Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim T načelom in avtoritete avtorja termina	§
na uveljavljenost terminov v odnosih z ®
NN
javnostmi	^^
m
Katja Lumbar	^
Cobiss: 1.01
Z
Prispevek obravnava vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete njihovih avtorjev na uveljavljenost terminov v odnosih z javnostmi. Statistična analiza temelji na izboru terminov iz tiskanega gradiva s področja odnosov z javnostmi od leta 1989 do 2004, ko se je vzpostavil osnovni terminološki korpus, odnosi z javnostmi pa so doživeli svoj vzpon in dose-	Q
gli legitimnost.	^
Ključne besede: terminologija, odnosi z javnostmi, uveljavljenost terminov,	^
terminološka načela, avtoriteta avtorja	q
The Influence of the Degree of Conformity to Terminological Principles	^
and the Authority of the Creator of a Term on Establishment of Terms	^
in Public Relations	^
This article deals with the influence of the degree of conformity to termino-	^
logical principles and the authority of their creators on the establishment of	^
terms in public relations. The statistical analysis is based on a selection of terms from printed material in public relations from 1989 to 2004, when a basic terminological corpus was created, and public relations asserted itself and achieved legitimacy.
Keywords: terminology, public relations, establishment of terminology, terminological principles, creator's authority
0 Uvod
Oblikovanje in razvijanje strokovnega izrazja sta pomembna cilja vsake stroke. Žal pa je oblikovanje ustreznega izrazja področje, h kateremu nekatere, predvsem mlajše stroke še niso pristopile strokovno in dovolj odgovorno, zato so njihovi terminološki sistemi neurejeni in pomanjkljivi. Kar nekaj jezikoslovcev je že opozarjalo na to, da je pri ustvarjanju strokovnega izrazja potrebno sodelovanje stroke in jezikoslovja (Korošec 1972; Leder 1986; Kalin Golob 2001b), kar naj bi tudi prispevalo k večjemu in hitrejšemu uveljavljanju terminov. V prispevku na primeru odnosov z javnostmi ugotavljamo, koliko izbrana dejavnika - stopnja ustreznosti terminološkim načelom in avtoriteta avtorja termina - vplivata na uveljavljenost terminov. Na osnovi
Z
statistične analize izpeljujemo, kako pomembno je pri reševanju terminoloških vprašanj upoštevati strokovni in jezikoslovni vidik. N	Cruse idr. (2002: 863) ugotavljajo, da dejstvo, da sta standardizacija in poeno-
1 tenje strokovnega izrazja pomembna naloga strokovnih področij, še ne pomeni, da ^ morajo oz. so lahko vsi izrazi standardizirani. V mnogih primerih do standardiza-O cije ne pride zaradi dogovora, temveč je rezultat boja med sopomenskimi termini, S tudi zaradi jezikovnega razvoja. Tako mnogo predpisanih oz. predlaganih termino-L loških standardov ne doseže svojega namena med uporabniki in zato mnogo starih
0	terminov »preživi«. To še dodatno potrjuje, kako pomembna je raba, ki predstavlja v enega izmed osrednjih dejavnikov za uveljavljenost terminov; neupoštevanje rabe
namreč le motivira rabo dvojnic. B. Urbančič (1973: 9) je prepričan, da bomo stalnost in enotnost knjižnega jezika dosegli le ob upoštevanju funkcijskega vidika z merilom splošne rabe in primernosti. Po njegovem mnenju je jezikovno sredstvo Z dobro le, če je v knjižni praksi splošno sprejeto, zavzema točno določeno mesto v A jezikovnem sistemu in opravlja dodeljeno funkcijo. Če je v splošnem jeziku razšir-P jeno, so mu dopuščene celo določene pomanjkljivosti.
1	T. Verovnik (2002: 761) meni, da ne glede na to, kako strogo terminološki S dogovor v svojih znanstvenih/strokovnih in ožjemu krogu bralcev namenjenih bese-^ dilih upošteva stroka, splošno rabo veliko bolj oblikujejo poljudna besedila s širšim 1 dometom in iz virov, ki jim bralci že vnaprej pripisujejo verodostojnost. Skladno s
0	tem v prispevku s statistično analizo raziskujemo vpliv avtoritete avtorjev termi-
•	nov na njihovo uveljavljenost.
1	Raziskava temelji na izhodiščih kognitivne in konceptualne teorije ter teorije
•	kompetence. Konceptualna teorija daje osrednje mesto pojmu, ki obstaja neodvisno 1 od pomena, je enopomenski oz. nedvoumen ter ne predvideva pomenskega razvoja.
P. Faber Ben^tez (2009: 111) nasprotno poudarja, da lahko isti pojem označuje več različnih terminov in da se ena jezikovna oblika lahko nanaša na več kot en pojem. Poleg tega imajo lahko termini različne skladenjske projekcije ter drugačen pomen v različnih kontekstih oz. glede na pojmovni fokus. K. Packeiser (2009: 79) opozarja na podcenjenost terminov v tradicionalni teoriji in na nujno povezavo jezikovnega sistema (langue), področja govora (parole), referenčnega sveta (na katerega se pojem nanaša) in zunajjezikovne realnosti.
