GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • L JU BLJ A N A -BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE ® SlSKA # VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 31. JANUARJA 1969
LETO XVI., ST. 2
MESTNI SVET
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64 in 36/65), drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Urad. list SRS, št 16/67), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 1. in 2. Člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o Urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67), je mestni svet na 22. redni seji dne 29. januarja 1969 sprejel
ODLOK
6 sprejetja zazidalnega načrt* za območje zazidalnega otoka SS10 —
Draveljska gmajna
1.	člen
S tem odlokom sc sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna, ki ga je pod šifro projekta 1026/68 v novembru 1968 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in ki obsega Programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri Upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za Urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem mestnega sveta Ljubljana, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Upravi za izmero tn kataster pri mestnem svetu Ljubljana.
• 3. člen
Manjše odmike od sprejetega za-Zldalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju odbor za Urbanizem pri mestnem svetu Ljub-ijana.
4. člen
Lokacijska dovoljenja za objekte, razen za komunalne naprave, se sunejo na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt SS 10 — Draveljska Kunajna, Izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem plani-runju ni predmet javne razgrnitve, i i Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda odbor urbanizem prt mestnem svetu
Ljubljana.
5.	člen
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitov za značilne (tipske) in pomembnejše objekte pridobiti potrdilo o tem, da je investicijsko tehnična dokumentacija v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi: Potrdilo izda za urbanizem pristojni organ občinske skupščine Ljubljana Šiška na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem občinske skupščine Ljubljana Šiška.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Sfevilka: 010-03/69.
Datum: 29. januarja 1969.
Predsednik mestnega sveta Ljubljana:
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih ki so razdeljena na občine (Ur. list 'SRS, Št. 11/64 in 36/65), drugega odstavka 5. člena in prevega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67), 27 in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67), je mestni svet na 22. redni seji dne 29. januarja 1969 sprejel
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načHa za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS9 — Koseze, ki ga je pod številko naloge Ul — J82/68 v, Ij°' vembru 1968 izdelal Urbanistični inštitut SRS iz Ljubljane. Predel tega območja, ki ga omejujejo na novo regulirani jarek, Podutiška cesta in stadion TVD Partizan Zgornja Šiška, se ureja po zazidalni zasnovi, ki jo je pod številko projekta 171 v novembru 1968 Izdelalo Podjetje za projektiranje »Progres« Iz Ljubljane.
■Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. Člena zakona o urbanističnem planiranju odbor za urbanizem pri mestnem svetu Ljubljana.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška,eki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem mestnega sveta Ljubljana, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Upravi za izmero in kataster pri mestnem svetu Ljubljana.
>	4. člen
Lokacijska dovoljenja za objekte, razen za komunalne naprave, se smejo na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt SS9 — Koseze, izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove* ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti dokumentacije z zazidalno zasnovo izda odbor za urbanizem pri'mestnem svetu Ljubljana.
5.	člen
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor za značilno (tipske) in pomembnejše objekte pridobiti potrdilo "o tem, da je investi-eijsko-tebnična dokumentacija v skladu z zazidalnim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojni organ občinske skupščine Ljubljana Šiška na predlog posebne strokovne komisije, ki jo imenuje svet za urbanizem občinske skupščine Ljubljana Šiška.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 010-02/69
Datum: 29. januarja 1969
Predsednik mestnega sveta Ljubljana:
Miha Košak, dipl. ing.. L r.
'fi£i ,
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64 iff 36,-65), 1. alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/f ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je mestni svet na 22. redni seji dne 29. januarja 1969 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka"-^ določitvi
območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti — za del območja zazidalnega otoka SMS — Vižmarje
1.	člen
V 1. členu odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67), se pri območju Zazidalnega otoka SM 2 — Vižmarje izloči območje s pare. št. 1598, 1599, 1600, 1602, 1603 in 1604 k. o. Vižmarje.
2.	člen
Za izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ne izdela zazidalni načrt, zato se ustrezno korigira tudi grafični prikaz območij iz 2. člena citiranega odloka.
3. člen
Izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ureja na podlagi lokacij-sko-tehnične dokumentacije, ki jo je pod št. LD 3347/68 v novembru 1968 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in ki v detajlu grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega ogloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih slui Ljubljana.	#
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 010-04/69
Datum: 29. januarja 1969
Predsednik mestnega sveta Ljubljana:
Miha Košak. dipl. Ing., 1. r.
■Ws?

,vf
l	6
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64 in 36/65), 16 člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet Ljubljana na 22. redni seji dne 29. januarja 1969 sprejel
-	Z
ODLOK
o	spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi pareeia-cije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka SM 2 — Vižmarje
1.	člen
V 1. členu odloka o’ splošni prepovedi graditve ter prepovedi par-
celacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67), se pri območju zazidalnega otoka SM 2 — Vižmarje izloči območje s pare. št. 1598, 1590, 1600, 1601, 1602, 1603 in 1604 k. o. Vižmarje.
2.	člen
Grafični prikaz iz 4. člena citiranega odloka se ustrezno popravi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan ? po objavi v Glasniku.
Številka: 010-05/69
Datum: 29. januarja 1969
Predsednik mestnega sveta Ljubljana:
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
I
i
i
1
1
i
I
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
*	9
Na podlagi 5. in 45. člena o upravnih taksah (Ur. 1. SFRJ, št. 14/65, 51/68), v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 31-64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68) in 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljub-ljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1969 sprejela
ODLOK
o upravnih taksah
1.	člen
V občini Ljubljana-Center se uvajajo upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, ki so določeni v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Kot organi po tem odloku so mišljeni:
1.	upravni organi skupščine občine Ljubi jana-Bežigrad;
2.	delovne in druge organizacije, kadar v "okviru pravnihpooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete (v nadaljnjem besedilu spise in dejanja) ter višino taks določa taksna tarifa.
4.	člen
Nobena taksa se ne sme pobrati, če ni v taksni tarifi predpisana; prav tako se ne sme pobrati večja ali manjša taksa kot Je predpisana.
5.	člen
Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o upravnih taksah.
6.	člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu pooblaščeni prodajalci) svet za finance in družbeni plan.
Za prodajo taksnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripade provizija v višini 5 odstotkov od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic.
Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago cel delovni čas delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah (Glasnik, št. 12/68).
8.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 423-39/69-1 Datum: 30. 1. 1969
Predsednik občinske skupščine
Ljubljana-Bežigrad
Karel Kušar, 1. r.
TAKSNA TARIFA takse za delo upravnih organov v občini Ljubljana-Bežigrad
1.	Vloge
Tar. št. 1
Za zahteve, prošnje, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, če ni v tej tdrifi predpisana kakšna druga taksa — 2 din.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo organa iz 2. čl. tega odloka — 5 din.
II.	Odločbe
Tar. št. 3
Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa — 5 din.
Opomba:
1.	če se izda ena odločba na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tar. št. tolikokrat, kolikor je oseb. katerim se odločba vroči;
2.	za odločbe o pritožbah se ne plača taksa.
Tar. št. 4
Za odločbe, s katero se dovoljuje sprejem v jugoslovansko državljanstvo ali odpust iz jugoslovanskega državljanstva — 50 din
Opomba:
Ce gre pri sprejemu v jugoslovansko državljanstvo ali pri odpustu iz jugoslovanskega državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člane ena sama taksa.
Tar. št. 5
Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino — 70 din.
Opomba:
Za diplomatske in službene potne liste se ne plača taksa.
Taksa po tej tar. št. znaša 15 din, če se potna listina izdaja ali njena veljavnost podaljšuje jugoslovanskemu državljanu, ki s posredovanjem jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje odhaja v tujino, da bi se tam za-zaposlil ali je s posredovanjem takega zavoda že zaposlen v tujini.
Tar. št. 6
Za vizum na potni listini in za dovoljenja, našteta v tej tarif, št.:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	vizum za eno potovanje — 20 din;
b)	vizum za več potovanj — 50 dinarjev;
c)	vizum za kolektivni potni list — 50 din.
2.	za tuje državljane:
a)	vizum na potne listine za eno potovanje (vstopni, vstopno-od-hodni, odhodno-vstopni, tranzitni in drugi vizumi na osebni potni listini) in vizumi na družinski potni listini — 12,50 din.
b)	vizum na potni listini za več potovanj ali za dvojni tranzit — 25 dinarjev;
c)	vizum na kolektivni potni listini (vstopni, vstopno-odhodni, tranzitni, dvojni tranzitni in drugi vizumi) — 37,50 din.
