Nehai o razsirievalcih brczvershih fioifig. Piše kmečka žena iz Dravske doline. Pogosto se vozijo po deželi gospodie z avtom, prodajajo sv. pismo in protiverske knjige ter oznanjujejo neko novo vero. Preprosto ljudstvo jih kaj rado poBluša. Nekaterih se, kolikor se da iz njihovega vedenja sklepati, tudi to prime, kar ti pridigarji pravijo. Prav zato hočem, čeprav sem preprosta kmečka žena, ovreči njihove trditve, da ljudstvo vidi vso neumnost, ki jo razširjajo takšni ljudje: 1. Pravljo, da je naša vera malikovanje, ker častimo lesene podobe, kipe in slike. Vsak kristjan dobro ve, da mi molimo Boga, ki ga slika ali podoba predstavlja, svetnike pa častimo kot božje prijatelje in naše priprošnjike. Saj je vsakemu otroku podoba matere Ijuba in draga. 2. Trdijo, da mi katoličani živimo v temi in zmoti. Ko sem z njimi govorila, sem jih s svojimi vprašanji spravila v veliko zadrego ter jim tako dokazala, da je njihova prosvetljenost v resnici jako, jako majhna. 3. Trdijo: ako bote po novi veri živeli, oe bo niti telo umrlo. Ta je pa res lepa! Dozdaj je še vsak človek umrl, tnli Matuzala, ki je dosegel starost 909 let. Čez 100 let za temi ljudmi ne bo ne šila, ne kopita in ne dret. 4. Trdijo, da sv. Marija ni v nebesih, ampak počiva v zr ^i. že od nekdaj je bila vera Kristusove cerkve, da je Marija kot božja Mati v nebesih ne samo z dušo, marveč tudi s telesom. Tako je postala izmed vseh ljudi najpodobnejša svojemu božjemu, od smrti vstalemu Sinu. Njeno sveto telo ni smelo trohneti v zemlji in razpasti, da bi šele vst"lo ob vstajenju Ijudi. Marija v nebesih živi in za nas prosi. R. TVriiio, da sv. nismo baie prepoveduje javno molitev; da je farizejsko javno moliti; kdor moli, se mora skriti. Meni pa se zdi, da tisti, ki ramo skrivaj moli, se molitve in vere sramuje. Ti ljudje pa najbrž tudi skrivaj ne molijo. Če bi molili, bi drugače govorili in drugače živeli. Ko sem tem gospodom dala nekatera vprašanja o verskih zadevah in resnicah, mi niso mogli dati odgovora. Eden je rekel: »Jutri pridem, ali pa čez nekaj časa, da Vam odgovorira.« Pa ni več prišel. Večkrat sem jih videla, kako so se peljali mimo naše hiše, ustavili pa se niso pri nas nikdar. Zato pa opominjam naše slovensko ljudstvo: Ne verujte tem plitvim glavam in gibčnim jezikom! To so plačani ljudje, da bi Vas dobili v zanjke in osleparili za Vašo vero. Pouka iščite v naši erkvi, v dobrih knjigah in v krščanskih časnikih. Tolažbo in pomoč pa najdete pri Njem, ki biva kot Bog-človek na naših oltarjih ter nas vabi: »Pridite k meni vi vsi!«