93 Hladnikia 44: 85–95 (2019)
zlatici (Ranunculus illyricus). Še vedno je v odlični formi in bi popisoval tudi pozno zvečer, 
ko sem sam že čisto fuč.
Zaradi svojega značaja, nesebičnosti, ker sta premalo pomislila nase in preveč časa 
porabila za skupno dobro (tudi Branko je preizkusil predstojništvo, pomagal pri Biološkem 
vestniku, oba skupaj pri Botaničnem društvu in Hladnikiji, Andrej je bil ob vseh drugih 
zadolžitvah dejaven član Prirodoslovnega društva Slovenije in njegov večletni predsednik), 
v službi nista napredovala, kot bi lahko in si nista mogla vedno pridobiti znanstvenih 
nazivov, ki bi jima omogočali, da bi bila komu mlajšemu tudi uradna mentorja. Tako se je 
kdaj zgodilo, da sem moral jaz, v botaniki še vedno bolj ali manj vajenec, ocenjevati svoja 
učitelja. A kljub vsemu času, ki sta ga porabila za druge, je njuna bibliografija zavidljiva, pa 
čeprav vsaj Branko še polovice svojih popisov ni uspel vnesti niti v svojo bazo. Na objavo 
čaka veliko njegovih zanimivih najdb, odkritij in spoznanj.
Omenim naj samo njuna nekatera novejša dela (od starejših pa navajam le Brankov 
Register flore Slovenije z Darinko Trpin in Andrejeve Travniške rastline s Tonetom 
Wraberjem). Skupaj z Darinko Gilčvert Berdnik sta avtorja zelo temeljite knjige Rastlinstvo 
življenjskih okolij v Sloveniji, Andrej je veliko časa in truda posvetil besednemu delu 
monografije Cvetje slovenske dežele (z odličnim fotografskim deležem Luke Pintarja) in 
Botaničnemu terminološkemu slovarju (v uredništvu svojega sošolca prof. Batiča) – saj ima 
pretanjen občutek za materni jezik, ko mu pošlješ članek v strokovni pregled, ti ga polika 
(popegla) še jezikovno, in pri tem za pomoč prosi tudi svojo ženo Zdenko. Branko je soavtor 
in sodelavec dolgoletnega mednarodnega izdajateljskega projekta Atlas flore Evrope, 
soavtor monografije o šipkih (z Jožetom Bavconom in Blanko Ravnjak), soavtor v Nemčiji 
nedavno izdane monografije o Sloveniji, nekaj tehtnih, učenih člankov z našim nestorjem 
akademikom Mitjo Zupančičem in še posebej s svojo življenjsko sopotnico Tatjano Čelik, s 
katero razvijata in opravljata zelo podrobne populacijske raziskave, na primer pri grezovki 
(Liparis loeselii), lepem čeveljcu (Cypripedium calceolus), logaricah (Fritillaria meleagris, 
F . orientalis), zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) in še kateri vrsti. 
Andrej Seliškar in Branko Vreš sta po svojem znanju in pristopu profesorja v najbolj 
žlahtnem pomenu te besede, zagotovo med najbolj učenimi in vsestranskimi klasičnimi 
botaniki, kar jih zdaj premoremo na Slovenskem, vešča taksonomije, fitocenologije in 
floristike, poznavalca skoraj celotne pisanosti rastlinskih združb v naši državi. A ne samo 
zaradi njunega velikega in vsestranskega znanja, tudi zaradi njune prijaznosti, dobrosrčnosti, 
dobrohotnosti in nesebičnosti jima moramo hvaležno in iskreno želeti dobrega zdravja 
in počutja, da bi čila dočakala visoko starost in bi se tako njun tandem po letih čim bolj 
približal številki 200. 
ZAHV ALA
Za pregled besedila in popravke se iskreno zahvaljujem dr. Valeriji Babij in doc. dr. Tinki 
Bačič.
i Gor d akskoBlEr