Kognitivni pristop utemeljuje, da se delo terminologov oz. tvorcev terminologije začne z ustvarjanjem strukture pojmov, ki združujejo znanje določene stroke; šele nato iščejo poimenovanja za vsak pojem v tej strukturi, kar je skladno z vidikom konceptualne teorije. Cruse idr. (2002: 270) ugotavljajo, da so pomeni narejeni iz psiholoških predstav, kar pojasnjuje, da deloma nadzorujejo jezikovno oblikovanje in razumevanje. Ker so del kognitivnega sistema, to omogoča jezikovno rabo. Uporabniki terminov so večinoma strokovnjaki, ki se ukvarjajo z nekim področjem. Uporabljajo jih zato, da bi se izrazili, izmenjali misli ter organizirali strukturo svoje stroke. Vsak objekt, na katerega se nanašajo, je samo njihova miselna predstava, ki je organizirana v pojem. Teoretično bi lahko vsak posameznik tvoril lasten pojem za vsak objekt.
Vsi govorci obvladajo besedišče, sestavljeno iz vrste besed, ki so skupne in znane vsem govorcem, in le določene besede z bolj omejeno rabo, ki so skupne samo
strokovnjakom, ki delajo v okviru iste stroke in si delijo znanje o njenem besedišču. ^ Iz tega izhaja, da je strokovna kompetenca strokovno znanje oz. poznavanje pojmov ^ določene stroke. Vsi jezikovno kompetentni govorci obvladajo slovnico svojega jezika že zato, ker so njegovi govorci. Vsak izraz bi bil absurden, če govorec ne bi poznal ^ njegovega referenta. Kar govorec ve ali zna o jeziku, je njegova jezikovna oz. lingvistična kompetenca, kar pa ve o predmetnem svetu, je njegova zunajjezikovna oz. ^ ekstralingvistična kompetenca (npr. govorci vedo, v katerih okoliščinah lahko upora- ^ bljajo določeno besedo). Govorci dejansko poznajo podatke o svojem jeziku le delno. Pripadajo določeni jezikovni skupnosti, v kateri so lahko prisotne interference zaradi ^ stika z drugimi j eziki. Sistem j ezika torej ni tako homogen, kot to predstavlja lingvi- ^ stična teorija kompetence. Na vse govorce vpliva njihov geografski izvor, družbena skupina in generacija, ki ji pripadajo. Poleg tega pa tvorijo izraze glede na specifične komunikacijske situacije z raznimi funkcijskimi variantami ali registri, ki ustrezajo ^ situaciji. Ko se govorec bolj spozna z določenim strokovnim področjem dejanskega sveta, spremeni svoje znanje v pojmovne strukture, v katerih vsak pojem obsega določeno mesto in ima določeno vrednost. Pojmovne strukture torej odsevajo strokovno znanje o določenem predmetu, zato je med strokovnjaki možnih več pogledov na določena razmerja med pojmi. Struktura znanja se lahko spremeni iz dveh razlogov: lahko se spremeni neki aksiom, kar pomeni, da morajo biti vsi prejšnji pojmi spremenjeni skladno z novo dimenzijo, lahko pa nastane nov pogled, ki ne bo spremenil O prejšnjega izraza, vendar pa se bo njegov položaj v aksiomu spremenil.	ii£
Odnosi z javnostmi se kot mlada stroka še vedno srečujejo s težavami pri ^ oblikovanju svoje terminologije. M. Humar (2004) izpostavlja, da se je z osamo- ^ svojitvijo Slovenije leta 1991, s spremembo družbenih razmer, vključevanjem v W evropske in svetovne gospodarske tokove ter svobodnim pretokom informacij v Sloveniji močno povečal dotok tujejezičnega izrazja, predvsem angloameriškega. Nekatere nove bliskovito razvijajoče se stroke morajo posloveniti skoraj vse izrazje, saj prihaja to znanje iz tujih jezikovnih okolij in so tako poimenovanja na začetku samo tuja. Enako je bilo na začetku razvoja odnosov z javnostmi, pri čemer je bilo nekaj poimenovanj tudi iz časa samoupravnega socializma (npr. samoupravno informiranje in obveščanje v združenem delu), ki so jih po osamosvojitvi z načrtno jezikovno politiko na hitro zamenjali. M. Kalin Golob (2001b: 252) izpostavlja, da se zavest o nujnosti slovenskega strokovnega izrazja izgublja predvsem pri mlajših strokah in znanostih ter pri njihovih nosilcih, strokovnjakih. Kljub temu so izsledki jezikovne analize terminologije odnosov z javnostmi spodbudni, saj kažejo, da se z razvojem stroke število tujk zmanjšuje in večino terminov strokovnjaki poskušajo posloveniti. Prevzeti izrazi so se naravno prilagodili na fonološki (pretežno po (angleškem) izgovoru) in morfološki ravni. Citatnosti je manj; pojav citatnih besed je le posledica brezbrižne ali slabše avtorjeve oz. uporabnikove izbire, pomanjkanja strokovne ali jezikovne kompetence in le redko poimenovalne praznine, saj se strokovni pojmi ne razvijajo več tako hitro kot na začetku razvoja stroke. Njen pojmovni svet je že praktično izdelan, posledično pa tudi večina slovenskih poimenovanj, le da nekatera še niso uveljavljena (Lumbar 2006: 102). Zato strokovnjaki, predvsem v vsakdanji rabi, pogosto uporabljajo prevzete besede.
