Komintentom banke ponujamo UGODNA PRODAJA Murska Sobota, 2. julija 1992 • Leto XLIV • Št. 26 • Cena 55 SLT Je res prestopljen Rubikon? gqdržnoširi. "‘ijno Je preprost. Ljudje so spustili tri domače ra Bo mizarstvo rešilo MA-CO? N| PRODAJALNI NOST Milan IH IZDELKOV »Sus« POLJOOPSKRBA M- .1ERŠE VESTNIKOV KOLEDAR VREME Zal pa je celo preveliko, logov. Najbolj SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčfjfvi na vseh poštah v republiki Hrvaški. • nahrbtne škropilnice SOLO Trgovine MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 * nekih krogih ugotovljeno, da bi bilo v sklopu predpisati tudi strogo uresničevanje ljudskih 28,46 25,91 339,10 321,96 Žogobrc med reprezentancama nove spodbudne obrestne mere za sred stva na vpogled in depozite, prodaja deviz podjetjem po ugodnem te Je lega meseca presuho, ostane grozdje prav suho • nahrbtne in vrtne kosilnice JONSERED po zelo ugodnih cenah Cene so brez prometnega davka. v vsakdanjem življenju takih čejev veliko in marsikdaj Navsezadnje ne gre prezreti celo primerov iz domačih svež je primer iz radgonske občine, ko se zaradi nas- Ob koncu tedna bo sončno in toplo Kako kaznivo bi šele moralo biti, če otroci ne bi imeli možnosti »čapukati« v vodi. SMS SLT SLT SLT SLT ce, ki dotlej še niso imele svoje račje pravice, da bi se znašle v mlaki in žlobudrale, v takšno mlako. In bilo je kaj za videti: nepopisno srečo. Race so se počutile kakor »race v vodi«. Sklenili so torej, da naj bo kaznivo, če race nimajo možnosti, da bi bile »race v vodi«, če petelini nimajo možnosti biti »petelini na gnoju« Igriiče Nafte. v nedeljo, 5. julija 1992, ob 17.30 Irgolič Zver Tratnjek Posavec Kokaž Kosi Djurdjevlč Novak Bubek Vlckovfc Kukič HninHovič C□večer Skaper Voroi Baranja Belec Sabjan Lebar Kov e* Pucko Tflrnar Dominko Osterc Krspec Sebjan Gabor 2 julij, četrtek, Oton 3 julij, petek, Tomaž, apostol 4. julija sobota. Urh 5. julij, nedelja. Cini m Metod 6. julij, ponedeljek, Bogomila 7. julij, torek. Izaija 8. julij, sreda. Kilijan Čemi a vid Maric Conta/a Gesevre Forjan Zver Hartman Cener Vari Če ne bo možna prisilna izterjava dolgov ljutomerskega Tehno-stroja Moderna oprema, se bo novoustanovljeno podjetje neizbežno znašlo pred stečajnim postopkom. Na to opozarjajo tudi v ljutomerski vladi, ki skrbno bdi nad najnovejšimi razmerami v tem kolektivu, ki se fe med kratkim izločil iz podjetja Proizvodnja kmetijske meha- nizaciie in servisi. Dogovarjajo se. da se vsi ougovirm etmurnj žirajo pri izpeljavi projekta Moderne opreme, ki bi zagotavljal tudi kvalifikacije in dokvalifikacije delavcev. Ali bo obisk na ministrstvu za finance prinesel konkretne rezu...... VESTNIKA-SUSA in POMURJA Je že tako, da so nas zadnje čase SOLIDARNOSTI polna usta Kamorkoli se ozreš, povsod ti tvezijo to, navidez magično besedo, čeprav se sami včasih morda niti ne zavedajo njenega širšega pomena. Mar so lahko mednarodni dogovori o nujnosti pomoči začasnim beguncem. s čimer se te dni velikokrat srečujemo zaradi posledic vojne vihre na Balkanu, in vsako novo srečanje za zeleno mizo korak naprej pri krepitvi evropske in svetovne solidarnosti do žrtev agresorske politike'’ Na prvi pogled bi gotovo lahko pritrdili takim razmišljanjem. Za lažjo ponazoritev obsežnosti problema, povezanega z uveljavljanjem solidarnosti, kaže nedvomno razmisliti o nekaterih konkretnih primerjavah. Tako so v sosednji A vstriji izračunali, da so za reševanje begunskega problema porabili že 70 milijonov dolarjev. Vsekakor ogromna številka, ki daje solidarnostnim potezam posebno težo. Če bi namreč vsak Evropejec dal toliko, kot skoraj vsak avstrijski državljan. bi za begunce zbrali milijardo 200 milijonov dolarjev. pralnih interesov niso mogli niti zmeniti, kako bi si razdelili pridobljeni denar za vojna škodo. Nekaj manj kot SO milijonov tolarjev ie namreč naenkrat postalo tak kamen spotike, ko so nekateri hoteli na vsak način pridobiti tudi zase kos pogače, čeprav niso imeli nič skupnega z minulo vpjno. da so se kot mehurček e vodi razblinile vse dobronamerne zamisli Sicer pa ne pravijo zaman, da denar pokvari človeka opeka 6/1.kos polnila, velika nosilci apno, vreča Tehnostroj pred vnovičnim stečajem Tako se sprašujejo v Ljutomeru, kjer grozi stečajni postopek tudi podjetju MA-CO. Če bodo namreč s podjetjem Mizarstvo našli skupni jezik, bi se lahko izognili neljubi usodi stečaja, sicer ne bi mogli obdržati zdajšnje proizvodnje in programa, ki med drugim predvideva začasno čakanje na delo doma, hkrati pa bi si lahko porazdelili obveznosti. Največji upnik je ljubljanska firma 2 MF. Ce pa bo vendarle prišlo do stečajnega postopka, si izvršni svet prizadeva, da se ohrani premoženje podjetja, zagotovi izplačilo zahtevkov delavcem, iz stečaja pa naj bi izšlo podjetje, ki bo sposobno nadaljevati zanimiv program masivnega pohištva oz. gospodarno proizvodnjo. . M. JERŠE Alt ne bi v naši državi računali tudi drugače ? Če bi vsaka država vzela na svoje ozemlje takšno razmerje beguncev do domačega prebivalstva kot Slovenija — pri nas jih je zdaj 3 odstotke bi bd problem seveda še kako obvladljiv in kmalu tudi rešen. Da ne omenjam posebej slovenske odločitve, da vsak zaposleni prebivalec odstopi za begunce enodnevni zaslužek. Ker pa stvari vendarle niso tako preproste. kot je logika dobro mislečih in dobronamernih posameznikov, saj trčijo na razne politične, socialne in druge prepreke, ki se zdijo nerazumljive. je za begunce, ki so morali zaradi strahu za svoje življenje zapustili domove oziroma morali oditi zato, ker so ostali brez strehe nad glavo, te pomoči še vedno premalo. Nekateri nesporazumi so terminološkega značaja, drugi pa globoko politični ali mednarodno-pravni. Humanitarna optika pa je povsem jasna: beguncem je treba pomagati zdaj in tam. kjer so. kajti dokončno bo lahko rešil problem le mir v Bosni in Hercegovini, ki pa je očitno še daleč in ga še tolikšno število najrazličnejših konferenc na žalost ne more približali. Evropa, ki kaže več razumevanja za tragedijo pregnanih ljudi, se ob gmotnih in drugih oblikah pomoči, ki jo je treba zagotoviti za kolikor toliko normalno življenje teh nesrečnih ljudi vse dotlej, dokler se ne bodo mogli vrniti na svoje domove, je torej prestopila Rubikon. Spodbudno je, da se krog razumevajočih ne- poslovalnica AGROSHOP Brezovci 34 telefon: (069) 45-530 Pregovora Če Cirila in Metoda dež pe-re, orehe in kostanj z drevja obere. Maučec Zvonko Balante PERTOMERX, nn[čwrw aktualno po svetu Iz Zagreba piše Zlovešči mir Prvi dnevi predvolilnega boja na Hrvaškem, ki bo trajal do 2. avgusta, ko bodo hrvaški volivci doma in v tujini (zdomci, izseljenci) volili predsednika države in poslance enega od dveh domov hrvaškega parlamenta (poslanski dom), so se iztekli presenetljivo mirno, brez pričakovanih nizkih udarcev opozicije in vladajoče HDZ. Najmočnejše opozicijske stranke od Ljudske stranke dr Savke Dabčevič-Kučar do pravašev Dobroslava Parage seveda očitajo Tudmanovi HDZ, daje prek svojega predsednika in vlade razpisala volitve v okoliščinah, ko je se vsaj četrtina hrvaškega ozemlja pod tujo okupacijo, ko se nadaljujejo napadi srbskih skrajnežev na hrvaška mesta in vasi, zlasti v Posavini, ko več sto tisoč ljudi ne bo mogla na volitve ne kot volilci, še manj pa kot kandidati za poslance. Kljub temu so vse stranke sprejele volilni izziv in predlagajo svoje predsedniške kandidate. Ali ima potemtakem aktualni hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman večje možnosti za ponovno zmago! Morda, ker je HDZ poskrbel, da si utrdi oblast. Na Hrvaškem, kjer so po hadezejevskem diktatu, opravljenem po majskih volitvah 1990, uvedli polpredsedniški sistem, je zares pomembneje, kdo sedi na prestolu državnega poglavarja kot pa, katera stranka prevladuje v parlamentu. Državni poglavar oziroma predsednik republike imenuje predsednika vlade in ministre, ki jim sabor izreka samo zaupnico, lahko tudi razpusti parlament in razpiše nove volitve itd. Čeprav hadezejevci prepričujejo javnost, da so najpomembnejša stranka v zgodovini hrvaškega naroda, ki je izpolnila, nacionalne sanje po samostojni in mednarodno priznani državi, socialne, gospodarske, medčloveške, vojne in druge okoliščine vsekakor niso v prid aktualni oblasti. Če vzamemo tečaj nemške marke na črnem trgu, potem je povprečna hrvaška plača le 65 mark, med begunci in brezposelnimi pa je že več ljudi kot med zaposlenimi, ki jih je okoli milijon, medtem ko je vzdrževanih oseb 1,3 milijona. Čeprav so si vse stranke zagotovile lasten nadzor nad potekom volitev, to ni dovolj močno zagotovilo, da bo prav vse v skladu z dokaj čudno zakonodajo, ki bo v korist HDZ morda usodna na tehtnici volilnih rezultatov. Le-tega predstavljajo izseljenci in zdomci s hrvaškim državljanstvom, ki bodo prav gotovo krojili podobo prihodnjega parlamenta in odločali, kdo bo novi predsednik države. Tako kot bodo begunci, s katerimi opravljajo »duhovno obnovo« za zmago HDZ, kot se reče, ker jim spet obljubljajo gradove v oblakih. Zato bi bilo prav vse razen Tudmanove in hadezejevske zmage pravo presenečenje. Za notranjo podobo Hrvaške in njene odnose S sosedi in svetom bi kajpak bilo najbolje, da ne zmaga niti ena stranka in da pride na vrhu oblasti do zamenjave se pravi, da bi predsednik republike postal liberalec Dražen Budiša ali vsaj dr. Savka Dabčevič-Kučar. Oba kandidata imata tudi največ možnosti, da potolčeta Tudmana, če bi v morebitnem drugem krogu vsa opozicija oddala svoje glasove opozicijskemu protikandidatu. To pa je za zdaj še račun brez krčmarja, vsaj do izteka volitev 2. avgu sta ob polnoči. Peter Potočnik Babrak Karmal mrtev V letalski nesreči blizu Kabula sta izgubila življenje nekdanji afganistanski predsednik Babrak Karma! in vojaški poveljnik general Rašid Dostum. Novico o smrti Babraka Karmala, ki je bil za predsednika Afganistana imenovan leta 1979, po vdoru sovjetskih čet v državo, je sporočil eden od pakistanskih članov parlamenta. globus TOKIO — Tu je potekala mednarodna konferenca o obnovi Kambodže, ki so seje udeležili ministri iz 32 držav in predstavniki 12 mednarodnih organizacij. Konference so se udeležili tudi predstavniki vseh štirih sprtih kambo-ških frakcij. TEHERAN — Kot je sporočila opozicijska skupina šiitskih muslimanov s sedežem v Iranu, so iraške oblasti usmrtile 75 članov opozicije. Obsojeni so bili sodelovanja v šiitskem uporu zoper predsednika Sadama Huseina v južnem Iraku marca lani. DUNAJ — Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika skupščine Franceta Bučarja se je mudila na dvodnevnem obisku v Avstriji. Gostitelje so zanimale predvsem trenutne politične razmere v Sloveniji in vprašanje beguncev. LJUBLJANA - Veleposlanik Republike Francije v Sloveniji Bernard Poncet je izročil poverilno pismo predsedniku slovenskega predsedstva Milanu Kučanu. HANOI — Namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dy Nien je poudaril, da Vietnam ni poslal nobenega ameriškega vojnega ujetnika v Sovjetsko zvezo. S tem je odgovoril na sporno izjavo ruskega predsednika Jelcina med obiskom v ZDA, ki je namignil, da so več ameriških vojnih ujetnikov med vietnamsko vojno odpeljali v ZSSR in da so morda še živi. MOSKVA - Moldovski predsednik Snegur trdi, da se je vojna z Rusijo začela, ker si ta lasti vlogo policista v Skupnosti neodvisnih držav. Od razpada Sovjetske zveze naj bi prišlo do najbolj krvavih spopadov, saj je življenje izgubilo več vojakov in civilistov. Za odstop Miloševiča Na ploščadi pred skupščino Jugoslavije v Beogradu se je v nedeljo opoldne začel velik vidovdanski zbor srbskega demokratičnega gibanja. Zbralo se je okrog 150 tisoč demonstrantov, pripadnikov srbske opozicije in njihovih simpatizerjev, ki zahtevajo odstop predsednika Slobodana Miloševiča in njegovega režima. Opozicija Miloševiča obtožuje, da je kriv za mednarodno osamitev Srbije in ostanka Jugoslavije. Zahtevajo tudi razpis predčasnih volitev za ustavodajno skupščino ter vlado narodne rešitve, v kateri bi bili predstavniki sedanje opozicije. Navzočim je govoril tudi srbski prestolonaslednik princ Aleksander Karadžordževič. Med drugim se je zavzel za pravo demokracijo v Srbiji in prihodnost brez vojne in spopadov. Srbski patriarh Pavle pa je navzoče pozval k miru in razumu ter opozoril na vse nevarnosti nesreče, ki grozijo Srbom tako od zunaj kot od znotraj. Konfederacija Srbije in Grčije? Srbska diplomacija se je odločila za nov manever. Grčiji je namreč predlagala ustanovitev konfederacije, le ta pa bi zajela tudi skupno vojaško poveljstvo. To je izjavil srbski predsednik Slobodan Miloševič v intervjuju za atensko zasebno TV Antena. Prepričan je, da bi bila takšna konfederacija dejavnik stabilnosti na Balkanu in da bi bila v interesu obeh narodov. 51. italijanska vlada Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Giuliano Amato je predsedniku Oscarju Scalfaru predložil imena ministrov. 51. povojna italijanska vlada bo imela 25 ministrov, torej 8 manj kot doslej. Med predlaganimi ministri je 12 krščanskih demokratov, 5 socialistov, po 2 iz vrst socialdemokratov in liberalcev, 3 pa so neodvisni. Spodletel prevrat v Gruziji »Igra je končana,« je lahko zmagoslavno izjavil predsednik državnega sveta Gruzije Eduard Ševardnadze, ko so pripadniki narodne garde dokončno zadušili poskus državnega udara, ki so ga organizirali pristaši strmoglavljenega predsednika — diktatorja Gamsahur-dija. Uporniki so Ševardnadzeju poskušali preprečiti srečanje z Jelcinom, za kratek čas pa so tudi zasedli RTV in pozvali državljane k zborovanju. V popolnoma spodletelem puču je bilo 40 mrtvih PREBLISKI »Srbijo je treba spraviti na kolena.< Klaus Kinkel, nemški zunanji minister »Vaša izkušnja nam pomaga, da na koncu predora vidimo svetlobo. * Boris Jelcin, ruski predsednik, poljskemu kolegu Lechu Walensi »Raje gnijem pod zemljo, kot da bi Kuba postala drugi Miami.« Fidel Castro, predsednik Kube PRVA SVEČKA Mitterrand v Sarajevu! Francoski predsednik Francois Mitterrand helikopterjem nepričakovano dopotoval iz Splita v Sarajet * , nikom BiH Alijo Izetbegovičem je imel pomembne pogo*o ’ predsednik si je ogledal tudi nekatere predele Sarajeva in m politične ocene svojega obiska dal ob vrnitvi v Pariz- ^ni* sešel tudi z vodjo bosanskih Srbov Karadičem, pa tudi sir jaki iz sestave Unproforja. Kljub obisku francoskega . lo v Sarajevu slišati občasne eksplozije in strele, zato se f , moral umakniti v letališko poslopje. • / m Nepričakovan prihod francoskega predsednika na Jugoslavije je vzbudil v svetu veliko pozornost. Politični ,,nr zu Elizejski palači, ugotavljajo, da ima Mitterrandov pr** simboličen pomen. Spominja na leto 1914, ko je Gav ,^.,1» in^'1 avstroogrskega prestolonaslednika berdinanda, kar sc1« listični krogi izkoristili za začetek I. svetovne vojne. Odi pa po 1. svetovni vojni, je francija vzdrževala s Srbijo n vezi. »Zmoremo veliko!« »Uničujoča sila je prevladala nad trezno presojo. Ta žal še vedno divja v naši soseščini. Pred njo stoji zgrožen in pretresen ves demokratičen svet. Ne zmore moči za odločilni korak, da to zloveščo politiko ustavi. In vendar bi bilo to nasilje mogoče preprečiti — samo razumeli bi bito treba nezmotljivo napoved zgodovine. Mi smo jo razumeli. Dan, ki je v krvavem jutru vstajal nad slovenskimi pokrajinami. je bil dolg leto dni. V njem se je do skrajnih meja dojemljivega in obvladljivega zgostila naša zgodovina. Bolj kot kdaj smo mogli v tem letu zmeriti, kaj v resnici smo in kaj zmoremo,« je na osrednji proslavi ob dnevu slovenske državnosti na ljubljanskem Trgu revolucije med drugim dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kočan. Dodal je. da smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili s plebiscitom. »Uresničili smo sanje, ki so jih sanjati mnogi rodovi Slovencev... Obstaja upanje, da se je tega dne, ki je trajal teto dni, dokončno spremenil in dozorel slovenski narodni značaj.« Dvanajsterica za poseg Po dolgotrajnih pogovorih je Evropska skupnost sprejela odločitev, da bo v skladu z odločitvami svetovne organizacije z vojaškim posredovanjem oskrbela prebivalce Sarajeva z nujno potrebno pomočjo. Tako so sklenili državni in vladni predsedniki na srečanju v Lizboni. Evropska dvanajsterica je tako Srbiji prvič zagrozila z vojaško akcijo. Koordinacijo morebitne uporabe vojaške sile naj bi vodila Zahodnoevropska unija. ES bo preostanek Jugoslavije izključila iz mednarodnih organizacij, kot sta OZN in KEVS. Jicak Rabin novi premier Na izraelski politični sceni je prišlo do velikega preobrata. Po I5*letni vladavini desničarskega Likuda so oblast po nedavnih volitvah spet prevzeli laburisti. Jicak Šamir, 76-letni premier in eden najhujših jastrebov v izraelski zgodovini, se poslavlja, novo vlado pa bo sestavil Jicak Rabin, 70-letni predsednik Laburistične stranke, šef generalštaba v vojni leta 1967, ko so Izraelci zasedli večino zdajšnjih okupiranih ozemelj. Kljub temu pa mnogi pričakujejo, da bo novoizvoljeni premier omogočil mirovna pogajanja in s tem preporod zelo omaganega gospodarstva. Potrebno je biti nekoliko patetičen. Brez patetike ni vzgoje za državnost. Ironija do slehernega vzhičenja, ki je povezano z radostjo nad samostojno, državo, je najboljša pot v hlapče stvo. Vse omalovaževalce je lahko sram. Za vse malodušne-že in strahopetce pa se najde zdravilo. Nič drugega ni potrebno, kakor da se umaknejo vase in v spominu preletijo, kako so čustvovali in razmišljali ob katerem ob spodaj navedenih dogodkov zadnjega leta in več dni. Za prepričane državljane pa je takšen sprehod tako rekoč »utrjevanje vere«. Kaj smo na primer mislili pred dobrim letom, 24. maja, ko smo izvedeli, da so na pogovorih s predstavniki 31. korpusa JA v prostorih mariborske občinske zgradbe oh četrt na dveh popoldne ugrabili poveljnika pokrajinskega štaba TO za vzhodno Štajersko in njegovega pomočnika Ozmeca? Kaj ie' Ne vem koliko časa za raz mišljanje niti ni bilo, ker so ju izpustili istega dne ob 16.35. Ob 19. tega dne je bojno oklepno vozilo, ki je peljalo iz vojašnice Vojvode Mišiča, do smrti povozilo Josipa Simčika, ob enajstih zvečer so Mariborčani protestirali pred kasarno. Naslednje dneve in tedne obveščevalci TO beležijo premike in premestitve jugoslovanske vojske. 30. maja pride v soboško garnizijo 80 vojakov. Za pomoč Sarajevu možnostih, da bi z Ameriška vlada razpravlja o moznosrin, dovanjem v okviru nove resolucije OZN končan on in omogočili dovažanje človekoljubne pomoči. Na nika Busha s svetovalci so bila mnenja različna Za .. vanje se zlasti zavzema zunanji minister Baker, naspr sredovanja ne odobravajo, dokler sprte strani nedos • ,1|icprg»’ Če se bodo sovražnosti končale, bodo ZDA z leta I)' (j.iJOH1' zacije vzpostavile zračni most Pripravljena imajo 1 141, pa tudi več sto ton hrane, zdravil, oblačil in 0“ F pari*1" Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev pa je vrl u tu predlagal, da naj bi modre čelade v skrajnem sredovale v nekdanji Jugoslaviji Pri tem se ne bi oni J go ohranjanja miru Razočarani Carringt0J Alzaški pogovori britanskega posrednika 10 srbskim predsednikom Miloševičem, hrvaškim nom in bosanskohercegovskim zunanjim ministrom'p. prinesli nič novega. Lord Carrington je pritisnil in^r naj Srbija prizna Bosno in Hercegovino kot neo državo, toda pogovor se je končal z razočaranjem-m reč zatrdil, da priznanje ne sodi v institucionalne^.^ obia«^ I j vlade in daje zadevo treba posredovati jugoslovam riiu, di glede ureditve razmer na Kosovu se nista mog J - Zahod za posredovanj^ Mednarodna skupnost zaostruje sankcije oziroma srbskemu režimu. Tiskovna predstavnica čila, da je predsednik ZDA Bush sprejel pripofC^1^^ tarja Bakerja o dopolnitvi sankcij proti beograjske ^11, je akreditiv jugoslovanskemu ambasadorju v , ,as_' j bodo v New Yorku in San Franciscu pa sta zaprta hKr t zadevale, da se v mednarodnih organizacijah uk ‘ t oziroma srbska predstavništva. Ameriški ekonon n srbs . da bodo sankcije mednarodne skupnosti pospešil spodarstva, ki da bo vzdržalo še največ tri John Galvin, ki je bil zadnjih pet let poveljnik sil Uigral’ ' javil, da je Nato organizacija, ki bi lahko najbolje niha mira v Jugoslaviji, če bi se njene članice 00 sredovanje. Predrag poseg. Generalni sekretar OZN Butros Gali je jovini ženi narodi vojaško posredovali v Bosni in Herc » :• • sklenile države članice Varnostnega sveta Prtte , (e dje preveč verjamejo v Združene narode in da 0 ima zelo omejena sredstva, preveč zahtevajo. V ŽARIŠČU Leto vzgoje za državnosti Konec maja javnost izve, da naj bi se pripravljal vojaški poseg z nazivom Bedem 91. Janša pošlje Kadijeviču odprto pismo, v katerem ga provokativno sprašuje, kaj vojska namerava. 2. junija na Igu in v Pekrah slovesno priseže prva generacija vojakov TO Republike Slovenije. Armada se komaj še premaguje in molče stiska zobe ob vseh teh »provokacijah«. In se pripravlja. Preverjajo vozila, skladišča orožja in streliva, radijske zveze ter premeščajo čete. 6. junija Izetbegovič in Gligorov ponovita nekdanji slovenski predlog za konfederalno ureditev Jugoslavije. Bilo je to v Sarajevu na 6. srečanju predsednikov republik. Koliko je bilo med nami takrat še takih, ki so ta predlog sprejeli z vriskom v srcih? 