudi
literarno in likovno poustvarja-
nje ob knjigah je zunaj veliko
bolj plodno, utrjevanje mate-
matike je celo zelo zabavno.
Bralni kotički pod drevesi so
vedno »in«, tudi pri učencih,
ki morda manj radi berejo,
igra in lovljenje med drevesi
pa sta najboljša, kot radi pritr-
dijo naši učenci. Tu se tudi do-
gajajo prve ljubezni, sklepajo
trdna prijateljstva, gladijo spori
in iščejo kotički miru.
Želimo poudariti, da so zele-
ne površine in gozdiček za našo
šolo nenadomestljivi. Novica,
da nam bodo v bližnji priho-
dnosti pristojni iz MOC posegli
v gozdiček in posekali nekate-
ra drevesa, nas je vse, učitelje
in učence, navdala z žalostjo.
Zgroženi smo, da nam želijo
vzeti naravni prostor za uče-
nje, ki je pri vedno številnejših
generacijah prepotreben, vse-
kakor pa nujen za odmik izza
štirih sten, kamor nas je prisilila
epidemija. Gozdiček je seveda
pomemben tudi širše – za me-
stno četrt in knežje mesto v ce-
loti, saj pomembno prispeva k
življenju nas vseh. Čisti in hladi
namreč zrak, nam daje kisik in
prepotrebno senco. Seveda je
življenjsko pomembnih nalog
našega gozdička še več …
Tik preden smo odšli junija
na zaslužene poletne počitni-
ce, smo odprli tudi Roševo me-
dovito učno pot, ki je digital-
no podprta in dostopna vsem
morebitnim obiskovalcem naše
okolice. V neposredni bliži-
ni šole se bohotita tudi klop
prijateljstva in knjigobežnica,
zato le obiščite Roševo okolico,
preberite knjigo, si odpočijte in
prisluhnite drevesom.
MAJA SKAKIĆ,
učiteljica angleščine
OŠ Frana Roša Celje
Oratorij v Petrovčah že dvanajst let
Na oratorijih se v poletnih mesecih v župnijah po vsej Sloveniji zbere več deset
tisoč otrok. Organizatorji so za letošnjega določili temo Originalen sem.




Glavni junak je Carlo Acu-
tis, ki se je rodil leta 1991 v
Londonu, kjer so delali nje-
govi starši, potem se je dru-
žina vrnila v Italijo. Umrl je
pri petnajstih letih zaradi lev-
kemije. Živel je kot vsi mladi
našega časa, rad je imel no-
gomet, bil je tudi velik raču-
nalniški navdušenec.
Na oratoriju v Petrovčah
je letos sodelovalo 43 otrok
in 20 animatorjev. Med ora-
torijem so se otroci srečali
z Zavodom za zaščito živali
Muri, obiskali so Dom starej-
ših Nine Pokorn v Grmovju,
se kopali v letnem bazenu v
Celju, se učili plesati. Obiska-
li so jih tudi medicinski sestri
iz Zdravstvenega doma Žalec
in predstavniki Prostovoljne-
ga gasilskega društva Do-
briša vas-Petrovče. Župnija
Petrovče se zahvaljuje kate-
histinjama Katji Pečovnik in
sestri Feliciti, Katji Rozman
ter ostalim animatorjem se za
dobro organizacijo letošnjega
oratorija.
TT
Za zaključek oratorija je bila maša
v petrovški baziliki.
Srečanje prostovoljcev
društev Ozara in Šent
V prijetnem okolju kaja-
kaškega centra Špica Celje
in združeni v tolkalnem
krogu so se v okviru projek-
ta »KO-PROSTO: S krepitvijo
prostovoljstva do večje pro-
fesionalizacije nevladnih
organizacij« 10. junija letos
prvič v živo srečali prosto-
voljci društev Šent in Ozara.
Projekt, ki ga financira
Ministrstvo za javno upravo
Republike Slovenije, je na-
stal iz potrebe po specifič-
nih znanjih prostovoljcev za
delo z uporabniki s težava-
mi v duševnem zdravju, ki
so jo v obeh društvih zaznali
v svojem več kot 25-letnem
delovanju na tem področju.
Skupno imata društvi pri-
bližno 390 prostovoljcev, ki
izvajajo različne prostoča-
sne dejavnosti in delavnice
za uporabnike (potopisne,
kuharske, literarne, glas-
bene, športne), pomagajo
pri čiščenju in vzdrževanju
prostorov ter nudijo druge
nestrokovne oblike pomo-
či. Namen projekta je kre-
pitev prostovoljstva v obeh
društvih in prostovoljstva v
NVO na področju duševnega
zdravja nasploh, poleg tega
želijo prostovoljce opremiti
za dolgoročno sodelovanje,
saj delajo s ciljno skupino
ljudi, ki potrebujejo stalnost
in stabilnost. Zato društvi
organizirata tudi številna
izobraževanja, posvete in
srečanja tako za prostovoljce
kot tudi za njihove mentorje,
konec leta bo izšel še priroč-
nik, ki bo vseboval ključne
informacije ter napotke za
delo prostovoljcev na podro-
čju duševnega zdravja.