3.	dovoljenje za začasno bivanje v Jugoslaviji — 15 din.
Opomba:
1	za otroke do 15 let, ki imajo posebno potno listino, se ne plača taksa za vizum;
2.	za vsak novi vizum se plača ustrezna taksa po tej tar. št.
3.	takse za novi vizum in za dovoljenje po 3. toč. te tar. št. ne plačajo tuji državljani, ki se kot jugoslovanski štipendisti v Jugoslaviji šolajo ali izpopolnjujejo, kot tudi ne državljani tistih držav, s katerimi je Jugoslavija sklenila pogodbo o odpravi vizumov ali taks na vizume.
4.	vizum, ki ni oproščen takse po tar. št., sc sme dati brezplačno le v izjemnem primeru, na podlagi odločbe organa, ki je pristojen dati vizum.
5.	za vizum izdan jug. državljanu, ki s posredovanjem jug. zavoda za zaposlovanje odhaja v tujino, da bi se tam zaposlil ali je s posredova-
njem takega zavoda že v tujini, znaša taksa iz toč. 1 pod b) — 10 din.
Tar. št. 7
i
Za orožni list — 100 din.
Opomba:
1.	za dovoljenje samo za posest orožja se ne plača taksa po tej tar. j št., temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
2.	Takse po tej tar. št. ne plačajo vojaške osebe, uslužbenci organov za notranje zadeve in ne drugi, ki | imajo in nosijo orožje po predpisih ‘ svoje službe,
3.	Določba druge točke te opombe ne velja za orožni ilst, ki se izda za lovsko orožje.
4.	Taksa po tej tar. št. se ne plača za orožje, ki ga imajo strelske organizacije in je namenjen za strelske vaje in tekmovanja na strelišču.
Tar. št. 8
Za akt, s katerim se pridobi pra- i vica opravljati gospodarsko dejavnost:
1.	Za trgovsko podjetje na debelo, blagovnico, komisijsko podjetje, gospodarsko organizacijo, ki opravlja trgovske storitve (agencije, posredniška podjetja in posredniške pisarne, podjetja za kontrolo kakovosti in količine blaga), zunanjetrgovinsko
podjetje, hotel z več kot 100 ležišči, bar ali industrijsko podjetje — 2000 din.
2.	Za trgovsko podjetje na drob- j no, trgovino z rednim obračunom ali komisijsko trgovino; obratno ali poslovne enote gospodarske organizacije, omenjene v 1. točki tar. št.; za hotel do vštetih 100 ležišč, gostilno, okrepčevalnico, krčmo ali kakšno drugo samostojno gostišče, ki ni omenjeno v 1. toč. te tar. št.; za potniško, rečno ali pomorsko agencijo", za turistično podjetje ali turistični urad, ki dela kot gospodarska organizacija; za gospodarsko organizacijo, ki sc ukvarja s prevozom potnikov ali blaga kot glavno dejavnostjo; za časopisno, tiskarsko ali založ- | niško podjetje; za podjetje, ki opravlja gradbeno dejavnost, ali za projektivno organizacijo — 800 din.
3.	za drugo gospodarsko ali poklicno dejavnost — 100 din.
Opomba:
Za akt, s katerim sc pridobi pravica izvrševanja obrti po vaseh ah brez stalnega poslovnega mesta plača polovica takse iz toč. 3 te tar-številke.
Tar. št. 9
Za odločbo, s katero se dovoljuje L vpis poslovnih objektov notranje plovbe v register oziroma evidenco:
1.	Za čolne — 10 din
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za plovne objekte, ki so namenjeni izključno le za civilno zaščito in gasilsko službo.
Tar. št. 10
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje, za izdajo ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozita ali za avtomobilski priklopnik —
10 din.
Opomba:
Za dvojnik vozniškega ali prometnega dovoljenja se plača taksa P° tej tar. št.
III.	Potrdila
Tar. št. 11
Za potrdila, ki jih izdajajo orga-M, če ni drugače predpisano — 3 din.
Tar. št. 12
Za dvojnik listine o končani šoli Pii strokovni kvalifikaciji — 5 din.
Tar. št. 13
Za potrdila in spričevala, s katerimi sc dokazuje poreklo, ali vrednost, količina in kakovost ali zdravstvena neoporečnost blaga —- 10 din.
Opomba:
Ta taksa se ne plačuje za tuje l Poštno deklaracije ki spremljajo spremni list.
IV,	Overitve, prepisi in prevodi Tar. št. 14
Za overitev podpisa, rokopisa in Prepisa:
1.	' Za overitev vsakega podpisa —
I din.
2.	za overitev avtentičnosti rokopisa ali za overitev predpisa od vsake ftoljJdlk izvirniKa -^5 dih.'1 ••
Opomba:
1.	S polpolo je mišljen list papirja ‘ strani, normalne pisarniške velikosti ali manjše.
, 2. Ce je rokopis oziroma prepis, ki naj se overi, pisan v tujem jeziku s® plača dvojna taksa iz toč. 2 ter mr. štev.
Tar. št. 15
Za overitev prevoda se plača 50 ^stoikov takse iz tar. št. 21 te taks-he tarife.
Opomba:
Ce organ besedilo tudi prevede in "Veri prevod, se plača poleg takse po ei tarif, št. tudi taksa po tar. št. 21 m taksne tarife.
Tar. št. 16
Za overitev vseh poslovnih knjig 6 Plača od vsakega Usta — 0,08 din. Opomba:
1- Z listom je mišljen en list (dve ,'rani) knjige, ne glede na njeno ve-‘kost in ne glede na to, ali so listi pt>Vegnni ali ne.
. 2. Taksa iz te tar. št. se plača tudi .m overitev kartoteke, ki nadomestu-,c Poslovne knjige.
Tar. št. 17
2a overitev načrta —• 20 din. Opomba:
h Zn overitev koplje katastrskega »kerta se ne plača taksa po tej tar. t^’. temveč po tar. št. 27 te taksne
Tar. št. 19
Za overitev pogodbe, katere vrednost znaša:
1.	do 500 dinarjev — 4 din.
2.	nad 500 dinarjev do 2000 dinarjev — 10 din.	„ ,.
3.	nad 2000 dinarjev do 10.000 dinarjev — 20 din. t
4.	nad 10.000 dinarjev — 60 din. Ce vrednosti pogodbe ni mogoče
oceniti — 6 din.
Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača 50 odstotkov takse iz prvega odstavka oz. iz diu eega odstavka te tar. št.
Za overitev pooblastila — 4 di .
Opomba:	,,
1 Da gre za overitev pogodbe se oteje tudi, če se overijo samo pod-
PiSi2PVsLkaesphrJmemba vsebine pogodbe se šteje v taksnem pogledu za
novo pogodbo.	.
3.	Taksa po prvem odstavku te tar št. se plača od vrednosti, lu je navedena v pogodbi.
4.	Ce je vrednost pogodbe ocen-ljiva, pa ni navedena, se plača za overitev pogodbe dvojna taksa iz drugega odstavka te tar. št.
Tar. št. 18
Za overitev heliografske koplje J?£ria (risbe) se plača od celega ali žetega kvadratnega metra — S din.
Tar. št. 20
Za prepise uradnih aktov_ ali listin, ki se prepišejo pri državnem-
uradu:	, ,
1.	če jih prepišejo prizadete osebe, od polpole izvirnika — 1 dinar.
2.	če jih prepiše organ, od polpole izvirnika — 4 din.
3.	če prepiše organ akte ali listine v tujem jeziku, od polpole izvirnika — 6 din.
Opomba:	,	,
Velja določba toč. 1 opombe k tar. št. 14.
Tar. št. 21
Za prevode z enega jezika na drugega:
1.	če besedilo izvirnika ne presega 100 besed — 5 din.
2.	če obsega besedilo izvirnika več kot 100 besed, od vsake cele ali začete polpole prevoda — 15 din.
Opomba:
Velja določba toč. 1 opombe k tar. št. 14.
V. Katastrske takse
Tar. št. 22
Ža spremembo vseh sprememb v andministrativnih delih katastrskega oper&ta, ne glede na to, kako so nastale, se plača taksa v gotovini in znaša:
1.	za izvedbo sprememb na naslovni strani obstoječega ali novega posestnega lista ter za prenos celih parcel iz enega posestnega Usta v drugega, od vsakega novega posestnika oz. od vsake parcele — 3 din.