18. junija preverjajo enote mejnih bataljonov v M. Soboti, Dravogradu in Koprivnici'. Istega dne poveljstvo 5. vojaškega območja uradno sporoči, da bo JA spoštovala odločitev Republike Slovenije o mirni razdružitvi. Janša to pozneje komentira kot zvijačo, s katero so želeli uspavati slovensko politično vodstvo, predvsem pa TO. 21. junija je na obisku v Beogradu ameriški zunanji minister Baker, ki izjavi, da ZDA ne bodo priznale secesionisti-čnih republik. Ob tem obisku je Ante Markovič dobil amen- škosogbsJ^^ cali 5000 V zgodnjih J^rv3flsl:^^i‘'' junija je J1^ k|ep«: £ tj, vlada sprej Hrvaške in S J koniti; m«Jfi •' ^1' rovati • . ■ 0 stražnicah P0 -^! V bojno prip 2^^ Opoldne nadzor letenj« : J Slovenj'. setih / visnost dri ’ p*I / -........ spopadi Ob ,, S k, JA ve na J nmi pn nem p1 dom »e gih mejnih P« tekom jelo*” ,■ ja, ki 8a.Je deklaracija imamo O& 14 čuden oku^P, strani k la k, A. h. L h k STRAH 2 aktualno doma k * ^nominacija proračuna pflhefh l-"a Murska Sobota Prtiobčin-6 Sid’ * *«"“ eeamnmarii^ feba,ans ampak '“libjlbJV"0« mi. F «ujna na? J?* sPre|nembc s‘i4rL^ladi,w z «P«J»li- ZatIa"ln"..riU!",erami v "Mm „ . ”*šanja osebnih ^»Uv P0^31 za 62 cJ P tako pa je po- odstotkov ’ '^“Miškto?^? rvwano ** P ie n?#’ sred- ^enjena osebnim Slabše premoženjske iF t r r f m# dohodkom Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejel soboški izvršni svet v zadnjem času, je prav gotovo ta. da bodo prenehali nakazovati denar za izvajanje večjih del vsem tistim krajevnim skupnostim, ki niso poravnale svojega dela obveznosti, ki je določen z občinskim odlokom. Prav tako teh krajevnih skupnosti ne bodo uvrščali v nadaljnje programe financiranja. Takšno odločitev je izvršni svet dolžan sprejeti ne le zaradi spoštovanja dogovorov in občinskih odlokov, temveč tudi zaradi vseh listih krajevnih skupnosti, ki svoje obveznosti sproti poravnavajo. bbp voljo še stražnica v Kuzmi? M*'1'' MnJa^oškega izvršnega sveta (30. junija) so med drugim Ml Soh,.r *Inn* Pogodbe med Ministrstvom za obrambo in ob-" * ** najemu stražnic in zemljišč ob slovenskv-avstrij-ttrsfn^ ' določenem roku so prejeli prijave za najem vseh „ ^itia v; ,c r*z*n za stražnico v Kuzmi. o? 'ENih' ei' 1 ,e Straž-l,Sbo m, ministrstva /a »C Me-S' ^J^mne; V^JtUs silnico k draž- ■ . M? ',o stala 558 'U, Mi 19« m borovcih 280 50 obdali v?? 1 neresen-11 v'oge, so se že oglasili na pogovoru, tako da je ostala na voljo le še zgradba nekdanje stražnice v Kuzmi (naj- verjetneje ni odročnosti). zanimiva zaradi Najemniki bodo plačevali občini enako višino najemnine, kakršno zahteva od občine republika, s lem da jim je dana popolna svoboda pri preurejanju in obnavljanju prostorov. bbp Pred pomembno odločitvijo rolitve še letos? oblikovala predloge z» "t”0 •"b1"0 'ak,‘‘ if uskupina po.udiU P’«*log, * up« >u. hi “ široke parlameniame razprave * G .... ';'or, državni svet in o volit.ah predsednika republike. V l’ ■ M?/'re •»""■‘h Uk «> stranke in njihovi veljaki, k> vecmbma se- '»♦•UU. , ’ ko,Nsi|t VH lud. v parlamenlu, ne bodil prizadevali v zad-v *»mnn zakonodajo čim več svniih inleresov- 2adnis ""t" kar 8» h "VM.1” 'hatne- |c P"čakovj “Rjavil? . ■■ .i _______ .• nu«*rw nemogoče ■ it j”1 Npuhli^ki ravni, kjer “N n j 'banke žs ustalile in - i? i t’* •v.at.jSe n, . '‘Jh ut pur- nei> ‘oh Ut.lnj.nnv, Vi lu |th W*T?"1MI) S vmh M volilnih Seveda pa ."liivvcmbhfihm'' ' \5w;ih2iyfT<’l -rnr*|ču pu pivi.L " ntpivu rrfr.eii>'“ i’1' C'-'O- ne zaplete id iv^lea-.^OP' Iniih n« p«diavn> ■ •miviuju smo lahko "'C,'nega glasovanj.' oblitih zakonov boli optimistični Nobena utvara ni. da je možno volilno zakonodajo spre jeti že na zasedanju republiške skupščine sredi julija, kar hi omogočilo. da bi volitve lahko izpeljali do konca letošnjega Icia Sicer pa številne javnomnenjske raziskave kažejo, da ljudje že na prejšnjih volitvah niso bdi preveč evforični, ampak bolj previdni. Za 10 je pričakovati, da bodo na drugih večstrankarskih volitvah, ko sni neodvisnost in suverenost mednarodno priznana, riali prednost tisi im strankam in posameznikom, ki jih bodo prepričali, da bodo sposobni v prihodnje na ustrezni ravni zadovoljiti predvsem njihove gospodar ske in druge inlergse To pa bo go-lovo odločilnega pomena pri izbiri kandidatov za najvišje funkcije v republiki m na lokalni ravni MILAN JERSE | ^sedniški kandidat v^rS-Kmečka zveza zagrozila s stavko kme razmere borcev Na torkovi seji ljutomerskega izvršnega sveta so precej časa namenili obravnavi problematike udeležencev narodnoosvobodilnega boja v občini. Gradivo, o katerem bodo podrobneje razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine, sta pripravila občinski odbor ZZB NOV' Ljutomer in odsek za družbene dejavnosti in občo upravo skupščine občine. Ljutomerska borčevska organizacija šteje 375 članov, od katerih jih je 161 starostno ali invalidsko upokojenih, status borca pa je priznan 205 posameznikom. V devetih krajevnih združenjih imajo tudi 17 vojaških vojnih invalidov, povprečna starost ljutomerskih borcev pa je nekaj Čez 73 let. Kot je bilo razbrati iz razprave na seji ljutomerske vlade, borce najbolj pestijo problemi zdravstvene in socialne zaščite. Tako je predsednik OO ZZB NOV FRANJO ŠTEBIH označil ukini lev ugodnosti pri plačilu zdrav stvenih storitev in zdravil kot ne kakšno obliko genocida za ljudi, ki so v drugi svetovni vojni veliko pretrpeli in so danes večino ma bolehni Pri tem je navedel podatek, da okrog 70 odstotkov udeležencev NOB iz ljutomerske občine prejema starostno pokojnino, ki je nižja od povprečne slovenske pokojnine, in da blizu sto članov zaradi slabih premoženjskih razmer prejema priznavalnino, ki ne dosega niti povprečnih rednih socialnih podpor v občini. Poleg tega je v občini še vedno 2) spomenikov in znamenj, ki so zunaj varstva, zagotoviti pa br bilo treba tudi njihovo vzdrževanje. 14 tisoč tolarjev, kolikor je v občinskem proračunu zagotovljenih v ta namen, ne zadostuje niti za prenovo manjše spominske plošče. Glede prenove muzeja NOB v Ljutomeru v splošni muzej, pa je bilo rečeno, da v no voimenovanem odboru pogrešajo predstavnika borčevske orga nizacije. Govor je bil tudi o preimenovanju ustanov, objektov, ulic in podobnega, katerih imena so povezana z NOB. Očitke predstavnika borčevske organi-zacijc/Češ da je na lem področju prišlo do nepremišljene evforije, so člani ljutomerskega izvršnega sveta zavrnili kot neutemeljene. V občini so se namreč po besedah predsednika MIRKA PRELOGA venomer zavzemali za str pen in zrel dialog, zato tudi v skupščinskih klopeh ni bilo nikakršnega pomisleka na opravljena preimenovanja šol in ulic. Na koncu so se dogovorili, da bodo zaradi razjasnitve posameznih problemov kmalu sklicali skupni sestanek predstavnikov izvršnega sveta, upravnih organov, Centra za socialno delo in borčevske organizacije. Glede informacije o realizaciji odgovorov na delegatska vprašanja, pobude in predloge delegatov zborov ljutomerske občinske skupščine, pa so se zavzeli za še konkretnejšo opredelitev posameznih zadev, da v prihodnje ne bi prihajalo do nepotrebnih sum ničenj in zapletov, zlasti še pri premoženjskih vprašanjih in menjavanju parcel. MILAN JERŠE 110 let GD Orehovci V nedeljo je bil v Orehovcih v radgonski občini krajevni praznik. Tamkajšnji gasilci so ob navzočnosti številnih gasilcev iz sosednjih društev in Avstrije ter krajanov in gostov proslavili visok jubilej — 110-k-tnico gasilskega društva. Praznovanje se je začelo dopoldne s sv. mašo ter blagoslovitvijo doma, brizgalne in avtomobila. Ta obred je ob navzočnosti kapelskega župnika Cirila Slapšaka opravil župnik iz Gornje Radgone Andrej Zver. Zalem so bile sektorske gasilske vaje, na katerih je sodelovalo osem gasilskih društev. Popoldan pa je bila osrednja slovesnost, na kateri so pregledali prehojeno pot in predali namenu nov gasilski dom. ki so ga začeli graditi pred šestnajstimi leti. Slavnostni govornik je bil podpredsednik OGZ Gornja Radgona Janko Trstenjak. Pripravili so tudi kulturni program in zaslužnim gasilcem podelili odlikovanja in priznanja. Republiška gasilska odlikovanja so dobili: Branko Pintarič, Marjan Ščančar in Franc Domanjko. Foto: F. Maučec V ' Kolumna Gre na počitnice še kdo? Učenci gredo na počitnice, toda gre na počitnice še kdo? Ko človek v času, ko se začenjajo šolske počitnice, bere »obvezne« časopisne naslove, se spomni onega izzivajočega Brechtovega spraševanja, ki se ga običajno navaja v zgodovinskoteoretičnih razpravah, v katerih se razčlenjuje odnos med osebnostmi in množicami: kdo dela zgodovino, velike zgodovinske osebnosti ali množice? Za koga so počitnice, za dijake ali učitelje? Kitajski cesarji so gradili kitajski zid. Toda, ga je gradil še kdo? Koliko skalnih zidakov pa so dvignili kitajski cesarji? Zakaj se nihče ne sprašuje, kam so po opravljenem delu vlekli svoje pre- t tegnjene kosti delavci? Tako se sprašuje Brecht v svojem pesni- ! škem in kajpada tudi antiehtističnem pamfletu o zgodovini. Od- I por proti elitizmu bomo Brechtu zamižali. Tukaj se je gospod pač ' zmotil. Kajti vprašanje je potrebno postavljati tudi obrnjeno: gredo razen vsega spoštovanja vrednih in krasnih množic učencev na počitnice tudi kakšne učiteljske osebnosti? Noben urejen državni in družbeni sistem ne more obstajati brez elite. Elita je ključni stan in vrag slej ali prej vzame državo, ki ima namesto elite butce, povzpetnike in bleferje. Država Slovenija bo šla v črepinje, če se tukaj ne vzpostavi elita. Aristokratska elita. Elita v vseh stanovih. Tako med pometači in politiki kot med zdravniki in učitelji. Učitelji so najbolj subtilno izsesan stan. Obenem pa so za vzpostavljanje nove elite na vseh področjih, od politike, gospodarstva do kulture na ključnem položaju. Skozi njihov postopek gredo vsi drugi in kakor svoje delo opravijo oni, tako potem to v družbi obstaja. Zato mora država imeti samozavestne učitelje, učitelje z dostojanstvom in spoštovanjem. Svojih izpranih možganov ne nesejo na počitnice samo dijaki. Tudi učitelji nesejo svoje vzorčno bivanje na počitnice. Njihova odličnost, poštenost, pravičnost, intelektualna eksce-lentnost, njihova podlost, topoumnost, nedoslednost, nenačelnost, njihovo ponižujoče samožrtvovanje, njihov molk, njihova pohlevnost in intelektualna beda: vse to je mleko, s katerim se bodisi poji bodisi zastruplja elita. Tudi učitelji gredo torej na počitnice. Tisti profesor z neke soboške srednje šole, ki je učit šestintrideset ur na teden, za plačo, za kakršno bencinski črpalkar dve uri z zobotrebcem med zobmi ne bi prišel do čakajočega avtomobila: liste nekatere učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji s te ali one šole, ki jim ni mar, kaj si o njih misli javnost, ki jih ceni izključno po tern, koliko zaslužijo. Oni pa so zadovoljni s kolikor koli, čeprav so de) tistega ključnega stanu, ki bi moral s svojo držo in statusnim položajem anticipirati aristokracijo v novi državi. Iz njihovega stanja, če je lo stanje predano, žalobno in dekadentno, ne bo mogoče dobiti napoja za elito. Od tega ne bo nihče pil imenitnosti: ne prihodnji mojster, ki zdaj sedi v šolskih klopeh kot učenec in ki bo moral svoje delo opravljati z dostojanstvom in I mojstrstvom, in ne prihodnji razumnik, ki bi moral bolj ceniti knjigo kot bleščečo pločevino avtomobila. Toda: kaj šele je mogoče prti od tistih profesoric s soboške Gimnazije, ki so svojega dijaka nagovorile, da je v časopis napisal žaljivo pismo o svoji ravnateljici? Vsi gredo na počitnice, učenci in učitelji. Najbolj, veliko bolj kakor dijaki, jih potrebujejo izsesani plemeniti ljudje med učitelji, ki so seveda v večini. Toda obenem tudi najbolj ubogi. Dostojanstvo stanu jim ne dovoli, da bi delali slabo, zato delajo iz celotnega duha, vse tja do petnih žil, zato so subtilno izsesani. Na počitnice gredo tudi ti vredni ljudje, tudi zanje so počitnice, to je potrebno enkrat zapisati. Tisti, ki imajo toliko prostega časa, ki jim je bil dodeljen po nekem globokem zgodovinskem preudarku, so pomembni. To jim je potrebno povedati in ponavljati, da se bodo s počitnic vrnili z zavestjo o svoji elitnosti .. . ŠTEFAN SMEJ j SLS dr. Stanko Buser Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota, Štefan Kovača 40 objavlja JAVNO DRAŽBO za proda p osnovnih sredstev 1 osebni avlo R 4 TL. letnik 1983 zveza zagrozila s stavko kmetov. Novi predsednik SLS Marjan Podobnik. odohn^,,";,'s'tc stranke je novi pred sed- los.- ? * occn^' da ideološko zaostrovanje med le-js ' j vr^ * sintagmi »ustavite desnico«, pomeni ''tr jv d -'-v-ori, ua MituivMi« zavsirov. vrb v s,nV |>“ kr< Q dor k,.,. V razpravi je bilo veliko izre čenega o nekaterih aktualnih (e žavah Ivan Pučnik je opozoril na neizvajanje zakona o denacionalizaciji in na nasprotovanje številnih direktorjev živilskoprc-delovalne industrije in kmetijskih kombinatov, da se odvzeta lastnina vrne prejšnjim lastni koin. Ivan Pučnik je vprašal, kakšna pravna država je Sloveni Na kongresu so promovirali dr. Stanka Buserja kot kandidata SLS za predsedniške volitve. Prof. dr. Janko Buser, ki izhaja iz kmečke družine, je povedal, da dobro pozna slovensko ljudstvo, deželo, navade in potrebe Slovencev. »Znam zastaviti besedo in sem nepopustljiv, ko gre za poštenost,« je poudaril dr. Stanko Buser. »Prav navedena dejstva so razlog, da je naša stranka prva predložila svojega predsedniškega kandidata,« Javna dražba bo v nedeljo. 5 7 1992. ob 10 na dvorišču ŽVZ-ja za Pomurje, Murska Sobota. Štefana Kovača 40. Ogled je možen uro pred dražbo Boris Hegeduš zum-iiuc cene pšenice, še večje so težave pri odkupu mleka G. Potočnik je opozoril, da bodo kmetje organizirali opozorilno, nato pa vseslovensko stavko. Stavkali bodo proti vladi, če kmalu ne bo ustreznih rešitev. Branko Grad je zahteval odstop ministra dr. Janka Prunka zaradi njegovih znanih izjav o emigrantih SLS. Slednjemu se je zakonsko določenem roku. Zav zeli so se za tak sistem volitev, ki bi zagotavljal neposredni vpliv volivcev na sestavo slovenskega parlamenta. Predlagali so način lastninjenja, ki bi zagotovil vsem državljanom, da so dediči družbene lastnine, ki pa jo je treba pravično razdeliti. Kmelijcem so predlagali tudi ekosocialno tržno kmetijsko politiko Komisija za oddajo vzdrževalnih del na melioracijskih objektih pri KZ Radgona razpisuje na podlagi 3 čl. Odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini G Radgona in na podlagi sprememb tega odloka (Uradne objave št 8/90.12/91 in 10/92) naslednji javni razpis za oddajo del — osnovna košnja na melioracijskih jarkih za melioracijsko območje v občini G Radgona Skupna površina za košnjo je 582 300 m' Košnja melioracijskih jarkov je v mesecu septembru 1992 Košnja mora biti strojna Ponudniki naj navedejo dokončno ceno storitve za m1 Vsa izvedbena dokumentacija je na vpogled pri KZ Radgona. Pisne vloge je potrebno vložiti v 0 dneh po objavi razpisa na naslov Kmetijska zadruga Radgona. Partizanska 23, Gornja Radgona STRAN 3 gospodarstvo Zbor pomurske banke Delničarji potrdili nov statut V hotelu Diana v Murski Soboti je bil minuli teden zbor LB — Pomurske banke, delniške družbe. Zbrali so se Številni delničarji iz vseh štirih pomurskih občin, med gosti pa je bii tudi predstavnik Ljubljanske banke iz Ljubljane Jože Benčina, ki je spregovoril o dokaj zapletenem procesu lastninjenja, ki se mu tudi v bankah ne morejo izogniti. Sicer pa so v razpravi največ pozornosti namenili predlogu sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta banke, ki je usklajen z najnovejšimi določili iz zakona o bankah in hranilnicah. Na predlog upravnega odbora Pomurske banke, ki ga vodi mag Vinko Plemenitaš, so delničarji brez bistvenih pomislekov potrdili vrsto odločitev. Tako bodo po novem znašale prednostne delnice 15 odstotkov ustanovitvenega kapitala, pri čemer bodo imeli prednost pri nakupu teh delnic delničarji LB — Pomurske banke, d.d.. Murska Sobota Na zboru so potrdili tudi sklep o neto dolžnikih banke; spisek je kar obsežen. Hkrati pa so upravni odbor banke pooblastili, da lahko spremeni posamezna določila statuta na zahtevo Banke Slovenije. Med določili novosprejetega statuta Pomurske banke je treba omeniti tistega, po katerem se delničarju, lastniku delnic, ki se glasijo na ime, ne izročijo delnice kot vrednostni papirji. Njegova pravica do delnice se vpiše v delniško knjigo, delničarju pa se izda potrdilo o lastništvu. Sicer pa so v razpravi delničarji menili, da bi morale biti obveznosti dolžnikov banke jasneje opredeljene, bolj naj bi upoštevali revalorizacijske stopnje, v upravnem odboru Pomurske banke pa naj bi bilo več predstavnikov iz gospodarstva. Na koncu so opravili še nadomestne volitve 7-članskega upravnega odbora (prej 9 članov) in 4-članskega nadzornega odbora banke. MILAN JERSE 100 let GD Cankova Pomemben jubilej — 100-letnico gasilskega društva so v nedeljo proslavili na Cankovi. Praznovanja so se udeležili številni gasilci iz soboške občine in sosednje Avstrije ter gostje. Začelo se je s promenadnim koncertom pihalnega orkestra iz Gornje Radgone, nadaljevalo z zborom gasilcev, sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa ter proslavo pred vaško-gasilskim domom. Slavnostni govornik je bil Ivan Obal, predsednik soboškega izvršnega sveta, v kulturnem programu pa so sodelovali mladi gasilci in gasilke ter učenci osnovne šole iz Cankove. Na proslavi so zaslužnim posameznikom podelili republiška gasilska odlikovanja. Ta so prejeli: Jožef Sever, Franc Skledar, Adolf Gumilar, Franc Rojko, Franc Hajdinjak, Stefan Hari, Anton Barbarič, Ernest Kerec in Ivan Smodiš. Ob jubileju so tudi pripravili v gasilskem domu razstavo ter izdali posebno brošuro s prikazom razvoja kraja in gasilstva. F. M. . Foto: N. Juhnov TIGOP, d.o.o., posojila — kuhinje, jedilnice, predsobe, dnevne sobe, spalnice, sedežne garniture — cenik oken in balkonskih vrat fERMOPAN: 2 nepremičnimi s premičnimi OKNO 2 ROLETO nao kiticami na okni ca mi 60x60 10.095,- 11039 80 x 90 15.390,- 14.463- 15.467,- 120 x 90 18 891 - 20.163,- 22.343.- 80 x 120 18.867 - 17.045,- 100x120 20 995,- 20 864 - 120x120 23.109,- 23.257,- 140x120 26 363 - 26.281.- 180 x120 33 990 - 33.661,- 80x140 20.299 - 18.910,- 2D.301.- 100X140 22.782,- 23.358,- 26.035,- 120x140 25.902 - 27 170,- 29.698 - 140x 140 28 653 - 29.473,- 39.115- 180x140 36.899,- 38 116,- 42.835,- 80x210 26 444 - 26 367,- 80 x 220 27 791,- 28.194- 30 365 - 140x220 43 990 - 46 204 - 49 320 - Fiksni elementi: Nosilci: 180x 180 17.907,- do 3.60 387 - 140x210 14.730,- do 5 60 495- 160x210 18.824,- do 6 40 550- Armaturne mreže;____________________ 42x42 1.590 - 6 x4.2 1.912,- 9 x 6 5.587 - 10x 6 6 990 - — takojšnje plačilo — od 10 do 25% popusta — za pologe 20% popusta POLOG: 0+1 10% popusta 0 + 4 16% obresti — 0 + 20% 0 + 5 20% obresti — 0+3 12% obresti — 0—12 obrokov 9% DEM — 12 — 24 obrokov 20"i. polog, 9% letne obr.. DEM Obiščite satan pohištva TIGOP v Gančanih 87 od 7. do 18. ure. Telefon: (069) 42-101 Gospodarstveniki V ponedeljek in torek so se v Radencih sestali gospodarstveniki s celotnim delom gospodarskega dela vlade. Prvega dne posveta so se udeležili predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, podpredsednik mag. Herman Rigelnik, finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. Franc Arhar. Temeljna izhodišča gospodarskega programa vlade je predstavil njen predsednik dr. Janez Drnovšek, ki je poudaril, da je vladni program stabilizacijsko naravnan. Cilj programa je izboljšati likvidnostne in finančne razmere v gospodarstvu s pred-stečajno sanacijo perspektivnih podjetij in sanacijo bank, kar bo potekalo vzporedno. V (e namene bodo naredili proračunski primanjkljaj in povečali javni dolg. Sicer pa smo orise gospodarskega programa že podrobneje predstavili. Gospodarstveniki so opozarjali predvsem na problem izgube trgov in težave, ki jih ima jo z izgubo premoženja v nekdanjih jugoslovanskih republikah, in tudi na terjatve do drugih držav. predvsem Iraka, kjer naj bi imelo slovensko gospodarstvo nekaj čez 300 milijonov dolarjev terjatev. §e hujši problem za gospodarstvo pa so likvidnostni problemi m financiranje proizvodnje ter cena kapitala v bankah. Kot so ugotavljali, je cena kapitala nevzdržna in je ne more prenesti skorajda nobeno podjetje, saj veliki R in obresti krepko »Sosed v stiski« in ekonomija o beguncih Avstrijski zunanji politiki je še do pred kratkim grozilo, da postane angel varuh zgolj severnega dela južnoslovanskih narodov. Alojz Mock je bit s svojim strankarskim kolegom podkanclerjem Erhardom Busekom eden prvih med evropskimi politiki, ki so pri Evropski skupnosti, predvsem pri Nemcih torej, navijali za priznanje Slovenije in Hrvaške. Avstrijske lokalne delegacije so se ob začetku desetdnevne vojne kar izmenjavale pod slovensko zastavo na naših severnih mejah v skrbeh za sosede, pa tudi za svoje obmejne podružnice Bille. Hoferja in podobnih. Ce ni bilo v srcih vrlih Avstrijcev takrat za kanček več poguma, bi nas priznali še pred Nemci in tako prikrajšali bivšega nemškega zunanjega ministra Genscherja za njegovo iziavo v torkovem Clubu zwei. osrednji politični okrogli mizi avstrijske TV. Genscher se ni dal zmesti, ko mu je bilo postavljeno nekoliko provokativno vprašanje o vzrokih za zaprtje nemških meja za bosanske begunce. Nemci so namreč Slovenijo, Hrvaško in BiH priznali pred Avstrijci. Za Genscherja je to zadosten dokaz, da Nemčija ravna pravilno tudi v primeru beguncev. Takšno je mnenje politika z najdaljšim delovnim stažem, ki je v svetu zaslovel predvsem po svojih liberalnih načelih pri reševanju medanarodnih konfliktov. V teh težkih časih torej tudi liberalcem ni lahko . .. Avstrijcem pa je usojeno, da postanejo s svojo med razviti; mi državami še zmerom najbolj liberalno politiko do tujcev ne le varuhi severnega, marveč tudi južnega dela jugoslovanskih narodov Poročila tukajšnjega osrednjega časopisnega dnevnika Standard pišejo o 100 novih begunceih iz Bosne, ki vsak dan pridejo na mejni prehod v Salzburgu. Zaradi zaprtja nemške meje pa so prisiljeni ostati v eni od telovadnic, kasarn in podobnih infrastrukturnih objektih v okolici MOzartovega rojstnega mesta. Na meji nenormalnega je, da nemški cariniki begunce še vedno pošiljajo podaljševat potne liste na srb-sko-jugoslovanski konzulat v Salzburg, ki za bosanske begunce noče niti slišati. Do konca prejšnjega tedana je tako postalo mesto Salzburg »bogatejše« za kar 3000 someščanov iz Bosne, na Dunaju pa jc samo v enem tednu 3500 novih v glavnem muslimanskih beguncev. Vendar so Avstrijci poskrbeli tudi za zbiranje konkretne pomoči beguncem. Tačas največja akcija zbiranja denarnih prispevkov, ki poteka v organizaciji tukajšnjega Karitasa, Rdečega križa ter državnega radia in televizije, imenovana »Sosed v stiski«, je postala že po treh tednih najuspešnejša te vt-ste. 300 000 ATS znaša namreč vrednost materiala, natovorjenega na vsak tovornjak, ki odpelje pomoč beguncem, nastanjenim v Sloveniji in na Hrva-škern. Ime firme, vladne inštitucije ali skupine posameznikov ie potem objavljeno pred osrednjo informativno oddajo tukajšnje televizije ah po njej, tako da tudi reklamni učinek ne izostane. Kar 700 takšnih tovornjakov je do sedaj že opravilo svoje plemenito poslanstvo. Da je takšen način zbiranja pomoči humana gesta, ki ji v Evropi zaenkrat res ni enake, je nesporno. Vendar pa se za trenutek odtrgajmo oa krščanske humanosti in raje razmišljajmo v okvirih ekonomske racionalnosti. Za avstrijsko gospodarstvo tovornjaki, natovorjeni s humanitarno pomočjo, niso nič drugega kot povečan »izvoz« domačega blaga, večanje proizvodnje, rast dodatnih delovnih mest, s tem pa tudi prispevek k rasti narodnega dohodka Monetaristi bi to imenovali »pospešeno kroženje denarja«, keynesianci bi se veselili dodatnemu, neobresto-vanemu »varčevanju« tokrat »neracionalno« razmišljajočih ekonomskih subjektov, država pa se ne meni za ekonomske teorije, ampak se veseli večanja prihodkov v državni blagajni. Avstrijski očitki na račun mlačnega reagiranja pri sprejemanju beguncev iz Jugoslavije v drugih državah ES so seveda več kot upravičeni. Resje čudno. da drug*’ države se niso »skapirale«, kakšen posel za nacionalno gospodarstvo je-lahko prostovoljno zbiranje humanitarne pomoči za begunce. Financiranje humanitarne pomoči prek domačega prebivalstva predstavlja torej enega redkih primerov v ekonomiji, kjer imata dobiček obe strani; tako tisti, ki pomoč daje, kakor tudi tisti, ki jo sprejema. Andrej HORVAT »ftJEDUZALEM M RENAULT ° E H ° z V AVTOSERVIS PRODAJA VOZIL RENAULT PREDSTAVITEV VOZIL RENAULT NA VELIKEM KASAŠKEM DERBIJU V LJUTOMERU 4. 