Število prostovoljcev je za-
radi epidemije covida-19 v
obeh organizacijah upadlo,
prav tako se je spremenila di-
namika sodelovanja z njimi.
Kljub temu se je nekaj dejav-
nosti med zaprtjem uspešno
preselilo v virtualno okolje,
saj so prostovoljci obeh dru-
štev organizirali kopico zani-
mivih delavnic in predavanj
(likovne, literarne, potopisne,
gibanje in zdrava prehrana,
joga, mažorete, karate …) s
pomočjo Zooma. Na njih so
sodelovali uporabniki obeh
Prijetno druženje prostovoljcev društev
Šent in Ozara na celjski Špici
društev, ki so na takšen način
premagali strah pred uporabo
digitalnih orodij, obenem so
se imeli priložnost spoznati,
čeprav na daljavo.
Tolkalni krog
Srečanje prostovoljcev na
celjski Špici junija letos je bilo
prvo skupno srečanje v živo.
Bogan Dobnik, eden od koordi-
natorjev projekta, sicer iz Oza-
re, je prisotne lepo pozdravil
in se jim zahvalil za udeležbo,
predvsem za aktivno sodelo-
vanje pri projektu. Šentova ko-
ordinatorica Barbara Dolničar
Teul je na kratko predstavila
projekt ter dejavnosti in pova-
bila k nadaljnjemu uspešnemu
sodelovanju. Dogodka so se
udeležili pretežno celjski pro-
stovoljci iz obeh organizacij,
ki so bili tudi sicer med najbolj
dejavnimi v času epidemije.
Sledil je t. i. tolkalni krog, ki
ga je pripravil in vodil akadem-
ski tolkalec Franci Krevh. Vsi
udeleženci so, zbrani v krogu,
z različnimi tolkali (bobni, ro-
potuljami in drugimi zvočili)
ustvarjali glasbo. Kot je pojasnil
Franci, so bili v krogu zato, da
so se lažje slišali in komunici-
rali z zavestjo, da so prav vsi
enako pomembni. Z različnimi
inštrumenti so igrali zato, ker
je tako veliko bolj zabavno in
pestro. Tako kot tudi različni
ljudje tvorimo pisano paleto
odtenkov, ki naredijo naša ži-
vljenja tako bogata, zanimiva,
edinstvena. Raziskave kažejo,
da bobnanje krepi imunski
sistem, ustvarja dobro počutje
in sprošča čustveno napetost.
Udeleženci so se o tem osebno
prepričali. ŠPELA JOVAN
Št. 29, 22. julij 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Poklon branju ob 60-letnici bralne značke
V III. osnovni šoli Celje vsako leto z nestrpnostjo priča-
kujemo konec tekmovanja za bralno značko, ker vemo, da
nas spet čaka dopoldne, polno smeha in zabave. V goste
povabimo kulturnega ustvarjalca in uspeh je zagotovljen.
A kaj se zgodi, ko zaradi omejitev to ni mogoče? Takrat sva
se s Tadejem Gregorcem domislila »svoje« prireditve na
prostem, v kateri nastopata sova Oka in Ostržek.
Konec šolskega leta je, a
Ostržek še vedno ni osvojil
bralne značke. Sami izgovori
so ga, da mu ne bi bilo tre-
ba brati. Sova Oka mu zato
priporoča same zanimive
S sovo Oko, Ostržkom in Hudo mravljo na nogah

knjige, od zgodb do pesmi in
ugank, da bi le začel brati in
pri tem uživati. Uspe mu, pri
čemer mu pomagajo zanimi-
ve knjige in devet slovenskih
pesnikov in pisateljev, ki se v
šoli niso mogli oglasiti v živo,
ampak na daljavo. Za sode-
lovanje smo jim neizmerno
hvaležni, saj so s tem ne le
popestrili našo prireditev,
temveč ji dali globino in po-
men.
Neža Maurer je pred dav-
nimi časi obiskovala našo
šolo. »Ne da bi se zavestno
odločila ali se tega zaveda-
la, mi je branje od začetka
pomenilo novo življenje ali
dodatek življenju. Svet se je
odpiral, vsaka knjiga je bila
svoje kraljestvo in jaz sem
lahko bila, kar sem hotela.«
Branju je od malih nog zvest
tudi Primož Suhodolčan.