Z
V terminologiji odnosov z javnostmi najpogosteje prihaja do prevzemanja iz angleškega jezika. Vzrok je predvsem v njihovem angloameriškem izvoru, od koder N so se prenašali znanje in novi pojmi, kaže pa se v tem, da je v tej stroki še danes 1 tretjina prevzetih izrazov, skoraj polovica pa je kombinacij prevzetih in domačih ^ sestavin (Lumbar 2006: 87). Kot pravi M. Kalin Golob (2001b: 235), je pri tvorjenju O terminov zelo pomembno, da je domača beseda vsestransko enakovredna in pra-s vočasno tvorjena. V nasprotnem primeru lahko prihaja do več različic terminov, ki L v stroki ustvarjajo le zmedo. T. Verovnik (2002: 758) ugotavlja, da je v odnosih z
0	javnostmi zaradi angleškega vpliva veliko sopomenk, ki so vezane na rabo v različ-v nih socialnih zvrsteh oz. podzvrsteh, predvsem žargonizmov. Po Cruse idr. (2002:
863) so tudi žargonske besede lahko klasificirane kot termini, čeprav ne ustrezajo terminološkemu načelu jezikovne ustreznosti in niso standardizirane. V praksi so namreč zelo vsebinsko natančne in krajše. T. Verovnik (2002: 758) meni, da te sicer Z izpolnjujejo zahtevo po ustaljenosti in enoumnosti, saj se uporabljajo z enako željo A po natančnosti, kot se uporabljajo strokovni izrazi v strokovnih besedilih, toda to P le kaže na neurejenost strokovnega izrazja v odnosih z javnostmi.
1	Dvojnice so ena izmed osrednjih značilnosti izrazja odnosov z javnostmi. s Največ jih izvira iz prevzemanja, precej pa je tudi razvojnih dvojnic in dvojnic glede ^ na število besed. To so predvsem tiste za poimenovanje stroke, njenih področij in 1 izvajalcev (Lumbar 2006: 93). Tudi zaradi te problematike je nujno, da stroka čim
0	prej poenoti svojo terminologijo in poskrbi za njen načrtni razvoj, skladno z razvo-
•	jem svojega pojmovnega sveta, slovenskega knjižnega jezika in družbe nasploh.
1	V nadaljevanju na primeru odnosov z javnostmi predstavljamo statistično
•	analizo izrazja te stroke, v kateri smo ugotavljali, ali je uveljavljenost terminov od-1 visna od avtoritete njihovih avtorjev in stopnje ustreznosti terminološkim načelom.
1 Opredelitev spremenljivk in teoretičnega modela
1.1 Odvisna spremenljivka uveljavljenost terminov pomeni razširjenost termina med njegovimi uporabniki, kar potem postane norma.
Prva neodvisna spremenljivka avtoriteta avtorja termina je ugled ali vpliv, ki si ga avtor pridobi s svojim znanjem oz. izobrazbo, časom delovanja v svoji stroki in dejavnim prispevkom k razvoju področja (s številom bibliografskih enot). Avtorjev terminov v odnosih z javnostmi je več. To so lahko strokovnjaki s tega področja, prevajalci in jezikoslovci, študenti ali nejezikoslovni vsevedi, ki pišejo o tem področju. V naših virih so bili avtorji le strokovnjaki za odnose z javnostmi in jezikoslovci, med katere smo uvrstili tudi prevajalce.
Druga neodvisna spremenljivka stopnja ustreznosti terminološkim načelom pomeni, koliko avtorji pri tvorjenju izrazov upoštevajo normo tvorjenja strokovnega izraza, kar so pravzaprav terminološka načela. Drugi avtorji in standardi navajajo različna terminološka načela, zaradi potrebne omejitve raziskovalnega dela smo vanj vključili prilagojena štiri načela iz standarda ISO 704 (1985: 12), ki opredeljuje jezikovno pravilnost, natančnost, kratkost, zmožnost tvorjenja besedne družine in enopomenskost.
UVELJAVLJENOST TERMINOV V ODNOSIH Z JAVNOSTMI
H1 /	\ H2
4»
O
Avtoriteta avtorja termina	Stopnja ustreznosti terminološkim načelom
Število bibliografskih enot	Jezikovna ustreznost1	^
Število let v stroki	Pomenska natančnost	^
Stopnja izobrazbe	Zmožnost tvorjenja besedne družine
Dolžina2	^
e^
Slika 1: Teoretični model
Na podlagi teoretičnih izhodišč in modela smo postavili dve hipotezi:	^
H1: Večja kot je avtorjeva avtoriteta, večja je možnost, da se termin uveljavi.
Avtor termina, ki ima v stroki avtoriteto, je strokovno kompetenten, dela že več let v stroki in dejavno prispeva k njenemu razvoju s strokovnimi objavami, bo imel verjetno večji vpliv na uveljavljenost določenega termina kot nekdo, ki nima avtoritete.
Z >
O
hJ
m
o
H2: Višja kot je stopnja ustreznosti terminološkim načelom, večja je možnost, da ii£ se termin uveljavi.	^
N
Termin, beseda ali besedna zveza z zahtevanimi lastnostmi - z jezikovno ustrezno- W stjo, zmožnostjo tvorjenja besedne družine, enopomenskostjo oz. natančnostjo in ^ kratkostjo - ima večjo možnost, da se uveljavi, ker strokovni izraz brez teh lastnosti uporabnike načeloma moti. Uporabniki poznajo jezik in njegovo slovnico, prav tako imajo določeno znanje o predmetnem svetu, na podlagi katerega spontano presojajo o ustreznosti terminov in se odločajo za njihovo rabo.