7.1992 Vsem kupcem, ki nas obiščejo na razstavnem prostoru hipodroma, ponujamo ob nakupu vozila do 10. 7. 1992 še dodatni popust. Informacije po telefonu št.: 062/701 -106, telefaks; 702-351 z vlado presegata gibanje tečaja in celo indekse rasti. Zato so nekateri tudi predlagali, da vlada ukine indeksacijo na vseh ravneh, to pa zaradi tega, ker ta sedaj obremenjuje predvsem vhodne stroške. omejena pu je pri izhodnih. Herman Rigelnik se je strinjal, da je gospodarstvo izgubilo glavni del svojega socialističnega tr- pripeljalo dp tega. ne vzdrži niti v ec ta nadaljnjem cijc pri odhodkih V J p ionu pri matenakuh plačah ter vseh , bo proračun končal -muniklajem kolje 1**“ .. Takega r m'".* Ji, javne porabe S) Šlo -majhnem monetam . kot je tolarski, ne ti Povsem druga« J ’ „ primatiikljaj ozir« namenjen bankam m stvu. To je gospo*'' valuta in oživljanj ga, da imamo slabe investicije v gospodarstvu m negospodarstvu, da se srečujemo s podkapitalizi ranostjo podjetij, le-ta pa bremeni rast fiksnih stroškov Po njegovi oceni naj bi se stanje stabiliziralo v nekaj mesecih, če bo parlament izglasoval spremljajočo zakonodajo. Edini instrument, s katerim lahko država posega na področje gospodarstva, je proračun. Vlada bo začela s sindikatom nov krog pogajanj, kjer naj bi postavili nova izhodišča in se dogovorili o indeksaciji plač. Zavedajo se tudi, da je država predraga, in to ne samo uprava, ampak ves javni sektor. Na finančnem področju čudežev sicer ni pričakovati, toda vlada pripravlja ukrepe za spodbujanje varčevanja in vlaganja v vrednostne papirje pri dohodnini. V pripravi je tudi razvojna strategija Slovenije. Iraške dolgove po besedah Hermana Rigelnika poskuša vlada razrešiti po diplomatski poti. Za naložbe je vlada namenila 3,8 milijarde tolarjev, in to predvsem v mala podjetja in drobno gospodarstvo, da bi ta sektor ustvarjal vsaj polovico družbenega proizvoda. Luknjast proračun Finančni minister Mitja Gaspari je poudaril, da je res, da je edini instrument, ki ga ima drža va v rokah, proračun, vendar je ravno tu nova vlada naletela na največje težave. Sprejeti proračun je predvideva! 18 milijard proračunskega primanjkljaja, ki ni bil namenjen za produktivne naložbe, ampak pokrivanje tekočih izdatkov javnega sektorja, ne pa za sanacijo bank in podjetij. To bi pomenilo produktivno na laganje kapitala Politika proračuna je na strani odhodkov pred videvala polno indeksacijo na strani nrinodkov, pa to ni bilo predvideno Za zgled je navedel pobiranje davkov, ki jih država m sposobna izterjati. Saj bomo dohodnino neindeksirano plačevali šele septembra, namesto da bi ti davki ze bili pobrani. To je stva, sicer se ugotavlja, j tožba nastajaj « 1 te znašajo H" Guverner Mizar, j Beltinci razpisuj« Pr<”* sto PROIZVODI, Z■ 5^^ večletne strokt. Vse na sedežu d , po telefonu od pošljite v objave. |WOLFCOMMER^ SKLAD VZAJEMNE OBČANOV IN PODJEDJ IZ K ponudba za člane brezobrestna stanovanjska, ali gotovinska posojila Pričakuiemo vas v Murski Soboti. jeli^l /1 vsak delavnik od 9 00 do 15.00 (ob P",,7« 3* / • 16.00 do 19.00 ure) Telefon (069) 2» ' STRAN 4 prošcenje Bilo je prošcenje (brez nasilnega dejanja) ' ^žknžiu ža a,zaduja junijska nedelja, dan 1 vannvega prot ApPa Mi v j vse- l j Je naraščala vznemrjenost med ljudmi v ek,, nr bo _ ■ okoliških krajih. Govorilo se je namreč, da bi?'F tamreč’da se bo zgodilo iirlaj nevsakdanjega. Na- J’1 DotJi .Vai tudi 26’ JunlJ’ r°k' ^0 katerega naj bi raz-A -a k .!a scenska, tako da bi se odoepila od zagrebške H^kem?T°ke' škof*j'- Saj je Razi riž> .emt.ir v Sloveniji I big’PM0 oLr„; , akSno zahtevo je pred p- ,bl „■ । । dvema mesece- ^ice v6 • odstotkov faranov s Safarskega, Gibine, Raz-lili ^Ttabj^il ^^ biio jasno, da iz tega zaiTilrut še m- bo nič, so Ir n«ae s a na cerkvena vrata pribili devkein onemogo-ipt^difo pAa 72 Pa ne bi bilo tudi proščenja. Nekaj podobnega Ti ^tpntia ’ k° so ljudje prav tako želeli doseči, da b> * slovenska. A« ’* ^kro “P^adalo spoznanje, da z nasilnimi dejanji taks- PMram.. V soboto zvečer so pripravili kresovanje s k. e im’ k* S° $a P°sveIih * obletnici razglasitve samo- T^nje takšno P"104"««* Je bilo nm čeno, naj bo ne-' i, " ‘ R mil, a ksnd' ko( se spodobi. C epi .n je nedeljo zjutraj ";Wi unel veadade nekaj v zraku, ker je prišlo k prvi (hrva-1 P^nitpn ' žuPnik Slaviček — zelo malo liudi. c kasneje ji ।, '"A prihaiar ^rog 9. ure, ko se je /.ičela slovenska ma-' ■ o največiJp cerkvk kot da bi imeli pincusiio Po tradiciji JlA^ctku mas e^murja 'n Slaviče! r temke z leve strani Halas pozdravil. Mašni obred pa je nato vo- % Ak in čudova ''ja^ Mars’kdo od navzičih je občudoval Vtf^rise je V1,e zvoke orgel. Potem je hitu te enn hrvaška i^ili1 " se nhPraV ta*10 zbralo precej vernikov obeh narodov. Stilno izviru w I vuiu, kjer so se lahko • hiP^dvsem J ° . ^r^vijo namreč, da je ta voda vsestransko J^Rjetor * oč'in‘epo polt. ■ । , Potekalo, kot da je vse v najlepšem redu. Mar- ‘ o do|on pa nara je vendarle povedal, da mu |e težko pn C o el' lPOreJO ničesar doseči V' ubi so potlačili tudi JA ^aso duhovniLdan PoPreJ- ko je želel imeti tamkaj slo-’ iii,i 'počeno tl F ac 'z Kanade (po rodu z Gibine), pa mu to ' da se a^nestVari še bolj vznemirjajo liodi at . ie res fesi vprašanje razkriške fare. JOŽE GRAJ Foto, - §S 1 ^-letnica rojstva izumitelju Janeza Puha Znova odkrit tehničniuin A' m le rodi) v slo-' Sakušak i pozneje izu- Afia nato pa se kjer je za-tedanjanerodna pv,. ,'M'mvko vtrite rim.?1 ustanovil la-odel koles W^|' — Ai. . MtOc 11 J K lzde-AL različnih S l z«e| ,7^ Zboljšal ,s Je Pisal Z - lit . “mil i?de ^l ^iir^ "'k"'- K?' %ti 11 "OCiii v idili. k K?. ‘'-umAc^cnskih PioX\ro’stai A* “ r dr ^predsednik Rd zbora Razkriška sopotja Ena kresna noč in en proščen jski dopoldan Tokrat v šali. Dokler ljudje vse obrnejo na šalo, ni sile. Potem pa jim je enkrat vendarle dovolj in bi raje slišali »svetega duha« namesto »duha svetega«. Po slovensko torej. Pa župnik SlaviČek noče. Mirko Srnec z Gibine, ki je bil dvajset let mlinar na Muri in čigar zdravo ter nagajivo rdečico je bilo mogoče opaziti še v mraku tega sobotnega večera, je pokimal z glavo navzgor proti cerkvi in rekel; »Če zdaj pop gleda sem, se mu meša, ker jih jutri ne bo imel toliko pri ofru.« skupščine RS), dr. Peter Tancig 1 (minister za znanost in tehnologijo RS) in akademik dr. Anton Trstenjak. Ta je bil tudi slavnostni govornik. Poudaril je, da Janez Puh ni sporna osebnost, saj se ni odtujil od domačega kraja in jezika. Nasprotno’ vsako novotarijo je pripeljal domov, rad je »častil« domačine; čeprav je imel motorje, je gojil tudi konje, z njimi dirkal, umrl pa je na dirki v Zagrebu, siar komaj 52 let. Akademik Trstenjak je posebej poudaril, da so Slovenske Go rice dale tudi tehnično inteligenco. Tudi drugi govorniki — tako v Sakušaku kakor na Ptu ju, kjer so odprli razstavo Puhovih vozil so poudarjali genialnost tega Slovenskogoriča-na, ki je menda končal le nekaj razredov osnovne šole. Na Sakušaku se je zbrala množica ljudi. Tu smo videli tudi stara motorna kolesa, avtomobile . . pa tudi konjske vprege. Z njimi so se pripeljali ugledni gostje. Š. SOBOČAN Ženska srednjih let je na zgaranih nogah stala nekoliko razkoračeno in z rok, prekrižanih na prsih, ji je visela torbica. Stala je na makadamski poti, ki z asfaltne ceste pelje tja dol v »dniko« n« razkriško živinsko sejmišče. Vsenaokrog so stali ljudje. Doli ob kresni grmadi, ki ie še niso prižgali, so nekateri posedli po klopeh, tik drug ob drugem. Še več jih je stalo. Na mostni ograji čez Ščavnico so se drenjali v dveh, treh vrstah. Večer pred letošnjim razkriškim proščenjem. Eden od moških, ki so v prvem mraku stali ob robu asfaltne ceste, je ženski z vedrim tonom nekaj polglasno govoril. Celih stavkov zaradi Škrtanja nog ljudi, ki so po poti še vedno odhajali dol, ni bile mogoče ujeti: »... ne duha svetega, ampak svetega duha ... da, da ne duha svetega ... svetega duha ...« Ženska se je nekoliko obrnila in se nasmehnita. Moški je »duha svetega« izgovoril s hrvaškim naglasom, »svetega duha« pa s slovenskim. Sproščeno sta ta dva in drugi naokrog stoječi uživali v različnem zvoku besed. En sam sveti duh, izrečen na dva različna načina. bo vas spadala, pod Slovenijo ali Hrvaško. »Pa so štrigovski apotekar, kovač Alt, kantor in trgovec Nemec naše kmete, Štamparja in druge, poslali po pijačo, oni pa so tačas kroglice ali cedule, kar je pač bilo, preši pali.« Kako živahno bo jutri, na dan proščenja? Tako že ne, kakor se pripoveduje, češ da bodo naši Slavičeka slekli. On pa si je menda že hodil po pomoč k Svetemu Martinu in na Strigovo. No, nam pa so obljubili, da nam pridejo pomagat celo iz Belli nec. Nekdanji mlinar Srnec je bister veseljak. Korenika ali kaj podobnega, bi se mu lahko reklo. Hudomušnež pa tudi. Zadnjič je razjezil hrvaškega policista. Stala sta vsak na svoji strani bom ob Ščavnici, dober lučaj od razkriške cerkve. Častiti Mirko Flac je prejšnji večer rekel, da bi ga lahko, če bi imel mašo pri izviru, obdolževa-11, da vnaša v liturgijo poganske elemente. Zakaj le? Sedeli smo ob izviru, na tistem kraju polnem duše. Mlada ženska iz Veščice, sosednje vasi, je bila kljub temu potrta. Pravzaprav trpko presunjena. Štirje Slovenci so že dobili grozilna pisma. Hiše jim bodo pognali v zrak, če se bodo še naprej potegovali za slovensko bogoslužje. »Ker zahtevamo, kar nam po božji in človeški pravici pripada: mašo v svojem jeziku, krščevanje in vpisovanje v krstno knjigo po pravici? Morebiti pa smo res preveč krotki,« je menila. Z naših domov, ki so v veliki večini, nas bodo preganjali. Kaj smo mi res tako kulturni, da nam lahko storijo karkoli, mi pa nič? Prestrašena ni bila, niti malo ne. Prizadeta pa. meje, Hrvat ga je menda spo- : znal, ker je bil med bunkersko F afero na fotografiji v medžimer- • skem časopisu. Fotografija ga je Tretja maša Tako kot prva, je bila tudi tretja maša spet v hrvaščini. Ko smo proti koncu vstopili, so pravkar peli hrvaško pesem. Zenska blizu vrat je pela s polnim glasom in bil sem prepričan, da je Hrvatica. Po kratki vmesni molitvi so v zraku spet zalebdele orgle. Sledila je slovenska pesem. In ženska spet poje, spet iz polnega grla: »Čaščena si Marija... je angelski glas ...« Torej je Slovenka? Na mizici ob cerkvenem ste- Župnik Slaviček v soboto, 27. junija, od »svoje« cerkve ni gledal dol na sejmišče. Ker ga ni bi lo doma. Vsaj tako seje govorilo. Maše pod vrbami ni bilo Zato častiti gospod Mirko Flac, salezijanski duhovnik, ki živi v Los Angelesu, Kalifornija (ZDA), ni mogel peti maše ob kresnem ognju. Svoje mašne oprave ni imel s sabo. Namerava) sem si jo sposodili pri njem, je rekel. Tudi on je s kretnjo pokazal gor proti cerkvi. »Menda bi se spodobilo, da me pokliče on. Lahko bi me povabil, da bi imel na proščenje slovensko mašo. Nekateri so mi rekli, naj ga । jaz pokličem. Nisem ga klical.« Salezijanec Flac govori sproščeno, s samozavestno igrivostjo. Iz Slovenije je odšel 1945. Potem je bil vmes še enkrat doma, 1964., ko je ponovil svojo novo mašo, ki jo je pel v tujini. Pa tudi če bi mu župnik Slaviček posodil mašno obleko, ta večer ne bi imel maše. Nekateri domačini so namreč nasprotovali, da bi imel slovensko mašo zunaj cerkve, kakor so najprej nameravali. To bi bila njegova, Slavič-kova zrnata, ker hi se reklo, češ, mašo imajo pod vrbami, zunaj cerkve. IZaio maše ob kresu ni bilo. »Nameraval sem imeti čisto kratko mašo, samo deset minut. V zahvalo, da smo svobodni. Kajti svoboda je največji dar. Osvobodili smo se marksizma.« Flac je prenikavega duha. Vprašanj sicer ne sugerira, vendar jih prav dobro sluti. Pozna se mu, da je bil nekaj semestrov na znanem vseučilišču Berke)ey. Cerkev je premišljena ustanova, dela počasi in preudarno. Kajpada včasih tudi prepočasi. Razkriški spor je znan. Slovenska fara v slovenski državi, župnik pa Hrvat Slaviček, ki jo administrativno spreminja v Hrvaško. Razkriški spor je znan. Slovenska fara v slovenski državi, župnik Slaviček, Hrvat, jo administrativno spreminja v hrvaško; ena maša v slovenščini, dve v hrvaščini. Ne ve pa se, če je to samo njegova trma, samo njegova kljubovalnost in njegov nacionalizem. Kdo ni opravil svojega dela, slovenska cerkvena ali civilna oblast, Bavčar ali mariborska škofija? Kako deluje Zagreb? Flac je salezijanec, ker je bilo Razkrižje nekdaj salezijansko. Med vojno so bili na Razkrižje poslani hrvaški salezijanci z naročilom, da ga hrvatizirajo. Pri verouku so učili v hrvaščini. Mirko Flac, pozneje salezijanski duhovnik, je v mladosti držal kar nekaj »hrvaških pack«. Ni povedal, če zaradi hrvaščine. V Los Angelesu poučuje na gimnaziji, matematiko in verouk. Kar se mu zdi posebej posrečeno. Tisti, ki špricajo pri verouku, k matematiki pridejo ... in naslednjič k verouku tudi. prikazovala, kako z razprostrtimi rokami stoji na gibinskem bunkerju, in policistu je po njegovem mnenju šlo to v nos. On pa ga je še dražil, na policistovo zahtevo, da naj ga vika, mu je rekel, da mora še zrasti. Srnec se ga, »bogibogme«, ni bal: stoječ v Sloveniji, čeprav samo meter od njega. Pa tudi sovražil ga ni, ne takrat in ne zdaj. Gneča pri Ivanovem izviru Pozno ponoči, po kresu, je Mirko Srnec moral dati še ribe v Gospod Flac je gibkega duha, pa tudi njegova hoja je mehka.. Potrebno ga je poslušati tudi ' med vrsticami: Če bi imel mašo, bi jo imel v slovenščini, vendar ne v slovenščini na demonstrativen način. Saj je ne bi imel zaradi slovenščine, temveč v zahvalo, da smo svobodni. bru ležijo časopisi in brošure. V hrvaščini; Glas koncila, Marija (s podnaslovom: Za štovatelje Marije), Mak. V slovenščini; Ognjišče, Mavrica, brošura ljubljanskega nadškofa Šušterja o slovenskem krščanstvu na prelomu tisočletja. Mogoče pa se bo vseeno še dobro izteklo. Tukaj na tej mizi ležijo verski teksti mirno drug ob drugem. Življenje zunaj je podeželsko. Češnje so že mimo, na dvorišču ob cesti so za kokljo čvekale mlade »recike«, pura je bila za nogo privezana h količku. Idilično. Pred dvesto metrov dolgim rovom pod cerkvenim hribom so moški pili »zemeljsko« mrzle »špricerje« eni in drugi, Hrvati in Slovenci. Domačijsko. Zakaj le pišejo grozilna pisma? Le od koga so se tega nalezli1 Mogoče pa vseeno ne bo šlo vse mirno. Kakor pravijo: vseeno je samo locen. Vse drugo ni vseeno. Samo locen je pravi, pa če ga obrneš tako, ali drugače. Domačin, ki jih je prodajal, je imel samo še enega. Kupil sem ga, skoraj iz vraževerja, da bi se vseeno vse dobro izteklo. ŠTEFAN SMEJ razsol. Nekdanji mlinar se na to spozna. Naslednji dopoldan, na dan razk riškega proščenja, sojih pekli pri Ivanovem izviru. Slovensko mašo je imel župnik Halas. Med njo sta se okrog cerkve slišali obe govorici, med slovensko se je kdaj zaslišala hrvaška. Čim bolj daleč pa si šel od cerkve proti Ivanovem izviru, tem manj je bilo slišati hrvaškega govora. Slovensko govoreči romarji so se trumoma spuščali v hladno globel in se umivali v curku iz lesene cevi. Da bi se zaznamovali z vodo iz Ivanovega izvira in obredno očistili. Po stari navadi, ki gre iz roda v rod. Pravi svetiščni krai. Pod hri- k Ai motornih vozil, izdelonm v to- * »stanovi! Janez Puh. Foto: S, S. < W A »Oh, zelo,« pravi. »Bil sem lam, da bi se naučil slišati vprašanja, da bi videl, o čem se sprašuje v današnjem svetu. Cerkev ima odgovore, cerkev je močna in dva tisoč let stara ustanova, odgovore ima pripravljene, toda čas~. potrebno je slišati vprašanja.« Opozarja na novega papeškega nuncija v Ljubljani, ki je sicer že star gospod, vendar bi lahko bil pri reševanju spora o razkriški fari koristen. Ne bi bilo slabo, pravi, Če hi ga o vsem obvestili naravnost, brez cerkvenih posrednikov, kar mimo škofije. Lepo je, da je mariborski Smej tako pobožen . . . toda Hrvati bodo morda poskušali, da bi zadevo rešili z referendumom, ljudi bodo prestrašili, mi pa smo tiho. Sicer pa, zadeve okrog Razkrižja se bodo rešile tudi same ... toda zdaj je za Hrvate najbolj živahen Tudi župnika niso slekli Živahen čas je bil tudi po vojni. Mirko Srnec je ostal doma, on ni šel po svetu kot njegov soimenjak Mirko Flac. Spominja se volitev po vojni. Skupaj z volitvami so imeti takrat na Strigo-vi tudi referendum o tem, kam STRAN 5 o tem in onem Študent naj bo!? Nekateri najbrž težko razumejo, kako to, da se je v Sloveniji v zadnjem času tako močno povečalo zanimanje mladih za nadaljnji študij po knčani srednji šoli. Tako se je letos na 9.8X5 prostih vpisnih mest za redni študij na Univerzi v Ljubljani oziroma Univerzi v Mariboru prijavilo skoraj 15.000 kandidatov. Številka je presenetljiva predvsem zato, ker je letošnje število vseh učencev četrtih letnikov srednjih šol pri nas le 13.656. Ali bi res radi vsi študirali, poleg njih pa še nekateri tretješoici in tisti, ki se niso uspeli vpisati lani? Izobrazbene ambicije mladih so se resda povečale, toda marsikateri gradbeni, geodetski, farmacevtski, strojni, metalurški, ekonomski, kemijski in drugi tehniki bi se prav gotovo raje zaposlili takoj po končani srednji šoli, toda kaj, ko ni delovnih mest. Med iskalci zaposlitve je fetos že okrog 19.000 srednješolcev. Potemtakem so razlogi za takšen porast študijskih namer dokaj jasni. Žal pa za skoraj 50 odtotkov kandidatov ne bo prostora na višjih in visokošolskih ustanovah, zato so le-te morale omejiti vpis, kar pomeni, da kandidate čaka sprejemni izpit, za nekatere programe pa še tudi drugi preizkusi sposobnosti. Manj prijav, kot je bilo razpisanih vpisnih mest, so prejeli Je za študij pomorstva (Višja pomorska in prometna Šola Piran), radiologije (Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana), tehnike-gospo-dinjstva ter kemije-fizike (Pedagoška akademija Ljubljana), glasbene pedagogike (Akademija za glabo Ljubljana), rastlinske proizvodnje, živinoreje, gozdarstva in lesarstva (Biotehniška fakulteta Ljubljana). gradbeništva in geodezije (Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo rn geodezijo Ljubljana), računalništva z matematiko, pedagoške fizike, kemije in kemijske dejavnosti, tekstilne tehnologije, geologije, rudarstva in metalurgije (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana), strojništva, elektrotehnike, gradbeništva in kemijske tehnologije (Tehniška fakulteta Maribor) ter za dvopredmetne-naravoslovne študije in študij računalništva na Pedagoški fakulteti Mari bor. Minili so torej časi, ko je bilo potrebno mlade tako rekoč siliti, naj študirajo. Zdaj pa jim zapiramo vrata učenosti. Slovenska vlada zaenkrat ne vidi možnosti za bistveno povečanje univerzitetnih programov, ker bi s tem še bolj padla raven že tako nezavidljivega študentskega standarda. Upajmo, da bo kdaj drugače, da bo naša mlada država zmogla dati za izobraževanje strokovnih kadrov več kot sedaj. Mar Sl lahko obetamo hitrejši gospodarski razvoj brez znanja? JOŽE GRAJ Trg E. Kvaternika 5 42300 Čakovec telefon: 042/815-267, 813-056 OBIŠČITE MEDŽIMURJE OBIŠČITE ČAKOVEC Največja zasebna veleblagovnica vas vabi na zelo ugodne nakupe. Delovni čas od 7.00 do 24.00, tudi ob nedeljah in praznikih. DISCO FLASH BIFE KOLARIČ Dolnja Bistrica vsako soboto od 2I.00 do 3.00 Vstopnine ni! Vabljeni’ SIRS, Murska Sobola, d.o.o Kocljeva 7 69OOO Murska Sobota CENEJE KOT V AVSTRIJI! SIRS spet NAJCENEJŠI! PONUDBA. KI JE LAHKO SAMO ENKRAT! 