Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. junija 2017 - Leto XXVII, št. 23 stran 2 VAJNIN (ROPOŠ) MIŠKA DAUBO ODLIKOVANJE PRO CULTURA... Druženje v vrtcu Brezovci stran 4 Na silvestrovo je furt zvüna stran 6 Vsigdar bi slovenski gučala stran 8 2 Skurok nika ne vejo od nas Vsikšo leto znauva pa znauva gorpridem, ugotavljam, ka lidgé – sploj pa mladina – v Sloveniji skurok nika ne vej od nas, Slovencov na Vogrskom. Zavolo toga sem v tom časi, gda prihajajo k nam šaulski mlajši iz Slovenije, vsigdar žalostna. Prejšnji keden sem mejla štiri avtobuse gimnazijcov s Pri- VAJNIN (ROPOŠ) MIŠKA DAUBO ODLIKOVANJE PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE 29. majuša so v zidini Pesti Vigadó prejkdali odlikovanja PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE (Za kulturo Vajnin Miška (Ropos Mihály) zavolo njegvoga izjemnoga dela na področju kulture in javnoga izobraževanja. kitüntetettje Ropos Mihály, aki a nemzetiségi közművelődés és kultúra területén végzett kimagasló te- morske, iz gimnazij, stere že dugo pa redno vozijo svoje dijake na šaulske izlete v Porabje. Pogučavala sem se z njinimi profesori pa pitala, kelko se tej mlajši včijo o Slovenskom Porabji ali Slovencaj na Vogrskom. Tak profesorica zgodovine kak slovenščine sta mi povedali, ka morajo dijaki (odijo v drugi klas gimnazije) samo telko vedeti od nas, ka na Vogrskom v Slovenskom Porabji živijo Slovenci, center krajine je Monošter, najvekša ves pa Gorenji Senik. Po tom odgovori sta mi dvej misli po glavej odle. Prva je bila, ka je slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss mejla prav, gda je na več mejstaj v Sloveniji tapovedala (šolskom pa zunanjom ministrstvi tö), ka je nej dobro, če se njina mladina skurok nika ne vči o svojih rojakih, o svoji »žlati«, stera žive na drugi strani nekdenešnje granice. Kak je mejla istino v tom tö, ka tisto, ka v slovenski šaulski knjigaj pišejo od nas, je zastarelo. Druga misel, ka mi je na pamet prišla, je bila, ka je ešče sreča, ka se v Sloveniji najdejo takšne šaule, stere svoje dijake redno pripelajo v Porabje. (Murska Sobota, Nova Gorica, Vipava, ništrne šaule iz Ljubljane). Vej pa tej mladi – kak pripoznajo njini profesorge – so večinoma ešče nigdar nej bili v Porabji, pa bi nigdar nej prišli v Porabje, če nji šaula nej bi pripelala. Škoda je samo tau, ka nejga več takšni šaul. Sloveniji pa slovenskomi šolskomi ministrstvi (ali leko, ka Uradi za Slovence) bi leko za dobro peldo bila Madžarska, stera s pejnezi pomaga pri tom (prejk sklada pa razpisov), ka bi leko vse več šaul spoznalo Madžare, steri živejo na Erdeljskom, na Slovaškom, v Vojvodini ptt. Vej pa oni so en tau vogrskoga naroda, vogrske nacije, zatok so trno fontoški (pomembni) za vogrsko nacionalno politiko, stera želi, bole povedano, ščé (hoče), ka bi mladi v matičnoj domovini poznali usodo svoji vrstnikov v sausedni rosagaj. Ka tau malo mogauče diši po nacionalizmi? V tem primeri je nacionalizem leko pozitivna vrednota, vej nji pa da držo, je navči, ka moraš svoj narod poznati, ga cejniti pa spoštovati. Nika bi nej škaudilo, če bi v tom primeri slovenska nacionalna politika malo tö »vonjala« po zdravom nacionalizmi pa bi lidam – sploj pa mladim – pomagala spoznati, ka smo zamejski Slovenci (ali Slovenci v sausedni rosagaj) tö del slovenskoga naroda. S tem bi bola spoznali svoj narod tö. Marijana Sukič Ropoš Miška bači z vnukicama Diploma, stero je daubo manjšin na Madžarskom). S svojimi kejpi je palajfli 60 vékenysége elismeréseként Odlikovanja sta v imeni Mi- lejt dokumentiro živlenje lidi kapta a díjat. nistrstva za človeške vire v slovenski vasnicaj po Porab- Ropos Mihály „fotókrónikás” (EMMI) prejkdala državni ji. Štorije, stere so se z njim közel 60 éve fotóin keresztül sekretar za verska pa dokumentálja a Rábanarodnostna pitanja ino -vidéki szlovén falvak civilno družbo Miklós lakosságának életét. A Soltész pa državni podfotókhoz kapcsolódó sekretar za narodnostna történeteket szlovén pitanja Attila Fülöp anyanyelvén osztja meg Odlikovanje PRO CULa közönséggel, életTURA MINORITATUM művével jelentősen hozHUNGARIAE” leko dobi zájárul a magyarországi takšna peršona ali orgaszlovének anyanyelvű nizacija, stera vcujsliši kulturális örökségének k eni od 13 narodnosti, megőrzéséhez.) stere so z zakonom priMiška bači so si zaslüznane na Vogrskom, pa žili tau odlikovanje, nej so delale ali delajo za samo zatok, ka so s svoohranjanje, razvijanje jim hobinom dosta taši jezikovne pa kulturne momentov ohranili, erbe narodnosti na Vosteri bi se ovak zgibili, grskom. S svojim delom liki zatok tö, ka se njim pomagajo tau tö, ka nigdar ne vnauža pripoSimbol odlikovanja je list ginkgo bilobe narodi, steri se živejo v vejdati o tom v žmanoj Karpatskoj kotlini, poštüvlejo, zgodile ali stere „vidimo” na domanjoj rejči, pa leko je tau v miri živejo. (Povejmo delajo njegvi kejpaj, rad pripovejda samo en človek ali puna dvona področji kulture, v medijaj v našoj domanjoj slovenskoj rana. so umetniki, dapa nej profe- rejči, s tejm pripomore, ka se Za odlikovanje njim gratusionalni, so meceni, s pejnezi ohrani, gorostane naša kul- lejramo, želejmo njim dosta pomagajo narodnostno kul- turna erba pa porabski slo- zdravja pa veseldja. turo). venski guč. Uredništvo novin Porabja Med Slovenci na Vogrskom je (A Magyarországon élő szloSlike: F. Sütő letos tau odlikovanje daubo vén nemzetiségi közösség Porabje, 8. junija 2017 3 »Ge sem z Monoštra pa tau ne zatajim« Če štoj večkrat pride v varaški Slovenski dom, gda kakšo razstavo opérajo, je že gvüšno srečo starejšoga gospauda, šteri se vsikdar smejé. Ferenca Csuka venak vsikši pozna v Monoštri, šteri je kak koli povezan s kulturov. Poznamo ga kak lokalnoga zgodovinara, pisatela ino pesnika, šteri svoj prausti cajt dostakrat preživé z malanjom. Ferenc Csuk živé z ženov v ednom rami v Varaši, gda se pelamo vö prauti Židovi. Gda nutstaupimo v njegvi gračenek, nam oprvin pokaže svoje golaube, šteri majo takši glas, kak liki bi se smejali. »Prišli so z Balkana, pri nas živéjo samo zaprejti. Žmetno trpijo zimau, majo lejpo bejlo farbo. Za dar sem je daubo« - pripovejda Ferenc pa nas že pela v svoj ram. Pridemo v malo ižo, štera je puna-puna s knigami. Naš gostitel je veuki lübitel knig, najraje verzuške šté. Depa nej samo šté, liki je piše tö. Leta 2001 so vödali njegve prve knige s pesmimi, štere je piso več kak dvajsti lejt. Bole djenau v aktivni lejtaj, vej je pa tistoga leta odišo v penzijo. »Ge vse oprvin na rokau dojspišem, pa samo sledik prejk na mašin« - nam v svojoj delovnoj sobi pripovejda Ferenc. »Gda pa nadruknivam, ležej najdem hibe pa falinge. Dostakrat vönjam dva-tri dneve, pa tak štém z nauvimi očami.« Varaški pisatel je svojiva dva romana ranč tak oprvin na rokau napiso. »Svoj roman z naslovom ’Jez’ (A gát) sem začno pisati v 1980-i lejtaj. Gda so mi na začetki 21. stoletja vödali verzuške, sem sledik končo roman tö« - pripovejda Ferenc pa nam zavüpa, zakoj je začno pisati romane o Varaši. »Gda so leta 1983 vödali monografijo o Monoštri, sem vüdo, ka dosta vse fali z njé. Od revolucije leta 1848 je bilau na priliko samo en par misli. Odišo sem v arhiv pa dosta isko, pa sem na pamet vzeu, ka nega lejpe literature o Monoštri.« Ferenc Csuk je gorzamerko, ka ranč tisti pisateli so nej o Varaši pisali, šteri so se tam naraudili. »Odlaučo sem se, ka nutvpelam Monošter v vogrsko literaturo - tau se vej, na svojom nivoni. Moj roman ’Jez’ je lüstvo sploj rado štelo. V njem so na začetki 20. stoletja vö z Dose je vse tak godilo kak v istini - lenjoga Senika v Meriko odvanv Monoštri, na Dolenjom Siniki drali. Moj oča so se tam narodili pa v Rábagyarmati. Ovaški čas leta 1905. Leta 1911 se je držina pa ovaško situacijo sem napiso, povrnaula domau pa se spakivagodilo pa se je vse djenau gnako« la v Avstrijo. Oča so pri svoji 33 - pripovejda varaški literat, šteri je lejtaj prišli nazaj na Vogrsko, vej imena v romani zatok prejkspiso. so pa leta 1938 po Anschlussi nej Kak pravi, v steli ostati na njegvi knigaj Avstrijskom.« najde vsikši Oča so prišli bralec poznana Dolenji Sene ulice, rame nik, depa jim pa vesnice je bilau oprvin kauli Monožmetno zavolo štra. gezika. »Nejso Ferenc Csuk znali vogrski, je napiso eške samo nemški eden drügi ropa slovenski. man, šteri dale Mi pa smo se dojspiše pripopo redej navejst edne drrajali. Oča žine. Za tretji so nemški guroman pa si čali, mati pa je nej najšo vogrski. Oča časa, vej so so se od nas pa z njim gorvogrski včili. djemali serijo Sledik so več Ferenc Csuk v svoji knjižnici o zgodovini nikak nej steMonoštra ino okaulice za varaško li slovenski ali nemški gučati, aj televizijo. se bole brž navčijo.« »Oprvin sem dosta prešto o re- Oča od materé Ferenca Csuka je voluciji leta 1848, prejk sem po- biu Jožef Sukič, šteroga ime so na gledno vse vesnice od Gorenjoga spomenik s prve bojne naaupek Senika do Rábagyarmata« - pri- napisali kak »Szocsics«. Narodjeni povejda o svojom deli lokalni zgo- so bili v (gnes gorički) Dolencaj. dovinar. »Ge sem tau cejlo kraji- Če rejsan má naš gostitel slovenske no vsikdar tak gledo, kak liki je korenjé, zvün par rejči - na žalost Monoštri cuj valon. Moja mati več nika ne razmej slovenski. so bili z Rábagyarmata, oča pa Eške té rejči se je navčo od slovenz Dolenjoga Senika, pozno sem ski delavcov v židanoj fabriki v Vaté falat zemlé, dosta sem po njej raši, gde je od svojoga 18. leta dale odo pejški, s piciklinom pa z au- delo. Srejdnjo tekstilno šaulo ino tonom.« tehnikum je končo v Győri, gde je Med svojim delom je Ferenc Csuk napiso svoje prve verše. dosta zvödo o porabski slovenski »Tistoga ipa je bila oblejtnica vesnicaj. »Inda svejta sem ge že bojne za Győr, mojivi leranci vse zbrau o tej vesnicaj - s knig pa sta mi dali knige o zgodovini Kálmána Vakarcsa, z monografi- győrskoga grada. Do septembra je, v sombotelskoj knjižnici pa sem mogo napisati dugo pesem o arhivi. Samo Sakalauvce sem bojni. Nej sem gvino na natečaji, eške nej napiso, ka tam morem drügi sem grato, depa prvo mesto eške cujiskati.« so ranč nej vöraztalali. Nagrado Ferenc Csuk se je naraudo leta 1941 aj bi mi prejkdau pesnik Gyula kak štrto dejte od ausmi mlajšov v Illyés, samo so mi tau nej dopiMonoštri. »Dejdek pa babica mo- stili zavolo toga, ka sem delo leta joga očo sta bila s Sakalauvec 1956« - se je na mlada lejta spomipa Slovenske vesi. Drüga žena no varaški pesnik. mojoga dejdeka je bila ranč tak s Že tistoga ipa je dostakrat brodo, Slovenske vesi. Moji stari stariške ka more napisati verš o monoštr- Porabje, 8. junija 2017 skoj bitki (szentgotthárdi csata). »Septembra 2013 sem prišo na intenzivno nego v špitale. Moj sin mi je prineso vse knige pa pisanja o varaškoj bitki. Vse sem prešto, vse sem si vöspiso. Začno sem pisati pesem, gda pa sem prišo vö s špital, sem končo cejli dugi verš.« Epsko pesnitev Ferenca Csuka so trikrat vödali (v 900 falataj), depa se več nindrik ne dobi. V prvi knigaj so napravili ilustracije gimnazijski dijaki, v drügi so bile reprodukcije indašnji kejpov, tretja pa je kusta monografija o bitki. Malanje kejpov briga našoga gostitela že od mlašeči lejt. »Namalo sem vse ftiče, gda sem mali biu. Pri 26 lejtaj sem začno pisati novele, v ednoj sem gučo od svojoga padaša restavratora. Te sem se začno včiti malati sam od sebé. Dosta sem odo po muzejaj pa galerijaj v Budimpešti, eške v meričkom Washingtoni sem od blüzi gledo erične kejpe« - pripovejda lübitelski molar pa cujdeje: »Začno sem z najžmetnejšim, z obrazi pa portreti. Držina me je nagučavala, aj raj malam krajine, vej tisto bole iškejo. O portreti vejo samo dva-trgé, što je na kejpi.« Ferenc Csuk má edno sobo, štera je vse puna njegvi pa drügi kejpov. »Ge nücam fotografijo. Gda pa malam oči ali naus, morem vsikdar original ranč tak videti« - pripovejda naš gostitel, šteri rad prejknamala kejpe erični molarov tö. »Tak se leko najbole navči, ka pa kak trbej malati« - se smejé varaški penzionist. Ferenc Csuk je častni občan (díszpolgár) Monoštra od leta 2015. Sploj dosta se trüdi za kulturo maloga varaša pri Rabi. »Moji profesori v Győri so steli, aj se vönavčim za škonika. Oča pa so prišli, pa mi pravili, ka držina ne more pomagati, vej mam dvej sestri brezi dela, trgé mlajši bratke pa se morejo eške včiti. Tak sem se povrno domau. Gnauk so mi obečali slüžbo v Pešti, eške ižo bi dali. Depa nej moja žena, nej ge sva nej stela tatiti. Ge sem doma v Monoštri pa tau ne zatajim.« -dm- 4 PREKMURJE Bograč Med golaži je v Prekmurji najbolj znano gesti bograč. Je malo ovakši kak njegov vogrski brat, njegovo ime pa shaja iz vogrske rejči, stera znamenüje pasterski koteu. Če je bograč gulaš bole župa, v steroj plava samo malo mesa in dosta krumplinov, je v prekmurskom menje krumplinov, golaž pa tak gausti, ka more žlica v njom stati. V kotli more biti tri fele mesa – svinjsko, goveje in divjačinsko – lük se more pražiti na svinjski masti, nücamo pa ške česnek, prpeu in začimbe (fűszerek). Ta prekmurska kulinarična specialiteta ma tüdi svoj glavni varaš. Preminauči predsednik Slovenije dr. Danilo Türk je 26. avgusta 2011 Lendavo vörazglaso za svetovno prestolnico bograča. Vküper z županom Antonom Balažekom sta ob toj priliki na zidini občine odkrila spominsko obeležje, v bližnjom parki pa so postavili tüdi spomenik, na sterom so imena zmagovalcov Bogračfesta. Konec mejseca avgusta v tej obmejni varaš pride okauli stau ekip, stere küjajo bograč. Če ma Lendava Bogračfest, ma Murska Sobota že duže Bogračiado. Prvo so pripravili 1997. leta, te ške v Moteli Čarda v Martjancih, že drügo leto se je preselila pred Hotel Zvezda v središče varaša. Pred nekaj lejti pa so se v Soboti začnili koriti, sto ma pravico nositi ime Bogračiada. Bilou je celau tak, ka so na en den v varaši pripravili dvej enaki prireditvi. In znamo, kak pravi pregovor, gé se svajüvleta dva, ma tretji hasek. Hotel Diana, steri ma zdaj v Murski Soboti licenco za tau prireditev, je pred dnevi pripravo 21. Bogračiado. Nej je bilou telko ekip, kak jih pride v Lendavo, je pa lepau, ka se tüdi v Murski Soboti zdaj ta tradicija nadaljuje, pa ka se več ne kregajo o tom, sto de organizator té prireditve. Silva Eöry DRUŽENJE V VRTCU BREZOVCI Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Števanovci smo v petek 26. maja obiskali Vrtec Brezovci v Sloveniji. Vsakoletna srečanja s tem vrtcem potekajo že od leta 2000 in so tako postala lepa priložnost za druženje s slovenskimi otroki in vzgojiteljicami. Vrtec Brezovci je del vrtca Puconci, ki je sestavljen iz skupno petih oddelkov. Tudi tokrat so se srečanja v vrtcu Brezovci udeležili tudi otroci in vzgojiteljice iz preostalih oddelkov vrtca Puconci. Namen srečanja je bil med- sebojno spoznavanje in druženje otrok. Za program in izvedbo le-tega so poskrbeli dijaki 3. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, smer predšolska vzgoja. Za otroke so pripravili igrico Ajda in Klas. Vsak otrok NAGRADILI UČENCE IN UČITELJE 31. maja so v Budimpešti podelili nagrade najboljšim narodnostnim učencem in njihovim učiteljem, ki so se izkazali na Državnem tekmovanju narodnostnih otrok v predmetih materni jezik in sponavanje lastne narodnosti. Nagrajene učence in učitelje sta pozdravila dr. Richárd salo Ministrstvo za človeške vire. Pri predmetu narodnostni jezik in literatura sta bili dve kategoriji, v prvi kategoriji so tekmovali učenci, ki se udeležujejo pouka materinščine kot učnega predmeta ali kot dopolnilnega predmeta, v drugi kategoriji so bili učenci dvojezičnih šol in šol, V kulturnem programu so nastopile narodnostne skupine Tarnai, vladni pooblaščenec vladnega urada peštanske županije in namestnik predsednika zavoda za šolstvo Sándor Brassói. Narodnostne kulture s svojo raznolikostjo dajejo učencem dodatno zna- na katerih je narodnostna materinščina učni jezik. Pri predmetu Spoznavanje lastnega naroda (v našem primeru Spoznavanje slovenstva) je bila le ena kategorija. Tekmovanja iz narodnostnega jezi- je za ogled predstave prejel tudi vstopnico. Po ogledu zanimive predstave so sledile posamezne delavnice, kot so: športna, plesna, matematična, kemijska in več likovnih (izdelovanje ribic, metuljev, risanje s kredami Diplome, ki so jih dobili učenci na asfalt...) Ob sproščeni zabavi na varnem in dobro opremljenem igrišču ob vrtcu so se otroci lahko družili in se spoznavali. Skupaj smo preživeli lep in pester dan s številnimi dejavnostmi, rajanjem in igrami na prostem, na koncu pa smo se še okrepčali s kosilom. Zapisala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec nje, posebej tistim, ki so se izkazali v ohranjevanju lastnega jezika in kulture, je izpostavil vladni pooblaščenec Tarnai. Namestnik predsednika zavoda za šolstvo je poudaril, da namenja zavod posebno pozornost vzgoji nadarjenih otrok, v ta sklop spadajo tudi tekmovanja učencev, pripadnikov raznih narodnosti, kajti ohranjanje narodnostnih vrednot – jezika in kulture – bo odvisno prav od njih. Tekmovanja v raznih učnih predmetih za narodnostne učence je razpi- Porabje, 8. junija 2017 ka in književnosti so se udeležili pripadniki sedmih narodnosti, Hrvati, Srbi, Nemci, Romuni, Grki, Slovaki in Slovenci, v drugem predmetu, Spoznavanje lastnega naroda, so tekmovali tudi Romi. V tem šolskem letu je bili 17 raznih tekmovanj za narodnostne učence, ki se jih je udeležilo več kot tisoč učencev iz vse države. Podelitev nagrad je popestril kulturni program narodnostnih učencev. M.S. Foto: K. Gohér 5 Bili smo v Škanzeni Podiranje mlaja v Sakalovcih Porabski slovenski penzionisti smo se 23. majuša pelali v Somboteu, ka si poglednemo Škanzen, v njem pa ejkstra gorenjeseničko slovensko dimnico (füstösház). S sombotelskoga panaufa smo se z busom pelali do Škanzena. Dja se večkrat vozim z avtobusom po Somboteli, tak ka vejm, zaka je tak prestrašeno gledo šofer, gda smo šli na bus, vej pa 38 lidi je naj tak malo na rednom busi. Zgučano je bilau, gde moramo z busa staupiti, ka de nas tam čakala Mlaj, ki je bil postavljen 30. aprila na sredi Sakalovcev, je bilo treba konec maja tudi podreti. Podiranje mlaja ni brez plesa, zato smo pripravili kratek kulturni program, nato pa še zabavo. V soboto, 27. maja popoldne, ZSM Sakalovci. Zadnja je zasmo se zbrali pri gasilskem plesala splet porabskih plesov, Sakalovski otroci so se predstavili z modernim plesom Po muzejskoj vesi nas je vodila etnologinja Marija Kozar Marija Kozar, stera de nas vodila po Škanzeni. Marija je etnologinja pa predsednica sombotelske slovenske samouprave. Dja sem pred desetimi leti gnauk že vidla Škanzen pa slovensko ižo tö, da pa najgera sem bila, kak vögleda ta muzejska ves zdaj pa ka nauvoga ma. V Škanzeni nas je Marija lepau pozdravila pa nam je pri ednoj völkoj tabli z mapov Škanzena pokazala, kak je ta »ves« zozidana pa ka ščejo zozidati tam, gde so ešče prazna mesta. Na tabli so napisana ménja tisti vesnic, odkec so hiše, stere so postavlene v muzejskoj vesi. domu, da bi skupaj podrli mlaj, ki ga je postavila Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci s pomočjo prosto- na koncu pa so plesalci povabili vaščane na plesišče in so skupaj plesali okoli mlaja. Potem so se fantje in moški Tudi folklorna skupina ZSM je zaplesala Pred slovensko hišo. Original te hiše je stau na Gorenjom Seniki Vidli smo paverske iže tisti narodov pa narodnosti, stere živejo v naši županiji. Pri ništrni ižaj so gračenki, v njij lük, šalata pa večfele rauž. Pri ništrni ižaj so živali tö, vidli smo dva pujčka pa somara (osla) tö. Stara sem 69 lejt, dapa zdaj sem v živo prvin čüla, kak blegé somar. Na vesi pri pavraj sem gorrasla, pa dunk mi je v velkom varaši trbelo čüti glas somara. Gda smo k slovenskoj iži prišli, smo čüli, ka nekak fejst djuča (vriska), včasin smo vedli, ka nas že čakajo. Čakali so nas Marijini pomočniki s pitim pa pogači. Marija je nam taprajla, kakšne plane majo eške v Škanzeni. Kapejlo so že napravili, škejo eške šaulo pa krčmau tö zozidati. V slovenskoj iži smo se dobro (po)čütili, dosta slovenski naut smo popejvali. Človek v toj iži tak čüti, ka iža živé, dostakrat jo gorpoiškejo lidgé, majo v njej programe… Gornjesenička slovenska dimnica je bila v Škanzeni postavljena voljnih gasilcev, članov Folklorne skupine ZSM Sakalovci in nogometašev. V kulturnem programu so nastopili mladi plesalci, ki so plesali moderni ples, in FS lotili podiranja mlaja. Na koncu smo vsi jedli golaž in smo se počutili lepo ob poslušanju slovenskih in madžarskih pesmi. Lilla Fasching pred 15. lejti. Stejne so iz leseni fauslinov (brun), streja je s slamov pokrita. Mala okna se zapirajo z gibljivimi deskami. Kaulakvrat iže je lepau pokošena trava. Na dvorišči stoji lipa, stera je simbol slovenstva. Prej tau drejvo dostavse vötrpi, kak Slovenci, pa se dun ne vujgne. Kak sem poslüšala Marijo, sem si mislila, ka ta ženska trno-trno rada ma svojo delo, pa de vse storila, naj v muzejskoj vesi baudeta šaula pa krčma tö. V imeni našoga drüštva se lepau zahvalimo Mariji Kozar, ka nas je vodila, nam vse pokazala pa se je trüdila, naj se dobro mamo. Rejsan smo meli lejpi den. Klara Mešič Porabje, 8. junija 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Akcija »Beri si sam!« Vejn nega tašoga človeka, steri bi nej emo rad djagode, ranč zavolo tauga tak fejst čaka vsakši, gda do zrejlile, da se dajo küpti. Dosta je taši, steri je doma pauvajo, dapa vsigdar je več tisti, steri dejo na njivo drugih pa si sami naberéjo djagode, je zmejrijo pa plačajo pavra, steri se s tejm spravla. Lüstvo zato rado bere sam s svojo rokauv djagode, ka te bar vej, ka ma v kišti pa etak je falejše tö. Dapa v Železni županiji so dosta taši njiv, gde djagode majo, ranč ka odprli, so v ednom dnevi že prazne bile. Zato, ka je aprila več taši noči bilau, gda so minusi bili, pa so zmrznile djagode. Zavolo tauga je sploj malo akcij Beri si sam!. Kak strokovnjaki pravijo, najvekša baja je aprila tau bila, ka je večkrat prišo mraz, zavolo tauga kak je cvetje eden za drugim cvelo, tak zmrznilo tö. Ta akcija Beri si sam! se je v Železni županiji tak pred petnajstimi lejti začnila, ideja je pa iz Avstrije prišla. Ta akcija je za té tau, steri je skrak pri avstrijski meji, sploj dobra, zato ka tü bi pavri nej najšli telko delavcov, steri bi te djagode dolapobrali. Tau ka je malo djagod, se vidi na cejni tö, na začetki majuša so za kilogram djagod dvejgezero forintov prosili, zdaj junija so falejše, dapa še itak djezero forintov koštajo v bauti. Tisti, steri iz djagod marmalado küjajo ali sok delajo, tisti dejo pa sami si je naberejo, zato ka ovak bi se njim nej splačalo, dragše bi bilau doma delati, kak v bauti küpiti. Tau tö istina, ka etak človek bar vej ka pogej pa spije, zato ka tisti sirup, marmalada ka se v bauti küpi, nejma več kak 30% sadja. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Avstrijski predsednik obiskal Slovenijo Avstrijski predsednik Van der Bellen, ki ga je spremljal tudi deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, je bil na prvem uradnem obisku v Sloveniji, odkar je prevzel predsedniški položaj. Glede dvostranskih odnosov, ki sta jih predsednika ocenila kot odlične, sta se zavzela za nadaljnjo poglobitev dvostranskega sodelovanja predvsem na gospodarskem področju. Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 4,7 milijarde evrov. O osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je predsednik Pahor dejal, da gredo spremembe v pravo smer, ne obstajajo pa razlogi za navdušenje in hkrati tudi ne za razočaranje. Po mnenju avstrijskega predsednika gre pri osnutku deželne ustave za zelo dobro formulacijo, kar zadeva slovensko manjšino. Slovenija želi zaščititi potico Po tistem, ko je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Vatikanu papež Frančišek njegovo ženo, Slovenko Melanio Trump, vprašal, če možu daje za jesti potico, je ta slovenska sladica dobila mednarodno prepoznavnost, zdaj pa jo kmetijska zbornica želi zaščititi kot tradicionalno posebnost. Potica bo, če bo prestala vse ustrezne postopke, po novem zaščitena kot tradicionalna posebnost, kar pomeni, da proizvodnja ne bo geografsko omejena, zaščiteni pa bodo receptura, postopek proizvodnje ali sestavine. Na kmetijski zbornici so se odločili zaščititi potico s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred predlagali še makov nadev. Slovenija je do zdaj kot zajamčeno tradicionalno posebnost že zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo. Vlado Pejčić: Sobočanec, steri rad guči NA SILVESTROVO JE FURT ZVÜNA V njegovom rajzipausi piše, ka je Vladimir Pejčić, vsi pa ga bole poznamo kak Vladoja. Na radioni Murski val sva duga lejta vküper delala. Gda so ob pondelkaj popaudnevi bila na redi glavna poročila, je furt steu, ka bi na konci leko pravo, ka je vöra genau 17 in 17 minut. Tü in tam se nama je tau tüdi posrečilo. Vlado Pejčić trno rad guči. Tau je nej dobro samo zavolo dela na Murskom vali, pri sterom je že duga lejta honorarni sodelavec, liki tüdi pri njegovoj slüžbi. Kak državni uslužbenec na soboški upravi enoti dela kak svetovalec, steri največ pavrom pomaga. V zadnji lejtaj majo pavri dosta dela s paperi, sploj če škejo dobiti unijske pejneze. In on jim pri tom pomaga, sploj te, če morajo kaj vöminiti pri »gerkaj«. Za tau rečjauv se v Sloveniji skriva tau, ka kak se nücajo njive, gouške in drüga paverska zemlé. »Na Murski val sam prišo 1992. ali 1993. leta, ne vem več točno. Bila je avdicija za nauve voditelje. Okauli tresti nas je prišlo, mene pa so te prva vzeli na probo. Spaumnim se ške, ka nas je Marjan Maučec včiu, kak trbej gučati, gé trbej v eni rejči naglas dati, ka de te prav po knjižno. Iz napak, hib, stere sam delo, sam se največ navčo. Pa te je ške radio nej biu v žuti kuči, liki v centri varaša, na glavnoj vilici. Gda se spaumnin tisti prvi lejt, je rejsan trno lepau bilou. Tüdi zdaj nam nika ne fali, samo te smo ške mlajši bili, pa mogauče zatau,« pove sogovornik, steri je zadnja lejta za staro leto nikdar nej doma. Njegov hobi je tüdi tau, ka vodi in povezüvle različne prireditve, med sterimi je tüdi silvestrovanje na proustom v Murski Soboti: »Že več kak petnajst lejt sam za nauvo leto furt zvüna. Sekunde do nauvoga leta sam odštevo že s tretjim županom. Z zdajšnjim, Aleksandrom Jevškom, sva celau popejvala pesem Silvestrski poljub. Trbej priznati, ka bole on popevle, ka on tau zna, ge pa bole cuj brun- mi vidi, čiglij zna biti tü in tam trno stresno.« Najvekša prireditev v varaši so Soboški dnevi, gda mejseca junijuša v parki gorpostavijo oder, na sterom te zapopevlejo različni glasbeniki in skupine. Tüdi tau vodi on. Njegov glas se čüje tüdi na različni šport- prva leta preživo na Lendavski vilici, gé je te ške nej bilou velki stanovanjski blokov, liki mali rami v panonskon stili. »Te je ške biu barbejr Donko, ka nam je delo takše šerblin frizure. Pri njem so se zrankoma zberali moški, ka jih je briu s klingo. Tau so gučali in gučali in vse, ka se je v Soboti godilo, si zvedo pri Donkoji. Ge sam odo, malo več kak kilometer poti je bilou, na tretjo šaulo. Domau sam včasi več kak eno vöro odo, kak sam kakši ovinek ali dva več napravo,« se rad spominja svoje mladosti. Po tistom, ka je zgotovo srednjo ekonomsko šaulo, je šau študerat na Pravno fakulteto v Maribor. Vmes je že delo na radioni, gda pa je diplomero, pa se je Vlado Pejčić prva zaposlo na soboškoj občini (önkormányzatnál). dam. Morem povedati, ka nih prireditvaj. »Vodo sam že Neka cajta je malo biu tüdi Gomi je tau nej žmetno delati, vse, od nogometa, rokomet ričanec, vej pa je držina na Vačiglij sam te nej doma z dr- in odbojko. Najbole pa me neči mejla gorice in klet, tak ka žino. Tau delo gemlem kak veseli košarka, tüdi zatau, je tüdi sam biu povezani s paizziv (kihívás), vej pa trbej ka tau tüdi moja hčerka verskim delom. »Gda sam ške mlajši biu, sam dosta z lopato delo. Z očom sva prekopala ročno gorice, stere smo küpili te, gda sam odo v štrti razred osnovne šaule. Prvi petnajst let smo samo klejt meli, te pa smo malo ške gorzozidali nad njauv. Pauleg goric smo meli tüdi sadno drevje. Na začetki mi je nej bilou glij preveč do toga dela, tau je te oča bole delo. Po srednji šauli sam njemi že bole pomago, po njeZ mikrofonon na žetvi po staron v Kraščaj Pred podelitvijo diplome govi smrti pa sam več na Goričkon kak deset lejt sam delo pri vodenji prireditve na Ajda špila, in té šport najbo- tak v goricaj kak kleti. Samo dosta vsega paziti. Vsakšo le poznam. Pri drügi pa mi za tau nücaš tak cajt kak paut se leko tüdi zgodi, ka bi novinari tüdi pomagajo. V tüdi peneze, tak ka smo lani šlo kaj naupek. Vala baugi, glavnom ne smi te biti vtra- gorice odali. Zdaj ške mamo kakši vekši nevol je ške nej ga pitati, če kaj ne vejš. Tau pri tašči na Sujon vreji 600 bilou, recimo, ka bi nam ele- moreš delati z düšo, malo trsov, tak ka tam pomagam. ktrika sfalila. Ednauk sam tüdi navijaško za domanjo Gda si nej na svojom, ti je lemogo edino muzičare doj ekipo, nej pa preveč. Nik- žej,« je v smeji zaklüčo Vlado staviti, ka so skor do zadnje dar sam nej spadno tak pod Pejčić. sekunde popejvali, pa smo vpliv kakšne tekme, ka bi Silva Eöry skor zamidili skok v nauvo koga žalo, zbantüvo,« je reKejpi: Silva Eöry in leto. V glavnom, tau delo se cept Sobočanca, steri je svoja osebni arhiv Porabje, 8. junija 2017 7 Galerija Murska Sobota V künji inda in gnes (22) SLIKE, KI ŠE VEDNO DIHAJO IN ŽIVIJO Kantla – vedro – vödör »Bal sem se razstave, po ogledu pa z zadovoljstvom ugotavljam, da moje in naše slike dihajo in živijo,« je po ogledu predstavljenih del na aktualni razstavi v soboški Galeriji povedal eden izmed članov likovne skupine DHLM, ki so jo sestavljali akademski slikarji Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič. Vsi štirje umetniki (živa sta Štefan Hauko in Franc Mesarič) so se po prvi skupni Akademska slikarja Franc Mesarič, član skupine DHLM, in Dare Birsa, ki se predstavlja s pregledno razstavo razstavi leta 1970 uveljavili v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru, bili deležni številnih pohval in priznanj za svoje delo. Hkrati so prva generacija iz Prekmurja izvirajočih likovnih umetnikov, ki so študirali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ne več v Budimpešti in Zagrebu. Sočasno se v Murski Soboti s pregledno razstavo Slike predstavlja akademski slikar Dare Birsa. Skupina DHLM ni imela skupnega programa, kar se vidi tudi na razstavi del, ki so iz galerijske stalne zbirke. Kot Grafike zelo uspešnega akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja, prav tako člana skupine DHLM ocenjuje dr. Robert Inhof, »opazimo izraze ekspresivne figuralike (Ladislav Danč), fantastičnega slikarstva (Štefan Hauko), pop arta (Lojze Logar) in fotorealizma (Franc Mesarič)«. To so stilni izrazi, ki so prišli k nam z Zahoda skorajda sočasno ali z manjšim zamikom. »Zanimivo«, tako Robert Inhof, »pa je, da pri tem najpogosteje ni šlo za neposredne uvoze, temveč povsem spontana odkritja. Stili, ki so se uveljavili v likovnih metropolah, so dobili svojo vzporednico v majhnem prekmurskem mestu.« Skupina DHLM je začela iskati svoje likovne izvore in vzo- Inda so v künji vodau v veukom piskrenom vrči meli, sledik pa v kantli. Friško vodau so s stündenca nosili v künjo, gde so dvej kantli vode vsikder meli. S kantle so vodau nücali za pit pa za küjat. Vödjamali so go s šejpkarco (zajemalka). Iz šejpkarce so go v piskre ali v trünčnjeke lejvali. Pri vskišom rami so nej meli trünčnjeke, sploj pa ejkstra za vsikšoga. Vsi so z edne šejpkarce vodau pili. Kantla za vodau je bila plejatna pa oblejana (zománcozott), včasik z raužami pofarbana. V künji so meli takšno plejatno kantlo tö, v štero so vküplejvali pomije za pujčke. Gnes kantle več nemamo v künji, ka je vodovod. Voda teče iz pipe. Kantle nücamo, da pod gorperemo v künji. Tau so zvekšoga plastične kantle. Marija Kozar re v svetovnem modernizmu. Vsi štirje umetniki so sicer na različne načine govorili o istem, o eksistencialni stiski človeka, vendar ta stiska ni bila ne formalno, ne vsebinsko lokalno obarvana, marveč je bila in ostala univerzalna. Člani skupine z inovativnostjo, modernostjo in osebnim pogumom predstavljajo začetek resnega likovnega udejstvovanja v Prekmurju in so »omogočili nekaj, čemur se reče likovna tradicija, katero so prav tako izvirno in uspešno nadaljevali akademsko šolani likovni umetniki, ki so delovali po delovanju skupin DHLM, tako da je slikar Marko Jakše pred leti zelo pronicljivo zapisal: »Smrtna skušnja je ta, ki dela prekmurske umetnike tako izvrstne v svoji turobnosti. So zvesti, trmasti in neoporečni««. Kljub letom, kmalu bodo dela stara petdeset let, niso izgubila svežine, namena in pomena. Kustosinja Irma Brodnjak pa je predstavila pregledno razstavo Dareta Birse - Slike. »Pričujoča razstava je v kronološkem pogledu nadaljevanje njegove samostojne razstave iz leta 2007 v naši galeriji. Izbor razstavljenih del opozarja na Birsovo večsmerno raziskovanje, saj se je ob pregledu del izluščilo več formalno in tematsko raznolikih serij in ciklov.« Po vsebinski plati so razstavljene slike Dareta Birse (akademskega grafika, slikarja, oblikovalca, ilustratorja in pedagoga) pomenljiv dokument družbe, v kateri živimo, in gledalca s tem, ko ga potiskamo čez meje udobja in všečnega, spodbujajo k premisleku. Ernest Ružič Porabje, 8. junija 2017 ... DO MADŽARSKE Denarna kazen poslancem Predsednik parlamenta László Kövér je z denarno kaznijo kaznoval 10 poslancev iz vrst socialistov in eno neodvisno poslanko. Kot je povedal, kazen je bila odmerjena zaradi kršitve pravil ponazoritve v parlamentu. Kršitev so poslanci storili 10. aprila, ko so z raznimi napisi demonstrirali zoper predsednika države in ga prosili, naj ne podpiše zakona o visokem šolstvu, ki je po njihovem uperjen proti Sorosevi Srednjeevropski univerzi. Petim poslancem, ki so držali list z besedo veto, bodo odtrgali od honorarja 50 tisoč forintov, petim, ki so dvignili besede stavka – Ne podpiši ga, János! – pa po 100 tisoč forintov. Ti so dobili višjo kazen zaradi nespodobnega obnašanja, kajti predsednika države se ne spodobi tikati. Najvišjo kazen – skoraj 250 tisoč forintov – je dobila neodvisna poslanka, ki je ob ponovnem imenovanju predsednika države Jánosa Áderja dvignila lutko, z njegovo podobo, češ da je Orbánova lutka. Stranka socialistov je najavila, da se bo obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj menijo, da s svojim dejanjem niso ovirali dela parlamenta. V petih letih za 130 tisoč manj prebivalcev v državi Lani oktobra so na Madžarskem izvedli mali popis prebivalstva, ki se mu reče tudi mikrocenzus. Popisali so 10 odstotkov prebivalstva, kar je pomenilo popis kakih 440 tisoč gospodinjstev. Cilj malega popisa prebivalstva je, da se rezultati lakho primerjajo z rezultati rednega popisa prebivalstva iz leta 2011 in se lahko nakažejo določeni trendi. Po obdelavi podatkov je Centralni statistični urad objavil podatek, da je živelo v državi 1. oktobra lani 9 803 837 ljudi, kar pomeni, da se je v petih letih število prebivalcev zmanjšalo za več kot 130 tisoč. Toliko prebivalcev ima mesto Győr. Največ ljudi v državi je živelo leta 1980, ko je bilo število prebivalcev več kot 10 milijonov 700 tisoč, od takrat se število prabivalstva postopoma zmanjšuje, samo prebivalstvo pa se stara. 8 Vsigdar bi slovenski gučala Ani Dončec, po domanjom Ercadjin Ani je v Andovci gorrasla, zdaj v Kaposvári žive. Moja generacija go že trno ne pozna, zato ka leta je 1971. leta odišla. Kak tistoga reda dosta dekel njau je tö eden sodak odpelo tak daleč kraj od dauma. Prvin, gda so še nej odali ram v Andovci, sem go večkrat vido, gda je s sinaum prišla domau, zdaj že bola rejdko. Prejšnji keden se srečo emo, zato ka je Ani ranč pri padaškinji, pri Šumiskom Iluši v Števanovci bila, pa tam sem go leko zaodo. - Kelko lejt ste stari bili, Ani, gda ste leta 1971 odišli v Kaposvár? »Dja sem te edendvajsti lejt stara bejla, gda sem odišla iz Andovec. Januara se je sin naraudo pa te augustuša sva z možaun odišla v Kaposvár. Mi smo v tistom rami laknivali, ka je Ercadjini bejo. Tau je od materé ram bejo, spodkar pa ativa, ka ga je sledkar audo Peštara, Tibora Nemecza. Gda sva se müva z možaum oženila, te sta mati pa ati v té ram odišla, müva sva pa v Ercadjinom rami bila, vejn tak paudrügo leto.« - Kama valaun je vaš mauž bejo? »Moj mauž je iz županije Somogy bejo, samo on je töj bejo sodak, pa te tak sva se spoznala. S tauga cejloga, ka sem dja njega spozno, je samo telko dobro bilau, ka se je moj dragi sin naraudo, zato ka sva se razpitala.« - Meli ste brata ali sestro? »Mejla sem enga brata, edno leto je starejši bejo, on se je leta 1949 naraudo. On je odejšo iz rosaga, najprvin v Jugoslavijo, od tistec v Avstrijo, za par lejt v Kanado, naslejdnje je, prvin kak bi mrau, v Las Vegasi žejvo. On, gda je ladjén bejo, je dosta pejo, pa leko ka zavolo tauga je taši betežasti grato. Gda je v špitala prejšo, te je tau emo za željo, aj töj doma baude pokopani.« - Kak se je vam vidlo v Andovci tisti edendvajsti lejt, ka ste doma bili? »Dosta smo delali, srmaki smo bili, dapa dja sem se dobro poznala, mena je lejpo bilau doma. Dosta smo na veselice odli, dosta smo plesali, tašoga reda smo lažali, ka na KISZ djilejš demo, pa en čas so dali valati, dapa bilau tak tü, ka so zvedli, gde smo bili. Te je še ovak bilau v Andovci, dosta ramov je bilau, dosta je mladi bilau, steri smo fejst vküpodli pa vküpdržali.« - Če je dobro bilau, te zaka ste v Kaposvár odišli? »Zato, ka gda sem vido, ka tam je dosta bola léko življenje, te sem več nej stejla Če bi dja te üšla delat, gda sem 62 lejt baugi.« töj ostati. Dobro je bilau töj gorarasti, stara bejla, te bi zdaj samo 63 djezero - Enga sina mate? dobro je bilau nazaj odti, dapa töj živeti forintov penzije mejla. Iz tistoga živeti »Enga sina mam, on v Siófoki žive, bi dja že nej mogla. Moj sin tö sploj rad ne moreš, ali reži (stroške) plačüvaš zdaj je 47 lejt star pa tri mlajše ma. Dja odi sé domau, on tašoga reda v Apát ali djejš, dvaujo bi iz tiste male penzije sem fejst ponosna (büszke) nanga, dohoteli spi, dja pa nej šlau.« sta se je včijo pa zdaj je on generalni töj pri svojoj pri- Že skur petde- direktor Balatoni Hajózási Zrt. -na. jateljici, pri Iluset lejt ste odišli Zdaj leko tak povejm, ka sem že bola ški, tašoga reda pa še itak tak naletja, sin je že na svojom, večkrat smo tri, štiri dni dobro znate leko pridem domau, mena pa od tauga doma, najbole gučati, kak vekšoga veseldja tak nej trbej.« na vsi svecovo.« leko tau? - Kak sta se z Ilušom srečale, kak ste - Leta 1971 je »Zato ka dja padaškinje gratale? v Kaposvári sploj rada gu- »Ranč sva zdaj gučale, ka müve sva že dosta lakejšo čim slovenski, dougo tak dobrive, ranč ne vejve, od bilau življenje gda Iluš k mena steroga mau. Tau gvüšno, ka sem že kak töj v Anprejde, te ma te sé odla, gda je še ati živo. Dostakrat, dovci? furt pravim, gda smo na centur (pokopališče) pri»Vejš, vej pa Kakama koli deva, šli, te smo töj kavo ali vodau pili. Mati posvár je varaš. samo aj sloven- mi je leta 1990 mrla, oča pa leta 1994, Tau je bilau najski gučiva. Tašo- tak ka gvüšno, ka že pred tejm sve pabaukše, ka vse ga reda nas tak daškinje bile. Dja Iluša tak rada mam, je tak paulek gledajo pa ne kak če bi moja sestra bejla.« bilau, če sem vejo, kama smo - Dosta spoznancov mate töj doma? v bauto stejla valaun. Vejm, »Dja starejše pa tau srejdnjo generaciAni Dončec, po domanjom Ercadjin Ani titi, te pejški pet ka taši tö djeste- jo spoznam, če na prvo ranč nej, dapa minut pa sem jo, steri neščejo gda začnejo gučati, pa po formi je poleko tjöjpila, ka sem stejla. Nej tak kak gučati slovenski, dapa dja sem nej malek spoznam. Če pa nej, te pa pitam doma, gde si se pau dneva vozo z bu- taša. Če bi samo eden človek bejo tam ime, najbola tau, ka po iži kak se zosom. Mena bi tau sploj špajsno bilau, paulak, ka bi se leko slovenski poguča- vejo, te tak nagnauk vejm, sto je. Zdaj če bi doma bejla pa kaj je ranč töj bejla Kometrska Mabi küpti stejla, te bi se rika, kak sem na njau pogledv Varaš mogla pelati. nila, včasin sem go spoznala, Mena, ka sem zavole zato ka ona je z menov v šaulo v centri Kaposvára, če odla, v eden klas. Gda sem go kaj trbej, pet minut pa pitala, če me spozna, tau prajla, ka koli si leko tjöjpim, ka nej. Dobro, te si tak zopojdla, če trbej, te v noči, v pausem njej pravla, dapa po glasi nauči v Tescoji, zato ka me je zato spoznala.« je odprejt. Tistoma, sto - Kakšni grünt še mate ali ste ma avto, tistoma še tak že vse odali? kak, dapa dja, ka bi se z »Že več nika nejmamo, dja sem busom vozila, nega taši gauštjo odala, prvin sem zato pejnaz.« sina tü pitala, ka on štjé, dapa - Gde ste delali, ka ste Nekdanešnja rojstna iža od njenoga očo, stero so dolaküpili Peštarge on tü pravo, aj go odam, zato ka meli za slüžbe? je daleč pa nejma časa natau, »Dja sem v gostinjstvi delala največ. vala, že te bi vesela bejla pa vsigdar bi ka bi sé odo.« Sledkar, gda več nej bilau tak dela, te slovenski gučala.« - Gda pridete drgauč domau? je že bola težko bilau. Zato ka tak po- - Nej je lagvo, gda v Andovce pridete »Zdaj najprvin de Iluš mogla pridti k črnom bi leko delo, dapa če si sto, ka pa vidite ram, gde so stariške živeli, mena, gda pa dja pridem, tau ne vejm, te nutrazglasijo, te so prajli, ka z me- steri je več nej vaš, ka je odani? zato ka dostakrat je tak, ka me sin po nov vred stau lidi se je glasilo za tau »Tašoga reda človeka pri srcej nika telefoni zové, ka na mama šla va, pa mesto. Mena so etak 12 lejt tazaprajli, stiskava, sploj pa te, gda mi na misli te deva, zato ka njema se töj trno vidi. ka sem nej bejla nutrazglašena, hvala pridejo vsi tisti lejpi spomini, ka sem Dja še edno velko željo mam. Tau, aj se baugi, zdaj januara sem leko v penzi- ji doživela. Dostakrat, kak zdaj tü, tašo mi posreči ram odati v Kaposvári pa aj jo odišla. Dja sem gora delala, aj kak domotožje sem mejla, kak če bi me si v Siófoki leko drügoga tjöjpim. Tau največ lejt mam, pa od leta 2002 sem nika vlejklo domau. Dočas ka sem de- bi sploj dobro bilau, zato ka paulak na biroviji delala, pa etak te slejdnji lala, sem telko časa nej mejla nej bro- bi bela pri sinej pa pri vnukicaj, stere deset lejt sem nutra bejla zglašena, pa diti pa nej töj ostati, zdaj že več časa fejst, fejst rada mam.« mena se je te deset lejt štelo v penzijo. mam pa duže leko ostanem, hvala Karči Holec Porabje, 8. junija 2017 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 23. »Bili smo slejdnji v varaši, gratali smo prvi na vesi« V nauvom rosagi so se za pa je mogo za edno škatülo slovenske krajine oprle dati tri djajca. Menjši pavri nauve mogaučnosti v go- so gratali dužniki, vnaugi spodarstvi. V nekdešnjoj Av- so mogli odati svoje gazdije. stro-Ogrski so bile med naj- Zatok je veško lüstvo nej več slabšimi, v nauvoj Jugoslaviji v Meriko odvandralo, liki so pa so najbole moderne bile. odišli za delavce v varaške Jugoslovanska kraljevina fabrike. je bila zvekšoga agrarna z Lüstvo v Jugoslaviji je živelo indašnjim pauvanjom, pavri so zaslüžili samo za svoje držine. Sploj malo industrije je bilau, pa eške tau zvekšoga na slovenskom tali. Slovenske firme so dosta leko odavale v nauvom rosagi, zavolo carin (vámok) so nej mejle prave konkurence. Slovencom je pomagala dobra infrastruk- Najvišiša zidina na Balkani je bila zozidana tura tö: največ na začetki 1930-i lejt - v najbole modernom varaši Jugoslavije, Ljubljani železnic je bilau djenau v njini krajinaj. Največ lüstva tak, kak je bilau cujnavčeje znalo šteti, meli so dobre no - razločki v tradiciji, našaule ranč tak, gde so se de- rodnosti pa vöri so se sploj lavci navčili nauve meštrije. pokazali. Nauvi rosag je na Elektriko so vpelavali že tihinsko odavo zvekšoga papred prvov svetovnov boj- verske produkte ino surovinov, zmejs so pa v južni ta- ne (lejs, rude, kovine), depa laj Jugoslavije eške dugo nej njina cejna je sploj brž nižiša meli štrom. Na Slovenskom gratala. je bilau dosta kapitala, vej so Z zakoni so probali pomapa eške po bojni ostale av- gati delavcom, ka aj bi je nej strijske pa češke banke. Naj- tak fejst vöponücali. Delali bole krepka je bila tekstilna so maksimalno šest dni na pa lesna industrija, največ keden pa osem vör na den, delavcov je delalo v železar- naprej so spisali minimalskoj industriji. Vsikdar me- ne plače. Kapitalisti so se nje je bilau pavrov, vsikdar toga dostakrat nej držali, več pa je delalo žensek. vej pa je z vesnic zavolé naPo drügi talaj Kraljevine so uvi delavcov prihajalo. Té menje plačüvali pavrom, za- so dosta bole lagvo živeli po tok je biu (dragši) slovenski vinešnji talaj varašov kak pauv v veukoj nevarnosti, v prva po vesnicaj. V delavski krajino so prišli fali krumpli kolonijaj so se stiskavale pa zelenjava. Cejne paverski veuke držine. Zmejs je vekši produktov so naglo spadni- tau bogatejši varašancov že le: leta 1925 je leko človek emo vodovod, elektriko pa za cejno ednoga djajca küpo dostakrat telefon. Veseldje tri škatüle spic, za deset lejt so si delali z radionami pa gramofoni. Prvi par lejt v nauvom rosagi so se Slovenci trüdili za vpelavanje slovenskoga gezika v šaule ino kancelaje. Prva, v avstro-ogrskoj monarhiji, so materno rejč nücali samo po nižiši šaulaj, vu vekšom tali srejdnji šaul pa se je nüco nemški (ali taljanski) gezik. Slovencom se je nej prišikalo stvauriti svojo univerzo, ojdli so v nemške visike šaule. Že v šaulskom leti 1918/19 pa so nutvpelali slovenski gezik v vse srejdnje šaule, istina pa je, ka se je leko nemška manjšina dale šaulala v svojoj maternoj rejči. Leta 1919 pa se je donk prišikalo: v Ljubljani so oprli prvo slovensko univerzo. Ta je gratala najvekši simbol slovenske kulture ino znanosti (tudomány) v prvoj Jugoslaviji. Te oprvin so po slovenski šaulaj vpelali gnakost žensek pa moškov: dekle so ranč tak leko ojdle v vse srejdnje pa višiše šaule. Slovenski gezik je vseposedik vöminiu nemškoga. V jugoslovanskom rosagi je bila uradna rejč »srbsko-hrvaško-slovenski gezik«, tak je enakopravnost slovenske rejči pá prišla v nevarnost. Depa Slovenci so skrb meli pa so se vsikdar postavili prauti unitarnomi »jugoslovanstvi«. Na Slovenskom so bili lidgé dosta bole vönavčeni, meli so dosta več šaul kak v drügi krajinaj po Jugoslaviji. Strokovne šaule so sploj dosta pomagale gospodarstvi, v etaj krajinaj je dosta več lüstva končalo šaule kak indrik. Stvaurjenje Univerze v Ljubljani je naprej pelalo znanost tö. V domovino se je povrnaulo dosta slovenski čednjakov. Na fakultetaj so oprli specialne knjižnice, v šteraj so štandérge ležej dobili strokovno literaturo. Bole bogata je gratala strokovna terminologija, v slovenskom geziki so vödali sploj dosta nauvi strokovni knig. Kak najvišiša narodna znanstvena ino umetniška ustanova je bila leta 1938 oprejta Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani (ranč tak kak drüge nauve državne inštitucije je nej smejla nositi imena »slovenska«, vej je pa prej v rosagi živo samo eden, »jugoslovanski narod«). Od starejši slovenski kulturni inštitucij so v državno pelanje prejkvzeli gledališči v Ljublja- galo pri tom, ka je kultura gratala farbasta, večféle. Če rejsan so stvaurili nauve centralne kulturne inštitucije, so nej zozidali nauvi zidin za kulturo. Slovenske ustanove so dobile mesto v nekdešnji nemški kulturni zidinaj, kak na priliko bejdvej Narodni gledališči v Ljubljani ino Maribori. Donk pa so se postavlale nauve zidine: Slovenci so bili najbole gizdavi na Univerzitetno biblioteko (gnes Narodna in univerzitetna knjižnica), štera je bila končana Jože Plečnik je najbole eričen slovenski arhitekt - plane je napravo za Narodno in univerzitetno knjižnico tö ni pa Maribori, šterivi so prejk v »Narodni gledališči« imenüvali. Drüge kulturne ustanove, štere so Slovenci dobili med oböma svetovnima bojnama, so zvekšoga stvaurili kak drüštva. Peneze za nji so davali meceni ino lokalni kancelaji. »Narodna galerija« je zberala slovenska molarska dela, muzeji pa so skrb meli na slovensko kulturno erbo. Sploj dosta je znamenüvo začetek »Radiona Ljubljana« leta 1928. Vsikdar več je bilau amaterski kulturni drüštev, štera so lidam po menjši varašaj pa vesnicaj pomagala, ka aj bi leko poglednili igre lokalni gledališki skupin pa pevski ali inštrumentalni zborov. Drüštva so organizerala šaulanje pa so na pausado davala knige. Tau je poma- Porabje, 8. junija 2017 v slejdnji lejtaj pred drügov svetovnov bojnov po planaj eričnoga slovenskoga arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1933 pa so zozidali takzvani »Nebotičnik« (felhőkarcoló) srejdi Ljubljane, šteri je biu tistoga ipa najvišiša zidina na cejlom Balkani. Biu je zozidan iz železobetona in grato prva zidina, štera se ne poderé, gda se zemla trausi. Sprtoleti leta 1941 so kauli Kraljevine Jugoslavije bili rosagi, šteri so podpisali tzv. »trojni pakt«, zatok je gratala jugoslovanska država tö zaveznica Nemškoga rajha. Pred bojnov s Sovjetskov zvezov pa so Nemci steli dosegniti stabilnost na Balkani - 6. aprila 1941 so začnili bombardérati Beograd, tanki pa so pritisnili z več pravcov. -dm- 10 PO SLEDEH VULKANA PRI GRADU NA GORIČKEM Le dobrih deset kilometrov od državne meje med Republiko Slovenijo in Madžarsko, v smeri z Gornjega Senika proti Kuzmi, se nahaja eno izmed najstarešjih naselij v zgornjem Prekmurju »Grad na Goričkem«. Čeprav se naselje od leta 1952 naprej imenuje Grad (prej se je imenovalo Gornja Lendava, madžarsko Felsőlendva), saj se še danes ponaša z največjim grajskim poslopjem na Slovenskem, najdemo v središču kraja še eno zanimivo turistično pridobitev: »Doživljajski park Vulkanija«. Porabski učitelji, učiteljice in vzgojiteljice, skupaj z delavci na Državni slovenski samoupravi, smo si v mesecu decembru to turistično točko tudi ogledali. Nenazadnje od tam prihajam tudi jaz, zato je prav, da tudi bralci časopisa Porabje vedo, da je pri Gradu nekoč bruhal vulkan in se to danes, v obliki moderne tehnologije, lahko tudi podoživi. Verjetno v Porabju ni človeka, ču. Gre za moderno stvabo površja ob okolici največjega ki še ne bi slišal za Grad na pod vaškim pokopališčem, slovenskega gradu. Goričkem, ker je kraj v nepo- ob njej pa stoji še starejša sredni bližini madžasko-slo- hiša, imenovana »Lendarjeva Doživljajski park Vulkanija venske meje, poleg tega pa so usnjarna«, kjer se je nekoč poskuša obiskovalcem izoporabske vasi, vključno s šolo predelovalo »usnje«, danes braževalno-zabavno ponudina Gornjem Seniku, imele z pa je v njej muzej kamnin ti geološko dogajanje Zemlje, Gradom tesne stike ali sode- (tako imenovani »geološki s poudarkom na vulkanih in lovanja. Žal je danes, v tem muzej«). njihovim delovanjem po sveprehitrem tempu življenja, Ideja, da je pri Gradu nastal tu, in posebej na Goričkem. tako, da je teh partnerskih ta doživljajski park, ima Zabavna maskota, ki smo sodelovanj nekoliko manj, pa zgodovinsko zasnovo. Graj- jo že omenjali – krtek Oli – čeprav ni več mejnih preho- sko poslopje in tudi okoliš- nas kot mali znanstevnik s pomočjo moderne tehnologije vodi skozi podzemlje in nas skuša čim bolje poučiti o vulkanih, njihovem delovanju, posledicah in podobno. Odpelje nas celo šest tisoč metrov pod zemljo, vodi skozi žarečo lavino cev, na koncu pa nas s pomočjo 3D vlaka pripelje nazaj na površje. Kot pravi sam: »Vulkastično dožiModerna stavba Vulkanije in geološki muzej - nekoč Lednarjeva usnjarna vetje!«. dov, kjer se je nekoč moralo ki hribi so iz magmatskih, V preddverju parka je tudi čakati na prestop v eno ali vulkanskih kamnin, ki so v majhna trgovinica s spomindrugo državo. A ne glede na preteklosti predstavljale tudi ki, in kot je bilo že prej ometo, verjetno ni treba natanč- odličen gradbeni material njeno, se v neposredni bližini no opisovati poti, da potnik (vulkanske ali magmatske parka nahaja že omenjeni geali turist z Madžarske danda- kamnine nastanejo tako, da ološki muzej. Dodatna turisnašnji ne bi našel do Grada: se tekoča magma na površju tična ponudba v kraju in okopreko Martinja do Kuzme in strdi in nastane nova plast lici pa zajema še vožnjo s turnato čez breg in smo že pri kamnin). Na to geološko do- stičnim vlakcem do kamnoGradu. Prav na cesti Kuzma- gajanje, ki se je pri Gradu na loma in po okoliških hribih, -Grad nas pred spustom v do- Goričkem dogajalo pred več poleg tega pa si obiskovalci lino že pozdravlja rjava tabla milijardami let, opominjata lahko skupaj z Vulkanijo s prisrčno maskoto krtka Oli- tudi dva opuščena kamnolo- ogledajo še grad (obstaja tudi ja in z napisom »Grad – Doži- ma (banji), ki ju najdemo v skupna vstopnica) in Pütavljajski park Vulkanija«. vasi. Torej je pred milijarda- rov mlin na Dolnjih Slavečih. Doživljajski park Vulkanija se mi let pri Gradu res bruhal Seveda pa se pri Gradu najde nahaja v središču vasi Grad, pravi vulkan, ki je bistveno še marsikateri turistični bilevo od dovoza proti osnovni vplival na oblikovanje tega ser: Cerkev Marije Vnebovzešoli v smeri proti pokopališ- dela Goričkega, posebej pa te, Kačova mlaka, Beli križ, grajska grobnica Kripta ... Park »Vulkanija«, ki ga upravlja Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad, vsako dičke, in sicer v treh jezikih: slovensko, nemško in angleško. Seveda vse tri jezike obvlada tudi krtek Oli. Ogledi Tabla ob cesti Kuzma-Grad, ki opozarja na Doživljajski park Vulkanija pri Gradu leto na ploščadi pred parkom priredi več dogodkov, njihova osnovna naloga pa je pro- potekajo vsako polno uro, in sicer od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 (v zimskem Pred vhodom: maskota Vulkanije - krtek Oli mocija doživljajskega parka. Maskota krtka Olija h Gradu vsako leto privablja vse več obiskovalcev: od osnovnošolcev, srednješolcev, družin z otroki pa vse do upokojencev. Skozi doživetja parka nas prijazno vodijo turistične vo- Porabje, 8. junija 2017 času od 10.00 do 16.00). Več informacij pa lahko preberete na spletni strani: vulkanija.si. Dobrodošli h Gradu po sledeh nekoč delujočega vulkana! Besedilo in slike: Nino Gumilar 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 09.06.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Slovenski magazin, 11.50 Ugriznimo znanost: Neizprosna bolezen ALS, oddaja o znanosti, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Reka življenja, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017, 18.10 Pujsa Pepa: Letimo na počitnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Krvavi prestol, japonski film, 1.05 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PETEK, 09.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 9.25 Bleščica, oddaja o modi, 10.10 Na obisku: Slovenska društva na Hrvaškem, 11.00 Dobro jutro, 13.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije: polfinale (M), 20.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu, 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, 22.40 Ukane po kanadsko: Energija, razvedrilna oddaja, 23.10 Polnočni klub: Nad mestom se dani, 0.30 Svetovni popotnik: Mjanmar, 1.30 Derren Brown: Ukane, 2.15 Glasbeni spoti, 3.15 Nogomet kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 10.06.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Dosje: Operacija Mercator - najcenejši sosed, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Ambienti, 15.00 Komarji – najnevarnejša živalska vrsta, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: dr. Renata Salecl, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje ponoči, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Godba na pihala, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Otroci za otroke, dobrodelni koncert Zveze prijateljev mladine Slovenija, 21.35 Revolucionarne zabave naših mladosti, dokumentarni film, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Michael Kohlhaas, francosko-nemški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal SOBOTA, 10.06.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 11.30 Na lepše, 12.10 Presenečenja, 13.15 Gora Fudži, čuješ serenado?, dokumentarni portret, 14.20 Ukane po kanadsko: Energija, razvedrilna oddaja, 14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), 17.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci petkovih tekem, 17.30 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Litva : Slovaška, 22.40 Vse je mogoče, 0.15 Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 1.25 Bleščica, oddaja o modi, 1.50 Glasbeni spoti, 2.50 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, 4.35 Zabavni kanal, 5.40 Glasbeni spoti NEDELJA, 11.06.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Nabriti detektivi: Kraja v bolnišnici, nemška otroška nanizanka, 10.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.55 Nediskretna, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 18.40 Dinotačke: Kar je plesalo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (II.): Na poti uspeha, španska nadaljevanka, 21.30 Intervju, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Ciril Cesar, dokumentarni portret, 23.35 Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal NEDELJA, 11.06.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Reka življenja, 7.15 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.10 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje ponoči, češko-ameriška dokumentarna serija, 8.50 Glasbena matineja 11.00 Žogarija, 11.30 Otroci za otroke, dobrodelni koncert Zveze prijateljev mladine Slovenija, 13.05 Nagelj, japonska nadaljevanka, 14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), 19.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci sobotnih tekem, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Nogometna oddaja: kvalifikacije za SP 2018, 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Islandija : Hrvaška, 22.40 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 23.40 Scott in Bailey (IV.), angleška nadaljevanka, 0.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.40 Glasbeni spoti, 2.40 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 12.06.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 11.00 10 domačih, 11.40 NaGlas!, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum: Filmske nadaljevanke, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O tremi, strahu in krvavi noči Firbcologov, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Aplikacije, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Mulčki: Odejica, risanka, 18.05 Svet živali: Netopir Rajko, risanka, 18.10 Vila Mila: Polovični Rok, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Platforma: Bienale industrijskega oblikovanja, 23.40 Glasbeni večer, 0.20 Profil, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PONEDELJEK, 12.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 9.10 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni film, 10.15 Dobro jutro, 13.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Polnočni klub: Nad mestom se dani, 15.50 Nogomet - vrhunci SP do 20 let, 16.30 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci nedeljskih tekem, 17.00 Hišica v preriji (III.): Male ženske, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, 20.55 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 22.00 Sanje o prihodnosti: Spolnost prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 23.00 25. svetovno prvenstvo v rokometu, 23.55 Nogomet - vrhunci SP do 20 let, 0.25 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 13.06.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Obzorja duha, 11.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 14.40 Village Folk - Ljudje podeželja: Gregorjeve cike, izobraževalno-dokumentarna serija, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko so pingvini uredili vrt, risanka, 18.10 Niko: Strgano jadro, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Iz pozabe (II.), angleška nadaljevanka, 20.55 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci, pogovorna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Po Sloveniji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal TOREK, 13.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 To bo moj poklic: Kamnosek, 9.20 Leteči človek, dokumentarni film, 10.30 Utrinek: Plaktivat, 11.00 Hišica v preriji (III.): Male ženske, ameriška nadaljevanka, 11.45 Halo TV, 12.35 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.40 Slovenski pozdrav, narodnozabavna Porabje, 8. junija 2017 OD 9. JUNIJA DO 15. JUNIJA oddaja, 17.00 Hišica v preriji (III.): Indijanec, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Človek: Dva obraza človeštva, francoska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja, 21.30 2Cellos v puljski Areni, 23.00 Noč živih mrtvecev, ameriški film, 0.40 Glasbeni spoti, 1.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 14.06.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.45 Platforma: Bienale industrijskega oblikovanja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: dr. Anton Velušček, 14.35 Duhovni utrip: Reka življenja, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 Male sive celice: Znane osebnosti, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca: Med grajo in pohvalo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Bu! Te je strah?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Pot v Carigrad, francosko-belgijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Gutenberg – najslavnejši tiskar vseh časov, francoska dokumentarna oddaja, 0.40 Turbulenca: Med grajo in pohvalo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, Po Sloveniji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal SREDA, 14.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Kanape Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.05 To bo moj poklic: Kamnosek, 9.50 10 domačih, 10.35 City folk - Obrazi mest: Praga, 11.00 Hišica v preriji (III.): Indijanec, ameriška nadaljevanka, 11.45 Halo TV, 12.35 Dobro jutro, 15.15 Dober dan, 16.15 Prava ideja, 17.00 Hišica v preriji (III.): Živeti v strahu, , ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, 21.45 Bleščica, oddaja o modi, 22.20 NLP: razkritje, ameriška dokumentarna oddaja, 23.10 Presenečenja, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, 2.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 15.06.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.20 Turbulenca: Med grajo in pohvalo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Zu: Zu dobi boben, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal ČETRTEK, 15.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 To bo moj poklic: Pečar, 9.00 Žogarija, 9.45 Na lepše, 10.30 Kino Fokus, 11.00 Hišica v preriji (III.): Živeti v strahu, ameriška nadaljevanka, 11.45 Dobro jutro, 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, 15.20 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.10 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje ponoči, češko-ameriška dokumentarna serija, 16.50 Hišica v preriji (III.): Živeti v strahu, ameriška nadaljevanka, 17.50 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, 19.30 25. svetovno prvenstvo v rokometu, povzetek, 20.30 Med morjem in gorami, japonska dokumentarna oddaja, 21.30 45 let, angleški film, 23.10 Slovenska jazz scena, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, 3.10 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, 4.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Šestdeset lejt vküper v dobrom pa lagvom VABILO Porabsko kulturno in turistično društvo, Slovenska narodnostna samouprava Andovci, Zveza Slovencev na Madžarskem in Generalni konzulat RS v Monoštru vas vljudno vabijo na PLANINKSI DAN, ki bo v soboto, 17. junija 2017, ob 14. uri pri Porabski domačiji v Andovcih. Program: • Pozdravni nagovori • Ogled replike Aljaževega stolpa – Planinski muzej Slovenije • Ogled fotorazstave z naslovom Življenje pod Triglavom – Planinska zveza Slovenije • Ustanovitev porabske planinske sekcije Karoly Holec pa Šarolta Škerlak sta se zdala majuša 1957. leta v Števanovcaj, živala sta v Andovcaj, gde sta gorazranila 8 mlajšov. Gnesden mata 12 vnukov pa vnukic pa 2 pravnukic. Pred kratkim ji je ob 60. oblejtnici poroke pozdravila njina velka držina. V imeni naši novin njim mi tö želejmo dosta zdravja, veselja pa zadovoljstva. Tekmovanje prostovoljnih gasilcev na Dolnjem Seniku 27. maja se je na nogometnem igrišču na Dolnjem Seniku pomerilo osem prostovoljnih gasilskih društev. V sestavljanju male motorne brizgalne so zmagali dolnjeseniški gasilci. Gasil- • Namestitev table „Monošter” na Mali Triglav v izvedbi Društva porabskih slovenskih upokojencev • V kulturnem programu sodelujejo Ljudski godci in pevci Gorički lajkoši sko društvo iz vasi Egyházasrádóc se je veselilo dveh zmag, tako njihona ženska kot tudi mladinska ekipa je zasedla prvo mesto TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB v sestavljanju male motorne brizgalne. V štafetnem teku 7x 55 m so zmagali člani prostovoljnega gasilskega društva iz Petrovega sela (Szentpéterfa), ki je letos praznovalo 120. obletnico ustanovitve. Po tekmovanju so domačini pogostili vse ekipe s fižolovim golažem. L.R. Horváth