Njegov oče, pisatelj Leopold
Suhodolčan, je bil leta 1961
ravnatelj osnovne šole na
Prevaljah in je z učiteljem
slovenščine Stankom Kotni-
kom začetnik gibanja bralne
značke pri nas. Prvo, Preži-
hovo bralno značko so pode-
lili na Prevaljah pred 60 leti.
Suhodolčan pravi: »Branje je
sreča, veselje in znanje. Imel
sem to srečo, da sem lahko
bral tudi med poukom. Veli-
kokrat sem v šoli knjigo bral
pod klopjo. Branje je veselje
ob odkrivanju nečesa novega,
ob spoznanju, kaj se dogaja
za naslednjim hribom. In bra-
nje je znanje. Ne glede na to,
kaj se bo zgodilo, znanja nam
ne more nihče vzeti.« Barbara
Gregorič Gorenc se je dota-
knila branja: »Rada berem,
ker mi pred očmi besede oži-
vijo in se zgodbe kot film vr-
tijo; ker je branje potovanje v
drugo resničnost ali v sanje.«
Televizija, internet in ele-
ktronski zasloni spreminjajo
bralne navade ter vplivajo
na pridobivanje informacij,
a knjiga je še vedno tista, pri
kateri moramo uporabljati
možgane in uriti domišljijo,
kar je poudaril Feri Lainšček:
»Branje je v času vizualnih
medijev izredno pomembno.
Zaljubljen sem tudi v film,
a vseeno postavljam knjige
in branje na prvo mesto, ker
vem, da ob branju sami sou-
stvarjamo zgodbo in se knjiga
z branjem vedno znova rodi,
medtem ko pri filmu vsi gle-
damo iste podobe, ki jih je
pred nas postavil režiser.«
Boštjan Gorenc Pižama je
stripar in prevajalec, katerega
knjige učenci zelo radi pre-
birajo. Predstavil je piflarski
rep z naslovom Ne prepisuj
od mene ter dodal: »Potujte
s knjigami: knjigo lahko vsak
trenutek vzameš v roke in si
tam, kjer hočeš.« »Brati pome-
ni početi podvige!« je nekoč
dejal Tone Pavček. Podvige iz-
vaja tudi njegova hči Saša Pav-
ček, ki nas je v svoji pesnitvi
Rumi in kapitan popeljala na
plovbo po gladini življenjskih
preizkušenj, kjer strah in se-
bičnost premagata srčnosti in
ljubezen. Da je branje potova-
nje, se strinja Andrej Rozman
Roza: »Po celem svetu lahko
hodimo v pižami in s copati,
nikomur nič ne jemljemo, a
smo vedno bolj bogati, ker so
na svetu knjige in ker znamo
brati.« Branje in knjige so tisti,
s pomočjo katerih otrok krepi
besedni zaklad, se srečuje z
neznanimi besednimi zveza-
mi, se uči vživljati v knjižne
junake in razmišljati skozi oči
drugih.
Tone Partljič je ubral dru-
gačno pot in se nam oglasil
kar »preko papirja«. Vesel je
za vse tiste, ki berejo, zlasti
za zlate bralce, ki so v dar
prejeli njegovo knjigo Par-
tljič.doc. Za konec nas je na
noge spravil še Rok Trkaj,
čigar knjigo Repki smo v le-
tošnjem šolskem letu večkrat
vzeli v roke. Iz zvočnikov je
zadonela Huda mravlja in z
nasmehom na ustih smo se
poslovili. Do naslednjega šol-
skega leta, ko bomo spet brali
in se spet srečali vsi tisti, ki
radi beremo. Kajti branje je
zakon, knjige pa so kot psi:
zveste, mirne in vedno pri-
pravljene, da nas razveselijo.
URŠKA SOTLER,
knjižničarka III. OŠ Celje
Štirikrat poročena
Življenje je kot nepo-
pisana knjiga z mnogimi
stranmi in samo od nas
je odvisno, kako jo bomo
popisovali in dopolnjevali.
Angela in Mirko Bukovšek
iz Osredka pri Šentjurju
sta jo začela pisati že zgo-
daj, popisana pa je z mno-
gimi težkimi in tudi lepimi
trenutki.
Spoznala sta se leta 1955
pri Angelini sestri Pepci v Ko-
strivnici, kjer je bila Angela
na obisku. Tam sta se čisto
po naključju oglasila Tonča in
Mirko. In glej, ljubezen med
Angelo in Mirkom je vzplam-
tela na prvi pogled, tako da je
bila poroka že čez pol leta.
Prvo poroko sta Angela in
Mirko sklenila 28. aprila 1956
pred matičarjem v Gorici pri
Slivnici, cerkveno v Marijini
cerkvi na Kalobju. V tistem
času so svatje hodili k poroki
peš in tudi na poroki Angele
in Mirka ni bilo nič drugače.