1. KONFIGURACIJA: * osnovna plošča 80286-16/21 MHz * dinamični spomin 1 MB/70 ns ’ trdi d®k MAXTOA 63 MB, 15 ms * 14' monokromaisld monMof SAMSUNG - tiskalnik SPSON LX 4OO. A4. 9 Iglic, 180 z/s 2. KONFIGURACIJA: * osnovna plošča 80386-25 MHz. 32 kB cache • dinamični spomin 2 MB/ 70 na ’ trdi disk MAKTOR 63 MB, 15 ms * 14' mono VGA monkor SAMSUNG * tiskalnik EPSON LQ 100, A4, 24 Iglic, 180 2JS * doplačilo za 14" color 89.900 SIT 109.900 SIT 18.000 SIT V konfiguracijo > vključeno ohišje z 220 W napajalnikom, tipkovnica s SLO znaki, krmilnik, 2 serijska in 1 paralelni izhod, gibki disk 1.2 MB TEACI 3. Laserski tiskalniki HEWLETT PACKARD -najcenejši na SLO trgu! * LaserJet IIP+, 512 kB (lofw, kabel. SLO znaki) 119.000 SIT * LaserJet HIP . 1 MB (loner. kabel. SLO znaki) 149.000 SIT Oprema ja lasti ran a 48 ur. Dobava takojl SIRS Kocljeva 1, M. Sobota. Telefon : 31 610t 31 611. Zapleti v radgonskem parlamentu Razdelitev denarja padla v vodo Čeprav je bila na tokratni skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine v Gornji Radgoni na dnevnem redu le ena vsebinska točka, pri kateri so se delegati morali opredeljevati o informaciji izvršnega sveta o posledicah lanskoletne agresije JA v občini in sanaciji razmer, so se zadeve začele zapletati že kmalu po poldnevu, ko je bila sklicana omenjena seja. V imenu Demokratske stranke je poslanec MIHA VODENIK izrazil protest, ker so oškodovanci in novinarji dobili vabilo šele za I4. uro, kar pomeni, da ne bi mogli spremljati njihove razprave. Ker je po njegovem mnenju želela vlada razdeliti sredstva, čeprav še niso rešena vsa vprašanja, so se člani Demokratske stranke dogovorili, da zapustijo sejo, s čimer pa sta DPZ in ZZD postala nesklepčna. lako predsedniku občinske skupščine ALOJZE1 VOGRINČIČU ni preostalo drugega, kot da je za 20 minut prekinil zasedanje. Toda tudi nadaljevanje ni bilo uspešno, saj opravičilo, da so se v predsedstvu SO odločili za sklic sej ob dveh različnih urah zaradi občutljive problematike, ni zaleglo, lako je pač bilo treba počakati na 14. uro, ko se je zares začelo zasedanje radgonskega parlamenta. V imenu občinske vlade je uvodoma podrobneje govoril njen predsednik ANTON TRO-PENAUER, ki je navedel podatek, da so najtežji boji v času agresije na radgonsko občino terjali dve smrtni žrtvi in šest te žje poškodovanih pripadnikov teritorialne obrambe, policije in civilnih oseb, poleg tega pa je bilo več kot 140 objektov močno poškodovanih. Vojno škodo je ocenil na 450 milijonov tolarjev. Izvršni svet je imenoval tudi dve Strokovni komisiji, in sicer za ocenitev materialne škode na stanovanjskih objektih, opremi ter komunalni in cestni infrastrukturi ter za dodelitev humanitarnih pomoči prizadetim ob agresiji »Pristop je bil pravilen in strokoven. denarja iz različnih virov pa je bilo toliko, da smo lahko vsem 100-odstptno povrnili nastalo škodo. Noben primer se ni zavlačeval zaradi birokratskega odnosa občinske birokracije do ranjenih m oškodovanih v vojni, zato zavračamo vsakršna podtikanja in očitke na naš račun. Poleg tega tudi SDK ni ugotovila nobe mh napak pri namenski razdeli tvi denarja. Predlagam, da 79 milijonov 383 tisoč 324 tolarjev razdelimo za najnujnejše potrebe v občini,« je še dodal predsednik radgonske vlade. Kljuh takšnim zagotovilom pa so oškodovanci ob veliki hvaležnosti vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali denar za njihove domove in zdravljenje, nanizali številne očitke na račun občinskih mož Ti naj bi precej togo, premalo življenjsko in ne vedno dovolj pravično urejevali te probleme. Tako je BOŠKO RAU-TER pripomnil, da so speljani na tanki led, ker se »ob mletju birokratskih mlinov počutijo manj vredne. Zdi se, da smo kot nadležne muhe zmotile občinski mir!« Ali je HERBERT KU- Zasedanje skupščine občine Ljutomer Promocija z vinom, kasaštvom in biohrano P« .skoraj enournem čakanju, zbor združenega dela še tedaj ni bil sklepčen, so v Ljutomeru vendarle začeli s skupnim zasedanjem občinske skupščine. ki je bilo v bistvu nadaljevanje prejšnje seje, ki je niso mogli opraviti zaradi nesklepčnosti. Pozneje je prišlo še nekaj delegatov, tako da so lahko prav novci ja v no sklepali. Najprej sn se zadržali pri informaciji n promociji občine in mesta Ljutomer, ki jo je pripravil izvršni svet. Ta se zavzema za odprto gospodar stvo. tesno povezano s svetom, saj za prodajo svojega blaga rabijo tržišče. Kot jc uvodoma ugotavljal predsednik občinske vlade LUDVIK BRA TU$A. gospodarstvo ljutomerske občine ponuja kupcem določeno blago visoke kakovosti in da »obstajajo vsi pogoji za učinkovito predstavitev občine kot turistično in gospodarsko zanimivega območja z blagovno znamko. zaščitnim znakom m ? vizuelno komunikacijo, v projektu pa naj bi sodelovali vsi tisti, ki imajo poslovni interes in bi sodelovali pri sponzoriranju projekta. Promovirati želimo kmetijske pridelke, živilske, industrijske in obrtne proizvode, turizem in gostinstvo ter značilnosti mesta Ljutomera in celotne občine.« Pri tem je omenil štiri zelo pomembne sklope: pomenske simbole, komunikacijsko kulturo, revitalizacijo vrednost in širšo predstavitev Ljutomera kot mesta s svojimi značilnostmi. Razvila se je živahna razprava, v kateri ni manjkalo nekaterih zanimivih predlogov poslancev. Tako je za JULKO BEZJAK iz zbora krajevnih skupnosti nedavna meddržavna odbojkarska tekma ženskih reprezentanc Avstrije in Slovenije v L j ul o me ru dobra priložnost za takšno obliko promocije. Za VLADA POTOČ NI K A. predsednika DPZ. je velikega pomenu celovita predstavitev kasu-šiva. jahalnega športa in turistične ponudbe, za JOŽETA ŠPINDLER JA. predsednika zbora združenega dela, pa uveljavitev turnega jahanja 7 njunima predlogoma so se strinjali tudi nekateri diuei poslanci, medtem ko se je BLAŽ ŽAJNKOVlC (DPZ) zavzel za promocijo biohrane. Zatem so delegati ljutomerske občinske skupščine brez pripomb soglašali s statuti osnovnih šol Mala Nedelja. Razkrižje in Križevci pri Ljutomeru ter ljutomerskega vrtca. Precej časa pa so razpravljali o informaciji o re organizaciji podjetij v občini. Naj večje spremembe se obetajo v kmetijskih organizacijah, kjer so do konca junija morali uskladili svojo organiziranost in poslovanje z zakonom Na referendumu so se odločili, da iz prejšnje Kmetijske zadruge Ljutomer Križevci nastanejo dve splošni kmetijski zadrugi, in sicer Klas Križevci pri Ljutomeru in Kmetovalec Ljutomer Ob ocenjevanju lastninjenja pa potekajo procesi reorganizacije tudi v drugih podjetjih, kjer se povezujejo z ustreznimi institucijami in strokovnjaki. saj se dobro zavedajo, da ie lo podjetniška nujnost Kur sc pojavlja vedno več novih firm, je podjetje za razvoj podjetništva IN PO izgubilo eksluzivno pravico Slišati je bilo precej kritičnih pripomb glede ustanavljanja kmetijskih zadrug Po mnenju JOŽKA SLAVI ( A iz zbora KS naj bi se izvršni n vet aktivneje vključil (e procese ker »■so na terenu še vedno določene nejasnosti in se kmetje čutijo opeharjene.« Pri d užil sc mu je tudi poslanec DPZ ALOJZ GANZA ki ga zlasti motijo slabo obdelani sadovnjaki na območju Krajevne skupnosti Rado slavci Terjal je, da se ustanovi posebna komkija. ki si bo tu malomarnost ogledala na licu mestu in predlagala ustrezne ukrepe Po besedah FRANCA LUBUA (DPZ) naj bi šlo v tem primeru celo /a sabotažo. Medtem pa PAVLA ŠERC A (DPZ) najbolj skrbi t i tiha oblika lastninjenja v podjetjih, kjer naj bi prihajalo do nenadzo-rovančga prisvajanja družbenega premoženja. Da ta preobrazba ne bo lahka, |c opozoril tudi predsednik ohčm ske skupščine MIRKO PRELOG m pripomnil, da »moramo videti prihodnost tega človeka % naslednjih desetletjih. Zato je treba v parkirnemu delovati pomirjujoče.« MILAN JFRSL MIR. sicer tudi dele^1^ ne more razumeli. rešujejo uka počasi, s‘ njemu »ne ho nikoli vrnjena škoda. « sc „ inflaciji upošteva' 1 (aktom- Zgovorni M*« v vanu M ARJANAS5H L »Dejstvo je da smo lent!-- in JANEZA Ut ( A » Res sem dobil n* hišo, toda zgodile so f sune pri ocenitvi . ‘ materialne sem dozivubi|p r.ilno krivico, saj se • lutelje. ki so postali rudi nekateri spraševali, zakaj n»" ’ ., -ne probleme zveden P i#(f zakai še vedno m “ iidnma in status "^porp1* življenja m zdravje. ., u agresorju. Ma*’«: ' ; zalegel niti -'P1* .oja. " I RAN< A S K ROBAR .jj ireb.i cimprej najti •' »Ne pričakujmo, krdjši konec •' Podlog hi vi sredstev s J ■ .1.^ cer šel nazaj v l-l ,, ns ’ bodo imeli za sedmih zvečer nam««rlitfje> več odločati o ničen » la v dvorani pre^10 MJIA^ Stara lekarn’ ponos SojjJ ču mesu, ki Je j;(t 'J ličnim PohisN^ u prostor. P^'«n‘'r^ih > beno lekarn*' ■ |)(,ru prostore zgra^ & v Prostorih ',) Potrošnik odprl ki|«l« t kali umu k 52' n ust' so se romalo od Sotj‘nes J« ;/' .pet n;lzaJ tega v ,,keMJ. Murska Soh°IJ’ )(t v sedanji h"'''' ■ močno podp" qif za zdravi0 । .-r soboškega k 'j/ ta Bavčar. M JV nuh prostonh^ £ £ opremljeno s karmšk.m P^eti tovrstna t" - j v "• .■■•f d.šče mesu) s S lenih I- 'T ..au5' N njem izvršne? kajji skupaj posp« \ H prostore v zg Ci. d Seznam nagrajencev 5. POLFINALNO ŽRLBANJE I NAGRADA Peter Germ Partizanska f. Murska Sobota 2 NAGRADA - Stefan Sočič Puconci 50 a. p Puconci 3. NAGRADA — Bojan Rcus Srednja Bistrica 24, Crenšovci 4. NAGRADA Snežana Struga Pečarovci Itll, Mačkovci 5 NAGRADA Majda Zver Dokležovje 62 a, Beltinci FINALE 23. JUNIJA 1^92 4. NAGRADA — Cvetka Aleksič Trg zmage 4, p. M. Sobota pomivalni stroj GORENJE Velenje S. NAGRADA Nada Spuljarič Panonska 75, Rakičan, p. M. Sobota molzni stroj. PO1JOOBSKRBA 6. NAGRADA Sabina Sreš Braronci 39 a, p. Beltinci rotacijska kosilnica, PAN AGRA 7, NAGRADA Anica Zupanec l.end. gorice 281 a, p. Lendava tiskalnik Epson. MINICO M 8. NAGRADA Vikica Bogatin Dobrava 4 c p. S. Konjice oblačila: Leona, Gallus. MLRA 9. NAGRADA Albina S vet ec Markovci 79, p. šafovci kasko zavarovanje za avto. ZAVAROVALNICA CROA1IA 10. NAGRADA Slavko Hodnik Gor. Bistrica 150 a. p. Črensovci tedenski paket v Topolšici. TERME 7’OPOlSlCA 11. NAGRADA Frančiška Fras Crešnjevci 130, p. G. Radgona tedenski pakel V Rogaški Slatini ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 12. NAGRADA Izidor Gutman Lešanovci 100. p. Martjanci nahrblna škropilnica PAN AGRA 13. NAGRADA Valika Dakaj Lendavska 37 a, p. M. Sobota tehnologija gojenja polžev, WIEGO 14. NAGRADA Biserka Jelenovec Čopova 15, p. M. Sobota Zavarovanje hiše. ZAVAROVALNICA CROATLA 15. NAGRADA Mitja Kosi Lendavska 43. p. M. Sobota Zavarovanje hiše. ZAVAROVALNICA C ROATIA 16. NAGRADA Anica-Stcfan Soke Gor. Bistrica 1R9, p. Crenšovci vrtna garnitura, VAS DOM Žižki 17. Albina Luknjar, Logarovci, p. Križevci pri Ljutomeru 18. Marija Nemec. Ravenska 75. Odranci, p. Crenšovci 19. Robert Kustec. Gasilska 8, n. Crenšovci 20. Janko Pučko, O/ka 10, p Crenšovci 21. Blanka Dekovski. Apače 74, p. Apače 22. Alojz Ropoša, Nuskova 69, p. Rogašovci 23. Sonja Baligač. Lipovci 52 b. p Beltinci 24. Katarina Pašalič-Jerebic. Gančani 160. p. Beltinci 25. Darja Berden. Veljka Vlahoviča 65. p. Maribor GOSPODARSKA Mednarodni center za izobraževanje vodilni^ prireja pettedenski seminar Vodenje pošlo*'11 sr škem jeziku za mlade menedžerje in menedz J voj it Čas: 12. 23. oktober 1992 v Sloveniji 9. —20. november 1992 v Sloveniji 7.—II. december 1992 v Avstriji Cena seminarja 5.800 DEM Podrobnejše informacije dobite na OGZ zd SEZNAM NAGRAJ1 NC l V 4 POI FINA , nO 7R1 ■ ;■ X' / I NAGRADA Anica Jesenovič, Ceniiha 103 v. ♦9" garnitura VA$ DOM Žižki (en^ ? NAGRADA Aten Vučko. J Krampa ? 6923. ,njc omara Gorenje. GOSPODINJSKI APARA1I vd. V NACiRADA Danica Nemec. Sulinci 2, 692ID kuho PAN AGRA M Snhou $ 4. NAŠ.RADA Katica Horval, Crešnjevci 96, radiator V?\RIS Lendava 5 NAGRADA Metka Car. Polana 1.69201 7. 9. PAN AGRA M Sobota U.u'rvr"'' NAGRADA Alojz Horvat, S. Kovača 12«. g.il RIJ I I X G Radgona Sandra Tuhikanec. I .ipmei 47. 692.11 Hcit"14’ Jožefa Hukovee, Kobilic 72. 6922.1 Dobim-HO l\.m ( erm. Renkovci 15. 69224 Turn išče .. Reuaia Voroš. Dobrovnik I??. 692’1 Dobro'« Tomaž Perioci. Dokležovjc l6Ti.692.il llelbti' Živko Gavrilmic. Irunlini 16.6922« Lendava Simon Trat n jek. A Kardoša 8, 69000 Mio'**'1 • STRAN 6 kmetijska panorama M “prizoru* *'^e'jskem ljudskem prazniku pri Vidmu ob ŠČav-1 pravo inlaČev mladi kmetje iz vasi Ca kova. h , w Foto: Š. S. ri Vidmu ob Ščavnici V znamenju , ljudskih običajev ■ f" Vido,.? Z?Ce,a žel«v- litijev ^^anjih Jjud- st, r. i>. m Sv- Jurij, ’h>J'h oohna-’ । Pr., . , ker J’h ' Pa ,U0, ki zori v svežih hrastovih sodih. Predali sodi l I jr^onay^ sauvignone, rose in droge. K najti tn- *'k’ Mesn* • Pr^ut’ Pet *rBl mortodele in drugi subo-Ss1’’q<'ir. ,j Primorske. Mariborske mlekarne pa > i 'i' " trS®*cem z odličnimi siri, jogurti, kislim I h' jp si b'^ k ' na^a »mesečna košarica« kmalu bolj pot-A 1» , 'ahko več dobrot, s katerimi bomo popestrili ”fMin, Id e*Tj 1,0 bolj bomo segati tudi po izdelkih iz so-■■odo domačo ponudbo obogatili. F. Štefanec ^NAJ-KMETIJO 92 nadstropne, imajo železu« ogaaju itd. Po drugi strani, kar gre pohvalili. pa imajo v glavnem lepo urejena dvorišča in cvetlične vrtove. Pohvalili jih gre, ker niso skregani s tako imenovanim ekološkim vsakdanjikom: doma peče- Drago Senčar Iz Bolehnečič nestrpno čaka na obljubljeno vrnitev 7 hektarov nacionalizirane zemlje, ki naj hi jo dobil to jesen. Potem bo pridelal dovolj krme in zgradil Še en hlev. Foto: Š. S. ...... 'i? L v ?■ Nv, I'11' "bde. X X hj v,'Mh "a.j Sh* Jih ‘n Vt »b- jo kruh, vkuhavajo sadje, konzervirajo meso na »ljudski način«, imajo energetsko varčne hiše, ohranjajo običaje, praznujejo godove. rojstne dneve, imajo pogostitve ob proščenjih, ohranjajo nekatere domače obrti, družina najde čas, da skupaj posedi... Ob lem so nam namreč marsikje pojasnili, da nočejo živeli samo zato, da bi delali. Po drugi strani pa je tudi res. da se delu niso izneverili, sicer se ne bi gmolno okrepili._ Starejši sem. večja so presenečenja. Nekoč smo pred žetvijo vsaj približno vedeli za ceno pšenice, sedaj pa so kombajni že štartali. za ceno pa ne ve najbrž niti minister za kmetijstvo. Dan pšenice v Rakičanu Letos slabši pridelek? Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Kmetijski institut Slovenije m Srednja kmetijska šola Rakičan so pripravili v sredo, 24. junija, v Rakičanu tradicionalni dan pšenice. Nanj so povabili predstavnike svetovalnih služb, tehnologe, kmete in vse druge, ki sodelujejo posredno ali neposredno pri pridelavi pšenice. Le-ti so si ogledali poskusne pridelave vseh vrst žit, koruze, sladkorne pese, krompirja. ogrščice in zrnatih stročnic. Namen poskusov je izbran najprimernejše sorte za setev v severovzhodni Sloveniji. Udeleženci pa so poslušali tudi dve predavanji: Andrej Zemljič je govoril o rodovitnosti po sameznih priporočenih sort, Zoran Cergan pa je poskušal analizirati možnosti pridelovanja žit v letošmem letu. Slišali smo ugotovitev, da bo letošnja pšenična letina v povprečju slabša od lanske, bo pa kljub temu dobra, na ravni prejšnjih. Žetev se bo začela (seveda, če ne bo takrat dežja) med 12. in 20 julijem, odkupne cene pa za zdaj še niso znane. Pridelovalci upajo, da bodo spodbudne, S S. Na dnevu pšenice (in drugih poljščin) je bilo nekoliko manj udeležencev kot v prejšnjih letih. Ogledali so si poskusne pridelave na srednji kmetijski šoli, poslušali strokovni predavanji in izmenjali izkušnje. Foto: Š. S. Izkušnje kmeto valcev V pričakovanju denacionalizacije Kmetija Rada Senčarja Iz vasi Bolehnečici ima vse možnosti za uspešen razvoj! Tudi zato, ker se je pred kratkim poročil. Torej ni res, da dekleta ne bi hotela kmečkih sinov! »Imamo 10-heklarsko posestvo: od tega je .1 hektare travnikov, ki jih kosimo štirikrat. Polovico prvega od kosa siliramo. Seveda je zemlje premalo za polno izrabo strojev, zato zdaj resno računam na 7 hektarov površin, ki so nam jih kmalu po vojni vzeli, ker je kmetija presegala zemljiški maksimum, jeseni pa naj bi jih dobili nazaj.« Jako Rado Senčar, katerega kmetija ima tačas v hlevu kar 43 glav živine, od lega je 23 ži vali last domačega posestva poleg pitancev je še S krav ustrezne količine hrane zanje, je za zdaj še težko reči Res pa je nekaj: tovarniško pripravljena hrana je dražja, ne bi pa bilo tudi prav, da bi zanemarjal doma pridelano hrano »Ce nam bodo vrnili nacionalizirano zemljo, potem bomo stalež živali še povečali. V ta namen bo treba zgraditi še en hlev, saj bo ta, ki smo ga zgradili 1975. leta, pretesen. Poleg pitancev bomo imeli še več krav molznic, seveda če ne bo motenj pri odkupu mleka. Zdaj ga letno oddamo 25.000 litrov.« molznic 20 pitancev, težkih 200 kilogramov, pa je letos vzel od kmetijske zadruge Klas Križevci pri Ljutomeru in jih bo z lastno krmo pital vse dotlej, dokler ne bodo težki 600 kilogramov. Ali bo tovrstna kooperacija donosnejša od prejšnje s kmetijsko zadrugo Gornja Radgona, kjer je dobil živali in Na Scnčarjevi kmetiji je lepo živeli in delati. Pred desetimi leti so zgradili tudi veliko stanovanjsko hišo. Seveda pa načrtov ne manjka. Poleg že omenjenega hleva bodo kmalu posodobili 34-arski vinograd na Stari Gori in tudi od te naložbe bo dohodek. S. SOBOČAN Strniščni dosevki Krmni dosevki imajo pri nas že od nekdaj pomembno vlogo, saj na ta način na enoto površine pridelamo v enem letu dva pridelka in si tako bistveno izboljšamo krmno bilanco, povečamo dohodek, tla pa so običajno v boljšem stanju. POMEN Krmni dosevki se odlikujejo po hitri rasti, tako da že v kratkem času rasti dosežemo visoke pridelke zelene mase, ki jo uporabimo kot kvalitetno voluminozno krmo ah pa zeleno gnojenje. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar dosežemo naslednje: njivska površina je čez vse leto pod rastlinsko odejo, ki prepreči negativne vplive dežja, vetra in sonca na strukturo tal, prepreču je izpiranje hranilnih snovi ter odnašanje tal. tla bogatimo z organsko snovjo — humusom, izboljšata se vodno-zračni režim in mikrobiološka aktivnost. prenašanje težje dostopnih hranil iz globljih plasti tal v plitvejši sloj zemlje s pomočjo korenin. — dosevki iz družin metuljnic (detelje) v sožitju z bakterijami bogatijo tla z dušikom iz zraka. Zaradi vseh navedenih prednosti pomeni uvedba krmnih dosevkov močno i menzi fikacijo kmetijstva. RABA Pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da spomladi čim prej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmijnje lahko podaljšamo pozno v jeseni, in način rabe. Koristimo jih lahko za krmo in podor. Za podor bi prišle predvsem v poštev rastline iz družin križnic,ki se odlikujejo po hitri rasti ter v kratkem času pridelamo veliko organske mase. Glede na to. da imamo ugodne možnosti za rast strniščnih dosevkov, ne bi smelo biti kmetijskega obrata, ki ne bi koristil prednosti le-teh, toliko bolj še veljajo te zakonitosti za obrate, ki se ne ukvarjajo z živinorejo in nimajo hlevskega gnoja. Takim obratom so osnovni vir organske mase (humus) v tleh žetveni ostanki (slama, koruznica, koren. (ostanki), ki pa niso ravno polnovredni nadomestek hlevskega gnoja. Slama bolje preperi in ima večji humusni učinek, če takoj po žetvi posejemo primerno kulturo, namenjeno za zeleni podor (krmna redkev, listnati ohrovt). Pred setvijo strniščnega dosevka bi pa bilo potrebno slamo pognojiti z okoli 50 kg čistega dušika (100 kg/ha UREE 46%), ko namreč v tleh mikroorganizmi mineralizirajo organsko snov porabijo ves razpoložljivi dušik v tleh in strniščnim dosevkom bi zato primanjkovalo dušika. Isto velja za podor koruznice. Organska snov v tleh ima torej dvojno logo: služi kot hrana mikroorganizmom, obnem pa nadomešča tisti minimalni del trajnega humusa v tleh, ki je potreben za vzdrževanje rodovitnosti tal. V povprečnem slovenskem kolobarju mikroorganizmu mineralizirajo na leto okoli 3 t suhe snovi na hektar, odvisno od deleža okopavin. Ce želimo. da bomo v tleh vzdrževali mikrobiološko aktivnost, primeren odstotek humusa (? do 4 %) na takšnem nivoju, da proizvodni potencial zemljišč ne bo začel padati, bomo morali z različnimi organskimi gnojili dovajati najmanj toliko organskih snovi, kolikor se le-te med letom mineralizirajo. Popoln nesmisl pa je sežiganje žetvenih ostankov (slame, strnišč), kajti lahko s tem nepremišljenim delom naredimo veliko gospodarsko škodo: izgubimo organsko maso kot izvor humusa, izpostavimo površino neugodnim vremenskim vplivom (sonce, dež, veter), ki negativno vplivajo na strukturo tal in prizadenemo živi svet na površini tal. Obrati, ki se bavijo z živinorejo, pa bodo s primerno izbiro strniščnega posevka bistveno izboljšati krmno bilanco s cenenim virom beljakovin pozno v jesen. IZBOR VRST STRNIŠČNIH DOSEVKOV Krmna ogrščica (listnati ohrovt) Sorta starška se pri nas vse bolj širi. V drugi polovici julija sejemo 10 kg semena na hektar v vrste 20 cm narazen, kosijo jo za krmo do začetka zime, ker brez škode prenese tudi hujši mraz. Zaradi obilja hranilnih snovi, ki jih vsebuje, jih moramo pri izbiri strniščnih dosevkov dati prednost. Krmna oljna redkev Pri nas najpogostejša sorta raoula. Je za krmo najmanj primerna, ker je živina ne je rada, daje pa tudi več kot 500 dt zelenja na ha. Ker zimskega mraza ne prenese, se spomladi ne pojavi kot nadležen plevel. Sejemo jo lahko tudi še v drugi polovici avgusta, in sicer 20 kg/ ha v vrste 20 cm narazen. Koristimo jo kot zeleni podor, tudi ob poznih setvah (v avgustu) pridelamo dosti organske mase. Metuljnice in mešanice z njimi Inkarnatka Najpogostejša slovenska sorta je inkara. V naših rastnih razmerah čiste inkarnatke ne priporočamo, saj posevek pozimi rad pomr zne, pridelki zelene mase in hranilnih snovi pa so majhni. V čisli setvi je sejemo 25 do 30 kg na hektar do sredine avgusta. V zadnjem času se bolj širi pridelava inkarnatke v mešanicah z mnogocvetno ljulko in kocinasto graško — grašljinka. S to mešanico dosežemo višje pridelke zelene mase in hranilnih snovi. Sejemo do konca avgusta. Mnogocvetna ljulka Običajne sorte tetraflorum ali draga. Izmed prezimnth krmnih dosvkov bi ji dali prednost, kajti z njo dosežemo omiko zelene mase in hranilnih snovi v letu setve in še obilen odkos spomladi, če je v tleh dovolj hranilnih snovi in vlage. Odlikuje se z zelo hitro rastjo po setvi m regeneracijo po vsaki košnji. Zgodaj spomladi hitro ozeleni in tako dobimo že v začetku maja obilen odkos zelene mase, ki jo lahko siliramo, sušimo za seno ali pa zeleno pokrmimo. Ce se odločimo za siliranje, je obvezno potrebno zeleno maso posušiti do okoli 35 % suhe snovi (SS), zaradi boljšega siliranja. Sejemo lahko ročno ali pa strojno z žitno sejalnico. Po setvi zemljo stisnemo z valjarjem. Sejemo 30 do 40 kg semena na hektar najkasneje do začetka septembra. Bujne posevke metuljnic in mešanice z njimi jeseni visoko pokosimo. Koruza Po strniščih ječmena je še možno sejati hibride iz zrelostnega razreda 100 za silažo. Setev v vrsti naj bo redkejša tako, da posejemo okrog 100 raslim/nr. V naših razmerah priporočamo hibride BC 175 BC 177, BC 183, BC 188, ZP 110. Sejemo takoj po žetvi ječmena ah oljne ogrščice. Ob ugodni jeseni dosežemo še primerno količino suhe snovi. Pridelek silirmao kot silažno koruzo Proso (kornberško) V primerjavi z drugimi žili ima proso sorazmerno dosti beljakovin in maščob, sorazmerno malo pa ogljikovih hidratov ter srednje veliko surovih vlaken in rudnin. Ima sorazmerno kratko vegetacijo, zato ga lahko sejemo kot poznejši ali strniščni dosevek. Med žiti ima najmanjši transpiracijski koeficient, zato prenaša tudi suše. Dobro uspeva na peščeno ilovnatih, pa tudi na težjih tleh Najprimernejši čas za setev prosa ie junij, ob julijski setvi pa po navadi ne dozori več. Sejemo 20 do 25 kg primernega semena na hek tar v vrste 20 do 25 cm narazen. Tam kjer ne dozori priporočamo siliranje cele rastline ob voščeni zrelosti Na trziscu lahko dobimo kornberško sorto. Priprava zemlje za setev strniščnih dosevkov Površina ali preplitva obdelava strnišča vedno škoduje uspešnosti strniščnega posevka. Zemljo (strnišče) moramo najprej pravilno preoran do globine 20 cm. Zlasti ob suši je kalitev semena v nekoliko g obl je preorani zemlji mnogo boljša in hitrejša, ker je zemlja v večji globini nekoliko vlažnejša. Zaradi kratke rastne dobe morajo bili strniščnim posevkom hranilne snovi čimbolj dostopne, zto je najbolje, če že predhodni rastlini odmerimo večje količine fosforjevih in kalijevih gnojil, Ce lega nismo riuirdil potrosimo na brazde in zabranamo 60 kg fosforja in 80 do 100 kg kalija. Razen metuljnic moramo vse rastline izdatno gnojili z lahko topnimi dušičnimi gnojili (300 do 500 kg nitromonkala na ha). Rasilmc, ki ostanejo na njivi do pozne jeseni (ogrščica, listnati ohrovt) gnojimo z dušikom dvakrat — ob setvi in tri do štiri ledne kasneje Namesto dušičnih in kalijevih gnojit z uspehom lahko upora bi mo tekoča organska gnojila, gnojnico in gnojevko. Svetovalna služba ZVZ za Pomurje: Stanc Kapun, dipl. inž. agr. STRAN 7 reportaže Tabor o alternativnih virih energije V Srednji kmetijski šoli v Rakičanu pri M. Soboti je podjetje NOMI iz M. Sobote skupaj s slovenskim Ministrstvom za znanost in tehnologijo danes začelo z enotedenskim taborom, ki se ga udeležuje 10 mladih raziskovalcev iz vse Slovenije, ki so doslej dosegli že vidne rezultate. Mladim bodo predavali priznani slovenski strokovnjaki. Vodja tabora je dipl. inž. Miro Novak, ki je na otvoritvi povedal, da je sončna energija energetski vir civilizacije. saj je 120-tisočkrat večja, kot je seštevek energije, ki jo proizvedejo vse elekrarne na svetu, 12-urno obsevanje zemlje s soncem predstavlja zalogo energije vseh fosilnih goriv na zemlji. Zal jo tačas izkoristimo le 0,002 odstotka, zato se moramo vrniti k naravi in se z njo uskladiti. Duh narave in porabe energije, ki je srce življenja civilizacije, se mora uskladiti z duhom vesolja. Zbrane je pozdravil tudi svetovalec Ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Edvard Kobal Poudaril je, da pri organizaciji tabora ne gre le za enkratno, temveč dolgoročno naložbo. Ministrstvo pričakuje učinkovit tabor, ki bo dognanja prenesel v prakso. Tabor mora pustiti vidne mišljenjske sprememb v regiji in širšem slovenskem prostoru. Vzpostaviti mora trajne vezi med raziskovalci in mentorji Slovenije. V imenu soboške vlade je mlade pozdravila podpredsednica IS Brigita Bavčar. ‘ Že zjutraj so v M Soboti odprli raziskovalni tabor mladih tehnikov. Boris Hegeduš V nedeljo seje iz Romunije vrnila prva skupina slovenskih turistov, ki je v organizaciji soboškega podjetja INTELEKTA osem dni preživela v Romuniji. Med njimi je bilo tudi nekaj Prekmurcev, vsi pa so bili nekakšna izvidnica ... da bi preverili, kako je v resnici v Romuniji, je cena počitnikovanja zgolj reklamna poteza, ali pa je ob črnem morju v resnici tako poceni: ali storitve zadovoljujejo, naše zahteve: je voda primerna za kopanje ali pa ustreza imenu in je »črna«: imajo sploh kakšne možnosti zabave... Na vsa ta vprašanja bi lahko odgovorili pritrdilno, kajti prav vsi v tej prvi izvidniški skupini turistov so bili Naša reporterka iz Romunije Prekmurci ob peščeni obali Črnega morja in na delti Donave zahtevajo ali pa denar; le redko boste pili sadje ali ^ieija Vendar pa to ni «v -mogli uživati sta; počasi se t»1,J“ ' na razkopane poti, ii čno torbico Pocl P’ r oprezate za dobili po nekaj on lubenice. Kljub . Črno morje nebaj F j. razburljivega, za kaj- Morebiti zaradi Bačanov, in K^iiJoiili* tudi naši predniki rodovitne kraje a । P^»0 lovita evropskih reK # no morje-med ra, Drava in , pfCE* BERNARDA La revedere (na svidenje) v Romuniji pozitivno presenečeni nad romunskim turizmom — le ta sc ni začel letos , ampak že pred davnimi desetletji Res pa je, da je bila sestava gostov takrat drugačna. Mamaia, največje romunsko turistično središče ob Črnem morju, so pred letom 1989 obiskovali v glavnem državljani vzhodnoevropskih držav; med njimi so bili posebno priljubljeni ruski turisti. Zadnja leta so megalomanski objekti, v katerih lahko sprejmejo tudi čez 50 tisoč gostov, samevali. Letos so začeli v večjem številu prihajati Nemci, ali pravoslavnim; videli smo Brasov, Bukarešto, več deset kilometrov ravne ceste s kostanjevimi drevoredi . . . videli s(no rodovitnost dežele, kjer vzkali vsa- ko posejano seme, prav tako smo videli tudi bedo življenja čine Romunov, ki ne živijo v likih mestih. Splošen vtis o Romuniji bi pa ve-ve- bil približno tak; velike razlike v razvitosti mesta in podeželja; vse je narejeno nekako na hitro in nekakovostno, pa če gre za zgradbe, ceste ali kakršne koli druge objekte: turiste povsod »napadejo« Romi, ki prosjačijo. Izletnikov avtobus je odpeljal prvo skupino slovenskih turistov na obalo Črnega morja; avtobus bo zaradi izletov (možnosti za oglede kulturnih znamenitosti in prireditev je ogromno) ostal vse poletje v Romuniji, vse naslednje skupine pa bodo potovale tja in nazaj z .-V ■ Adriinimi letali. Kjer ustavi turistični se prikažejo črni Cigančki. avtobus. Na široki peščeni plaži Mamaia vas bodo fotografirali z majhno opico na ramenu. »Hundert, huudert...«je kričal fant, ki je spremljal lastnika opice, ko sem ga fotografirala s svojim aparatom. Včasih se mora človek narediti, kakor da ne razume, če ne. te oskubejo na vsakem koraku. Italijani in Skandinavci. . . med njimi je tudi peščica Slovencev. »Izvidnica« seje peljala v Ma-maie z avtobusom; 32 ur vožnje z občasnimi postanki. Pa nam ni bilo žal, kajti prevozili smo vso Romunijo, videli Karpate, značilne romunske vasi, ki so na severozahodu podobne madžarskim, na jugu pa muslimanskim Konstanea je največje pristanišče ob Črnem morju, 81 prob na tudi ameriška vojna ladja s Floride, ki je v petek r Zemlju in morebiti v Jadransko morje. . SE lomiš je prvotno ime tega pristaniškega mesta, tak« P velika trgovska hiša v eni od nakupovalnih ulic. pisma, mnenja, stališča ... Trditve v članku »Radgonski mehurčki« so neresnične k rubriki »Radgonski mehurčki« je m vašem listu dne 18/6-1992 bilo med ostalim zapisano, da se iz denarja vojne škode obnavlja »sodnija« in. da je nesreča stavbe ločkova 17 v tem. da v njej ne stanujejo sodniki Tako pisanje lahko označimo za zlonamerno tn km direkten napad na pravosodje ter delo sodnikov enote sodišča v Gor Radgoni Na stavbi sodišča, ki je prizidek k stavbi Kerenčičeva ul. 3 v Gor Radgoni, ni bil potrošen niti tolar iz naslova vojne škode Streho, ki je bila poškodovana od nekaj strelov, so popravili delavci sodišča sami, s tem. da so zamenjali nekaj opek, od strelov zlomljena okna je obnovilo Temeljno sodišče v Murski Soban iz svojih sredstev Stavba Kerenčičeva 3, ki se obnavlja, je r upravljanju Občine Gor. Radgona in torej ni »sodnija«. Dva sodnika stanujeta v Gor Radgoni r blokih V nobenem od teh dveh blokov ni bil uporabljen denar za odprava škode Ob lem se pojavlja vprašanje, zakaj je poskušal n Radgončan«. pisec Članka, vplesti v strankarske prepire k naši občini prav sodišče in sodnike v času, kn poskušamo ustavna načela o neodvisnosti sodišč in sodnikov uveljavljati v praksi. Tem bolj smo občutljivi prav zaradi tega, saj konkretno razsojamo o odškodninskih zahtevkih oškodovancev v vojni »KI ub fumu ,,e^ snu prizadeti v'K mednarodno zvezo lutk, gledališko združenje T "tttjo lutka-^na,'onal de 13 Marionette (l NIMA). Vsaka štiri leta ‘ “J Maže p^1 n.a konKresu, ki ga vedno spremlja svetovni festival. * siheribe d *nl s,rani dragoceno tradicijo, po drug, p« avantgard-**‘■"•I in ju’,orei’ k' označujeta razpon lutkovne umetnosti Anima UNIME živi nju, se evropski lutkarji tn delno tudi tisti iz Avstralije in Amerike naslanjajo na tradicijo le kot na kreativni impulz, vse drugo je iskanje in novo upovedovanje. O tem pričajo tudi naslovi najboljših predstav, ki niso klasične lu- n ■'n Luitm J 0,1 P°d na-St,lni t, “J umetnost -^""pozij liTv'6, Db- njem v«kak? V£8°J‘ ln te- Ws?a; falskemu iz-■' prek sin ’ Je bll° kreP’ . a*jehil *5a la množica ^-Mjena na šti-lil^lu^ ?p Prireditev mh so) ln na tropske h .t naslovum Ju, ; adl^'Je je potrdi £ p’* S r^?ku festivala ^i^PrUA^^rnaslo- To je bila ,-bivala na.lboljših pred lutkovna 'risl’Cnem obnavlja- tkovne. ampak so del splošne svetovne umetnostne zakladnice: Osman, Don Kihot, Ostržek, Judita, Androkles in lev, Dnevnik blazneža, Faust, Odisej in Antigona. Ob teh je potrebno omeniti še nekaj izrednih odrskih dosežkov. Tu mislim predvsem na predstave lutkovnih šol. To je Petruška v izvedbi Mednarodnega inštituta iz Charlevilla, Post tertium Diem Gledališkega inštituta iz Barcelone in Kwaidan Akademije lepih umetnosti DA-MU iz Prage V vseh teh predstavah gledalec lahko uživa v univerzalnosti lutkovne metaforike in tehnoloških različicah lutkovnih tehnik. Vse to videno bo mogoče nekaj premaknilo tudi v naših glavah in ne bo lutka le spomin iz otroštva ali pa zgolj zabava za naše najmlajše. Lutkovno gledališče je dosti dosti več. Na letošnji Unimi je bila skoraj polovica predstav, ki niso namenjene le otrokom, ampak so čisto zaresen teater. Tega pa žal v Sloveniji še nimamo, čeprav se ponašamo s kar bogato tradicijo. Naš Pavliha je potomec Pulcinella, otroka com- medie delTarte. Miki Roš h, ^orda boste rabili...« Jemati, umirajoči in mi • g ^iij""^ ** klanje ljudi, Tl* M/1 “ za dnem umirajo. £ dan /s dnem z gorečno* 1P>Mu",^nr Komftnih stadionih — pred televizijskimi ekrani, Ma r»r m"’1''' io odel' f hčne trenirke nenagajm. d° ekranov, 1 d ^ar,jbih r^h. ’ v ° 'MprvJ. dol-preverjam njih nenagajivost. 'Mpel — da J mveHmn spomin —. 'C"X‘r'’ aa ne bl kaj izpustil', »rnt radf.> , 11 se ’ Prediskutiramo o nečloveških rečeh. 11 pekj^ Rovarja jo y kJu umiraj - Ekskurzija v senci zgodovine Tudi letošnji izlet članov Pomurskega društva zgodovinarjev z bogatim repertoarjem je bil zanimiv. Iskateljski duh zgodovinskih zanimivosti je bil jedro progra ma. Že pri vstopu v zasebni avtobus na postaji v Soboti nas je navdajalo hrepenenje, da si enkrat ogledamo tudi sosednjo Gradiščansko z veliko razkošnimi gradovi. Že v Furstcnfeldu smo si predstavljali nežno estetsko sliko, ko nam je starejši možakar pripovedoval, kako zgodovina tudi zna iztrgati iz svojega objema uživanje in strastnost madžarskih grofov, knezov za resnično razdvoje- iZUfHVV nost. v sveta stare spoznavanju drugačnega — posebno miselni nazor avstroogrske monarhije - ,a J meri koraka nam je dal druge razsežnosti bogastva o očuvanju kulturnih dobrin in bogastva. Taka vrednost oživlja turizem in je temeljni kamen za dobro reklamo. Ni moj namen, da bi opisal, kaj vse smo videli v tem mestu ah onem gradu. Poudarek je samo na tem, da smo načrtno do- kazati izobraževanje kol penpa-tetično metodo razvoja. Ker skoraj vsi izleti dajejo tudi določene kreativne impulze, smo si še ogledali na madžarski strani Mod inče- Mogersdorf. Kraj, kjer so potekali boji s Turki leta 1664. In zopet smo se ujeli s skupnim pogledom. Večerjamo v Porabju. Zahrepenela je želja po toplem obroku. Naravno, da poželenja po tokajcu niso izpadla. Le ciganska muzika se je ta dan skrivnostno nekam porazgubila, kar je dimenzija za priokus resnice. Predno smo se simpatični vodnici kustosinji Metki Fuisovi zahvalili za razumen in veseli dan, smo z enominutnim molkom počastili spomin na našega nedavno umrlega predsednika društva IVA OREŠNIKA! Naša družba pa ostaja relativno stabilna. Dobrodošli pa so predstavniki mlade generacije, pri katerih prevladuje čustvena predpostavka za zgodovinsko ali geografsko smer! Dl NI TITAN Sovre i, h|r, hja j,, fsko, da stopimo z nogo nogami mi trdna tla, ’’ ' L* Podlagam, je KORAK r. Ute.i'W>tio Vflde SONCE, nočelo jutra so ■ niču in U STVAR IMO MIR-N1NO ali pa tSPn-tlDIVJI NO. *Kl sJ A ZEMLJO 1*0 STOP OMA z nežnimi ^ln, boncu se ne mudi, pozna svojo pot, zato je L Z-S,, ILI M1R-NINO KORAKA? T^^^preh, RE.P‘,L1 divji no KORAKA? jur '' lh (v,.. Ja Prijazno in PO-ČAS-I, če se mi prebuja-k^Ja ? Smo "a Pon k S°nc» • 4emljo in se umiva v sveži rosi jutranjega dan s toplo medeno limonado in oranž ,. u, medeno ter oranžno • 11 Sl El Ji kul divji Z 11 l IMO v ... J.n ob divja mo v slu žho m.? NA Mf« E-N sntt HOb. v svrte jaitm. VeNoVoRak . de'a ENO-MF.RNE, narava teku sc ‘^-I N 1001 TOPLO TA SE S1RI ENO-MER- *n^feev* rta! pO-CAS i, STRELJA ŽAR-KE po-čas-i, • ■' 1 narava sonca se hočeta zli ^ 7 'il^^ ^^ SPREHODU. Pi P° «d|c n pol dan m imamo samo * ,* '» „7 *’MrriLL*“J|1 u oseb« ZAhttVd (pMtubilj pol n kifEk?? Naredi v t”11 v niočno toploto, zato ir ko' ,'V' HA. ' 11 ' ' " KtiRAk nitu v Ab iE T0m^EDEQUAT10 ...) K STRELK A? PLAMEN-IC A, ki RAZU v Pa/EAMEN)(A, pA 10 ZAČETI-K s * bolnic, NOVEGA MODRO-SLOVNEGA SO-REDJA? Ciril Grah kulturni koledar • kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru. Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure in bo odprla do 31. avgusta. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del slikarke Ane Krasna iz Maribora. Na ogled bo do 19. julija. LENDAVA V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba Gy6rgya Zale. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava kipov Jožeta Ravnjaka iz Velenja in slikarke Zlatice Becci iz Radencev. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane razstavljajo člani Likosa. Razstava bo do 3. julija. PRIREDITVE RADENCI: V glasbenem paviljonu v parku so vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 promenadni koncerti. Koncerti so tudi ob nedeljah od 15.30 do 17.00 MURSKA SOBOTA: V petek, 10. julija, ob 19 uri bodo v galeriji odprli pregledno razstavo akademskega slikarju Jožeta Marinča iz Novega mesta, ki bo na ogled do 2. avgusta KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA V mese- cu juliju in avgustu bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v ostalih dneh od 8. do 14. ure. Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek, od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v ostalih dneh pa od 8. do 14 ure. LENDAVA: Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 19. ure. ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Janez Janša: PREMIKI, Zalo žba mladinska knjiga; Britansko holistično medicinsko združenje. Dr. Richard Gillett: PREMAGOVANJE DEPRESIJE, Državna založba Slovenije; Jaroslav Hasek: PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA, Založnik Evgen Jurič, d.o.o., Ljubljana Literarni večer — promocija audiodokumentov Roberta Feli xa Titana: Sedišče — Murišče Sejmišče — Križišče — Morišče — Noriščc — Svetišče, -bo v petek 3. julija ob 21 uri v Galeriji soboškega gradu. Vabi Franc — Franc, Podjetje za promocijo kulture, M Sobota d.o.o. Za zeleni jezik (1) Ljudje na levem in desnem bregu Mure so poleg svojih občečloveških, poklicnih, družbenih, političnih, družabnih idr. dejavnosti tudi potrošniki Tega sta se navsezadnje zavedli tudi pokrajini sami Posnovljenje tega zavedanja naj ut bil Potrošniški vodič (v nadaljevanju PV), ki ga je v maju začelo izdajati podjetje EXPO, d.o.o. s sedežem v Slovenijaturistovi poslovalnici v M. Soboti- Publikacija je podnaslovIjena kol »komercialno reklamni časopis« in na šestih straneh formata A 4 pnnaša reklamna sporočila domačih družb, podjetnikov in obrtnikov. S tem naj' bi »časopis«, tako so prepričani njegovi izdajatelji, naslovnikom, torej nam, prihranil »čas in denar«, ker da se lahko z njegovo pomočjo odločamo o nakupu Ne vemo, ali so to idejo navdihnili tujci, ki so se svojčas že zanimali za obmurskega potrošnika (Ikejin in Metrojev katalog npr), vsekakor pa človek ob povsem tuje zvenečem imenu in ob jeziku, v kakršnem je dejavnost Expa (ne Expo-a, izdajatelji!) predstavljena, začne razmišljati, ali niso tega »časopisa« morebiti sestavljali tujci, ki jim je slovenski knjižni jezik španska vas. Cc nam namreč sestavljale! obetajo prihranek denarja in časa, pa nas nikakor ne morejo obvarovati pred jezikovno jezo, ki nas po pade ob branju njihovega izdelka. . . Že predstavitev njihove lastne dejavnosti na začetku »časopisa« kliče po marsikateri jezikovni graji. V nadaljevanju bomo opozorili na nekaj najočitnejših napak. Ker pa so nekatere od njih tudi splošnejše, se bo njihova razčlemba »zavlekla« še v naslednje številke Vestnika. L Kar zadeva sam izraz vodič, ga Slovenski pravopis iz leta 1962 še pospremlja s puščico, kar pomeni, da ga razume kot manj ustreznega (»Če pa je beseda ali zveza nepotrebna ali nelepa ali v nasprotju z duhom slovenskega jezika, ji je dodana puščica; ta pomeni, da rajši uporabljamo boljši ali domač izraz, ki sledi v kurzi-vi.