1.2 V raziskavi smo uporabili dve metodi:
(a)	kvalitativno metodo, in sicer analizo besedila in jezikovno analizo, na podlagi katerih smo iz virov izbrali termine, ki smo jih vključili v raziskavo;
(b)	kvantitativno analizo, ki smo jo izvedli z vprašalnikom in podatke obdelali v programskem orodju SPSS.
Za empirično preverjanje našega modela smo predhodno določili vzorčni in časovni okvir ter tiskane medije, ki smo jih vključili v analizo. Časovni okvir je zajemal obdobje od leta 1989 do 2004. Analizirali smo 72 člankov iz časopisov in revij Pristop, PiaR, Kreativni marketing, MM, Delo, Podjetnik, Teorija in praksa ter naslednje strokovne knjige: ABC PR, Pristop k odnosom z javnostmi, Preskok
1	Tu je mišljena jezikovna ustreznost v najožjem smislu odstopanja od norme, kot npr. citat-nost in žargonskost.
2	Pri tem gre predvsem za število besed v terminu, kjer imajo prednost krajši, to so enobe-sedni termini.
Z
v odnose z javnostmi, Odnosi z mediji, zbornik Teorija in praksa slovenskih odnosov z javnostmi 1990-2000 in prevod Tehnike odnosov z javnostmi. Poleg teh N smo proučili še prvo diplomsko nalogo s področja odnosov z javnostmi avtorice 1 Biserke Povše, diplomsko nalogo Helene Ilic, magistrsko nalogo Dejana Verčiča ^ in raziskovalno poročilo Odnosi z javnostmi v Sloveniji. V prvem koraku smo iz O zgoraj navedenih virov izpisali vse strokovne izraze, ki načeloma ustrezajo osnov-s nim terminološkim načelom in po našem mnenju sodijo v meje stroke odnosov z L javnostmi. Za vsak termin smo zapisovali, kdaj, kje in pri katerem avtorju se je v
0	analiziranem vzorcu virov pojavil prvič.
v	Proučevana enota analize je bil posamezni izraz kot proizvod konkretnih ljudi.
Pri vsakem smo merili stopnjo njegove uveljavljenosti glede na stopnjo ustreznosti terminološkim načelom in avtoriteto avtorja termina.
V vprašalnik smo vključili 82 terminov, in sicer ne naključno, temveč smo v Z izbor poskusili vključiti čim bolj raznovrstne termine glede na njihovo razširj enost, A stopnjo ustreznosti terminološkim načelom in njihove avtorje. Zanimalo nas je tudi, P koliko so se posamezni termini uveljavili med tremi skupinami uporabnikov (skupaj
1	100 anketirancev), in sicer med skupino jezikoslovcev (26 %), skupino strokovnja-s kov za odnose z javnostmi (30 %), ki so tudi sicer najpogostejši uporabniki in tvorci ^ terminov, in skupino študentov (44 %) iz študijskih smeri tržno komuniciranje in 1 komunikologija. Stopnja odziva je bila 30-odstotna.
0	V vzorcu smo imeli 79 % žensk in 21 % moških. Med študenti obeh smeri je
•	bilo več žensk, tako tudi med strokovnjaki za odnose z javnostmi in jezikoslovci.
1	Med slednjimi je bilo v vzorec zajetih največ profesorjev slovenskega jezika, ki so
•	tudi lektorji, ter nekaj prevajalcev in urednikov. Največji delež so v vzorcu predsta-1 vljali študenti, zato je tudi delež oseb brez delovnih izkušenj največji: 37 %.
2 Razlike v ustreznosti terminološkim načelom in uveljavljenosti terminov glede na uporabnike
Za pregled razlik med uporabniki smo uporabili analizo variance (gl. preglednico 1).3 Primerjava povprečij kaže, da jezikoslovci vidno odstopajo od drugih skupin pri izrazih, ki so ozko strokovni oz. so res samo del stroke odnosov z javnostmi (npr. adrema, kliping, brifing). Pomembno izstopa jezikovna občutljivost jezikoslovcev, ki ne uporabljajo oz. ne bi uporabili prevzetih ali tujih izrazov, medtem ko so študenti za to manj občutljivi, saj brez zadržkov uporabljajo nekatere citatne izraze, kot sta output in lobbing. Strokovnjaki za odnose z javnostmi uporabljajo prevzete in citatne termine le v primeru, ko so že razširjeni in bolj pomensko natančni (npr. komunika-tor, piarovec, no comment). Odstopanja od povprečja so pri strokovnjakih predvsem zaradi večje rabe terminov, sledijo pa jim študenti, ki se držijo povprečja. Povprečna vrednost jezikovne ustreznosti je pri jezikoslovcih nižja zaradi odnosa do prevzetih in citatnih izrazov (npr. praktik PR, spin doctor, latentne javnosti), tvorjenkah s predložno zvezo odnosi z javnostmi (verjetno jih je zmotila množinska raba sicer
3 Podatki iz analize so dostopni v osebnem arhivu avtorice članka.
neštevnega samostalnika javnost v vlogi desnega prilastka) in nekaterih neologiz-mih. To smo predvidevali, saj so pri jezikovni ustreznosti jezikoslovci kompetentni strokovnjaki, ki so znali pravilno presoditi o knjižnosti izrazov. Na splošno se je pokazalo, da so tudi strokovnjaki in študenti jezikovnokulturno dobro ozaveščeni.