2.	za izvedbo sprememb kulture, objekta, površine in delitev parcel, od vsake parcele oziroma od vsake parcele novega stanovanja po — 6 din.
Opomba:
1.	Takso po toč. 1 te tar. št. plača vsak novi posestnik, ki se vpiše v kat. operat, kot tudi vsak posestnik, kateremu se spreminja idealni solastniški del, oziroma posestnik, v čigar posestni list se prenašajo parcele.
2.	Takso lz toč. 2 te tar. št. plačajo posestniki, katerim se v posestnih listih Izvedejo spremembe.
3.	Ce pretrpi ista parcela dve ali več sprememb, omenjenih v toč. 1 in 2 te tar. št., in se te spremembe hkrati izvedejo v katastrskem opera-tu, se plača za izvedbo sprememb v administrativnih delih katastrskega
operata ena sama taksa, to je taksa iz toč. 2 te tar. št.
4.	Taksa po tej tar. št. se obračuna po izvedbi sprememb v katastrskem operattr, pobere pa jo ‘občinski upravni organ za finance po seznamu, ki ga sestavi katastrski urad.
Tar. št. 23
Za snemanje in vrisovanje sprememb v načrtih in za izračunavanje površin parcel, ki se opravijo na prijavo stranke, za vsako porabljeno delovno uro:
—	na terenu — 25 din,
—	v pisarni — 18 din.
Opomba:
1.	Velja toč. 4 opombe k tar. št.
22.
2.	Takso po tej tar. št. plača vsak udeleženec delitve v sorazmerju s površino svojega dela po novem č|tanju.
Tar. št. 24
1.	Za ročno kopiranje katastrskih načrtov se plača taksa po številu točk in znaša:
1.	do 10 točk — 10 din.
2.	za vsako nadaljno točko na 10 točk — 0,6 din.
3.	za vpis osebnih podatkov in drugih podatkov od toč. Še — 0,6 din.
2.	Za ročno kopiranje načrtov večjih objektov in parcel, pri katerih ni mogoče obračunati takso po številu točk, znaša taksa za vsako porabljeno delovno uro — 15 din.
3.	Če se kopija načrta, izdelana po 1. ali 2. toč. te tar. št., dalje razmnožuje po heliografski poti, se plača za vsak tako razmnožen izvod poleg stroškov za razmnoževanje še taksa — 4 din.
4.	Za prepise posestnih listov in
drugih delov katastrskega operata ali izpiske iz njih se plača:	:
1.	do 10 postavk — '3 din,
2.	za vsako nadaljno postavko
nad 10 postavk— 0,2 dih'. '	"	' 1
5.	Za prepise defhV1 katastrskega operata, ki ne spadajo v administrativne dele operata, se plača od pole izvirnika katastrskega obrazca — 3 din. •
Opomba:
1 S številom točk je mišljen seštevek števila hektarov, števila parcel in števila objektov. •
2.	Površina, manjša kot 1 hektar, se šteje za cel hektar.
3.	Taksa po toč. 1 pod 1 te tar. št. se računa za vsako katastrsko občino posebej.
4.	Taksa po toč. 4 te tar, "se plačuje za potrdila, ki jih izdajajo katastrski uradi, ce se v potrdilu ria-vajajo podrobni podatki o posameznih parcelah.
5.	S postavko Iz toč. 4 te tar.,št. je mišljena vsaka predpisana vodoravna rubrika iz kateregakoli dela katastrskega operata.
Tar. št. 25
1.	Za prepisovanje in kopiranje podatkov iz terenskih elaboratov (meritvenih elaboratov) se plača:
1.	za prepise zapisnikov o merjenju in snemanju od strani izvirnika po — 6 din.
2.	za kopiranje detajlnih skic. manualov in fotografijskih skic ali za dopolnitev kopij načrtov s podatki snemanja od kvadratnega decimetra površine izvirne risbe po — 10 din.
3.	za koordinate ali odmeritve:
a)	trigonometričnih točk ter višine ali označbe položaja repevja — za vsako točko ali reper po — 10 din.
b)	poligonskih ali malih točk — za vsako točko po — 3 ctim.
2.	Za uporabo izvirnikov ali matric načrtov, fotografskih načrtov in kart za razmnožitev — za vsak list, ne glede na vrste in merilo, po —
50 din.
3.	Ža izdajo reproduciranega načrta ali karte — po listu, ne glede na vrsto in merilo:
a)	za prvi izvod — 50 din,
b)	za vsak nadaljnji izvod po
— 10 din.
4.	Za uporabo negativnega ali dispozitivnega (filma ali plošče) ne glede na merilo za vsak negativ oz. dispozitiv po — 5 din.
5.	Za kopiranje ali prepisovanje podatkov, ki niso zajeti v tar. št. 24 in 25 se plača za vsako porabljeno delovno uro taksa — 15 din.
Opomba:
1.	Če se prepisuje (-jo) zapisniki
0	merjenjih ali računanjih ali drugih pregledih, , ki vsebujejo koordinate ali‘položajne opise točk, se plača poleg takse po toč. 1. 1. tudi taksa po toč. 1. 3. te tar. št., za koordinate ali položajne opise točk.
2.	Za dela iz 2. točke te tar. št. se zaračunavajo poleg takse za uporabo izvirnika tudi stroški za izdelavo in material.
3.	Takso za poznejšo uporabo izvirnika pq toč. X in 4. te tar. št., ne plača investitor del, na katere se izvirniki nanašajo. Investitor del tudi ne plača takse po toč. 1 te tar. št. kadar opravi poznejše prepise in kopije podatkov njegova strokovna oseba.
Tar. št. 26
Če napravi kopijo ali prepise Iz tar. št. 24 in 25 te taksne tarife delovna ali druga organizacija po svojem strokovnjaku ali jih napravi p»-' oblaščeni geodetski strokovnjak in je njihov namen vzdrževanje zem-; lj iškega katastra, se plača polovica ustrezne takse, ki je predpisana v teh tar. št.
Tar. št. 27
1.	Za overitev kopije načrta v velikosti polpole (format 22 X 35 cm)
— 5 din.
Za overitev kopije načrta, ki je večja od ene polpole, se plača poleg osnovne takse za polpolo še toliko- • krat po 2 dinarja, za kolikor polpol1 je kopija večja od ene polpole.
2.	Za overitev prepisa ali izpiska iz katastrskega operata ali terenskega elaborata se plača taksa po številu pol obrazca, ki je bil uporab-1
1	jen za prepis, in znaša:
1.	za prvo polo (katastrski1
Obrazec) — 2 din,
2.	za vsako nadaljno polo ^ 1
1 dinar.
3.	Za potrditev načrtov, ki jih Izdela delovna ali druga organizacija s pooblastilom za geodetska dela ali jih izdela pooblaščeni geodetski strokovnjak, se plača taksa po toč. 1 te tar. št.
Opomba:
1. Za overitev načrta po tej tar. št. se ne plača taksa po tar. št. 17 te taksne tarife.
X. Začeta polpola kopije načrta oz. začeta pola (katastrski obrazec) sa , računa kot cela.
VI. Gradbene takse Tar. št. 28
Za akt, s katerim se dovoljuje lokacija gradbenega objekta — 30 din.
Tar. št. 29
Za izdajo protokola o regulaciji ali gradbeni črti:
1.	za eno ulico — 60 din.
2.	za Več ulic — 100 din.

oi.asNII
Opomba:
Za obnovo regulacijskih količkov se plača 70 odstotkov ustrezne takse po tej tar. št.
Tar. št. 30
Za akt, s katerim se dovoljuje zidanje gradbenega objekta, na katerega se ne plača taksa po tar. št. 32 te taksne tarife:
1.	za manjše kmetijske objekte — 10 din.
2	za druge gradbene objekte — 60 din.
Opomba:
Za akt, s katerim se dovoljuje rekonstrukcija, razširitev, dozidava ali popravilo zgradbe, se plača polovica ustrezne takse po tej tar. št.
Tar. št. 31
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil:
1.	za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjarne, žage, druge mline):
a)	do 500 KS — 40 din,
b)	nad 500 do 1000 KS — 200 din,
c)	nad 1000 KS — 1000 din.
2.	Za naprave za vodovode, namakanje in melioracije ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi — 20 din,
b)	z zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov v sekundi — 100 din,
c)	z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi — 500 din.
3.	Za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijami se plača taksa iz toč. 1 oz. toč. 2 te tar. št., povečana za 50 odstotkov,
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tar. št. 32 te taksne tarife.