«j, in ob puščici navaja besedo vodnik. Znatno mlajši peti zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika na prvi pogled to razliko zabrisuje in v skladu s svojo usmerjenostjo v opis jezikovnega stanja (manj v normiranje) oba izraza jemlje kot enakovredna. Vendar natančnejši pregled obeh gesel pokaže, da je geslo vodnik na 478. strani obdelano veliko natančneje (dvakrat obsežnejši pomenski del, terminološko gnezdo), kar pomeni, da je beseda vodnik vendarle ohranila svoj primarni status in da se v besedni alter nativi vodnik/vodič jezikovno pozorno uho odloča za prvo besedo. MURSKA SOBOTA d.o,O, □ort - imporl ota. Zvezno ul. 1 2 ovina, gostinstvo ništvo 69000 Mursko Sobota. Zveznai ul. 12 'Oi 069/2 I-095. fax: 069/25-000 KUK Pod/titiG za tfgavs*e m aeftvnosU . EHPCR7 • >MPORT OOO 8'anosiavc> 20E Ki?40 LJUTOMER 2. Seveda nikomur ne odrekamo pravice, da svojemu podjetju, ki ga je navsezadnje ustanovil s svojim kapitalom, nadene ka kršnokoli ime. Tudi Expu je ne. Jezikovna kultura in vest pa nas zavezujeta k temu, da tudi na tem področju pozivamo h kulturno sti in razumnosti ter da opozorimo na pomanjkljivosti. Pri tem se preprosto ni mogoče izogniti poplavi nedomačih izrazov v imenih podjetij. Zavedamo se, da je ta problematika občutljiva in da lahko zelo hitro zadobi skrajne razsežnosti bodisi pretiranega tujče-nja v jezikovni praksi bodisi pretiranega čistunstva (t. i. purizma) v jezikovni normi. Zato se zavzemamo za vsestransko osvetlitev posameznih primerov in smo pripravljeni priznati, da se ljudje kdaj pa kdaj po natančnem premisleku odločijo za tuje ime in lahko svojo odločitev tudi utemeljijo. Žal pa je precej več nepremišljenih poimenovanj, kijih njihovi nosilci ne morejo opravičiti niti z izvozno naravnanostjo niti s kakšnim drugim argumentom, ampak so v prvi vrsti posledica miselnosti, da je vse, kar zveni tuje, lepše, učinkovitejše, udarnejše ... To potrjujejo tudi t. i. polna imena podjetij. V jezikovnem oblikovanju le-teh vlada popoln nered. Ne Je da na besedni ravni mrgoli najrazličnejših exportov in importov (primeri iz PV: podjetje KBK iz Ljutomera, podjetje TGP iz M. Sobote), za katere že lep čas vemo, da pomenijo izvoz in uvoz, tudi na skladenjski in pravopisni ravnici nobene pravilnosti in enotnosti. In kljub temu, da gre za uradna imena, se zgodi, kakor se je zgodilo podjetju Mitra iz Ljutomera (ali pa so to napako zagrešili v Expu?), da v polno ime podjetja vnese inžine-ring namesto inženiring. r I '' I (* M t R tet : 069/82-444 Želimo si, da bi podjetniki (seveda tudi drugi) spoznali, da tuje poimenovanje ni zmeraj nujno in da se lahko stvari enako učinkovito izrazijo tudi po dorrtače. V ta namen pripravljamo natančnejšo razčlembo imen podjetij. Gotovo bodo njeni rezultati zanimivi in zgovorni In ker se tako radi zgledujemo po drugih, za konec še tole »reklamno sporočilo« Slavističnega društva Pomurja; v nekaterih delih Slovenije so domača poimenovanja že '.»trend«! Franci Just, Nov roman Ferda Godine Glas samotne ptice Zadnji dan pisatelja rojaka Ferda Godine s pomenljivim naslovom Glas samotne ptice, ki je pred kratkim izšel v sodelovanju PZ in DZS, je lahko bralna zgodba o usodni ljubezni med Igorjem in Jadranko, ki nam jo smelo nadrobi zdravnik dr. Peter, ki ga je v »ja-strebskih« povojnih časih zaneslo v naše kraje. Sama zgodba se z realističnim besedjem ter tradicionalnim romanesknim okvirjem odvrti v Mirici, pravzaprav v Murici, izmišljeni vasi nekje ob Muri, ki je ne obidejo niti velike zgodovinske zalommce. Namreč Naciju Raju, ki mu od nebes dodeljena žena Sabina šele po treh hčerkah porodi sina Igorja, se sezonstvo v Švici počasi spreminja v navajenost in tudi naveličanost. Prej se je namreč vračal, da se je s Sabino »zdivjal«, zdaj pa najprej pokuka v sinovo sobo, in ko ga nekega dne ne najde, se mu čas docela poruši: tudi ta, ko ga je jastreb Škrilec takoj po vojni razlastinil in ga pahnil v tujina, od koder se je zdaj vračal kot napihnjen gastarbajter ali kot priletni »mladi očka«. Seveda bi bila Rajeva zgodba le ena od niza številnih prekmurskih sezonskih usod, če sc ne bi zapletlo ravno pri Igorju: le ta se namreč speča prav s Škriičevo Jadranko, ki tpdi mukoma prenaša očetovo pezo Njuna na videz srečna, idilična zveza pa je že vnaprej usojena na propad, kajti mično, zasanjano Jadranko vse bolj in bolj nagri-za očetova pijanost. In to tako zelo, da ob neki njegovi pijanski razuzdanosti kar zbeži z Igorjem, vendar tudi pri Rajevih ne ostane, temveč se zateče k svojemu profesorju, ki ji utelešuje hkrati ljubimca in očeta Mladi Igor izgubi z Jadranko tudi svoj dom, zato se kar napoti k zdravniku dr Petru, njihovemu staremu znancu in že vdovcu. Usojenost ljubezni, ki jih je Godina nanizal kar nekaj (Esterka in dr. Tratnik. dr Peter in dr. Mariina . .) tako preraste samo sebe. Godinov roman, obarvan s številnimi lokalizmi, je prijetno »mehko« branje, ki ga jc vredno vzeti v roke. Pa ne le zato, da bi si priklicali drobec polpreteklosti, temveč zato, da nas napolni s sokom življenjskosti, ki ga tako radi spregledamo. Milan Vincetič STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Teorija o čajnih kuhinjah : Moj bratranec Dušan je razvil teorijo čajnih kuhinj do popolno- I sti. Pričelo se je pred mnogimi leti. Dušan je delal kot študent v Nem- I čiji. Tam je odkril to neprecenljivo ustanovo — čajno kuhinjo. Ob vrnitvi v domovino je pripeljal s seboj staro Olimpijo in idejo o čajnih kuhinjah. Opel je kmalu končal na odpadu, ideja o čajnih kuhinjah pa živi in se razvija že več kot 30 let. Ko je doštudiral (medicino, ne arhitekturo). seje zaposlil in se vselil v najeto garsonjero. Zaradi pomanjkanja življenjskega prostora pa je kaj kmalu začel razmišljati o čajnih kuhinjah. Potem je preuredil kuhinjo v kabinet, balkon pa v čajno kuhinjo. Tako je idejo uspešno presadil na domača tla in jo še dodatno oplemenitil. Sčasoma se je med člani njegove družine teorija o čajnih kuhinjah razbohotila do današnje stopnje. Postali so pravi strokovnjaki za urejanje notranjosti. Dušanova mama Pepi me je obiskala kmalu za tem, ko sem se vselil v svoje prvo stanovanje. Najprej si ga je ogledala, potem pa je rekla: »Stanovanje imaš lepo, ni pa preveliko, toda to se da urediti, saj lahko kuhinjo predelaš v kabinet, kabinet v kopalnico, kopalnico pa v čajno kuhinjo.« Seveda sem ji z navdušenjem pritrdil: »Kaj pa bom s tem pridobil?« 'M Zatem je Dušanov mlajši brat Jože dobil v službi dvosobno stanovanje, seveda je bilo premajhno za štiričlansko družino. Hitro se je znašel, kuhinjo je predelal v sobico, v loži pa si je uredil čajno kuhinjo. tako je pridobil eno sobo. Sčasoma so sistem čajnih kuhinj izpopolnili do popolnosti. Tse vrste stanovanj so bolj ali manj uspešno predelovali. Garsonjere so predelovali v enosobna stanovanja, iz enosobnih so delali dvosobna in tako naprej. Nekemu daljnemu sorodniku, ki je živel v najemniški sobi, so svetovali, da iz jaška za smeti (ki ni bil uporaben,/ naredi čajno kuhinjo. Ko sem se pred leti vselil v novo stanovanje, so me obiskali tudi Pepi. Dušan in Jože. Strokovno so se razgledali po stanovanju, ugotovili pluse in minuse, potem smo se usedli h kavi in se pričeli pogovarjati. Dušan kot idejni vodja gibanja za čajne kuhinje je začel prvi: »Ce bi zagradil in zasteklil ložo, bi lahko iz nje naredil čajno kuhinjo, v sedanji kuhinji bi lahko imel svojo delovno sobo.« Mlajši brat Jože se je hotel tudi izkazati kot strokovnjak: »Ičidi-te. jaz bi naredil iz kuhinje otroško sobo, iz lože delovno, v kopalnici čajno kuhinjo, v WC-ju pa ruš...« Teta in Dušan sta ga nestrpno prekinila: »Kam bi pa dal WC, mogoče v delovno sobo?« Osramočen je utihnil. Potem je nadaljevala teta: »Jaz bi pa naredila čajno kuhinjo . ..« Tako smo se že uro in pol pogovarjali samo o čajnih kuhinjah. Cajna kuhinja gor in dol, sem in tja. samo čajna kuhinja in nič drugega. »Pardon,« sem rekel, vseh treh sem imel že zadosti, četudi so drugače zlati ljudje. »Grem v kuhinjo in to navadno staromodno kuhinjo. da vam nekaj skuham « Ko sem se vrnil s Čajnikom, je teta rekla: »Mi pijemo čaj samo takrat, ko smo bolni!« »Zakaj za hudiča pa potem potrebujete toliko čajnih kuhinj ?« Pogovor se je prevesil na druge teme in bolj hitro so se poslovili, češ da se jim mudi. Pri slovesu so bili nekam hladni in zadržani. O čajnih kuhinjah pa se vsaj z menoj niso nikoli več pogovarjali, seveda pa so izvedli še na kupe predelav. Teorijo o čajnih kuhinjah pa so izpopolnili do skrajnih dosegov človeške ustvarjalnosti. Borivoj Repe iščejo samoto podeželja. S bila smo se g 1eda1 iški nastopajoči je pa 2 bora, eferendumskon merili gledano, epublike,bi bilou telko po po pa Brat Džouž i. Dogaja 1 o n aoun pa pa Bela svak občine, 12 zvejzdof na rdečon platni, misli, ka tou rajši nede soboč anco + avnosti 57 predsedn ik • , k a je od pru«|ot( bi v tou bole sebaškoga grada. V sobo^koj Cibč.ni j a zvali t ild i k a Državna, republiška, sakša svojo, za saki svetek Tou bi nas finančno strlo. eakšon kandelabri 26 zastav kilavo pe-iznanj« sobotnneo* rl-lavi 3lov«nljl. Bela pravi, ► * dl hi prosiavlalL svete s 600 bila v ge je s srpon, hamron Pri ton si naglas gučo, ou spadne, ka lujdi, ka bi grajsko dvorano razvrgli. Mogouče so pa Udje nej znali, ka je tou velki svetek, za-tou, ka je na kandelabraj Soboti visejla sapo po edna zastava, FčAsi Enajstletni car Veliki ruski knez Vladimir Kirilovič, glava carske družine Romanovih, je nenadoma umrl zaradi srčne kapi. Naslednji ruski car je tako postal (seveda v tujini) princ Jurij, enajstletni fantič, ki se bolj kot za krono zanima za nogomet, rad se potepa, srčno pa si želi nov velik računalnik. Njegova mati je hčerka umrlega velikega kneza, oče pa je Franz Wilhem, pruski princ, ki je na vprašanja novinarjev, kako se bo to prestolonasledniku poznalo pri družinskem življenju, odgovoril, da nikakor. Deček bo normalno živel naprej, seveda bo obiskoval najboljše šole v duhu Romanovih in pruskih princev, dobiti mora trdno humanistično izobrazbo, spoznati mora demokracijo in liberalizem, predvsem pa vedeti, kaj je to odgovornost. Tekoče govori rusko, angleško, francosko in špansko, razume nemško in ne razmišlja, kako bo, če bo nekoč še morda car. V Egiptu so že v Ehnstono-vem času varili pivo. To dokazujejo stenske slikarije, pa tudi ostanki pivovarne v nekdanjem egipčanskem kraljevem mestu Amarna. Batrj K etn p z univerze v Cambridgeu je tam našel zrnje pšenici sorodne pirike, iz katere so izdelovali slad. Zdaj bi britanski znanstveniki tudi sami radi pripravili takšno pivo, kot sta ga pila Enhatou in Nefrete-te, zato so posejali piriko. Raziskave posušenih ostankov iz pi-vovskih vrčkov kraljeve družine naj bi razkrile recept. Britanski pivovarji menijo, da so Egipčani namesto hmelja uporabljali cimet in zeliščne izvlečke. Žuželke na sto načinov Alan Burdick se pripravlja, da bo pojedel dušenega tajskega vodnega hrošča in pečenega avstralskega črva. Burdick je eden od entolmologov, ki so se zbrali v New Yorku na proslavi stoletnice Newy-orškega entomološkega društva. Z nenavadno gostijo, ki so jo pripravili, naj bi javnosti pokazali, da je koristno jesti žuželke, ki imajo veliko proteinov. Naskok na podeželje Pri nas razdrapani avtobusi in tovornjaki na nič posebnega. Čebelarji jih postavlajjo vsepovsod, na po robovih gozdov, na jasah In nihče se zaradi tegaM ja. Prav nasprotno, ljudje so ob naraščajoči ekološki* dalje bolj zadovoljni z gostujočimi čebelami. Predvsv mlad ob opraševanju. Na britanskem otočju je drugače. Tam se pojavom, proti starim vozilom, v katerih sicer niso no , bele, borijo kot proti smrdeči kugi. Ne morda zaradi ' L , onesnaženja, nasprotujejo jim zaradi človeških nom vozijo v njih. V idiličnih vasicah se domačini organizirajo v skupine, oborožene z lovskimi puškami, pkip^-^^^galA di vedra gnojnice in kepe gnoja za obmetavanje. so mladi nomadi, ki se ob koncu tedna potepajo p° podeželju Delijo jih v tri plemena, pač glede na moa selitvenih nagonov. — Eni potujejo z navdihom srednjeveškega ne jih v kraje, kjer so se nekoč opravljali stari ku- ' seveda privlači znameniti Stonehenge. So ekološko 1 — Drugi so tako imenovani »raversi« punkovsko pleme, ki je znano po svojih divjanjih. on* ^pi novanjth in besnenju). Raversi plešejo do izčrpanoš' ki je tako hrupna, da para možgane, podprti z Najraje imajo skednje, stara kmetijska skladišča i' — T tretjo skupino spadajo tisti. ki se m sd zapuščene hiše, ohranjajo kulturo druidov, predvset p* ni s tropi psov. Selitvena vozila vseh treh plemen so predvset« sta , spominjajo na tovornjake iz filma Mad Max, vozi] volovskimi vpregami in samokolnicami. Najraje pa in starimi avtobusi. Seveda morajo biti vozila živo Dogovorijo se in potem se horde kakor »roji jo p pokrajino m začnejo se njihovi divji obredi. £ za koordiniranje podeželskih divjanj, čne pripomočke, od telefaksov do brezžičnih vendar iz mesta! Novo mladostniško gibanje je zelo privlačno.^fOt1' na se jim pridružujejo tudi urejeni mestni ljudje. Ijek spet lepo vsak na svojem mestu v pisarnah Pridrvijo na deželo kakor nekdaj v razbrzdanih^^ katerih so slavili in čarali rodovitnost. V vas ob nekem koncu tedna tako rekoč čez noč prišlo j^nij0*^: vrtički, ki jih Angleži tako estno vzdržujejo, se sp deča zakotja, kajti eden od prvih učinkov je. tako ' jevni policist, »eksplozivno praznjenje črevesja«, na glasba, pohodi. Na podeželju nas torej čakajo še živahni Od začetka počitnic je minil učencev si je, vsaj za prvo silo, « - (a,- spomin na šolo ne bi čisto zbledel, objavlj^" jo razstave raziskovalnih nalog in dosežka*’ * učenci prve soboške osemletke zadnji šolski <• ’ fot°: OVEN DVOJČEK Ona: Cim prej začni reševati nastale težave, saj ti bo vsakršnje odlašanje prineslo le še večjo zmedo in negotovost. Je že tako, da je potrebno kašo, ki si jo skuhaš, tudi pojesti, zato se nikar ne obiraj. On: Zadnji čas je. da se spustiš z oblakov na trdna tla m se spoprimeš s sedanjostjo, ki ni prav nič bleščeča. Na poslovnem sestanku boš sicer dobil nekaj namigov, vendar se boš moral pošteno potruditi, če želiš doseči kakšen večji uspeh! Ona: Z ošabnim obnašanjem si zelo prizadela prijateljico, ki ti je želela samo pomagati. Opraviči seji in popravi storjeno napako, sicer ti bo kasneje še zelo žal. Obeta se vam vroča ljubezenska zveza. . On: Dalj časa si se izogibal vsakršni obveznosti, sedaj pa postajaš vse bolj osamljen Nikar se ne smili sam sebi, temveč pojdi na zabavo, na katero si povabljen Spoznal boš očarljivo osebo ... Ona: Odkrit pogovor s starim prijateljem ti bo odprl oči in povrnil samozavest. Spoznala boš, da si dalj časa hodila v napačni smeri, zato se vmi na izhodišče in začni znova. Potrudi se, uspeh ti ne more pobegniti! On Nikar ne zatiskaj oči pred resnico, saj na tak način slepiš le samega sebe, nastale težave pa ne bodo izginile. Raje razmisli, kje si naredil napako, potem pa se potrudi, da boš razrešil probleme, ki te mučijo že dalj časa. Ona Nikar se ne zanašaj na svojo srečo, saj se lahko prav hitro obrne proti tebi in zelo boš obžalovala svoje početje S starim prijateljem se boš zapletna v avanturo, ki pa se lahko konča kaj klavrno! On: Prijeten nasmeh in mil pogled ti bo popolnoma zmešal glavo in znašel se boš v nenavadnem položaju, ko ne boš več vedel, kaj naj narediš. Premisli, preden boš ukrepal, da ti kasneje ne bo žal! LEV DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: Nepričakovano srečanje z zanimivo osebo (i bo popolnoma zmešalo načrte, vendar se nikar ne upiraj, temveč se prepusti čustvom in se zabavaj Iz zadeve se lahko izcimi precej več, kot je sprva kazalo ... On: Skušaj izpeljati zadevo, ki jo že dalj Časa načrtuješ, saj ti lahko prinese obilo koristi tako na materialnem kor tudi na čustvenem področju. Potrudi se in naredi nekaj tudi zase — ne bo ti žal! Ona: Prepozno boš spoznala, da si spregledala pomembno zadevo, ki bi jo morala že zdavnaj obrniti sebi v prid in to te bo stalo veliko več, kot si morda misliš. Pri svojem delu bodi do-stednejša in uspeh ne bo izostal. On Zaupali ti bodo pomembno nalogo in pokazati boš moral vse svoje kvalitete, predvsem pa trdno poprijeti za delo, če jo boš hotel izpolniti. Torej se nikar ne obiraj, za svoj trud boš bogato poplačan! Ona Zaljubila se boš v nekoga, ki so ga dalj časa skrivoma opazovala in le-ta ti bo znal vrniti tvoja čustva. Preživela boš obilo čudovitih trenutkov, zato se sprosti in prepusti vrtincu ljubezni. Vse drugo lahko počaka' On: Prijetna oseba ti bo jasno pokazala, da želi od tebe še kaj več, kot le navadno prijateljstvo. Nikar se ne obotavljaj, temveč izkoristi priložnost, ki se ti je ponudila. Ne bo se zlepa ponovita! Ona: Vse preveč sc zanašaš na svojo srečo, vendar se to ne bo dobro končalo. Prenehaj z neumnostmi in se raje posveti izpolnitvi cilja, ki si ga že dalj časa potiskala v kot. Nekdo ti pripravlja prijetno presenečenje' On Če želiš doseči uspeh na poslovnem področju, se boš moral odreči marsikateri zabavi ter trdno poprijeti za delo. Ne omahuj, ponudila se ti bo prav sijajna priložnost — nikar je ne izpusti iz rok! STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Na neki zabavi si boš privoščil* kasneje pa boš močno obžalovala / vztrajno naslavlja past, zalo malce več P ’ bo odveč! h jj On Za dosego željenega cilja nikar ne 5tili. K jih prijateljev, saj ti tega ne bodo nikoli «1 je , ti bodo prav hitro maščevali, potem p* 11 ' , viden in si ne delaj novih težav! - - Ona: Nekdo ti bo posredoval zanimiv i morala hitro odločili. Dobro r*žn'’s'’’„P!^r vzdf" slednji korak, da ti kasneje ne bo ž»l- p ša tvojo nežnost in to ti bo jasno "^7- ‘"f I On: Postajaš vse bolj ljubosumen m toF ve|il<‘ ^t," na živce. S taksnim početjem si boš nakop^ jpre1"1 jp ljubljena oseba ti bo obrnila hrbet. Skušaj -bo prepozno' Ona: Zaradi lastne neumnosti si izgoo (r pomeni Dobila boš zanimivo mformačj '^fle da boš zopet vzpostavila stik z njim 3 '• V napake, žal ti bo! ■ {iAir On Nikar ne skrivaj svojih čustev. prišel prav nikamor. Osebi, ki jo že krij svoje srce m uspeh ne bo izostal, slov! .......... Ona Nikar ne vsiljuj partnerju s prav hitro izgubila Zavedaj se, da tu«1 poš ,S ne more vedno obveljati tvoja beseda vala svoje početje' slavij«1 On: Zadnje čase si vse preveč ž3P0S'? J je . RSr nosti, zato se ti je nabralo veliko w (i Ne obotavljaj se, saj bo zmeda saoio za delo, bolje bo1 STRAN 10 VES »SUS«! JOŽE KOSI najboljši nogometaš MILAN IZ J jvir1 mA vJ JA 1. najboljši strelec Nogometni spektakel v Lendavi Predstavitev moštev PNL Za konec letošnje nogometne sezone organizira uredništvo Vestnika v nedeljo, 5. julija 1992, ob 17.30 na stadionu Nafte v Lendavi zanimivo nogometno srečanje med reprezentancama Vestnika in Pomurja. Reprezentanca Vestnika je bila sestavljena na osnovi ocen nogometašev v spomladanskem delu prvenstva v slovenski nogometni ligi. Reprezentanca Pomurja pa je bila sestavljena iz ostalih pomurskih nogometašev. Za ljubitelje nogometa bo to pravi nogometni spektakel, saj bodo vi deli najboljše pomurske nogometaše. Za reprezentanco Vestnika bodo igrali: Zver, Vickovič, Kokaš. Kukič, Posavac, Belec (vsi Mura), Irgolič, Kosi. Tratnjek, Škaper, Vdroš, Baranja (Potrošnik), Bubek, Hranilovič, Novak, Dovečer, Djurdjevič in Sabjan. Selektor reprezentance je Feri Maučec, trener Milan Ko-blencer, zdravnik dr. Bojan Korošec. V reprezentanco Pomurja pa so bili povabljeni: Marič, Forjan, Čontala, Hartman, Zver (Potrošnik). Černjavič, Cener, Vori (Mura), D. Lebar, N. Koveš, Pucko, Ter-nar, Dominko (Turnišče), Z. Osterc, Gaševič (Veržej), A. Krapec, Šabjan (Ižakovci) in Gabor (Avstrija). Selektor reprezentance je Zvonko Balantič, trener Feri Horvat, zdravnik dr. Vlado Perkič, fizioterapevt Andrej Virag. Tekmo bo vodila sodniška trojka Felbar, Lepoša in Kerčmar. Na srečanju reprezentanc bosta razglašena najboljši igralec in najboljši strelec SNL. Lista strelcev Y4 K Dobrovnik Nogometni klub Dobrovnik je bil ustanovljen leta 1959.V klubu imajo mladinsko in člansko moštvo. Doslej največji uspehi kluba: prvo mesto v vzhodni skupini pomurske nogometne lige leta 1972 ter medobčinski pokalni zmagovalec. Vodstvo kluba: Jože Kovač (predsednik), Jože Car (podpredsednik), Cvetko Gavrič (tajnik), Jože Bot (blagajnik), Imre Nemet (trener), Ivan Oberstar (tehnični vodja). Igralci, ki so za Dobrovnik nastopali v PNL: Jože Bogdan (1964), Tibor Horvat (1956), Avgust Bojnec (1973), Ferenc Gonter (1959), Arpad Hepe (1966), Jože Solarič (1969), Janez Meselič (1967), Ladislav Kovač (1973), Tomi Varga (1969), Jože Žalik (1963), Ladislav Varga (1963), Leon Perša (1964), Vladimir Šaš (1967), Franc Šia-nec (1965), Stefan Bukovec (1968), Ladislav Somi (1969), Štefan Katko (1967), Cvetko Gavrič (1964), Atila Kovač (1973), Albert Car (1973), Dušan Režonja (1970), Tibor Varga (1971). Nogometaši Odranec. Stojijo od leve: Maroša (trener), S. Kavaš, Tompa, Simon Hozjan, Balažič, Silvo Hozjan, M. Zver, V. Zver, Dominko (teh. vodja) in C. Kavaš; čepijo: Kociper, Balantič, M. Škafar, Majcen, S, Škafar, Marič in Vegič; manjkajo: Smodiš, Varga, Sep in Jerebic. Nogometaši Dobrovnika. Stojijo od leve: Nemet (trener Oberstar, L, Varga, Solarič, Šoš, Meserič, Bogdan, Hepe, L. Kovač, J. Kovač (predsednik), čepijo: T. Varga, Gonter, Ratko, A. Kovač, Somi, Žalik, Perša in Šijanec. NK Tišina Nogometni klub Tišina s Tišine je bil ustanovljen leta 1959. Barva kluba je rumeno-modra. Doslej največji uspehi kluba; trikratni prvaki PNL (člani, mladinci), sodelovanje v conski nogometni ligi (1973 — 75) in v slovenski mladinski ligi (1978- in 1983). V klubu imajo člansko, mladinsko in pionirsko moštvo. Vodstvo kluba: Branko Farič (predsednik), Franc Rogač (tajnik), Alojz Bratkovič (blagajnik), Jože Marič (gospodar), Alojz Flegar, Franc Hauko, Slavko Jeneš in Evgen Sapač (trenerji), Jože Sršen (teh. vodja). Igralci, ki so nastopali za Tišino v PNL: Tonček Gider (1967), Boris Stivan (1964), Franc Hauko (1960), Marjan Flisar (1963), Jože Oršoš (1964), Zdenko Flegar (1962), Stanko Tuškaj (1973), Slavko Gujt (1964), Bojan Prša (1969), Žarko Škalič (1970), Darko Serec (1969), Marjan Novak (1969), Simon Farič (1974), Dominik Pucko (1973), Bruno Pulič (1973), Danijel Ketič (1976), Simon Flegar (1970), Janet Sršen (1960), Tonček Sršen (1966), Matej Šinko (1974), Janez Kutuš (1973), Vinko Kranjec (1971), Simon Grah (1975). Nogometaši Tišine. Stojijo od leve: Flegar (trener), Franc, Štivan, Flegar, Farič, Tuškaj, Gider, Flisar, Šinko, Jeneš (trener); čepijo: Kutoša, Flegar Zdenko, Seršen, Prša, Gujt, Pucko, Kranjec, Novak, Buzeti, Seršen Anton; manjka Pulič. NK Tigop Lipa Nogometni klub Tigop iz Lipeje bil ustanovljen leta 1974. Barva kluba je zelena. V klubu imajo člansko, mladinsko in pionirsko moštvo. Doslej največji uspehi: večletno tekmovanje v pomurski nogometni hgi, tretje mesto v PNL v sezoni 1982/83. Vodstvo kluba: Stanko Ferenček (predsednik), Jože Dominko (tajnik), Avgust Bukovec (blagajnik), Štefan Časar (gospodar), Jože Zadravec (trener), Štefan Zadravec (tehnični vodja). Imena igralcev, ki so nastopali za Tigop v PNL; Štefan Kozic (1963), Jože Gjerkeš {1961), Stanko Smodiš (1966), Zlatko Jerebic (1975), Štefan Gjerkeš (1975), Jože Krampač (1963), Uroš Zadravec (1965), Alojz Režonja (1971), Zdenko Zver (1966), Emil Zver (1971), Marjan Smodiš (l970j, Robi Škalič (1971), Ivan Tkalec (1970), Marjan Pozderec (1970). Jože Horvat (1968), Alojz Žerdin (1966), Janez Dugar (1961), Jože Žahg (1971), Ivan Sobočan (1959), Drago Kolman (1969), Stanko Zver (1963). Jože Zver (1967), Jože Tkalec (1966). Nogometaši Tigop iz Lipe. Stojijo od leve: Dugar, Režonja, Tkalec, Gjerkeš, ml., Krampač, Zalig, Gjerkeš, st„ M. Smodiš in Zadravec (trener). Cepijo: Pozderec, Jerebic, SkaliČ, Sobočan, Žerdin, E. Zver in Z. Zver, Manjkajo: J, Horvat, Kozic, S. Smodiš in U. Zadravec. 