Drugo poroko – zlato – sta
sklenila aprila 2006, takrat
pred matičarjem v Ipavčevi
poročni dvorani v Šentjurju
in cerkveno v Marijini cerkvi
na Kalobju. Enako kot na prvi
poroki je svate spremljalo de-
ževno vreme.
Čas beži in življenje pri-
naša dobre ter slabe stvari.
Zelo lepa stvar se je zgodila
28. aprila 2016, ko sta Angela
in Mirko praznovala biserno
poroko, ki je bila v obredu
dokaj podobna praznovanju
zlate poroke. Razlika od prej-
šnjih dveh porok je bila, da
se je dež po poročnem kosilu
spremenil v sneg. Presenetil
je svate, a praznovanja ni po-
kvaril, čeprav je bila pot do
doma zasnežena.
Če padavine na poročni
dan obetajo bogastvo, obilje
in radost, se Angela in Mirko
ne moreta pritoževati.
28. aprila 2021 sta Angela
in Mirko v krogu svojih pra-
znovala 65 let poroke, dia-
mantno. Sicer tokrat malo
drugače, saj je župnik Peter
opravil obred kar na njunem
domu v Osredku. Župnik Pe-
ter se je izjemno potrudil, da
je bil obred spoštljiv, ganljiv
govor je segel vsem v srce.
Po prvi poroki sta Angela
in Mirko živela na domačiji
Angelinih staršev v Vinci. An-
gela je skrbela za svoje starše,
gospodinjila, delala na hribo-
viti kmetiji in skrbno vzgajala
sinove. Mirko je 11 let hodil
v službo peš v kombinaciji s
kolesom, nato je pomagal pri
delu še ženi, da je bilo preži-
vljanje družine kljub težkim
časom lažje.
V 65 letih skupnega ži-
vljenja se je Angeli in Mirku
zgodilo veliko lepega in tudi
slabega. A v življenju štejejo
le lepi trenutki. S svojo ne-
izmerno ljubeznijo, voljo in
složnostjo ter iznajdljivostjo
sta v Osredku zgradila nov
dom. Hkrati sta ob trdem
delu vedno imela čas in lju-
bezen za svoje štiri sinove, s
katerimi sta bila blagoslovlje-
na v svojem življenju. Veliko
oporo jima na domu nudi
sin Rajko z družino, saj so
Po 50 letih ponovno skupaj
Pisalo se je leto 1971, ko se je začela prva dozidava k osnovni šoli na Polzeli in gra-
dnja športne dvorane (telovadnice). Takrat je osemletno šolanje v tej šoli zaključila
generacija 1963/71. V spomin na ta dogodek so se nekdanji sošolci in sošolke ponovno
srečali, da bi proslavili 50-letnico zaključka šolanja v osnovni šoli.
Po obveznem šolanju so se razgubili po Sloveniji. Nekateri so si domove ustvarili
izven Polzele. Organizatorji srečanja so se odločili in nekdanjim sošolkam ter sošol-
cem predstavili sedanje lepote Polzele, predvsem grad Komenda. Obiskali so tudi OŠ
Polzela, kjer jih je sprejela sedanja ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, jih pogostila in
jim poklonila spominek.	TT
Razredničarki Magda Trobina in Fanika Jelen ter učenci in učenke, ki so pred 50 leti končali Osnovno šolo
Polzela.
si sinovi Vlado, Jože in Niko
ustvarili družine v sosednjih
krajih.
Angela in Mirko imata v
svoji knjigi 65 let skupnega
življenja napisanih mnogo
različnih zgodb, a ena najlep-
ših je tista, ko na obisk pride-
jo vnuki, kar deset jih je, in
zraven pripeljejo otroke, torej
Angeline in Mirkove pravnu-
ke. Teh je trenutno šest, do
konca leta jih bo še nekaj.
Ljubiti in biti ljubljen, to je
tisto, kar si vsak človek naj-
bolj želi. Naj se zgodi še veliko
praznovanj, ko bo za domačo
mizo ob Angeli in Mirku sede-
lo njuno sorodstvo.
HERMINA BUKOVŠEK
46
RAZVEDRILO
Št. 29. 22. julij 2021
In potem meni ne dovolijo na plažo,
češ da delam svinjarijo?!
Statistika pravi, da je
vsak četrti moški srečen!

Soočali se boste s svojo notra-
njo močjo, ko se boste primer-
jali z nekom drugim. Energije
in pripravljenosti za delo vam
nikakor ne bo zmanjkalo. Tr-
masto boste nadaljevali začeto.
Sredino popoldne bo prineslo
ogromno energije. Čaka vas
kar nekaj prijetnih dogodkov
in radosti. Še zlasti na čustve-
nem področju boste zadovoljni,
saj se vam nasmihajo srečne
situacije.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.

Vaša vladarica Venera bo da-
nes vstopila v znamenje device.
V prihodnjih dneh bo v ospred-
ju trud, da bi naredili več reda
na fi nančnem in na čustvenem
področju. Neko izboljšavo bo-
ste lahko izvedli v domačem
okolju, kar vam bo zelo všeč.
Na delovnem področju bodo od
vas precej pričakovali. Lahko
bo prišlo tudi do manjših ne-
soglasij, saj vas bodo nekatere
situacije motile. Pravzaprav bo
bolje, če boste svoje mnenje ob-
držali zase.

Razlika
Mihec v šoli učeno razlaga
Janezku:
»A ti veš, kakšna je razlika
med dedno osnovo in vpli-
vom okolja?«
»Ne. Kakšna?«
»Če je otrok podoben oče-
tu, je to dedna osnova. Če je
podoben sosedu, je to vpliv
okolja.«
Nebesa
Janezek pri uri verouka.
Nuna vpraša: »Kdo bi rad
šel v nebesa?«
Vsi učenci razen Janezka
dvignejo roko.
Nuna ga vpraša: »Janezek,
zakaj pa ti ne bi odšel v ne-
besa?«
Janezek: »Mami je rekla,
da moram takoj po verouku
domov!«
Miš
Župnik je sam v velikem žu-
pnišču, zato si najde gospo-
dinjsko pomočnico, da mu
kuha in čisti. Gospa je zelo
zanesljiva in marljiva, težava
je le, da si začne lastiti nekate-
re stvari iz župnišča. Pogosto
namreč reče: »Oče, moj sesa-
lec se je pokvaril!« »Oče, moj
štedilnik spet ne dela!«
Župnik ji reče: »Poslušajte,
nehajte govoriti o stvareh v
župnišču, kot da so vaše. Reci-
te namesto tega raje: najin šte-
dilnik, najino korito … Prav?«
»Velja,« odgovori gospodi-
nja.
Čez nekaj dni ima župnik na
obisku škofa. Sedita za mizo in
se pomenkujeta, ko gospodi-
nja vsa vznemirjena priteče po
stopnicah in kriči: »Oče, pod
najino posteljo je miš!«


Dobro se boste organizirani
in pripravili na vse, kar vas
čaka. Osredotočite se na delo,
saj veste, da bo žetev bogata, če
boste natančni in dosledni ter
ne vihravi in zaletavi, kot zna-
te včasih biti. Vsi napori bodo
dvakratno poplačani. Preveč
kritičen odnos vam lahko ško-
duje, zato si ne dovolite razmi-
šljanja v to smer. Pokličite na
pomoč svoj humor in mimogre-
de vam bo v turobnem trenutku
posijalo sonce.
Na področju fi nanc ste lahko
zadovoljni, seveda je to tudi
plod vašega razdajanja in pri-
zadevanja. Le kar tako naprej,
tudi v prihodnjih dneh vas bodo
spremljale dobre okoliščine.
Neko priložnost lahko celo iz-
pustite, ampak se bo pokazala
druga. Prijatelj bo začel misliti,
da se za njegovim hrbtom nekaj
dogaja. Kar nekaj energije boste
potrebovali, da ga boste prepri-
čali v nasprotno. Sicer pa uspeh
vedno delite z drugimi.
Danes bo Sonce vstopilo v vaše
znamenje, prihodnjo sredo se
mu bo pridružil tudi Merkur. Kaj
lepšega bi si še lahko želeli? Vaše
komunikacijske sposobnosti
bodo več kot odlične, počutje bo
iz dneva v dan boljše. Predvsem
strah pred posledicami vam bo
branil, da bi se zapletli v situa-
cijo, ki vas bo mikala. Nekdo vas
bo sicer vneto nagovarjal, vendar
samo zaradi svoje koristi.
Venera danes vstopi v vaše
znamenje in začenja se zelo
zanimivo obdobje, še zlasti na
čustvenem področju. Zanimivo
in pestro bo. Dnevi bodo polni
čustvenih zapletov, vendar se
ne boste predali. Seveda boste
ostali na trdnih tleh. Ni boja-
zni, da bi vas kam odneslo. Po
delovni plati boste uspešni in
dobro organizirani. Imeli boste
dober občutek, čemu dati pred-
nost in posvetiti svojo energijo.
Napredek bo viden.
Znaki delta različice koronavirusa
so boleče grlo, glavobol in izcedek
iz nosa.
Včasih smo temu rekli: »Preklete
klime in mrzlo pivo!«
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Zelo dejaven teden je pred
vami, v katerem bo včasih
na preizkušnji tudi vaše potr-
pljenje. V neki zadevi si boste
poskusili premisliti, a izziv bo
vseeno prevelik za vašo radove-
dno naravo. Podali se boste na
zanimivo pot raziskovanja. Ne
sprenevedajte se pred partner-
jem, odkrito povejte, kaj mi-
slite. To bo najbolj enostavna,
najkrajša in najbolj modra pot,
da najdeta skupni jezik.
Imeli boste občutek, da imajo
dogajanja pridih usodnosti. Na
trenutke ne boste vedeli, kako
ravnati. Vse boste postavili na
kocko in čakali, kako se bo celo-
tna zadeva razvila. Poskusite se
obvladati in stvar vsaj še nekaj
časa pustiti v tajnosti. V teh dneh
bodo prijateljstva pridobivala
pomen. Večkrat boste poiskali
družbo in se znali tudi pogovo-
riti ter sprostiti v krogu ljudi, ki
jim zaupate.

Jupiter, vaš planet vladar,
bo vstopil v sredo zaradi retro-
gradnega gibanja nazaj v znak
vodnarja, v katerem je že bil več
kot leto. Če menite, da stopica-
te v krogu, se motite, treba je le
več časa in priprav, da se stvari
premaknejo v smer, v katero vi
želite. Obiskala vas bo nepriča-
kovana sreča, ki bo prehodnega
značaja. Seveda to še ne pomeni,
da te situacije ne boste izkoristili.

V četrtek in petek bo Luna
potovala po vašem znaku,
zato boste dejavni in veliko se
bo dogajalo. Več planetov je
skladnih, kar je voda na vaš
mlin, saj se boste lahko uspe-
šno spopadali z vsem. Nekdo
vas bo spomnil na obljubo, ki
ste jo že skoraj pozabili. Seveda
je od vas odvisno, ali mu boste
ustregli ali ne. Pametno bi bilo,
da ga ne bi razočarali.
V soboto in nedeljo bo Luna v
vašem znamenju in bo še v noč-
nih urah v soboto tvorila ščip.
Vsekakor bodo prisotne precej
močne in napete energije, zato
velja več previdnosti kot pona-
vadi. Ne pozabite, vpliv polne
lune občutijo tudi drugi ljudje,
ne samo vi. Nikar se ne jezite
na tiste, ki niso prav nič krivi
za vaš dokaj neprijeten položaj.
Raje bodite prijazni, saj nasmeh
nič ne stane, a odpira vsa vrata.
Od ponedeljka do konca sre-
dinega dopoldneva bo Luna po-
tovala po vašem znaku. Prinaša
zelo močno čustveno energijo,
včasih kar ne boste vedeli, kaj
početi z njo. Izziv na delovnem
področju prinaša nova spozna-
nja, ki bodo zelo zanimiva. Če
ste osamljeni, vam naj ne bo nič
žal, saj je to odlična predigra za
tisto, kar vas čaka. Vezanim ri-
bicam se obetajo nova, prijetna
dogajanja na čustvenem podro-
čju.


Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 29, 22. julij 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 475
								3	K ELA	AMERIŠKA PEVKA (GLORIA)	AMERIŠKA IGRALKA (JUDY)	NAZIV	OTOŽEN, OBUPAN 10	STOWE: KOČA STRICA …	Povsod z vami MOŠKI, ŽENSKI	AVTOMOBIL- SKA OZNAKA SLOVAŠKE	NAMIZNO POKRIVALO	VISOK KAMNIT SPOMENIK 9	CIPRSKA LUKA
								DEŽ											
								FARAONOV											
															YVES … LAURENT				
								OSKRBO- VANJE SAMEGA SEBE											
								OBRAVNAVA								KATRAN		4	
								ŠPANSKI SPOLNIK				ITALIJANSKA RTV				NENAVADNO VELIK, MOČEN ČLOVEK	NARAVNI LOGARITEM		
																	KANADSKI IGRALEC REEVES		
												IZDELOVALEC KERAMIKE							
								DEJSTVO						FINSKA ZNAMKA MOBILNIH TELEFONOV		2			
								DALMATIN- SKO ŽENSKO IME					MESTO V ITALIJI	STRELA (EKSPR.)					
								ZVIŠANI TON A											
										ZNANA ANGLEŠKA LADJA	IRANSKA LUKA			NOVINAR ŽERDIN	RACMAN …			MESTNIK	STAROGER- MANSKO PLEME
	DEJAVNOST ŠPE KU- LANTOV	NASPROTNI MANEVER	TAKE BARVE KOT KOSTANJ		GEZA IMRE										DEKLE (EKSPR.)				
					ATLETSKA DISCIPLINA														
SKOPOST (POG.)								12			NAJMANJŠI DELEC SPOJINE						11		
											… KOT PREKLA								
STROKOVNI, ABSTRAKTNI	1							PISEC IDIL								UROŠ SMOLEJ	PIJAČA STARIH SLOVANOV		
																	SMUČARSKA DISCIPLINA		
… SORTE PTIČI SKUP LETIJO								VOKI-…		13				TVORBE NA KOŽI RIB					
								ITALIJANSKA JED											
KABELSKA TELEVIZIJA					KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ …						3	RITUAL	RIBIŠKA VRVICA (ŽARG.)	MOHAMEDO- VA VERA					
														MRAVLJE, MOLJI, STENICE					
UROŠ ROJKO			ZNOJ		MI, VI, …		SLOVENSKI PISATELJ (ANTON)									OČE			
																ŠTEVEC PO- RABLJENEGA PLINA			
							JAPONSKI AVTO												
PREBIVALCI LAPONSKE								18			PRED- STOJNIK BANOVINE				HELIJ, KLOR				6
BREZBAR- VEN PLIN					17						RDEČI KRIŽ SLOVENIJE				KAR MAČKA RODI, TO MIŠI …				7
											TRIZLOŽNA STOPICA				MAG. SPI SI TANTRIZMA				
TISKARSKO OPRAVILO								KOLIČINA		KDOR MOLČI, … ODGOVORI	8							KARTA S ŠALJIVCEM	TAVČARJEVA JUNAKINJA
										GRM Z LEŠNIKI									
TADEJ NABERGOJ	5		JAPONSKA SMUČARSKA SKAKALKA TAKANAŠI		DEBELEJŠA PLAST KAMNINE								MONGOLSKI VLADAR				AVTOMOBIL- SKA OZNAKA JAMAJKE		
													SPREMLJE- VALEC EROSA						
					ČENČA (POG.)												HRVAŠKA POKRAJINA		
SESTAV, SKLOP	15											NARODO- PISEC							
SNOVNOST, MATERIAL- NOST												RITMIČNE ZNAČILNOSTI V SKLADBI		19					
												VIKTOR SMOLEJ							
AMERIŠKA IGRALKA FARMIGA							OPORNO, VEZIVNO					14		LOPAR				16	
KDOR ORJE							MESTO V BELGIJI							VRSTA PAPIGE					
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter ma-
jica NT&RC
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
SUDOKU 166
REŠITEV SUDOKU 474
REŠITEV SUDOKU 165
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
27. julija.
Geslo iz številke 28: Tudi letos boni za počitnice.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji
in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Irena Šket
iz Šmarja pri Jelšah, Zdenka Benedejčič iz Celja in Kaja
Kapel iz Štor.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 29, 22. julij 2021
Tekmo si je na tribuni za posebne goste ogledal tudi Gregor Planteu (v sredini), Celjan, ki je bil do letos na čelu
Združenja evropskih rokometnih klubov, v juniju pa je bil na generalni skupščini združenja v Atenah ponovno iz-
voljen v upravni odbor. Desno je znan nogometni komentator Dejan Obrez, ki je kasneje tekmo spremljal v družbi
direktorja NK Celje Zorana Podkoritnika. Vodstvo NK Celje je odločno zanikalo uradno povezavo kluba z Obrezom.
Pestro na tribuni za posebne
goste
Navkljub dopustniškemu
času je bila v nedeljo tako
imenovana VIP-tribuna na
celjskem nogometnem šta-
dionu dobro obiskana.
Katarina Karlovšek, ki je v
imenu agencije RTA poslala
sporočilo za medije o skupni
sezonski vstopnici za oglede
tekem treh celjskih klubov,
je sedela med možem Boja-
nom Šrotom in generalnim
direktorjem NK Celje Vale-
rijem Kolotilom. Mnenja sta
izmenjevala serijski državni
prvak s celjskimi košarkari-
cami Borut Kop in Miloš Ro-
všnik, ki je naslov najboljšega
v Sloveniji slavil lani. Povsem
v kotu je sedel nekdanji pred-
sednik NK Celje Marjan Ven-
gust, ki je »zgradil« štadion.
Prišlo je kar nekaj igralcev iz
njegovih časov, celo Roman
Bezjak (nazadnje je igral v
celjskem moštvu na zanj ne-
primernem mestu) in Marijo
Moćić. Simon Sešlar je bil v
Pred štajerskim derbijem sta se rokovala celjski župan Bojan Šrot in predse-
dnik Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Borut Kop (levo). Vmes
sedi predsednik Nogometnega kluba Celje Miloš Rovšnik.
družbi svojega sina Svita in
trenerja Aluminija Oskarja
Drobneta. Marko Križnik je
srečanje spremljal sam. Nad
vsemi je stal športni direktor
NK Maribor Marko Šuler in se
seveda veselil razpleta štajer-
skega derbija.
DŠ
Foto: Andraž Purg – GrupA
Sta ujela »Pogija?«
Prva moža dveh celjskih javnih komunalnih podjetij, mag. Aleksander Mirt, direktor
Energetike Celje (levo), in mag. Marko Cvikl, direktor Vodovoda-kanalizacije (VO-KA)
Celje, sta zagotovo navdušena, da sta pred približno mesecem na celjskem Starem gra-
du imela priložnost spremljati zmagoslavje Tadeja Pogačarja na drugi etapi dirke Po
Sloveniji. Takrat seveda še nista vedela, da sta spremljala tudi letošnjega zmagovalca
dirke Po Franciji.
Na cilju na Starem gradu sta se v VIP-prostoru na obzidju gradu očitno dobro naravnala, da
bi Tadeja ujela v cilju. Ali sta ga res uspela, glede na to, kako je »Pogi« že na Svetini švignil
mimo konkurentov, nam ni uspelo izvedeti. A to niti ni pomembno, zagotovo tudi zanju
ostaja nepozaben spomin, da sta v živo uspela videti starega in hkrati novega zmagovalca
največje kolesarske dirke na svetu.
RG, foto: Andraž Purg – GrupA
Rad imam Celje
Na Savinjskem nabrežju se na zelenici pred Osrednjo knjižnico Celje že nekaj časa
bohoti napis I love Celje. Takšne skulpture sicer srečamo v mnogih mestih po Evropi in
svetu. Za postavitev umetniškega projekta je letos podjetje Foto Time uspešno kandidiralo
na razpisu za kulturne projekte, ki ga financira Mestna občina Celje.
»Umetniški projekt upodabljajoče umetnosti je umeščen v javni urbani prostor v obliki velike
skulpture, ki je oblikovana na uravnoteženi kompoziciji sestavljenih črk, ki tvorijo napis I love
Celje, in je zanimiv način, ki ponese ime mesta po vsem svetu. Namenjena je najširši javnosti,
ki po vzoru s tujimi praksami spodbuja domače in tuje obiskovalce, da s fotografiranjem ob
skulpturi in posledično z objavljanjem na družbenih omrežjih postavijo mesto na svetovni ze-
mljevid,« je o projektu povedala diplomiranja fotografinja Jasna Ajtnik iz podjetja Foto Time.
Kot je še dodala, je bistvo projekta želja po izražanju z načrtno strategijo umestitve mesta
Celje z vso bogato zgodovino na kulturni zemljevid sveta. Zato v svojih projektih pogosto želi
zajeti različne medije – slikarstvo, kiparstvo, inštalacijo, računalniško umetnost in fotografijo.
Ob močni podpori in uspešnem sodelovanju z ekipo, ki jo poleg nje tvorita še dva lokalna
umetnika, ing. multimedije Miha Pirc in slikar Đorđe Dimitrijević iz ateljeja AYIN, je tudi
priložnost ponuditi uvid v umetniško ustvarjanje v mestu.
»Skulptura izhaja iz doživljanja prostora in zgodovine ter se v obliki napisa vsebinsko,
estetsko in simbolno navezuje na mesto Celje, njegovo identiteto in zgodovino. Z umetni-
škim pristopom, posebnim oblikovanjem, fizično in likovno maso ter velikostjo skulpture
nudi podporo programskim vsebinam za oživljanje starega mestnega jedra,« je še povedala
Jasna Ajtnik.
Predstavitev je vsebinsko umeščena v projekt Poletje v Celju, knežjem mestu v sodelovanju
z Mestno občino Celje.
RG
Primož Oberžan in markacisti PD Laško ob vetrni harfi na Humu
Vetrna harfa na Humu
Na Humu nad Laškim pohodnike že nekaj časa pozdravljajo zvoki vetrne harfe, ki
je postala prava atrakcija te priljubljene točke. Harfo je izdelal znan glasbenik Primož
Oberžan, ustanovitelj skupine The Stroj, filozof in sociolog.
»Na vetrne harfe sem prvič naletel pred leti, brskajoč po medmrežju za nekonvencionalnimi
glasbili, ki so mi zelo pri srcu že od najstniških let. Bil sem navdušen nad preprostim prin-
cipom njihovega delovanja in harmonsko bogatostjo zvoka, ki ga ob primernih vremenskih
pogojih ustvarjajo. Strune v vetru namreč nihajo na enak način kot recimo zastave, kovinski
resonator pa njihovo nihanje dovolj ojača, da ga zaznamo kot zvok. Pojav so poznali že stari
Grki, zapis o pojoči liri v vetru je omenjen tudi v mitu o Orfeju in Evridiki,« je pojasnil Primož
Oberžan. Postavitev vetrne harfe pod vrh Huma je bila zahteven logistični zalogaj, ki so ga
pomagali izvesti markacisti Planinskega društva Laško.
Njegova prva javna vetrna harfa je bila sicer konec minulega leta postavljena v Kopru.
RG
Foto: FB