Preglednica 1: Razlike v povprečnih vrednostih uveljavljenosti terminov in terminoloških načel glede na uporabnike4
	Uveljavljenost	Jezikovna	Zmožnost	Pomenska	Dolžina
	terminov	ustreznost	tvorjenja bes. družine	natančnost	
Strokovnjaki za	2,8	2,2	2,3	2,5	2,6
odnose z javnostmi					
Jezikoslovci	1,9	1,9	1,9	2,1	2,4
Študenti	2,4	2 2	2,2	2,3	2,5
Povprečje	2,4	2,1	2,1	2,3	2,5

m
HH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
Primerjava povprečij pri zmožnosti tvorjenja besedne družine kaže, da strokovnjaki odstopajo od povprečja samo v primeru, ko vprašanja niso razumeli in so zato izraze, ki so jih bolje poznali, tudi bolje ocenili (da se z njimi da tvoriti besedne družine), vendar je to redko. Enako je pri študentih; večinoma se gibljejo v povprečju. Jezikoslovci z odstopanji pri izrazih output, kliping, brifing, adrema le dokazujejo svojo strokovno kompetenco, razen pri demantiju. Verjetno ga ne poznajo tako dobro kot strokovnjaki, ki pogosto uporabljajo tudi uveljavljeni glagol demantirati.
Pri primerjavi povprečij za pomensko natančnost lahko povzamemo, da so razlike pri strokovnjakih za odnose z javnostmi pri ozko strokovnih izrazih, ki jih tudi najbolj razumejo (npr. interno glasilo, kliping, medijski izplen, okoljski odnosi z javnostmi, orodja odnosov z javnostmi, piarovec, vročeproblemske javnosti, zemljevid deležnikov in javnosti), zato jih tudi lahko ocenijo kot pomensko natančne, medtem ko jih drugi uporabniki, predvsem jezikoslovci, ocenijo težje. Iz tega razloga so jih drugi ocenili bolj negativno. Zanimivo je, da so odstopali tudi pri terminu ekonomska propaganda, kar bi lahko povezali s tem, da izraza verjetno niso razumeli v smislu prvotnega izraza za dejavnosti odnosov z javnostmi, ki so se pozneje razvili v stroko, ampak kot reklamo (razvidno iz navedb med dvojnicami). Študenti so bili v splošnem bližje skupini strokovnjakov (izstopali so le pri demantiju, em-bargu, izjavi za tisk in sporočilu za medije, za katere niso bili tako prepričani o njihovi natančnosti), kar potrjuje, da so že bolj strokovno kompetentni kot jezikoslovci.
Primerjava povprečij pri dolžini kaže zelo malo razlik, in sicer le pri issue management, no comment in programu komunikacijske podpore, kjer se intervali zaupanja prekrivajo, od drugih skupin pa malo odstopajo jezikoslovci, ki se jim zdijo manj ustrezni. Nasprotno pa strokovnjake za odnose z javnostmi dolžina pri npr. okoljskih odnosih z javnostmi, press centru, vladnih odnosih z javnostmi, zemljevidu
Višja kot je vrednost v preglednici, večja je povprečna vrednost uveljavljenosti terminov med skupinami (na 5-stopenjski lestvici) oz. ustreznosti posameznim terminološkim načelom (na štiristopenjski lestvici).
Z
deležnikov in javnosti, komunikaciji z lokalno skupnostjo ter orodjih odnosov z javnostmi ni motila, vendar razlike med povprečji skupin niso večje od 0,5.
^ 3 Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorjev O	terminov na uveljavljenost terminov - analiza na ravni termina
S
L Osnovno bazo podatkov, ki smo jih zbrali z anketiranjem, smo preoblikovali tako,
0	da je termin postal enota raziskovanja. Neodvisno spremenljivko - ustreznost termi-v nološkim načelom - smo dobili tako, da smo vsakemu terminu pripisali povprečno
vrednost ocene ustreznosti terminološkim načelom vseh uporabnikov. Sestavili smo jo iz povprečja vrednosti na pokazateljih (jezikovna ustreznost, pomenska natančnost, zmožnost tvorjenja besedne družine in dolžina), ki smo jih merili na Z štiristopenjski lestvici. Za analizo podatkov smo uporabili regresijsko analizo.5 A Izsledki so pokazali, da med terminološkimi načeli dejansko obstaja dovolj močna P povezanost, da lahko upravičimo njihovo skupno poimenovanje - stopnja ustrezno-
1	sti terminološkim načelom.
S	Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina
^ na uveljavljenost terminov smo preverili z regresijskim modelom na 82 izbranih ter-1 minih. S to analizo smo skušali ugotoviti, v kolikšni meri lahko pojasnimo variabil-
0	nost odvisne spremenljivke - uveljavljenosti izraza - z neodvisnimi spremenljivkami.
•	Izkazalo se je, da med avtoriteto avtorja in ustreznostjo terminološkim načelom ni
1	povezanosti (r = 0,18; p = 0,12). To pomeni, da je več kot 5-odstotno tveganje, da bi
•	lahko potrdili povezanost. Med ustreznostjo terminološkim načelom in uveljavlje-1 nostjo terminov je močna povezanost (r = 0,73; p < 0,01). Med avtoriteto avtorja in
uveljavljenostjo terminov pa se je pokazala manjša povezanost (r = 0,36; p > 0,01).
Glede na to, da smo postavili hipotezi, ki govorita o pozitivnem vplivu ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina, smo pri regresijski analizi uporabili enostranski test. Ugotovili smo, da obe neodvisni spremenljivki pomembno vplivata na uveljavljenost terminov, vendar je ustreznost terminološkim načelom pomembnejša (po ß in t). Vpliv avtoritete avtorja na uveljavljenost lahko potrdimo pri manj kot 1-odstotnem tveganju (ß = 0,24), prav tako vpliv ustreznosti terminološkim načelom (ß = 0,68).