1 NK k Nogometni klub Rakičan je bil ustanovljen leta 1954. Ha™ a kluba je zeleno bela. V klubu imajo člansko in mladinsko moštvo. Doslej največji uspehi kluba: pomurslfl prvak leta 1975 in sodelovanje v conski nogometni ligi v letih 1971 — 1974 in 1975 — 1916. Vodstvo kluba: Marjan Žekš (predsednik), Franc Forjan (blagajnik), Alojz Lončar (trener). Imena igralcev, ki so nastopali za Rakičan v PNL: Goran Derva-rič (1972), Drago Kodela (1964), Evgen Forjan (1970), Branko Meničanin (1967), Milan Bagari (1968), Janez Bagari (1969), Jože Vlaj (1962), Robi Cernela (1967), Robi Vučkič (1968), Drago Koltaj (1973), Jože Zver (1971), Damir Gerendaj (1972), Marjan Šernek (1970), Janez Horvat (1971), Janez Legen (1967), Ivica Filipič (1961), Miran Mesarič ((969), Branko Maučec (1955), Igor Rajnar (1971), Miran Rantaša (1974), Roman Donša (1972), Stefan Rajnar (1958), Miha Kuplen (1969), Jože Bačič (1968), Mario Karoh (1974), Srečko černela (1972). V Nogometaši Rakičana. Stojijo od leve: Žekš (predsednik). Lončar (trener), Vlaj, Vučkič, Meničanin, Kodela, Ser nek, Legen, Horvat in Filipič, čepijo: M. Bagari, J. Bagari, S. Černela, Forjan, Zver, R. Čemela, Ge-rendaj in Koltaj. Nogometaši Polane iz Velike Polane. Stojijo od leve: Zadravec (trener), Prša, J. Žižek. J. Kotnjek, Pal, D. Hozjan, J. Hozjan, Cvetko, Žalik (trener). Čepijo: Horvat, Voioš, I. Kotnjek, D. Tompa, M. Tompa, M. Žižek in Petek. NK Bistrica Nogometni klub Bistrica je bil ustanovljen leta 1972. Barva kluba je zelena. V klubu imajo člansko in mladinsko moštvo. Doslej največji uspehi: občinski pokalni zmagovalec Lendave 1976 in uvrstitev v pomursko nogometno ligo leta 1991 Vodstvo kluba: Ignac Sobočan (predsednik), Anton Hodnik (podpredsednik), Stanko Lebar (tajnik). Ignac JakšiČ (blagajnik), Oto Hošpl (trener), Darko Vučko (tehnični vodja), Slavi Bohnec (gospodar). * Igralci, ki so za Bistrico tekmovali v PNL: Silvo Donko (1970), Franc Dugar (1964), Bojan Jaklin (1973), Drago Kuzma (1973), Ivan Marton (1963), Peter Kuzma (1970), Marjan Ozmec (1967), Bojan Ro-us (1968), Mitja Rous (1973), Siečko Hozjan (1966), Dušan Tarnaš (1968), Zlatko Tarnaš (1971), Dušan škafar (1966), Franc Vučko (1970), Darko Vučko (1965), Janez Vegič (1964), Dejan Žabot (1976), Zlatko Pintarič (1967), Dejan Kocet (1972), Robert Kauler (1973), Ignac Balažič (1962). ^c^oTr.elm Y.l\iH VoUna vzNeTO«. VkAane jt Hil \xsVa.T\tyJ^Mi \Sm . Harva kluba je vumenu-modrft. N klubn imejta Člansko wd abvn-sko In kadetsko moštvo. Doslej napečy uspehi občinski prvak"Lendave v tekmovalnih sezonah 1984/85 in 1981/88 let pomurski pokalni zmagovalec leta 1986. Vodstvo kluba: Jože Zver (predsednik), Milan Matjašec (tajnik), Stanislav Žoldoš (blagajnik), Jože Hozjan (gospodar), Anton Zadravec in Jože Cvetko (trenerja danskega moštva), Alojz Kranjec in Milan Hozjan (trenerja mladinskega moštva), Boris Žalik (trener kadetskega moštva). Igralci, ki so nastopali za Polano v PNL; Jože Žižek (1963), Marjan Tompa (1968), Jože Kotnjek (1965), Ignac Kotnjek (1972), Alojz Prša (1960), Jože Cvetko (1963), Jože Voroš (1968), Dušan Hozjan (1968), Tibor Klujber (1961), Drago Tompa (1970), Jože Vuk (1966), Jože Horvat (1970), Milan Žižek (1971), Janez Hozjan (1969), Marjan Petek (1966), Jože Hozjan (1966), Drago Žižek (1972), Vlado Horvat (1972), Arpad Pal (1970). NK Črenšovci Nogometni klub Črenšovci je bil ustanovljen leta 1972. Barva kluba je plavo bela. V klubu imajo člansko, mladinsko, kadetsko in pionirsko moštvo. Doslej največji uspehi kluba: prvak pomurske nogometne lige v tekmovalni sezoni 1985/86 in finalist pomurskega pokala leta 1984 .. , , , , , Vodstvo kluba: Danijel Kolmanko (predsednik), Ignac Horvat (tajnik), Zvonko Utroša (blagajnik), Andrej Cigan (gospodar), Janev laško (trener), Martin Horvat (tehnični vodja). Imenv igralcev, ki so nastopali za Črenšovce v PNL: Stanislav Faršang (1964), Anton Horvat (1952), Jože Horvat (1960), Robi Kebel (1969), Janez Tornar (1963), Anton Ibrnar (1961), Martin Tivadar (1969), Branko Horvat (1973). Milan Šarkezi I (1962), Milan Šarkezi 11 (1965), Stefan Cener (1966;, Bernard Horvat (1967), Slavko Šarkezi (1972). Zlatko Stanko (1972), Robi Hozjan (1974), Robi Prša (1970). Milan Gabor (1969), Andrej Čigan (1959), Ignac Cigan (1970), Dominik Virad (1975), Jože Kolarič (1966), Danijel Kovač (1957), Boris Horvat (I973). Nogometaši Bistrice. Stojijo od leve: Ozmec, P. Kuzma, Bojan Rous, Kouter, Škafar, Donko, Branko Rous (pom. trenerja), Hošpl (trener). Čepijo: Žabot, Q. Kuzma, Jaklin, Vučko, Kreslin in Kocet. Nogometaši črenšovec. Stojijo od leve: M. Horvat (teh. vodja), Kebel, M. Šarkezi, Prša, Bo. Horvat, Br. Horvat, Tivadar, j. Ternar. Vaško (trener), Kovač. Čepijo: Kolarič, A. Horvat, Žalik, Gabor, S. Šarkezi, Hozjan, Cigan in A. Ternar. V v>Vxv>^\\XV. \N*c\Xx\nvX Nogometaši Potrošnika iz Beltinec. Stojijo od leve: Balantič (teh. vodja), Škaper, Marič, Papič, M. Zver, Hartman, Baša, Forjan, Mertiik, Čontala, Irgolič, dr. Perkič (zdravnik) in Škrbič (trener), čepijo: Virag (fizioterapevt), Godina, Baranja, Celec, Zrim, J. Zver, David, Kosi in Voroš. So\\$en konec prvenstva n*. w «. IV S V 1VK ss « Tl VI 6 62 2% sw Nogomelaši Potrošnika iz Bel-tinec so sklenili tekmovanje v prvi državni ligi na trinajstem mestu, s tem pa so dosegli cilj — obstanek v ligi. Moštvo je v jesenskem delu prvenstva igralo zelo spremenljivo in zaradi neizkušenosti nekatere tekme izgubilo z visokim rezultatom. Z nekaterimi okrepitvami in pridobljenimi izkušnjami v prvem delu tekmovanja je igralo moštvo Potrošnika v spomladanskem delu tekmovanja in doseglo solidno uvrstitev, hkrati pa si je pred končnico zagotovilo obstanek v ligi V spomladanskem delu tekmovanja so osvojili 22 točk ali 6 točk več kot v prvem delu, hkrati pa tudi dosegli pozitivno razliko v golih (20:16), medtem ko so imeli v prvem delu negativno (28:44). Za uspešno tekmovanje je bilo potrebno veliko dela in truda tako igralcev kot strokovnega vodstva in upravnega odbora. Kaže, da vse to ni bilo zaman, saj je moštvo Potrošnika širom po Sloveniji, kjer je nastopalo, ustvarilo soliden vtis. S svojim uspešnim tekmovanjem pa so tudi zadovoljili številne gledalce, ki so jih zvesto spremljali na tek- HiWo MURA Koper Publikum Slovan Svoboda Rudar (V.) P0TB0SNIK Zagorje NAFTA Steklar Primorje Rudar (TJ Domžale Medvode Jadran Lama w \6 is i »m « « n 12 M «A A1 « 40 14 1% 8 «36 46 « VI 9 14 W 15 11 12 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 14 14 14 13 14 13 13 12 12 12 5 9 4 13 12 12 12 10 10 10 12 11 9 14 5 13 14 14 15 16 17 17 16 17 19 21 26 29 60.49 43 38.33 43 43:51 41 51:40 51:55 59:65 48 60 47:44 52:63 57:75 4460 47 60 26 59 26:64 23:91 n. SNL vzhod mah. Želja vodstva kluba je, da bi tudi v novi tekmovalni sezoni ekipo obdržali v takšni zasedbi. S to ekipo, bogatejšo z izkušnjami in kakšno osvežitvijo, bi lah- ko Potrošnik v novi sezoni igral pomembnejšo vlogo v prvi državni ligi. Že v teh dneh bodo na igrišču v Beltincih začeli graditi tribune in novo ograjo. Železničar Dravograd GIDOS Dravinja Korotan BELTRANS Kovinar Sl. Gradec Pohorje Hmerad Impol Pekre Rače Središče 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 14 13 12 12 10 10 9 10 9 9 7 7 3 8 6 7 7 5 8 8 6 7 5 7 7 2 4 7 8 9 7 8 9 10 10 12 12 12 21 38 19 40:30 50:37 43:24 32 25 35:29 33:33 39:33 30:37 29:33 34:40 28:33 32:41 21:70 40 40 38 38 36 36 36 35 33 24 23 15 36 32 31 29 29 29 26 26 26 25 23 21 21 8 NK Nafta Lendava PNL Zbrali dovoli moči za ■ • * v Nogometaši Nafte iz Lendave so v prvi državni ligi zasedli pet najsto mesto, kar je bilo dovolj za obstanek v družbi najboljših slovenskih moštev. Tekmovanje je bilo za Lendavčane zelo naporno, saj je bila vsaka tekma ze Nogometaši Nafte iz Lendave. Stojijo od leve: Orehovec (trener), Sab-jan, Paiatinuš, Drvarič, Gjurkač, Rob, Djurdjevič, Kusek, Mundjar, čepijo: Kopinja, Ferletič, Baša, Graj, Hranilovič, Varga in Bubek, manjkata Car in Ratajev. lo pomembna, vsaka točka pa dragocena. Čeprav so ostali Len-davčani po osmem kolu spomladanskega dela prvenstva brez enega najboljših napadalcev. Roba, so zbrali dovolj moči za obstanek v ligi, o čemer pa je odlo- obstanek čilo šele zadnje kolo prvenstva. Za maratonsko ligaško tekmovanje je potrebno v prvi vrsti čestitati igralcem, trenerju, vodstvu kluba in gledalcem, ki so vzdržali vse napore. Lendavska Nafta je bila v spomladanskem delu prvenstva najuspešnejše pomursko moštvo v slovenski ligi, saj je zbrala 23 točk (v jesenskem delu le 13) ali točko več od Potrošnika in tri točke več od Mure. Zanimivo je tudi, da Lendavčani v spomladanskem delu prvenstva na domačem igrišču niso izgubili niti ene tekme, hkrati pa so dosegli solidno razliko v golih (29:23), medtem ko so imeli po prvem delu tekmovanja negativno (23:40). Ob zaželjenem uspehu se bodo v Lendavi v teh dneh lotili nekaterih potrebnih del na igrišču. Pričakujejo, da bodo obdržali večino igralcev, čeprav imajo nekatere probleme zaradi prevelikega števila tujih igralcev (Hrvaška). Medtem ko v strokovnem vodstvu ne predvidevajo sprememb, pa računajo na nekatere okrepitve s pomurskimi igralci, nekaj pa se jih bo tudi vrnilo iz drugih ktuhov. Upajo, da se v novi tekmovalni sezoni ne bodo srečevali s podobnimi teža vami kot tokrat. Ižakovci 22 Dobrina 22 Ljutomei 22 Bakovci 22 Odranci 22 Črenšovci 22 Tišina 22 Dobrovnik 22 TIGOP Lipa 22 Rakičan 22 Polana 22 Bistrica 22 I. MNL Ookležovje 22 Čada 22 Gančani 22 Serdica 22 Cankova 22 Salovci 22 Bratonci 22 Poconci 22 Grad 22 Tromejnik 22 Hodoš 22 Filovci 22 14 3 5 49:24 31 1 1 7 4 38:24 29 9 8 5 32 22 26 8 9 5 46 30 25 9 6 7 28 32 24 10 3 9 33 35 23 7 6 9 26 35 20 6 7 9 3140 19 5 8 9 26:38 18 7 4 11 31:45 18 6 5 11 40 40 17 5 4 13 39 54 14 MS 15 5 2 68:14 35 14 6 2 37:17 34 10 9 3 51:32 29 9 7 6 32:25 25 6 9 5 37 31 25 10 5 7 34 40 25 7 7 8 37:30 21 6 7 9 44 32 19 4 9 9 29 37 17 3 8 1 1 24:54 14 5 2 15 21:53 12 3 2 17 18:67 8 II. MNL MS Retnet 18 Apače 18 Tešanovci 18 Ramah 16 Prosenjakovci 18 Bogojina 18 11 piavih 18 Križevci 18 Vrelec 18 Pušča 18 15 2 1 64:17 32 14 1 3 61 23 29 II 3 4 56 41 25 8 4 6 52 33 20 7 3 8 35 31 17 7 3 8 38:38 17 6 I 11 38:50 13 4 5 9 30:43 13 6 0 12 32:59 12 1 1 16 25:96 3 Ižakovci Nogometni klub Ižakovci je bil ustanovljen leta /975. Barva kluba ie rumeno-zelena. V klubu imajo člansko, mladinsko in pionirsko moštvo. Doslej naj večji uspeh kluba je naslov pomurskega prvaka 1992. Vodstvo kluba: Mirko Poredoš (predsednik), Anton Vučko (tajnik), Jože Sreš (blagajnik), Simon Smodiš (gospodar), Ivan Poredoš in Franc Tratnjek (trenerja), Stefan Vereš (tehnični vodja). Izgralci, ki so nastopali za IŽakovce v PNL; Milan Krapec (1961), Martin Balažič (1964), Branko Majc(1963(, Stanko Maje (1965), Jože Vučko (1967), Emil Poredoš (1967), Jože Sreš (1960), Simon Smodiš (1972), Franc Smodiš (1969), Stanko šebjan (1967), Branko Kuzma), Andrej Krapec (1971), Roben Forjan (1973), Milan Nedeljko (1970), Branko Jaklin ( 1971), Stefan Jerič (1964), Alojz Sreš (1969). Nogometaši Ižakovec. Stojijo od leve: Kuzma, M. Krapec, Sreš, Balažič, Vučko, Forjan. S. Smodiš, Poredoš (trener), Tratnjek (pom, trenerja), Čepijo: Jerič, B. Maje, F. Smodiš, Nedetko, A. Krapec, Šebjan, S. Maje in Jaklin. NK Dobrina Rogašovci Nogometni klub Rogašovci je bil ustanovljen leta 1977. V klubu imajo člansko, mladinsko in pionirsko moštvo. Barva kluba je rdeče-rumeno. Doslej največji uspehi kluba: letošnja uvrstitev v finale pokala na območju MNZ Murska Sobota in uvrstitev v tretjo slovensko ligo vzhod. Vodstvo kluba: Alojz Nemec (predsednik), Draga Tomovič (podpredsednik), Slavko Suša (blagajnik), Viktor Felkar (tajnik), Jože Gaber tn Drago Horvat, (trenerja), Štefan ŽbUl (tehnični vodja). Igralci, ki so nastopali za Dobrino iz Rogašovec v PNL: Viktor Felkar (1964), Drago Kreu (1972), Tomaž Gider (I9“'4), Boris Sever (1965), Franc Gomboc (1966), Bojan Horvat (1967), Andrej Šalamon (1968), Jurij Recek (1957), Božidar Šalamon (1967), Igor Suša (1966). Boštjan Nemec (1974), Marjan Mencigar (19"'O), Emil Husar(l972). Maksimiljan Nemec (1969), Marjan Donoša (1972), Karel Donoša (1974), Slavko Čontala (1973). NK Bakovci Nogometni klub Bakovci je bil ustanovljen leta 1953. V klubu imajo pionirsko, kadetsko, mladinsko in člansko moštvo. Barva kluba je rdece-bela. Doslej naj večji uspeh kluba je sodelovanje v conski nogometni ligi. Vodstvo kluba: Avgust Benčec (predsednik), Štefan Kavčič (tajnik), Franc Benko (blagajnik), Vlado Vlaškalič (trener), Štefan Titan (tehnični vodja). Igralci, ki so nastopali za Bakovce v PNL; Borut Šiftar (1966), Mladen Pretnar (1961), Iztok Lesjak (1967). Miran Vereš 11968), Aleš Botjak (1968), Jan: Horvat (1972), Alojz Kušek (1970), Anton Horvat (1968), Silvo Zadravec (1974), Peter Berde (1967), Tomaž Kranjec (1973), Igor Kustec (074), Janko Idič (1971), Drago Idič (1967), Andrej Tratnjek (1967), Miroslav Bagari (1963), Valentin,Abakumov (1964), Vinko Buzeti (1967), Robi Titan (1971), Simon Štumpf (1972), Egon Zadravec (1967). Nogometaši Rakovec. Stojijo od leve: š. Titan (teh. vodja), Pretnar, Buzeti, Vereš. Horvat, Šiftar, Stumpf, Vogrinčič (pom. trenerja) in Vlaškalič (trener), čepijo: Lesjak, Bagari, Abakumov, Kranjec. D. Idič, Kuster, J. Idič in R. Titan. NK Ljutomer Nogometni klub Ljutomer, ki seje nekaj časa imenoval NK Teh-nostroj, je eden od starejših v Pomurju. Barva kluba je vijoličasta. V klubu imajo Člansko in mladinsko moštvo. Doslej največji uspehi kluba: večletno sodelovanje v conski in območni nogometni ligi vzhod. Vostvo kluba: Stane Hozjan (predsednik). Vladimir Skuhala (tajnik), Alen Žunič (tehnični vodja), Dušan Babič (trener). Igralci, ki so nastopali za Ljutomer v PNL: Ignac Oletič (1968), Vlado Krištofič (I964>, Mitja Budja (1971), Ivo Oletič (1961), Mario Hošpel (1972), Jože štefanec (1966), Boris Filipič (1969), Damjan Vozlič (1972), Saša Kosi (1973), Igor Škrbenta (1964), Damjan Novak (1970), Saša Makoter (1972), Saša Novak (1974), Mario Habjanič 11975), Silvo Ciglarič (1973). Martin Semenič (1964), Kristjan Stojko (1973), Boštjan Copot (1975), Boštjan Makovec (1973), Marko Sta-man (1973), Dušan Bot (1962), Danilo Polanič (1973). Nogometaši Dobrine iz Rogašovec. Stojijo od leve: Husar, Felkar, Sever, Gomboc, A. Šalamon, Kren, B. Šalamon Jn Gaber (trener). Čepijo: S. Nemec, B. Nemec, Recek, Mencingar, Donoša, J. Horvat in B. Horvat. Manjka: Suša. Nogometaši Ljutomera. Stojijo od leve: S. Novak, Kosi, Copot, Škrbenta, Ivan Oletič, Polanič, Habjanič, Števanec, Ignac Oletič, Babič (trener), Čepijo: D. Novak, Ciglarič, Sta man. Hošpel, Makoter, Makovec, Kristančič in Filipič. Manjkata: Vozlič in Stojko. ■ Milena Cerpnjak Panonska 20 BAKOVCI Telefon: (069) 43 082 TRGOVINA NA DROBNO jLZšrzr sfre/cei L MNL — m Edinci 45 golov: Ošlaj (Dokležovjo} 42 golov: Fras (Dokleiovje) 19 gotov: Maučec (Gančani) 18 golov Kuzma (Gančani) 17 golov Zrim /Dokležovje) 16 golov Časar (Šalovci) 13 golov: Harkai (Puconci) Beltrans in Cevni radiatorji II. MNL - mladinci 46 golov: Malačič (Prosenjakovci) 34 golov: Dolgov (Remet) 24 golov: Balog (Prosenjakovci) 22 golov: Kurtus (Apače) Toth (Prosenjakovci) 21 golov: Sočič (Tešanovci) 20 golov.- Župančič (Remet) Ižakovci nista uspela MONGERcZ * Radiatorje MONCER odlikuje visoka zmogljivost ogrevanja, ne zavzemajo dosti prostora. Izberete jih lahko v 4 osnovnih barvah: beli, modri, rdeči, rumeni. Končane so bile kvalifikacije za vstop v drugo in tretjo slovensko nogometno ligo, kjer so sodelovala tri pomurska moštva. Za drugo slovensko ligo sta se potegovali moštvi Beltransa iz Veržeja kot šestouvrščeno moštvo v območni ligi vzhod in Ižakovci kot prvak pomurske nogometne lige, za tretjo slovensko ligo vzhod pa Ljutomer kot tretje-uvrščeno moštvo v pomurski nogometni ligi. MONCER P gradni pre Namenjeni so za ogrevanje večjih prostorov za dnevno ali nočno bivanje, uporabite jih lahko kot pregradne stene dveh prostorov. • MONCER K — kopalni ški Namenjeni so za ogrevanje kopalnic, kuhinj, hodnikov. Pozimi je na njih mogoče sušenje perila. PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.0.0. »VARIŠ« 69220 Lendava industrijske cesta 4 o Telefon h c (069) 76 tu prodaj (069) 7$-9O4 TeWa* (069) ?5 806 Najbliže cilju so bili nogometaši IŽakovec, ki so v prvem kolu kvalifikacij izločili prvaka ptujske nogometne zveze Stojnce (2:0 in 3:2), v drugem kolu pa so se srečali s prvakom celjske nogometne zveze Ero iz Šmarnega. Prvo srečanje v Šmartnem se je končalo z zmago gostiteljev 2:l, drugo pa so dobili Ižakovci s 3:2. Strelci za Ižakovce so bili: A. Krapec, Smodiš, enajstmetrovka, in Nedeljko. Ker sta se moštvi tako izenačili, so o končnem zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Pri tem so bili srečnejši nogometaši iz Šmartnega, ki so zadeli petkrat, medtem ko so bili za Ižakovce uspešni Smodiš, B. Maje in šebjan, Nedeljkov strel pa je vratar gostov ubranil. Srečanje v Ižakovcih si je ogledalo okrog 600 ljudi, sodil pa je Žitnik s Ptuja. Nogometaši Beltransa iz Veržeja pa so igrali kvalifikacije za vstop v drugo slovensko ligo s šestouvrščenim moštvom iz območne lige zahod Tabor Jadranom iz Sežana. Prvo srečanje v Veržeju se je končalo z 1 :l, drugo v Sežani pa so dobili gostitelji z 2:1. Gol za Beltrans je tako na prvem srečanju dosegel Gaševič. Tako so tudi nogometaši Beltransa zamudili priložnost, da se uvrstijo v višji tekmovalni razred. Nogometaši Ljutomera, ki so igrali kvalifikacije za tretjo slovensko ligo vzhod, pa so izpadli v prvem kolu (1:1, 1:4). Kljub vsemu pa bo Pomurje v novi tekmovalni sezoni dostojno zastopano v slovenskih ligah. V prvi državni ligi bodo tekmovala tri moštva: Mura iz Murske Sobote, Potrošnik iz Beltinec in Nafta iz Lendave. V drugi državni ligi bo sodelovalo moštvo Gi-dosa iz Turnišča. V tretji državni ligi vzhod pa bodo tekmovala tri moštva: Beltrans iz Veržeja ter Ižakovci iz Dobrina iz Rogašo-vec. za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Usoda Ste zelo ljudomili in radi pomagate ljudem. Ni ga Človeka, ki bi bil v sili bolj ustrežljiv. Kjerkoli morete, poskušale blažiti stisko, čeprav je to nemalokrat povezano z denarjem. Nikoli pa nisle preveč darežljivi ne z denarjem ne s svojim srcem. Čudno dvojna osebnost ste. Včasih čustveno vdani in lahko tudi strastni, potem pa kar naenkrat vaša čustva potonejo v globino. Zdite se hladni kot led. A to ni res. V svojih reakcijah ste popolnoma nepreračunljivi. Združujete več značajev, zato ste fantom zanimivi. Pripravljeni ste na ne- BLIŽAJO SE POČITNICE Sonce je koristno in škodljivo Na ij, t pa tud^ ’ da vam n«kaJ :m Če samo Premika da ! ° 8V°J simboli Tako\ s, zažel«l' spre-Stešite J naJlažJ« ‘n vsaj , ’ S'cer m SV°J° nemirno na maraohn Parr K L°VE - Eztreme j I S^SffL^NOZABAVNE GLASBE NA MURSKEM a k°N,CEKRON pa z marelof < Na^Kam^^KE — Brane Drvarič j . LEV jE SvE-r/^ov^skogotrtki kvintet t ?0j r Alnei, , ' — A^ Nipič in njegovi muzikanti — Ans Sl oven ija S| nveS Tonija Iskre ENlJE _ Ans. Franca Miheliča - Modra kronika T»?^!'ns- Lojzeta Slaka L ,RIGLAV - Ans. Marela *t ‘‘K. ’ "o^a 29 m 'le do če(nka, 9. julija 1992, na naslov x Murska Sobota, za glasbene lestvice. S45t- 20------------------------- k|3db0 ------------------------------------------------ V^vna Kako negujemo preproge? Lepa preproga je okras vsake sobe. Nakup je drag in zato želimo, da preproga kar najdalje ohrani lepoto in mehkobo. Da se izognemo prezgodnji izrabi, jo moramo redno vzdrževati. Preproge moramo redno, vsak teden, posesati, da s tem odstranimo delce prahu, ki se drugače »usedajo« na tkanje in delujejo kot brusilo. Najboljše je seveda globinsko sesanje. Izogibajte se prepogostemu stepanju preprog, saj s tem lahko poškodujete tkanje in vlakna. Da se boste izognili večji izrabi preproge na delih, kjer se največ gibljete, jo redno obračajte. Nikoli ne postavljajte nanjo keramičnih in lončenih lončkov s cvetlicami, saj vlaga uničuje površinska vlakna preproge in tudi tkane niti. Včasih se po preprogi razlije tekočina (alkohol, kava . . ki jo morate hitro popivnati s papirjem in nato mesto dobro oprati s čisto vodo, da boste odstranili vse sledi. Ukrepati morate takoj, ker tanin, ki ga vsebuje večina pijač, pušča sled. Da se na preprogi ne bodo poznale vdolbine zaradi težkega pohištva, nalepile na noge tega pohištva debelejše blago, npr. pliš ali klobučevino. Trinožnik s kotličkom Tisti, ki niste Ie naključni obiskovalci narave in bivanja v njej, si lahko pripravite jrosebne pripomočke za kuhanje v naravi. Na sliki je trinožnik iz kovine, ki ga lahko zložite in hranite v prtljažniku avtomobila. Zraven sodita še dve posodi, prva za pripravo golaža in bograca, druga pa za pripravo juh. Dobro je vedeti Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, stresete žličko sladkorja. v Če sladke smetane nikakor ne morete stepsti, ji dodajte beljak ter pustite vse skupaj deset minut v hladilniku. Ko boste potem zmes stepli, boste nad uspehom presenečeni. Riba je dovolj kuhana, če z lahkoto izvlečete hrbtno plavut. Jajca pri kuhanju ne pokajo, če jih najprej oplahnte z vročo vodo in jih nato z žlico počasi spuščate v vodo za kuhanje ali pa jih (to velja predvsem za vložena jajca) pred kuho na enem koncu preluknjate. Riba z zeliščno omako Potrebujemo: 150 g ribe, 1/161 belega vina, 10 g zelišč (meta, majaron, poper, šatraj, peteršilj, drobnjak). 1/2 rumenjaka, sol, 20g masla 5 g škroba (Guština), limonin sok. V kozico z 10 g masla damo sesekljana zelišča m na koščke narezano ribo. Leto oblijemo z vinom in dvema žlicama vode, nato jo dušimo do mehkega. Škrob (lahko ga nadomestimo tudi z moko) razmešamo v vodi, dodamo drugo polovico masla, tekočino, v kateri smo dušili ribo, rumenjak, sol, limonin sok in vse skupaj stepemo nad soparo, da se omaka speni. S to omako oblijemo ribo. NAREDIJO SAMI Ogrlica Z malo dobre volje si lahko sami izdelati ogrlico, ki bo dopolnila vašo garderobo. V prodaji je vrsta sestavnih delov zanje od različnih sponk kroglic do drobnih kovinskih delčkov. Sestavne dele ogrlice nanizamo na najlonsko nitko ali na tanek usnjen trak. Uporabimo lahko školjke, steklene, plastične, lesene ali kovinske delčke. Sestavni deli ogrlice so lahko tudi iz gline, ki jo moramo seveda speči v posebni peči. SESTAVIL MARKO NAPAST VODJA Ml R OVNIH SIL OZN V JUGOSLAVIJI STAROGRŠKI ASTRONOM S SAMOSA PLAČILNI OOLOGV TRGOVINI ŽUŽELKA, KATERE UČMCAŽI VI V MOKI AVSTRIJSKA PORO ČEVALSKA AGENCIJA NIZKA GRADBENA DELA V10LHST OZIM DAVNI NOMADI V JUŽNI AUSUI najviSje SODIŠČE V STARIH ATENAH DEL TISKARSKEGA STROJA PODSTREŠJE NAŠI RAZGLEDI KARLOVAC LJUDSKI IZRAZ ZA ŠKROB GOROVJE V SAHARI (Tudi AS8EN) PRITOK REKE OUSE V VELKI BRITANIJI TURŠKI OBLASTNIK GIBANJE ZRAKA NASLOVNI JUNAK TRDINOVE NOVELE SEKS PRVI ZN* hruški MATEVŽ HACE DRŽAVNA BLAGAJNA SPOJh KONTAKT AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGIJE GNUS NEMŠKA TOVARNA VOZIL OREL V MITOLOGIJI STARIH GERMANOV ODDELEK ZA NOTRANJE BOLEZNI DAVNA DRŽAVA V MEZOPO-TAMU OGLAŠANJE JELENA RIMSKI NARAVOSLOVEC REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: patriot, Eli-opkat termion, en, Anna, rti, <*K, Ralavia, Oloman, rob Anam, orada, I, U, Vidor, glasilo, Hel, jen. STRAN 15 Piše Boris Kukanja ti j tz • 1 • 1 v Fotografija Lado Klar rot na Kilimandzaro TANZANIJA NGORO NGORO 300 km od Nairobija v Keniji leži Arusha v Tanzaniji, vmes pa je meja, ob kateri smo prvič v tako velikem številu srečali pleme Masajev. Nekdaj tako ponosni, bojeviti in hrabri vojaki se sedaj ukvarjajo z živinorejo m turizmom. Njihova dejanska domovina se začne par kilometrov za Arusho. Skupina Masajev Arusha je izhodiščna točka za nacionalni park Lake Manyara Glede na čas smo pred odhodom v Lake Manyaro zavili navzgor po makadamski cesti proti velikemu Rift Valleyu. Do Ngora smo imeli 102 km makadamske ceste, ki ni bila primerljiva niti z našimi najslabšimi cestami po vojni. S tremi japonskimi kombiji so šoferji prav tekmovali med seboj, kdo bo hitreje vozil, požirali smo prah in si dopovedovali, tudi roje Afrika. Na vrhu kraterja na višini 2800 m smo prespali v šotorih, ki so nam jih postavili domači vodniki in kuharji. Ponoči se zbudimo. Slišimo vohljanje okrog šotorov. Počasi se vse umiri. Zopet zaspimo. Zjutraj, ko se zbudimo, opazimo nedaleč od šotorov sledi divje živali in slo- Tipična tanzanijska hiša nov. Po obilnem zajtrku, ki je bil med drugimi sestavljen iz vseh vrst južnega sadja, se odpeljemo z džipi na dno kraterja Ngoro Ngoro. Cesta se je spuščala strmo navzdol in po 30 minutah vožnje smo dosegli dno kraterja. Premer kraterja jc 20 km, globok 610 m, površina je 259 km' in pitne vode je za sto tisoč glav masajske živine. Različne živali živijo tu prijateljsko med seboj in samo lakota povzroči, da močnejše lovijo slabše. Tu živi 3000 gazel. 15.000 gnujev in 5000 zeber, prav tako sloni, nosorogi, levi, nekaj leopardov, hijene, šakali, povodni konji m druge živali. Med gledanjem nismo smeli iz avtomobilov. Drugi dan po kosilu peljemo nazaj po makadamski cesti Peljemo se mimo spomenika Michaela Grzimeka, ki se je ponesrečil med poletom z leta-, lom Poleg je pokopan tudi profesor Bernard Grzimek. znan iz televizijskih oddaj o živalih ZASNEŽENA GORA KIL1MANDŽARO Kilimadžuro je bi! za Afričane sveta gora. Verjetno je, da so domačini ne glede na to splezali na to goro mnogo prej kot beli zas-vojevalci. Dejslvo pa je, da je misionar Rabman 1846. leta kot prvi Evropejec zagledal to goro, pokrito s snegom. Vendar so ga rojaki ob tej novici v Nemčiji zasmehovali Prijazen mladi prodajalec in nihče ni verjel njegovi zgodbi, da bi bila tako visoka gora sredi Afrike m celo pokrita s snegom. 6. 10. 1889. leta sta profesor Hans Meyer, nemški geograf, in Ludvik Purtscheller. avstrijski gorski vodnik, dosegla glavni vrh in ga preimenovala v Kaiser WiL helm Spitz, kar je bil za tiste čase pravi podvig. (1961 se je vrh na dan neodvisnosti Tanzanije preimenoval v vrh svobode Uhuro Peak). 1978. je slavni Reinhold Messner preplezal in prišel na vrh po dosedaj najtežji smeri prek ledenih kaskad. Peljemo sc proti Moschiju, misli pa so nam pri Kili man džaru. Končno bo prišel dan, na katerega smo tako dolgo in nestrpno čakali. Moschi je oddaljen od Arusha 135 km in po treh urah vožnje smo prek Moschija dosegli Marango. Prišli smo do vhoda v Gate na višini 1840 m, kjer smo se morali vpisati v recepciji in plačati vhodno takso v park. Najeli smo nosače in mislim, da sta bila naša vodnika pri tej kupčiji kar spretna Revščina nosačev je bila vidna tako v Keniji na Lenami kot tudi tukaj. Tukaj se mi je zdelo, da še bolj. Predvsem v pomanjkljivi opremi, obutvi, nekateri so se dvignili do 4000 m visoko kar bosi, brez vetrovke. Velika večina je bila zavita v nekakšne dežne plašče, na glavi pa so nosili pisane čepice. Potem ko smo predali svojo prtljago nosačem, se je začelo zares. MANDARA I dan Marango Gate 1840 m — koča Mandata 2675 m, pribl. 8 km Ob 13.30 smo začeli hoditi po normalni poti, ki pelje od koče Mandata pa vse do vrha Uhuro Peaka. Lepšega vremena si nismo mogli želeti. Časa imamo na Počitek po večurni hoji pretek. Hodimo z vsak sebi primernim korakom, tako da se je skupina razdrobila. Opozorili so nas. naj se držimo slonje steze, ki je bila obkrožena s pragozdom. Spodaj je Marango obdan s sončno plantažno pokrajino, okoli Levi v kraterju Ngoro Ngoro Podpisi k Jožef Rituper-Dodo PRAŠNEGA MESTA I 5 I Orjaško drevo v pragozdu 3000 m visoko pa se z* deževnega gozda. Hodimo mirno, n«"- . jih živali, ki naj bi bik ■f- 2 du, m niti ne »IAMBO« pozdravljam«"1^, doče, ki jih je katr pr* J čnih narodnosti. Ne ■ jenosli. ne strahu, ' rz.: nas objame, občuduj in debela drevesa s I' . mi ptiči Nikjer kjer cigaretnega dima- ■ Koča Mandata ne izpušnih plinov. * Mir ima tudi svojo -smo del nje vzp^j Počasi se venemo r ;1 prekoračimo P" potoka. Tu se o* ,, -Tit- združita na vismi -• p po kateri se bolj gosta m divja zgor. dokler se ne P > mf ba. Pridemo iz nekaj minutah p« nazaj. Potem nas p< zapre. Pot se se " .h, ne zaslišimo v da j a sov. Torej smo p« k na višini 2725 m. . Koče so zgrad '« K Prostora imajo , osrednja pa za - ■ dilnica v ^‘^^nik A, nosili hrano. O , k.Pj red. Tu .ni" J? fanto m vaj- 1 jo smo različno o - na Zvečer sedimo * Počasi nas zagrmj n , m do spanja 1 gozd... Ko g|a*$. ki smo Jih mie gozd oživi Visok. z p mo vreščanje ji» smo odsotni 111 ™ zajame tema. pril** Ljudje, ki so tam postopali in pasli radovednost, so se nad tem zgražali, češ dobrota je sirota: Vidite, zdaj bi pa še slatino radi, ki si je tudi sami ne privoščimo ob vsaki priložnosti! Romi so morali piti vodo, če so jo kajpak hoteli, zjutraj pa lako in tako v stari gimnaziji ni bilo več nobenega od njih. Kakor hitro so ponoči zvedeli, da voda upada, so pobrali šila in kopita — in tudi odeje — in jo mahnili nazaj na Puščo. Mislim, da smo na naše Rome lahko ponosni, še zlasti če jih velikimi črnimi očmi gledal v svet okrog sebe in čutil toploto, ki je prihajala od materinega hrbta. Zdaj imajo Romi številne priimke po znanih osebah iz našega mesta, med katerimi so priimki zdravnikov, tudi vodje vojnega odseka, takrat pa so prevladovali štirje: ( ener, Kukaš, Baranja in Horvat. Otroci smo radi pohajkovali po kanalu, in ko so se Rominje vračale iz mesta, smo iz varne razdalje kričali, naj nam pokažejo pravico. Med izbruhom klet- primerjamo t drugimi. Veliko jih je zaposlenih, skrbijo za standard in sploh se trudijo, da bi živeli čimbolj tako, kot drugi prebivalci naše pokrajine. Nekoč je bilo vseeno malo drugače. Zdaj že imajo tudi dobre avtomobile, včasih pa vsa Pušča ni premogla niti enega kolesa. Rominje so nosile otroke na hrbtih v culah, ki so bile sešite iz raznobarvnih kosov platna in so bile vedno umazane. Tisti Romi, ki so bili zaposleni. in takih je bilo v začetku malo. so imeli prvega, ko so dobili plačo, svoj praznik. Moški so bili obvezno pijani, ženske pa so nakupovale špeceri jo za ves mesec. Verjemite mi da so si takrat privoščili dobrote, ki sem jih tudi sam redko jedel' Potem so sli. Dojenčku v cuh na hrbtu so dali v eno roko pol žemlje, v drugo košček navadne salame in to ic potem počasi žulil po pon proti Pušči in bil morda srečen, ko je z vic so nam jo včasih tudi pokazale tako da so dvignile krilo, in ker spodnjic niso imele, je bilo tisto, kar smo videli ali bolje slutili med nogami, »pravica« Takrat še ni bilo slik golih žensk kot zdaj v vsakem kiosku in je bila tisla »pravica« dejansko prvo srečanje z drugim spolom tako. bolj neposredno. Starejši so jih včasih zbadali in jim tu in tam radi klicali, mi pa smo seveda pritegnili: »Naše ženske uležale, naše muške »indi-kale, naša deca pionare!« Ni bi lo zamere. So pa tistega časa, tako se mi vsaj zdi. Romi natančno vedeli, kje stanuje kakšen J a noš. Stefan ali Jožef, saj so ob leh gozdovih hodili igrat tudi na dom. Ne da bi potrkali, so pred vrati godovnika začeli igrati, in to tako dolgo, dokler m kdo odprl vrat po navadi godovnik sam jih pogostil s pijačo in dodal kakšen dinar. Nekateri so bili kar užalje- m, če jih je kakšno leto ciganska banda izpustila, kar se je pa znalo zgoditi, saj'je bilo band več in so si »teren« nekako razdelile, zato je bilo normalno, da so kakšnega godovnika nehote izpustile. Takšna godba je štela od dva do pet muzikantov, ki so igrali na harmoniko, bas, berdo, tamburico, kitaro, ki jo je skoraj praviloma manjkala kakšna struna, in violino, glede na število muzikantov pač. Pihalnih instrumentov pa v takšnih bandah ni bilo, čeprav so bili med Romi tudi dobri trobentači na primer. Kako jemljejo naši Romi svojo pripadnost narodu, ki je raz-strošen po vsem svetu ' Mislim, da si s tem delajo najmanj problemov, po vsej verjetnosti pa se še najbolj čutijo Prekmurce. Mlade punce, ki hodijo po kavarnah in plešejo s tujimi gosti, sicer raje govorijo srbohrvaško kot v narečju ali da bi poskusile s knjižno slovenščino, ki končno tudi nam Prekmurcem dela preglavice in nas že po nekaj stavkih obvezno izda, od kod smo. Toda to je drugo vprašanje. Zanimiva sta dva prizora, ki sem ju doživel in vsak po svoje zgovorno priča o tem, kako tulijo Romi, čigavi so Nedolgo od tega, ko so s Kosova k nam na veliko prihajali Albanci in pohajkovali po mestu, sem šel na pošto in že od daleč videl večjo skupino ki je postajala in kradla bogu čas. Stali so natančno pred pošto in to tako. da sem lahko prišel do vhoda po stopnicah te s strani. Istočasno je z nasprotne strani prihajal Rom, in ko sta se najina pogleda ob vhodu srečala, je samo ogorčeno zmigal z glavo in rekel: »Hudičevi Šiptarji!« Prej ko sem šel po stopnicah, o tem sploh nisem razmišljal, zdaj pa celo o lem, kako zelo so ti naši Romi naši. takrat sem sta) prek Kerčmar-jevo prodajalno kruha in peciva. V tistih časih turistov ni bilo, morda tu in tam kakšen izseljenec na obisku v rodnem kraju, nikakor pa ne prebivalcev planeta, ki hi bili celo druge barve, zato se jc hitro zvedelo, da je v mestu ne vem, kaj ga jc prineslo v naše kraje , črnec. (Nadaljevanje) /IN ob & uri len iški turnir ob KI uri >3 Kolesarsk? umeraton ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE P.o. V soboto, 4. julija, v Zdravilišču Moravske Toplice od 19, ure najdaljša in najlepša o^omefna tekma steri mladi v » » ■ w w W V « ■ ob M. uri prikaz kmečkih običajev Dobra pgaca m donii dobrote trcn ace c a ■ * š STRAN 16 šport " Preskakovanje ovir--- Uspel prvi mednarodni turnir ^narod^' Murska Sobota grad Rakičan je pripravil pr'>> vreml^?~ V Poskakovanju ovir. V prijetnem okolju in r Eniške m?nu st Je okmovanje ogledalo blizu 1.500 Ijubite-7'^ke jn TJ. ,Pona- Sodelovalo je 62 tekmovalcev iz Avstrije, i a^ka ki,'4"‘Mr®kc. Med njimi pa sta tekmovali tudi članici 241 ^park r' 3 Horvat in Katja Šajnovič ter se lepo odre/> ^jnovič?1* ' Horvatova (Halag) zasedla izvrstno tretje me-n^ovaln J*a (Laieuju) ie bila štirinajsta med 25 tekmovalci. '1 A ^posameznih kategorijah: A-l Vanja Kač (Adriana, pna n“ern^ Je8er (Fituti, Avstrija); L — Jernej Lipnik J^niški k) M — Janez Finžgar (Jablan, Ljubljana). V^skaknv t , urska Sobota grad Rakičan ima v programu X-------- turnirjev. F. M. - N. J s ^®vaH za pasove -^^kt^^ 1 je seminar z izpiti za pasove v karateju, ki ga lis 'žavne reprezentance Ivan Cerič. Višje pasove so llMl GGRv Goran Horvat, Boštjan Lucu (oba MS) in De-H4. !n ^*tčnniri!r^>; a°r,s Lang, Danijel Škrbič (oba Kuzma) in raj (vsi Me *’ H^vega: Denis Voti, Kristjan Pertoci in Roki*" (oba mč '' •nois>2 jb ‘ ' '/ar ičak ), 2. Donko (Le.); mladinci: I. Bistro-S, *ro obiskani. Poleg domactno> se v klub iz drugih krajev. V teh dnett Kodo klub 8tekmovanja F. M. Ob prvi obletnici samostojnosti Republike Slovenije je novoustanovljeni klub malega nogometa v Bodoncih pripravil turnir v malem nogometu. Med osmimi ekipami je zmagala ekipa Mister baby pred Vadarci in Izvirom. Turnir naj bi postal tradiciona^ len. ss galskega Francoz nad Francozi V p0 iNktS^ur|u ',069) 5? 8 ' 21-459 £ W^pr0DAJA-SERVIS- lising VABLJEN! V SALON S PEUGEOT Motokros----------------------- Kampuš zopet brez konkurence, Rogan četrti Boštjan Kampuš drvi proti zmagi. Foto: N, Juhnov WAVTQBt!SNl PROMET I Murske Sobota d.o.o. Avto-moto društvo Štefan Kovač iz Murske Sobote je na progi v Mačkovcih na Goričkem pripravilo 6. dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredih 80, 125 in 250 ccm, Sodelovalo je 47 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi ludi 5 pomurskih tekmovalcev Najbolje med njimi se je zopet odrezal Boštjan Kampuš (MTC Radenci), ki je v razredu 125 ccm zmagal brez konkurence in zopet osvojil 40 točk. Rajko Vogrin (MTC Radenci) je bil trinajsti. V razredu 80 ccm je zmagal Kragelj (Orehova vas), Oliver Rogan (Sotina) je zaradi padca v drugi vožnji zasedel četrto, Leon Lang (Sobota) pa peto mesto. V razredu 250 ccm je bil Miha Buček (Sobota) osmi. Po šestih dirkah za državno prvenstvo vodi Boštjan Kampuš v razredu 125 ccm z 200 točkami pred Fortuno (Šentvid), 156 točk. V razredu 80 ccm je Oliver Rogan na tretjem mestu s 123 točkami. F. M. Nogomet-------------------------------- Zahtevni pogoji za tekmovanja Nogometna zveza Slovenije je sprejela zahtevne pogoje, ki jih morajo izpolniti do začetka nove tekmovalne sezone vsi klubi, katerih moštva želijo nastopati v slovenskih ligah. Pogoji za tekmovanje v prvi slovenski ligi so: travnato igrišče v velikosti 100 x 64 metrov, pomožno igrišče, mrežna ograja okrog igrišča v višini 2,20 metra, tribune za najmanj 1.500 gledalcev, štiri slačilnice za igralce, dve kopalnici s toplo vodo, slačilnico in kopalnico za sodnike, priročna lekarna, nosila za poškodovane igralce, telefon na stadionu, semafor za rezultat, stolp za TV-snemanje, soba za pisanje zapisnika s pisalnim strojem, drogovi za zastave (5), ozvočenje na stadionu, table s številkami za zamenjavo igralcev, reševalno vozilo, pokrite ute za rezervne igralce in vodstvo ekipe, tri žoge za tekmo in 10 pobiralcev žog, ki so športno oblečeni. Pogoji za tekmovanje v drugi slovenski nogometni figi so: travnato igrišče v velikosti 100 -x 64 metrov, pomožno igrišče, mrežna ograja ob igrišču v višini 2,20 metra, štiri slačilnice za igralce, dve kopalnici s toplo vodo, slačilnica in kopalnica za sodnike, priročna apoteka, nosila za poškodovane igralce, telefon, soba za pisanje zapisnika s pisalnim strojem, drogovi za zastave (4), ozvočenje, table s številkami za zamenjavo igralcev, reševalno vozilo, pokrite ute za rezervne igralce in vodstvo ekipe, tri žoge in deset pobiralcev žog. Pogoji za tekmovanje v tretji slovenski ligi: travnato igrišče 97 x 60 metrov, pomožno igrišče, mrežna ograja ob igrišču v višini 1,50 metra, tri slačilnice za igralce, dve kopalnici s toplo vodo, slačilnica in kopalnica za sodnike, priročna apoteka, nosila za poškodovane igralce, soba za pisanje zapisnika s pisalnim strojem, drogovi za zastave (4), ozvočenje, pokrite ute za rezervne igralce in vodstvo ekipe, tri žoge in šest pobiralcev žog. Ker nobeden od pomurskih klubov vseh teh pogojev še ne izpolnjuje, bodo morali vse to urediti do začetka prvenstva v slovenski nogometni ligi, ki bo 16. avgusta. F. M. A tletika------------------------------ Števanečeva tretja V Mariboru je bil drugi del atletskega tekmovanja TOP 12 za pokal Iskre holdinga. Sodelovalo je 200 atletov iz 18 klubov. Števanečeva je zasedla v teku na 800 m s časom 2:14,68 tretje, Pergarjeva pa je bila s časom 2:16,33 peta. Šah---------------- Kovač med vodečimi Na odprtem šahovskem turnirju v Nagykanizsi na Madžarskem sodeluje okrog 60 šahistov iz 7 držav. Med njimi so tudi ša-histi in šahistke iz Murske Sobote in Lendave. Po treh kolih je med vodečimi Boris Kovač (Radenska Pomurje) s 3 točkami, Danilo Hari je zbral 2,5 točke, Štefan Režonja pa 2 točki. Tekmovanje bo končano v soboto, 4. julija. Tenis-------------- Turnir za pokal Termala Na peščenih igriščih zdravilišča v Moravskih Toplicah bo v soboto, 4. julija 1992, ob 8. uri teniški turnir za pokal Termala. Če bo veliko udeležencev, bo tekmovanje tudi v nedeljo. Tekmovali bodo v kategorijah moški do 35 in nad 35 let ter ženske. Prijave bodo zbirali najkasneje pol ure pred tekmovanjem. Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo pokale, vsi udeleženci pa praktične nagrade. V soboto v Ljutomeru Velike mednarodne konjske dirke Na hipodromu v Ljutomeru bodo v soboto, 4. julija 1992, ob 14.30 velike mednarodne kasaške dirke, ki jih pripravlja Konjeniški klub Ljutomer. Na sporedu bo 7 dirk, pričakujejo pa udeležbo okrog 80 kasačev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Najmočneje bodo zastopani domači kasači. V središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa bosta poskusni derbi za 4-letne kasače (15. avgusta v Ljubljani) ter tako imenovana dirka vseh dežel — mednarodno srečanje. Državno prvenstvo v Petišovcih V nedeljo bo v športnorekreacijskem centru v Petišovcih druga dirka za državno prvenstvo v spidveju, ki jo prirejajo športni delavci iz Lendave. Na dirki, ki bo otJ 16. uri, bodo poleg domačih tekmovalcev Horvata. Matja-šeca, Korena, Kosija in Požgaja sodelovali še dirkači iz Ljubljane, Krškega, in Preloga. STRAN 17 utrip Na beltinskem gradu nadaljujejo s sanacijskimi deli. Letos bodo uredili streho in zgornje betonske plošče pri prednjem delu gradu. Sredstva v znesku 5,850.000 SLT sta zagotovili republika in občina, vsaka polovico. Foto: F. M. Markojevi iz Lipe so pred meseci našli na njivi malega srnjačka in poskrbeli zanj, da ni omagal. Danes, ko je okrepljen in prost, se sprehaja po gozdu, njivah in travnikih, večkrat pa pride nazaj k dobrotnikom, ki poskrbe zanj tudi zdaj; popije mleko ali použije kaj drugega, nato pa odide. Bambi se je zlasti močno navezal na Danija, čeprav ste morda ob pogledu na sliko pomislili, da se ne gledata rada. Foto: J. Ž. Zanimiv je tud) nastanek imena. Madžarsko ime kraja je Szentlaszlo, kar je po slovensko sv. Ladislav. Ta je bil cerkveni patron in cerkev, zgrajena dalj-njega 1338. leta, se je imenovala po njem. Pa tudi nekdanji zemljiški gospod je imel podoben priimek. »Danes živi v 65 motvarjev-skih gospodinjstvih 220 prebivalcev. Leta 1910 pa jih je bilo več kot enkrat toliko: 500. Ob poznejših štetjih so ugotavljali tale števila: 1931. leta 415, 1953. leta 356. 1971. leta 320... Nisem prepričan, da se bo število prebivalstva v naslednjih letih povečalo, čeprav naša vas, odkar ima asfaltno cesto, ni več nedostopna,« je povedal oredsednik vaškega odbora Štrlan Bogdan, ki je sicer zaposlen v Panonki v Prosenjakovcih. »V Motvarjevcih imamo ekonomsko enoto kmetijskega gospodarstva Rakičan. Tam je zaposlenih 12 Matvarjevčanov, več kot 50 prebivalcev naše vasi pa dela v drugih podjetjih, tako da hodi na delo v povprečju po en družinski član iz vsakega gospodinjstva.« Tako je ugotavljal naš sogovornik. Pojasnil je še, da se število prebivalcev ni zmanjšalo zgolj zaradi odseljevanja, ampak tudi zato, ker so imeli mnogi zakonci le po enega otroka. Vas pa seveda ne bo izumrla, saj vlagajo ljudje zaslužek ne le v osnovne življenjske potrebščine, ampak tudi v gradnjo stanovanj, gospodarskih objektov, kmetijske stroje in drugo, kar da dohodek. