PTUJSKI ČUK SEDMO POROčILO. Jezi me to, ker svet nf zvedel, za-kaj ;je mo,e ,,tretje poročilo" nedof-žno iin" lepa spisano paldlo v nemifost gospodov, ki fmajo pravico črtati dr-žavnemu miru nevarne stvari. Naj bo, kakor hoce, moje ,,tretje poročilo" ni zagledalo belega dne. S takimi zadeva-mi je križ in — bogpomagaj. Tistega večera sem frfotal nad dvoriščem ve-Iike stare kasarne, kjer tiskajo ,,Narod-no SIogr>" metu, kjer sem v parku imef sestanek s sVojo Sovico, kr Je tiste večeri revi-dirala ptujske ulfce. — i^ i ' OSMO POROčlLO. | Kaj mi je rekla moja mlada ženka, ' je vreino vse zabeležbe. Mo;a zvesti pomočnica je. V nekem kotu je slisala, kako sta se kregala neki liberalec in k'er.ka!ec zamcfi volitev. Zideva je bo> da postala ze!o dramatična, ker sta se oba dvobojevrLka pridušala kakor naj-hujša brezverca. Potem je Sovica od-Ietela in sefa na neko ostrešje. — j Nekf gospod se je pridušaf — bUo je opolnoči —, da ne mara svoje žene, ki ga vara fn da se bo Iočil. Savica je prisluhnila in napela svoje zelene oči... Tedajci je neka .gospa, ki je imela po dobne težave —{ vsaj po besedah svojih — rekla: ,,Samo tebe, dragi Bucek! ljubim!" — Nastal je kratek odmor. Moja Sovica je napenjala svoje Ijubke, dražestne zelene oči in videla prizor, ki se opisati ne da, ker je preveč v temo zavit.... Potem pa se je zgodilo, da je po strmi ulici, tlaldovani s turško kaldrmo (,J