Tar. št. 32
Za dovoljenje za graditev, ki se izdaja po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov, se plača taksa po vrednosti:
1.	če znaša vrednost objekta 5,000.000 din — 0,1 promila,
2.	če znaša vrednost nad 5 milijonov do 10 milijonov — 500 din in 0,075 prornil od vrednosti nad 5 milijonov.
3.	če znaša vrednost nad 10 do 20 milijonov in 0,03 prornil — 870 din od vrednosti nad 10 milijonov.
4.	če znaša vrednost nad 20 do 40 milijonov — 1370 din in 0,03 promile od vrednosti nad 20 milijonov.
5.	če skupna vrednost presega 40 milijonov — 2500 din.
Tar. št. 33
Za pregled kraja, kjer naj se postavi zgradba ali naprava, če znaša predračunska vrednost:
1.	do 20.000 dinarjev — 20 din,
2.	nad 20.000 dinarjev — 100 din.
Tar. št. 34
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba:
1.	do 10 prostorov — 30 din,
2.	nad 10 prostorov — 100 din.
Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,5 promila od obračunske vrednosti objekta.
Opomba:
1.	Taksa po drugem odstavku te tar. št. ne sme presegati 1000 dinarjev.
2.	Taksa po drugem odstavku te tar. št. se ne nanaša na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo začeti z obratovanjem, predpisana posebna taksa v tar. št. 35 te taksne tarife.
Tar. št. 35
1.	Za tehnični pregled strojnih, električnih, elektrostrojnih, plinskih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se plača taksa od delovne ure po — 10 din.
2.	Za tehnični pregled motornih vozil — 20 din.
Opomba:
Taksa po toč. 1 te tar. št. se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega uslužbenca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
Vil. Razno
Tar. št. 36
Za hrambo (depoizt) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom se plača n« leto od vsakih začetih 1 din vrednosti — 0,005 din.
Opomba:
1.	Ce vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo.
2.	Taksa iz te tar. št. se plača za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne. Začeto leto se šteje za celo.
3.	Ce se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depozitorja k drugemu, se plača za prenos enoletna taksa.
4.	Ta taksa se ne plača za depozite, položene na zahtevo državnega organa oz. po uradni dolžnosti, če se depozit pravočasno dvigne.
Tar. št. 37
Za opomin na plačilo dolžne takse — 5 din.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
10
Na podlagi 80. in 87. Člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/67, 5/68, 40/68) in 110. člena statuta občine je Skupščina občine Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1969 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1969 v občini Ljubljana-Center
. I.
Ugotavlja se letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega sc bo določala pavšalna in dejanska osnova z» odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, in sicer:
Dejavnost
1.	Predelovanje nekovin
2.	Predelovanje kovin:
a) kotlarstvo, kovinsko strugarstvo, kovinsko pa-
Letni kosmati osebi/ dohodek delavcev v drt Povprečni Najviši1 18.000	22.400
sarstvo, strojno ključavničarstvo, avtomehanika, kovinostiskarstvo	20.700	26.910
b) galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika za pisalne stroje, livarstvo in kovinska galanterija	21.600	28.080
c) ostale kovinske dejavnosti	16.200	21.060
3. Elektro stroka	21.600	28.080
4. Kemična stroka	18.800	.	24.570
5. Predelovanje lesa: a) mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in dekoraterstvo	19.800	25.740
b) ostale dejavnosti	15.300	19.890
6. Papirna stroka	18.800	24.57°
7. Tekstilna stroka	15.300	19.89°
8. Usnjarska stroka	16.200	21.060
9. Izdelovanje gumijastih izdelkov	15.300	19.890
10. Izdelovanje živil	15.300	19.890
11. Tiskarne in knjigovezništvo	18.800	24.570
12. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) filigranstvo, umetno kovaštvo, graverstvo, pe-čatarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov	21.600	28.080
b) zlatarstvo	18.800	24.570
c) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol	22.500	29.250
d) ostale dejavnosti	15.300	19.830
13. Stavbna obrtna dejavnost	17.100	22.230
14. Osebne obrtne in druge storitve: a) moško frizerstvo	15.300	19.890
b) žensko frizerstvo	18.000	22.400
c) kozmetika obraza in telesa, aranžerstvo	21.600	28.080
d) optika	21.600	28.080
e) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov	18.800	24.570
f) ostale osebne storitve	15.300	19.890
15. Gostinstvo	18.800	24.570
16. Avtoprevozništvo	22.500	29.250
17. Avtotaksiji	15.300	19.890
II.
Letni kosmati osebni dohodek delavca ali uslužbenca, na podlag katerega se bo določala Osnova za prispevek od intelektualnih storitev-ZHtlštl *
Letni kosmati osebo'
Intelektualne 'storitve	dohodek delavčev v di° j
1.	Odvetniki, zdravniki, dentisti	33.000
2.	Ostali poklici	21.600
III.
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku, up0’ rablja pa se od 1. januarja 1969.
Številka: 113-01/69 Datum: 30. januarja 1969
Predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center Andrej Lcvičnik, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
»Komisija za volitve, imenovafdjj in kadrovska vprašanja se poobla5^ za opravljanje zadev iz pristojno6 občinske skupščine po 2. in 6. čle° uredbe o minimalni strokovni obrazbi delavcev v upravnih organi davčne službe (Uradni list SRS, 6 36/68)-«.
3.	člen
11
Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. januarja 1969 sprejela
Doda se nov 3. člen, ki se glasi: »Svet za splošne zadeve se Pj, oblasti za opravljanje zadev iz P v stojnosti občinske skupščine po ^ 18., 31., 35., 43., 72., 76.
Temeljnega zakona o delo upravnih organov SFRJ, št. 46/64, 57/65, 1/67).«
in 78. čiv-'
sredstvih ^ /T rti *'
ODLOK
o dopolnitvi in spremembi odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v pristojnost ustreznih svetov
1.	člen
V naslovu odloka se dodasta besedi: »in komisij«.
2.	člen
Drugi člen odloka sc spremeni in se glasi:
4.	člen
Doda se nov 4. člen, ki se »Sveti, pristojni za posnme^L: področja, se pooblastijo za opra'%< nje zadev iz pristojnosti občin6> skupščine po 117. in 118. členu meljnega zakona o financiran^, družbeno političnih skupnosti list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 5*/„ in 30/60) ter po 115., 116. in 117. Cl° Zakona o financiranju družbeno V
litičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, 36/64, 10/65, 43/67)«.
5.	člen
Dosedanji 3. člen postane 5. člen.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 020-8/64-1 Datum: 23. 1. 1969
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček, 1. r.
12
Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. januarja sprejela
ODLOK
o organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana-Moste-Poljc
1.	člen '	»
Za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občine ter strokovnih in drugih zadev, ki imajo pomen za občino, ima skupščina občine Ljubljana Moste-Polje:
a)	tajnika skupščine,
b)	upravne organe:
1.	oddelek za družbene službe in splošne zadeve,
2.	oddelek za gospodarstvo,
3.	oddelek za komunalne in gradbene zadeve,
4.	davčno upravo.
2.	člen
Tajnik skupščine je tajnik skupščine in predstojnik občinske uprave kot celote.
Kot tajnik skupščine:
—	pomaga predsedniku pri pripravljanju sej skupščine, organizira delo v zvezi s pripravljanjem osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine, pripravo predlogov, analiz, poročil in drugega gradiva za skupščino in njene organe; sodeluje pri pripravljanju sej skupščine in njenih zborov, daje pravna mnenja o zakonitosti osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine in njenih organov.
Kot predstojnik uprave:
—	organizira in usklajuje delo upravnih organov in skrbi, da se ti ravnajo po zakonitih predpisih, sklepih in smernicah skupščine in njenih organov;
—	skrbi fca smotrno, pravočasno, zakonito in učinkovito poslovanje občinske uprave;
—	skrbi za izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog s področja organizacijskih in kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter delovne organizacije v mejah Pravic in dolžnosti občine;
—	skrbi za izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog s področja splošnih financ, proračuna in skladov;
—	opravlja vse druge zadeve in naloge, ki spadajo v njegovo pristojnost po predpisih in sklepih skupščine in njenih organov.
3.	člen
Upravni organi opravljajo vse Upravne, strokovne in druge naloge iz pristojnosti občine po posameznih Področjih uprave, razen nalog, ki so Prenesene v pristojnost drugih organov.
4.	člen
Oddelek za družbene službe in splošne zadeve:
—	opravlja vse tiste upravne, strokovne in druge naloge s področja zdravstva in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, varstva borcev in invalidov NOV, dela in delovnih razmerij, premoženjsko pravnih zadev in splošnih zadev, za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine;
—	izvršuje vsa strokovna in ad-ministrativno-tehnična opravila, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje vseh upravnih organov.
5.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	opravlja vse tiste upravne, strokovne in druge naloge s področja industrije, kmetijstva in gozdarstva, obrti, trgovine, gpstinstva in turizma, za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistična poročila za potrebe upravnih organov skupščine in njenih organov ter druge organe in organizacije in skrbi za statistično dokumentacijo.
6.	člen
Oddelek za komunalne in gradbene zadeve:
—	opravlja vse tiste upravne, strokovne in druge naloge s področja komunale, urbanizma, gradbeništva, stanovanjskega gospodarstva in stanovanjskih razmerij, za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine.
7.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja vse tiste upravne, strokovne, inšpekcijske in druge naloge s področja'Odmere, kontrole In izterjave prispevkov, davkov, taks in drugih družbenih obveznosti občanov, ki so finančne narave, za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine.
8.	člen
Poleg nalog, navedenih v 4. 5., 6. in 7. členu tega odloka vsi upravni organi:
—	proučujejo stanje in spremljajo razvoj na področjih iz svoje pristojnosti, pripravljajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo za skupščino in njene organe ter izvršujejo njihove sklepe in smernice;
—	opravljajo še druge naloge, ki so jim naložene s programom dela oziroma sklepi skupščine in njenih organov.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji uprave skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Glas-nik, št. 7/68).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 021-2/69-1
Datum: 23. 1. 1969
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček, 1. r.
13
Na podlagi 26. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS,
št. 11/63) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. januarja 1969 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije za volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje
I.
Ža volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje se imenuje občinska volilna komisija, ki jo sestavljajo:
predsednik — Božidar VERBIČ, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani namestnik — Marjan KOS, sodnik Občinskega sodišča I. v Ljubljani član — Miran HERIC, dipl. pravnik, Kolinska tovarna hranil
namestnik — Janez STANOVNIK, dipl. pravnik, Agrokombinat-Emona tajnik — Mara FABJANČIČ, dipl. pravnik v upravi skupščine občine
namestnik — Majda STUPICA, strokovna sodelavka v upravi skupščine občine.
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku.
Številka: 021-1/69-1 Datum: 23. januarja 1969
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
14
Na podlagi 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. list SFRJ, št. 14/65, 51/68) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68) in na podlagi 232. člena statuta občine Ljubljana-Sišika je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji občanskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1969 sprejela
ODLOK
o upravnih taksah
1.	člen
V občini Ljubljana-Siška se uvajajo upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, ki so določeni v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Kot organi po tem odloku so mišljeni:
1.	upravni organi skupščine občine občine Ljubljana-Siška;
2.	delovne in druge organizacije, kadar v okviru pravnih pooblastil katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete (v nadaljnjem besedilu spise in dejanja) ter višino taks določa taksna tarifa.
4.	člen
Nobena taksa se ne sme pobrati, če ni v taksni tarifi predpisana; prav tako se ne sme pobrati večja ali manjša taksa kot je predpisana.
5.	člen
Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o upravnih taksah.
6.	člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu pooblaščeni prodajalci) sve’ družbeni načrt in finance.
Za .....dajo taksnih vrednotic pooblaščenim prodajalcem pripade provizija v višini 5 odstotkov od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic.
Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; takšne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago cel delovni čas delovne organizacije oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah (Glasnik, 12/68).
Številka: 1/1 423-3/69
Datum: 30. 1. 1969
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška
Danilo Sbrizaj, I. r.
TAKSNA TARIFA
takse za delo upravnih organov v občini Ljubljana-Šiška
I.	Vloge
Tar. št. 1
Za zahteve, prošnje, predloge, prijave, proglasitve in druge vloge, če ni v tej tarifi predpisana kakšna druga taksa — 2 din.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo organa iz 2. čl. tega zakona — 5 din.
II.	Odločbe
Tar. št. 3
Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa — 5 din.
Opomba:
1.	če se izda ena odločba -na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tar, št. tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odločba vroči;
2.	za odločbe o pritožbah se ne plača taksa.
Tar. št. 4
Za odločbe, s katero se dovoljuje sprejem v jugoslovansko državljanstvo ali odpust iz jugoslovanskega državljanstva — 50 din
Opomba:
Ce gre pri sprejemu v jugoslov. državljanstvo ali pri odpustu iz jugoslovanskega državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člana ena sama taksa.
Tar. 8t 5
Za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino — 70 din.
Opomba:
Za diplomatske in službene potne liste se ne plača taksa,
Taksa po tej tar. št. znaša 15 din, če se potna listina izdaja ali njena veljavnost podaljšuje jugoslovanskemu državljanu, ki s posredovanjem jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje odhaja v tujino, da bi se tam zaposlil ali je s posredovanjem takega zavoda že zaposlen v tujini.
Tar. št. 0
Za vizum na potni listini in za dovoljenja, našteta v tej tarif, št.:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	vizum za eno potovanje — 20 din;
b)	vizum za več potovanj — 50 dinarjev;
c)	vizum za kolektivni potni list — 50 din.
2.	za tuje- državljane:
a)	vizum na potne listine za eno potovanje (vstopni, vstopno-od-hodni, odhodno-vstopni, tranzitni in drugi vizumi na osebni potni list) in vizum na družinski potni lst — 12,50 dinarjev;
b)	vizum na potni listini za več potovanj ali za dvojni tranzit — 25 dinarjev;
c)	vizum na kolektivni potni listini (vstopni, vstopno-od-hodni, tranzitni, dvojni tranzitni in drugi vizumi 37,50 dinarjev.
3.	za dovoljenje za začasno biva-, nje v Jugoslaviji — 15 din.
Opomba:
1.	za otroke do 15 let, ki imajo posebno potno listino, se ne plača taksa za vizum,
2.	za vsak novi vizum se plača ustrezna taksa po tej tar. št.
3.	takse za novi vizum in za dovoljenje po 3. toč. te tar. št. ne plačajo tuji državljani, ki se kot jugoslovanski štipendisti v -Jugoslaviji šolajo ali izpopolnjujejo, kot tudi državljani tistih držav, s ka-terirhi je Jugoslavija sklenila pogodbo o odpravi vizurpov ali taks na vizume.
4.	vizum, ki ni oproščen takse po tej tar. št., se sme dati brezplačno le . v izjemnem primeru, na podlagi odločbe organa, ki je pristojen dati vizum,
5.	za vizum, izdan jug. državljanu, JU s posredovanjem jug. zavoda za .zaposlovanje odhaja v tujino, da bi sc tam zaposlil ali je s posredovanjem takega zavoda že v tujini, znaša tgksa iz toč. 1 pod b) — 10 din.
i	Tar. št 7
2a orožni llšt — 100 din.
Opomba:
1.	za dovoljenje samo za posest orožja se ne plača taksa po tej. tar. ŠL temveč po tar. št 3 taksne^ tarife.
2.	takse po tej tar. št. ne plačajo vojaške osebe, uslužbenci organov za notranje zadeve in ne drugi, ki Imajo in noti jo orožje po predpisih svoje službe
3.	določba druge točke te opombe ne velja za orožni list, ki se izda za lovsko orožje.
4.	Taksa po tej tar. št. se ne plača za orožje, ki ga imajo strelske organizacije in je namenjeno za strelske vaje in telimovanja na strelišču.
Tar. št. 8
Za akt s katerim se pridobi pravica opravljati gospodarsko dejavnost:
1. Za trgovsko podjetje na debelo, blagovnico, komisijsko podjetje, gospodarske organizacije, ki opravljajo trgovske storitve (agencije), posredniška podjetja in posredniške pisarne, podjetja za kontrolo kakovosti
in količine blaga), zunanjetrgovinsko podjetje, hotel z več kot 100. ležišči, bar ali industrijsko podjetje — 2000 din.