Z neodvisnima spremenljivkama smo pojasnili 57 % variabilnosti spremenljivke uveljavljenost terminov, kar je veliko; iz tega lahko sklepamo, da drugi dejavniki niso tako pomembni. S statistično značilnim modelom6 smo torej dobili najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uveljavljenost terminov. Na osnovi analize pa smo potrdili hipotezi o vplivu avtoritete avtorja termina in stopnje ustreznosti terminološkim načelom na uveljavljenost terminov.
Analiza je podrobneje predstavljena v magistrskem delu avtorice članka z naslovom Problematika strokovnega izrazja v odnosih z javnostmi, ki je dostopna na http://dk.fdv. uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_Lumbar-Katja.PDF.
F-statistika, ki predstavlja razmerje med pojasnjeno in nepojasnjeno varianco, znaša 54,8 pri manj kot 1-odstotnem tveganju.
6
Povprečja uveljavljenosti terminov glede na ustreznost posameznim terminološkim načelom
Katja Lumbar, Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina ... 4 Vpliv skupin avtorjev na uveljavljenost izbranih terminov	^
Predvideli smo, da bo višja stopnja uveljavljenosti terminov, ki so jih tvorili stro- ® kovnjaki za odnose z javnostmi, saj imajo večjo avtoriteto med praktiki kot jeziko- ^ slovci in bolje razumejo strokovne pojme, zato jih tudi bolj natančno poimenujejo. Domnevo smo preizkušali s T-testom, ki testira razlike med povprečji dveh ne- ^ odvisnih vzorcev. Povprečna vrednost uveljavljenosti terminov pri strokovnjakih ^ znaša 3,6, medtem ko je povprečna vrednost pri jezikoslovcih 4,1. Stopnja uveljavljenosti terminov, ki so jih tvorili jezikoslovci, je tako večja od stopnje uveljavljenosti terminov, ki so jih tvorili strokovnjaki za odnose z javnostmi (t = -2,3; tveganje je manj kot 5-odstotno).

Iz raziskave7 je razvidno, da so se bolj uveljavili izvorno slovenski izrazi kot spo-sojenke in citatne besede. To tudi kaže na dejstvo, da so se z leti termini večinoma poslovenili. Pri jezikovni ustreznosti med bolj uveljavljenimi termini izstopajo le prevzeti termini (PR,piarovec,press center, no comment). Presenetljivo je, da imajo O višj e vrednosti, torej naj bi bili manj ustrezni, tudi izrazi j ezikovnega tvorca Branka ii£ Gradišnika (npr. javnostništvo in seznanilka) in termin izložek komuniciranja av- ^ torjev Grubana, Verčiča in Zavrla. To povezujemo s tem, da so verjetno uporabniki N izraze, ki jih ne poznajo oz. ne uporabljajo, pogosteje ocenili za neustrezne pri naslednjih vprašanjih o ustreznosti terminološkim načelom. Med jezikovno ustrezno - ^ stjo in zmožnostjo tvorjenja besedne družine v vrednostih ni bilo večjih razlik. V splošnem se je pokazalo, da večina obravnavanih terminov po mnenju uporabnikov ustreza vsem obravnavanim načelom oz. so neustreznost zaznali le strokovnjaki na svojih področjih (jezikoslovci na ravni jezikovne ustreznosti, pri prevzetih besedah in poslovenjenih izrazih ali neologizmih, ki se še uveljavljajo oz. se niso uveljavili; strokovnjaki za odnose z javnostmi pri pomenski natančnosti in rabi). Med manj uveljavljenimi termini pa se je pokazalo, da so uporabniki občutljivi tudi na pomensko natančnost, ki se med vsemi dejavniki najbolj povezuje z uveljavljenostjo terminov.
6 Sklep
Z raziskavo smo želeli preveriti vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina na uveljavljenost terminov v odnosih z javnostmi. Z neodvisnima spremenljivkama smo pojasnili 57 % variabilnosti spremenljivke uveljavljenost terminov, s čimer se je potrdilo, da drugi dejavniki niso tako pomembni kot izbrana dva. Analiza je pokazala, da obe spremenljivki pomembno vplivata na
7 Podrobna analiza uveljavljenosti terminov je dostopna v osebnem arhivu avtorice.
5

Z
uveljavljenost terminov, torej sta hipotezi potrjeni, model pa se je izkazal kot statistično značilen.
N	Glede na rezultate analize med uporabniki po posameznih spremenljivkah se
1 je pokazala večja uveljavljenost terminov med strokovnjaki za odnose z javnostmi, ^ ki tudi pripisujejo večji pomen pomenski natančnosti terminov in manj drugim deO javnikom. Spodbudno je, da so jezikovnokulturno ozaveščeni in se zavedajo, kateri S termini so bolj in kateri manj ustrezni. Vprašanja o zmožnosti tvorjenja besedne L družine nihče od uporabnikov verjetno ni najbolje razumel, zato je bilo pri tem deo javniku veliko neodločnih odgovorov (»niti da niti ne«). Jezikoslovci so jasno poka-v zali svojo strokovno kompetenco pri jezikovni ustreznosti, pri zmožnosti tvorjenja besedne družine pa niso bili tako prepričljivi. Ozko strokovnih izrazov večinoma ne poznajo. Predvidevali smo, da se bodo študenti pokazali kot manj strokovno kompe-tentni, vendar ni bilo tako, predvsem ne pri rabi in pomenski natančnosti. Njihova Z posebnost je, da so bolj naklonjeni tujim izrazom kot druge skupine. Pri odnosu do A dolžine terminov med uporabniki ni bilo posebnih razlik.
P	Vsekakor so rezultati pokazali, da je strokovna kompetenca pri tvorjenju ter-
1 minov zelo pomembna. Tako so, kot smo predvidevali, bolj strokovno na vprašanji o S rabi in pomenski natančnosti odgovarjali strokovnjaki, na vprašanji o jezikovni ustreznosti in zmožnosti tvorjenja besedne družine pa jezikoslovci; študenti so dosegali 1 povprečje oz. so se bolj nagibali k povprečju strokovnjakov za odnose z javnostmi.
0	Največ zanimanj a in ustrezno izpolnjenih vprašalnikov je bilo med strokov-
•	njaki za odnose z javnostmi, ki so tudi najbolj strokovno kompetentni in so izraze,
1	razen novih tvorjenk, večinoma dobro poznali. Po mnenju uporabnikov je bil vpra-
•	šalnik kar dolg in težek, zato smo bili s številom v celoti izpolnjenih vprašalnikov še 1 toliko bolj zadovoljni. Največje težave so anketirancem povzročala točno določena
vprašanja. Vprašalnik je predvideval, da bosta glavni skupini uporabnikov (jezikoslovci in strokovnjaki) težje odgovorili na vsaj dve vprašanji in zgornje ugotovitve so to potrdile. Jezikoslovci so imeli težave pri presojanju, ali so posamezni izrazi dovolj pomensko natančni, prav tako niso pisali izvirnih dvojnic (le za bolj znane izraze) oz. so jih navajali zelo redko. Najredkeje so jih navajali študenti, kar je verjetno povezano z njihovo manjšo motiviranostjo za izpolnjevanje.
Ugotovili smo, da na uveljavljenost terminov najbolj vpliva pomenska natančnost izrazov, tej pa sledi jezikovna ustreznost. Vse povezave med neodvisnimi spremenljivkami so statistično značilne, najbolj pa sta povezani pomenska natančnost in jezikovna ustreznost ter jezikovna ustreznost in zmožnost tvorjenja besedne družine.
Tudi avtoriteta avtorja termina pomembno vpliva na uveljavljenost terminov, vendar manj kot stopnja ustreznosti terminološkim načelom. Pokazalo se je, da so se izvorno slovenski izrazi bolj uveljavili kot prevzeti, kar kaže, da so se slednji z leti poslovenili in oblikovali novi. Vendar pa slovenjenje in neologizmi glede na izsledke analize niso vedno najboljša rešitev, če je neki prevzeti izraz že uveljavljen in pomensko natančnejši, saj se velikokrat ti novi termini uveljavijo težje ali sploh ne (npr. termini Branka Gradišnika). Zgled termina odnosi z javnostmi potrjuje, da terminološki dogovor pomaga, vendar pa se še danes zelo pogosto v javnosti pojavlja termin stiki z javnostjo ali odnosi z javnostjo.
Raziskava je pokazala, kako pomembno in odgovorno delo je tvorjenje
strokovnih izrazov, česar bi se morali strokovnjaki za odnose z javnostmi, jezikoslovci oz. vsi uporabniki terminov bolj zavedati. Prednostna naloga strokovnjakov ^t bi morala biti stalna skrb za terminologijo oz. tvorjenje novih poimenovanj skladno z njihovo strokovno kompetenco, jezikoslovci pa bi morali v sodelovanju z njimi ^^ poskrbeti, da bodo ta jezikovno ustrezna. Z ustanovitvijo delovne skupine t. i. vplivnih avtoritet bi bila pot do uveljavljenosti novih, ustreznih izrazov hitrejša in učin- ^ kovitejša. Stroka odnosov z javnostmi je odločilen korak že naredila s projektom ^ TERMIS8 in se tako načrtno usmerila k pomembnemu cilju vsake stroke: standardizaciji strokovnega izrazja.	^
Viri
Ašanin Gole - Verčič 2000 = Pedja Ašanin Gole - Dejan Verčič, Teorija in praksa slovenskih odnosov z javnostmi: 1990-2000, Ljubljana: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, 2000.
COBIB.SI = COBIB.SI: vzajemno-kataložna baza podatkov (http://cobiss1.izum. si/scripts/cobiss?ukaz=BASE&bno=99999&id=1435092969448217), dostop 20. 10. 2005.
Hunt - Grunig 1995 = Todd Hunt - James E. Grunig, Tehnike odnosov z javnostmi, O prev. Branko Gradišnik, Ljubljana: DZS, 1995.	ii£
Gruban - Maksimovič - Verčič - Zavrl 1990 = Brane Gruban - Meta Maksimovič ^ - Dejan Verčič - Franci Zavrl, ABC PR: odnosi z javnostmi na prvi pogled, N Ljubljana: Tiskovno središče Ljubljana, 1990.
Gruban - Verčič - Zavrl 1994 = Brane Gruban - Dejan Verčič - Franci Zavrl, Od- ^ nosi z javnostmi v Sloveniji: raziskovalno poročilo, Ljubljana: Pristop, 1994.
Gruban - Verčič - Zavrl 1997 = Brane Gruban - Dejan Verčič - Franci Zavrl, Pristop k odnosom z javnostmi, Ljubljana: Pristop, 1997.
Gruban - Verčič - Zavrl 1998 = Brane Gruban - Dejan Verčič - Franci Zavrl, Preskok v odnose z javnostmi: zbornik o slovenski praksi v odnosih z javnostmi, Ljubljana: Pristop, 1998.
Ilič 2004 = Helena Ilič, Angleško-slovenski glosar terminov s področja odnosov z javnostmi: diplomska naloga, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004.
Povše 1989 = Biserka Povše, Public relations in organizacijski marketing: diplomska naloga, Ljubljana: [B. Povše], 1989.
Verčič 1995 = Dejan Verčič, Odnosi z javnostmi: nastanek, zgodovina in teorije: magistrska naloga, Ljubljana: [D. Verčič], 1995.
Verčič - Zavrl - Rijavec 2002 = Dejan Verčič - Franci Zavrl - Petja Rijavec, Odnosi z mediji, Ljubljana: Pristop, 2002.
8 Terminološka zbirka podatkov odnosov z javnostmi je nastala v raziskovalnem projektu Terminološke baze podatkov kot osnova strokovnih znanj: model za sistematizacijo terminologij. Projekt je pod vodstvom Nataše Logar potekal v letih 2011-2013. Zbirka je javno dostopna na http://www.termania.net/.
z
Katja Lumbar, Vpliv stopnje ustreznosti terminološkim načelom in avtoritete avtorja termina ... J Literatura
N Cabre 1999 = Maria Teresa Cabre, Terminology: theory, methods and applications, 1	Amsterdam: John Benjamins, 1999.
^ Cruse idr. 2002 = Alan Cruse - Franz Hundsnurscher - Michael Job - Peter Rolf O	Lutzeier, Fachsprachen: ein Internationales Handbuch zur Fachsprachen-
s	forschung und Terminologiewissenschaft = Languages for Special Purpo-
L	ses: an International Handbook of Special Language and Terminology Re-
0	search, Berlin - New York: Walter de Gruyter GmbH & Co., 2002.
v Faber 2009 = Pamela Faber Ben^tez, The cognitive shift in terminology and specialized translation, MonTI, Monografias de Traduccion e Interpretacion, 2009, 107-134.
Humar 2004 = Marjeta Humar (ur.), Terminologija v času globalizacije, Ljubljana: Z	ZRC SAZU, 2004.
A ISO-standard 704, 1985, Principles and Methods of Terminology, International Or-P	ganization for Standardization, 12.
1	Kalin Golob 2001a = Monika Kalin Golob, Družboslovno strokovno izrazje, Druž-s boslovne razprave 17 (2001), št. 36, 119-122.
^ Kalin Golob 2001b = Monika Kalin Golob, Tvorjenje komunikološkega izrazja ob 1	prevajanju temeljnih komunikoloških del v: Komunikološka hrestomatija 1,
0	ur. Slavko Splichal, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 251-260.
•	Kalin Golob - Logar 2008 = Monika Kalin Golob - Nataša Logar, Terminologija
1	odnosov z javnostmi: od upoštevanja terminoloških načel do pridobivanja
•	podatkov iz besedil, Teorija in praksa 45 (2008), št. 6, 663-677.
1 Korošec 1972 = Tomo Korošec, Pet minut za boljši jezik, Ljubljana: DZS, 1972.
Leder 1986 = Zvonka Leder, O terminologizaciji jezikovnega znaka, v: Slovenski jezik v znanosti 1, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1986 (Razprave Filozofske fakultete), 195-201.
Lumbar 2006 = Katja Lumbar, Problematika strokovnega izrazja v odnosih z javnostmi: magistrska naloga, Ljubljana: [K. Lumbar], 2006. (Tipkopis.)
Packeiser 2009 = Kirsten Packeiser, The General theory of Terminology: A Literature Review and a Critical discussion, Copenhagen: Copenhagen Business School, 2009. (http://studenttheses.cbs.dk/bitstream/handle/10417/655/kir-sten_packeiser.pdf?sequence=1)
Škiljan
1999 = Dubravko Škilj an, Javni jezik: k lingvistiki javne komunikacije, Ljubljana: Studia humanitatis, 1999.
Urbančič 1973 = Boris Urbančič, O jezikovni kulturi, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973.
Verovnik 2002 = Tina Verovnik, Slovensko izrazje odnosov z javnostmi, Teorija in praksa 39 (2002), št. 5, 755-765.
Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslov-je: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Žagar Karer 2011 = Mojca Žagar Karer, Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
Summary

The Influence of the Degree of Conformity to Terminological Principles ^ and the Authority of the Creator of a Term on Establishment
of Terms in Public Relations	^
CLh ^
This article deals with the influence of the degree of conformity to terminological principles and the authority of their creators on the establishment of terms in public relations. The statistical analysis is based on a selection of terms from printed material in public relations from 1989 to 2004, when a basic terminological corpus was created, and public relations asserted itself and achieved legitimacy. The correlation analysis indicates that the strongest connection among terminological principles is between linguistic suitability and ability to create a word family, and that semantic precision has the most influence on establishment of terms. Analysis of variance by users confirmed that in creating terms linguists primarily O take into account linguistic suitability and ability to create a word family, where- ii£ as public relations experts primarily take into account semantic precision. The findings demonstrate that the authority of the creators of terms influences their establishment, and that the degree of conformity to terminological principles has even greater influence. Both factors investigated are important, and this should be ^ borne in mind by all creators and users of specialized terminology.