2.	Za trgovsko podjetje na drobno, trgovino z rednim obračunom ali komisijsko trgovino; obratno ali poslovno enoto gospodarske organizacije, omenjene v 1. točki te tar. št.; za hotel do'vštetih 100 ležišč, gostilno, okrepčevalnico, krčmo ali kakšno drugo samostojno gostišče, ki ni omenjeno v 1. toč. te tar. št.; za potniško, rečno ali pomorsko agencijo, za turistično podjetje ali turistični urad, ki dela kot gospodarska organizacija; za gospodarsko organizacijo, ki se ukvarja s prevozom potnikov ali blaga kot glavno dejavnostjo, za časopisno, tiskarsko ali založniško podjetje, za podjetje, ki opravlja gradbeno dejavnost, ali za projektivno organizacijo — 800 din.
3.	Za drugo gospodarsko ali poklicno dejavnost — 100 din.
Opomba:
Za akt, s katerim se pridobi pravica izvrševanja obrti po vaseh ali brez stalnega poslovnega mesta se plača polovica takse iz toč. 3 te tar. št.
Tar. št. 9
Opomba:
Ce organ besedilo tudi prevede in overi prevod, se plača poleg takse po tej tar. št. tudi taksa po tar. št. 21 te taksne tarife.
Tar. št. 16
Za overitev vseh poslovnih knjig se plača od vsakega lista — 0,08 din.
Opomba:
1.	Z listom je mišljen en list (dve strani) knjige, ne glede na njeno velikost in ne glede na to, ali so listi povezani ali ne. •
2.	Taksa iz te tar. št. se plača tudi za overitev kartoteke, ki nadome-stuje poslovne knjige.
Tar. št. 17
Za overitev načrta — 20 din.
Opomba:
Za overitev kopije katastrskega načrta se ne plača taksa po tej tar. št., temveč po tar. št. 27 te taksne tarife. , >
Tar. št. 18
Za 'overitev heliografske “mplje načrta (risbe) se plača od celega ali začetega kvadratnega metra — (|5 din.
Tar. št. 19
Za odločbo, s katero se dovoljuje 1. vpis poslovnih objektov notranje plovbe v register oziroma evidenco:
1. za čolne — 10 din.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za plovne, objekte, ki so namenjeni izključno le za civilno zaščito in gasilsko službo.
Tar. št. 10
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje, za izdajo ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali za avtomobilski priklopnik — 10'dihi
Za overitev pogodbe, katere vrednost znaša:
1.	do 500 dinarjev — 4 din,
2.	nad 500 dinarjev do 2000 dinarjev — 10 din,
3.	nad 2000 dinarjev do 10.000 dinarjev — 20 din,
4.	nad 10.000 dinarjev — GO din.
Če vrednosti pogodbe ni mogoče
oceniti — 6 din.
Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača 50 odstotkov takse, iz prvega odstavka oz. iz drugega odstavka te tar št.
Za overitev pooblastila — 4 din.
Opomba:
, ,	X. Da gre za overitev pogodbe se
Opomba:	, -,i	šteje 'tudi, če se overijo samfo ppdpi-
Za dvojnik vozniškega ali;1pro- 51 pogodbenih	.	... nn
SB Pl6Ca: tok8l,:!go^e SStej?^šn%i pogleduj 1 J •	’	novo pogodbo.
3. Taksa po prvem odstavku te
X 4-	i fr>/i-In ti Irt in
III. Potrdila
Tar. št. 11
Za potrdila, ki jih izdajajo organi, če ni drugače predpisano — 3 din.
Tar. št. 12
tar. št. se plača od vrednosti, ki jo navedena v pogodbi.
4.	Ce je vrednost pogodbe ocen-ljiva, pa ni navedena, se plača za overitev pogodbe dvojna taksa iz drugega odstavka te tar. št.
Za dvojnik listine o končani šoli ali strokovni kvalifikaciji — 5 din.
■ >11:3 .V. i, ili	, «;*< -:li. , r’
Tar. št. 13
Za potrdila in spričevala, s katerimi se dokazuje poreklo ali vrednost, količina in kakovost ali zdravstvena neoporečnost blaga — 10 din.
Opomba:
Ta taksa se ne plačuje za tuje poštne deklaracije, ki spremljajo spremni list.
IV. Overitve, prepisi in prevodi Tar. št. 14
Tar. št. 20
Za prepise uradnih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem ura$u:
1.	če jih prepišejo prizadete osebe, od polpole izvirnika — 1 dinar.
2.	če jih prepiše organ, od polpole Izvirnika — 4 Tli n.
3.	če prepiše organ akte ali listine v tujem jeziku, od polpole izvirnika — 6 din.
Opomba:
Velja določba toč. 1. opombe k tar. št. 14.	'
Tar. št. 21
Za overitev podpisa, rokopisa in
prepisa:
1.	za overitev vsakega podpisa — 3 din.
2.	za overitev avtentičnosti rokopisa ali za overovitev prepisa od vsake polpole izvirnika — 5 din.
Opomba-
1.	S polpolo je mišljen list papirja 2 strani, normalne pisarniške velikosti ali manjše.
2.	Ce je rokopis oziroma preois, ki nai se overi, pisan v tujem jeziku,
se plača dvojna taksa iz toč. 2 te tar. številke.
Tar. šf. 15
Za overitev prevoza se plača 30 odstotkov takse iz tar. št. 21 te takse
tarife.,
Za prevod z enega jezika na drugega:
1.	če besedilo izvirnika ne presega 100 besed — 5 din.
2.	če obsega besedilo izvirnika več kot 100 besed, od vsake cele ali začete polpole prevoda — 15 din
Ooomba:
Velja - določba toč. 1. opombe k tar. št. 14.
V. Katastrske takse Tar. št. 22
Ža izvedbo vseh sprememb v administrativnih delih katastrskega
aparata, ne glede na to, kako so nastale, se plača taksa v gotovini in zna$a:
1.	za izvedbo sprememb na naslovni strani obstoječega ali novega posestnega lista ter za prenos celih parcel iz enega postestnega lista v drugega, od vsakega novega posestnika oziroma od vsake parcele — 3 dinarje.
2.	za izvedbo sprememb kulture, objekta, površine in delitev parcel, od vsake parcele oziroma od vsake parcele novega stanja — 6 din.
Opomba:
1.	Takso po toč, 1 te tar. št. plača vsak novi posestnik, ki se vpiše v kat. operat, kot tudi vsak posestnik, kateremu se spreminja idealni solastniški del, oziroma posestnik, v čigar posestni list se prenašajo parcele.
2.	Takse iz toč. 2 te tar. št. plačajo posestniki, katerim se v posestnih listih izvedejo spremembe.
2. Ce pretrpi ista parcela dve ali več sprememb omenjenih v toč. 1 in 2 te tar. št., in se te spremembe hkrati izvedejo v katastrskem opera-tu, se plača za izvedbo sprememb v administrativnih delih katastrskega operata ena sama taksa, to je taksa iz toč. 2 te tar, št.
4. Taksa po tej tar. št. sc obračuna po izvedbi sprememb v katastrskem operatu, pobere pa jo občinski upravni organ za finance po seznami?, ki ga sestavi katastrski urad.
Tar. št. 23
Za snemanje in vrisovanje sprememb v načrtih in za izračunavanje površin parcel, ki se opravijo na prijavo stranke, za vsako porabljeno delovno uro:
—	na terenu — 25 din,
—	v pisarni — 18 din.
Opomba:
1.	Velja toč. 4 opombe k tar. št.
22.
2.	Takso po tej tar. št. plača vsak udeleženec delitve v sorazmerju s površino svojega dela po novem stanju.
1 - -Oi Tar. št; 24	-v'1
1. Za ročno kopiranje katastrskih načrtov se plača taksa po številu točk in znaša:
1.	do 10 točk — 10 din,
2.	za vsako nadaljnjo točko na 10 točk — 0,6 din,
3.	za vpis osebnih podatkov in drugih podatkov od toč. še — 0,6 din.
2.	Za ročno kopiranje načrtov večjih objektov in parcel, pri katerih ni mogoče obračunati takse po števila točlc, znaša taksa za vsako porabljeno delovno uro — 15 din.
3.	Ce se kopija načrta, izdelana po 1. ali 2, toč. te tar. št. dalje razmnožuje po heliografski poti, se plača za vsak tako razmnožen izvod poleg stroškov za razmnoževanje še taksa — 4 din.
4.	Za prepise posestnih listov in drugih delov katastrskega operata ali Izpiska iz njih se plača:
1.	do 10 postavk — 3 din,
2.	za vsako nadaljnjo postavko nad 10 postavk — 0,2 din.
5.	Za prepise delov katastrskega operata, ki ne spadajo v administrativne dele operata, se plača od pole izvirnika katastrskega obrazca — 3 din.
Opomba:
1.	S številom točk je mišljen seštevek števila hektarov, števila parcel in števila objektov.
2.	Površina, manjša kot 1 hektar, sc šteje za cel hektar.
3.	Taksa po toč, 1 pod 1 te tar. Št. sc računa za vsako katastrsko občino posebej.
4.	Taksa po toč. 4 te tar. št. se
plačuje tudi za potrdila, ki jih izdajo katastrski uradi, če se v potrdilu navajajo podrobni podatki o posameznih parcelah- 1	v ,
5.	S postavko iz toč. 4 te tar. št. je mišljena vsaka prepisana vodoravna rubrika iz kateregakoli dela katastrskega operata.
Tar. št. 25
1. Za prepisovanje in kopiranje podatkov iz terenskih elaboratov (meritvenih elaboratov) se plača:
1.	za prepise zapisnikov o merjenju in snemanju od strani izvirnika po — 6 din,
2.	za kopiranje dejalnih skic, anualov in fotografijskih skic ali za dopolnitev kopij načrtov s podatki snemanja od kvadratnega decimetra površine izvirne risbe po — 10 din,
3.	za koordinate ali odmeritve:
a)	trigonometričnih točk ter višina ali označba položaja reperja — za vsako točko ali rcpcr po — 10 din,
b)	poligonskih in malih točk — za vsako točko po — 3 din.
2.	Za uporabo izvirnikov ali matric načrtov, fotografskih načrtov in kart za razmnožitev — za vsak list, he glede na vrste in merilo, po — 50 din.
3.	Za izdajo reproduciranega načrta ali karte — po listu, ne glede na Vrsto in merilo:
a)	za prvi izvod — 50 din,
b)	za vsak nadaljnji izvod po — 10 din.
4.	Za uporabo negativa ali dispozitiva (filma ali plošče) ne glede na merilo za vsak negativ oz. dispozitiv po — 5 din.
5.	Za kopiranje ali prepisovanje Podatkov, ki niso zajeti v tar. št. 24 in 25 se plača za vsako porabljeno delovno uro taks — 15 din.
Opomba:
1.	Ce se prepisujejo zapisniki o merjenjih ali računanjih ali drugih Pregledih, ki vsebujejo koordinate ali položajne opise točk, se plača poleg takse po toč. 1. 1. tudi taksa po toč., 1. 3. te tar. št. za koordinante ali Položajne opise točk.
2.	Za dela iz 2. točke te tar. št. se zaračunavajo poleg takse za uporabo izvirnika tudi stroški za izdelavo in material.
3.	Takso za poznejšo uporabo izvirnika po toč. 2 in 4 te tar. št., ne Plača investitor del, na katere se izvirniki nanašajo. Investitor del tudi ne plača takse po toč. 1 te tar. št. kadar opravi poznejše prepise in kopije podatkov njegova strokovna oseba.
Tar. št. 26
Ce napravi kopijo ali prepise iz tar. $t. 24 in 25 te taksne tarife delovna ali druga organizacija po svojem strokovnjaku ali jih napravi pooblaščeni geodetski strokovnjak in je Ojihov namen vzdrževanje zemljiškega katastra, se plača polovica pstrezne takse, ki je orcdpisana v teh tar. st.
Tar. št. 27
1.	Za overovitev kopije načrta v velikosti pol pol e (format 22 X 35 cent.imetrov) — 5 din.
Za overovitev kopije načrta, ki Je večja od ene polpole, se plača po-*eg osnovne takse za polpolo še to-'ikokrat po 2 dinarja, zn kolikor pol-b°I je kopija večja od ene polpole.
2.	Za overovitev prepisa ali izpi-®ka iz katastrskega operata ali tedenskega elaborata se plača taksa po številu pol obrazca, ki je bil upo-rQbljen za prepis, in znese:
1.	za prvo polo (katastrski obrazce) — 2 din
2.	za vsako nadaljnjo polo — 1 din.
3. Za potrditev načrtov, ki jih izdela delovna ali druga organizacija
s pooblastilom za geodetska dela ali jih izdela pooblaščeni geodetski strokovnjak, se plača taksa po toč. 1 te tar. št.
Opomba:
1.	Za overovitev načrta po tej tar. št. se ne plača taksa po tar. št. 17 te taksne tarife.
2.	Začeta polpola kopije načrta oz. začeta pola (katastrski obrazec) se računa kot cela.
VI. Gradbene takse
Tar. št. 2ti
Za akt, s katerim se dovoljuje lokacija gradbenega objekta — 30 din.
Tar. št. 29
Za izdajo protokola o regulaciji ali gradbeni načrti:
1.	za eno ulico — 60 din;
2.	za več ulic — 100 din.
Opomba:
Za obnovo regulacijskih količkov se plača 70 odstotkov ustrezne takse po tej tar. št.
Tar. št. 30
Za akt, s katerim se dovoljuje zidanje gradbenega objekta, za katerega se ne plača taksa po tar. št. 32 te taksne tarife:
1.	za manjše kmetijske objekte — 10 din;
2.	za druge gradbene objekte — 60 din;
Opomba:
Za akt, s katerim se dovoljuje rekonstrukcije, razširitev, dozidava ali popravilo zgradbe, se plača polovica ustrezne takse po tej tar. št.
Tar. št. 31
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil:
1.	Za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjarne, žage, druge mline):
a)	do 500 KS — 40 din;
b)	nad 500 do 1000 KS — 200 din;
c)	nad 1000 KS — 1000 din.
2.	naprave za vodovode, namakanje in melioracije ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi — 20 din;
b)	z zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov v sekundi — 100 din;
c)	z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi — 500 din.
3.	za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijami se plača taksa iz tč. 1 oz. tč. 2 te tar. št., povečana za 50 odstotkov.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. sc ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tar. št. 32 te taksne tarife.
Tar. št. 32
Za dovoljenje za graditev, ki se Izdaja po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov, se plača taksa po vrednosti:
1.	če znaša vrednost objekta 5 milijonov din — 0,1 promila:
2.	če znaša vrednost nad 5 milijonov do 10 milijonov — 500 din in 0,075 promila od vrednosti nad 5 milijonov;
3.	če znaša vrednost nad 10 do 20 milijonov — 870 din in 0,05 promila od vrednosti nad 10 milijonov;
4.	če znaša vrednost nad 20 do 40 milijonov — 1270 din in 0,03 promila od vrednosti nad 20 milijonov;
5.	če skupna vrednost presega 40 milijonov — 2500 din.
Tar. St. 33
Za pregled kraja, kjer naj se postavi zgradba ali naprava, če znaša predračunska vrednost:
1.	do 20.000 dinarjev — 20 din;
2.	nad 20.000 dinarjev — 100 din.
Tar. št. 34
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba:
do 10 prostorov — 30 din;
nad 10 prostorov — 1UU din.
Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,5 promila od obračunske vrednosti objekta.
Opomba:
1.	Taksa po drugem odstavku te tar. št. ne sme presegati 1000 dinarjev.
2,	Taksa po drugem odstavku te tar. št. se ne nanaša na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo začeti z obratovanjem predpisana posebna taksa v tar. št. 35 te taksne tarife.
Tar. št. 35
1.	Za tehnični pregled strojnih, električnih, elektro-strojnih, plinskih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se • plača taksa od delovne ure po — 10 din.
2.	Za tehnični pregled motornih vozil — 20 din.
Opomba:
Taksa po tč. 1 te tar. št. se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega uslužbenca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
Vil. Razno
Tar. št. 36
Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom, se plača na leto od vsakih začetih 1 din vrednosti — 0,005 din.
Opomba:
1.	če vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo.
2.	Taksa iz te tar. št. se plača za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne. Začeto leto se šteje za celo.
3.	Ce se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depozitarja k drugemu, se plača za prenos enoletna taksa.
4.	Ta taksa se ne plača za depozite, položene na zahtevo državnega organa oz. po uradni dolžnosti, če sc depozit pravočasno dvigne.
Tar. št. 37
Za opomin na plačilo dolžne takse — 5 din.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
15
Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 11/66) in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. decembra 1968 sprejela
ODLOK
o hišnem redu v občini Zagorje ob Savi
1. člen
S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, ki Jih imajo pri uporabi žit varovanju stanovanj, poslovnih
prostorov, skupnih prostorov ter naprav i.t opreme v hišah, kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih.
2.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo.
3.	člen
Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: nosilci stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjskih hišah.
4.	člen
V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam nosilcev stanovanjske pravice z označbo številke stanovanj, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljanski lasti.
5.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet.
Hišniško stanovanje mora biti označeno kot takšno. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje.
6.	člen
Nosilec stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
7.	člen
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
8.	člen
Stanovanjsko pogodbo sklene nosilec stanovanjske pravice z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom stanovanja ali lastnikom družinske stanovanjske hiše, kot posameznega dela stanovanjske hiše.
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki, sicer nima pravnega učinka.
Določba drugega odstavka tega člena velja tudi za spremembo sklenjene pogodbe.
9.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe izročiti stanovanje nosilcu stanca vanjske pravice v uporabo.
10.	člen
Ob izročitvi stanovanja nosilcu stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik, vanj se vpišejo podatki o stanju stanovanja in napravah v stanovanju ter pomankljivostl v njem, ki so bile ugotovljene.
Ta zapisnik podpišejo predstavniki organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, nosilec stanovanjske pravice in član hišnega sveta.
Ce se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom o izročitvi,
domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma Jastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki so se z njim vselile in razmerje teh do nosilcev stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podstanovalcev. Nosilec stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb, ki nastanejo po vselitvi, prav tako v treh dneh, potem ko je sprememba nastala, spo-tročiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družipske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe.
12.	člen
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, kakršnem ga je prevzel. Pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja. Ob izročitvi stanovanja po 1. odstavku tega člena se_ pismeno ugotovi v kakšnem stanju je stanovanje.
Zapisnik mora vsebovati tudi obveznosti nosilca stanovanjske pravice, ki prodaja stanovanje, da nosi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se neposredno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali pa po krivdi drugih oseb, za katere odgovarja.
Ce se pogodbeni stranki iz prvega odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovil v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču.
Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem, organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti oziroma lastniku stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot dela stavbe.
13.	člen
Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarjenja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati.
Stanovalci so dolžni uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v ustrezni uporabi njihovih stanovanj.
14.	člen
Stanovalci so dolžni zlasti:
1.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča prekomerne obrabe;
2.	vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju;
3.	paziti na red in snago v stanovanju in skupnih prostorih, čistiti skupne prostore po vrstnem redu, ki ga določi hišni svet;
4.	skrbeti zato, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev;
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne in plinske ter telefonske, električne in ogrevalne naprave;
6.	takoj sporočiti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter Skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sarmi odstraniti;
7.	plačati stanarino do vsakega 5. v mesecu vnaprej;
8.	pri dovozu - kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge-prostore. 15 člen
Stanovalcem je zlasti prepoveda-
no:
1.	sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki za to niso določeni;
2.	prirejati na dvorišču Igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah;
3.	igrati se po hodnikih in stopniščih, razgrajati v stanovanjih in hodnikih;
4.	pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažita stanovanjsko hišo;
5.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ali na krajih, ki so v nasprotju z odlokom o odvozu smeti;
6.	iztepati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah;
7.	prati in sušiti večje kose perila v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih in balkonih (dovoljeno je strojno pranje);
8.	metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skozi okna, ne glede na položaj hiše;
9.	pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena;
10.	umazati ali kakorkoli poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore;
11.	postavljati na stanovanjske hiše televizijske antene in radijske antene brez dovoljenja organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini, oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše;
12.	postavljati v veže, hodnike, stopnišča in dvorišča kakršnekoli predmete ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest;
13.	prekomerno močiti tla in čistiti parket z vodo;
14.	po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma puščati prižgano luč;
15.	postavljati na okna in balkone
oziroma ob navzočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstojajo utemeljeni razlogi, da se stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njihovim namenom ali se namerno kvarijo.
Skupni prostori v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje in likanje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati skladno z njihovim namenom.
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene. Prepovedano je ohranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov.
18.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določi razpored za uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored za uporabo skupnih prostorov in naprav je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer tega ni, pa po hišnem svetu pooblaščena oseba, Hivl
19.	člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišnih mora vladati snaga. Prehod po teh prostorih ne sme biti oviran.
20.	člen
Če dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih neprilikah morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta.
21.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše mora skrbeti za redne preglede uporabnosti dvigal, požarno varnostnih in drugih alarmnih naprav v hiši. Navodilo za uporabo (Ivigala mora biti vidno i^obe-
nezavarovane ptedmete, in cvetlico ,ieno. Prepovedano .je uporabljati zalivati tako, da voda odteka po zi-,. tiVigala za prevoz tovora.
du;
16.	rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ati podstrešjih z izjemo psa, mačke ati manjšega števila ptičev;
17.	pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva in druge stvari;
18.	hraniti na podstrešjih gorljive stvari;
19.	uporabljati vodovodne, električne, plinske in druge instalacije na način, ki povzroča okvare;
20.	puščati vključene električne naprave brez nadzorstva;
21.	sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih;
22.	hoditi, zadrževati, igrati na neprehodnih ravnih strehah;
23.	opuščati zatiranje mrčesa v stanovanju;
24.	puščati vhodna vrata nezaklenjena od 21. do 5, ure poleti in od 20. do ti. ure pozimi.
16.	člen
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnimi sveti dolžna:
1.	določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov;
2.	skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih slovesnih priložnostih izobesijo zastave;.
3.	določiti prostor In čas za izte-panje preprog in drugih predmetov.
17.	člen
Organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je upravičena ob navzočnosti- imetnika stanovanjske pravice.
Otroci do starosti 10 let smejo uporabljati osebna dvigala v spremstvu odraslih.
V	primeru okvare sc mora dvigalo izklopiti. Hišnik mora n^, vseh vratih dvigal pritrditi sporočilo, da je dvigalo pokvarjeno.
22.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiš. Pri tem je treba upoštevati odlok p vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter odlok o varstvu zelenih in parkovnih površin.
23.	člen
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima zato primerno strokovno izobrazbo.
24.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati in spreminjati kakršnekoli naprave ali izvrševati na njih popravil^ brez pismenega soglasja organizacije zn gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za napravo v takem posebnem delu hiše.
V	hišah, ki so lastnina državljanov. daje tako soglasje lastnik hiše.
25.	člen
Osebe, ki izvajajo popravita' alf -opravljajo druga dela v hiši,.»e morajo predhodno Javrti pri predsedniku ali drugem članu hišnega sveta oziroma pri hišniku.
26.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami V družbeni lastnini.
Hišnik je zlasti dolžan:
1.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ali prižigati in ugašati luči,
2.	takoj javiti hišnemu svetu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti,
3.	vse investicije v skupnih prostorih pravočasno zavoravati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago, ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati,
4.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti,
5.	opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo.
V hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela.
Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, od organizacije za gospodarjenje » stanovanjskimi hišami, v družbeni lastnini pa takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta.
27.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši, kot tudi za tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznujejo kršilci določb 14, 15., 16 in 21. člena tega odloka.
Kršitelja tega odloka mandatno kaznuje organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; v nasprotnem primeru za odstopi zadevo sodniku za prekrške. Denarna sredstva za izrečene mandatne kazni se stekajo v sklad stanovanjskih hiš pri organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Glasnik, št. 38/62)
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 36-2/68-1 Datum: 30/12-1968
Predsednik skupščine občino Zagorje ob Savi Dušan Kolenc 1. r.
VSEBINA
3.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega btoka SS 1® Draveljska Gmajna
4.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS * 3 4 5 * * 8 9 * 11 12 13 14 15 — Koseze
5.	Odlok o spremembi odloka o določit-
vi območij, za katera se Izdelajo zazi-
dalni načrti za del območja zazidalnega otoka SM 2 — VUmarjc
8. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega Otoka SM 2 — Vlžmarjc
S.	Odlok o upravnih taksah občino Ljub-ljnna-Bažlgrad
1«. Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 186” v občini Ljubljana-Center
11.	Odlok o dopolnitvi in sprčmcmbl odloka o prenosu zadev lz pristojnost* skupščine občine Ljubljana-Moste-P"
Uc v. pristojnost ustreznih svetov
12.	Odlok o organizaciji uprave skupščine občlnč ljubljana-Mostc-Polje
13.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije za volitve odbornikov v skup- >' Sčtiui občine Ljubijana-Mosto-Poljc ■
14.	Odlok o upravnih taksah občine Ljub
lJiha-Siškr	..
15.	Odlok o hišnem redu v občini Zagorje
:	(ft v,..	1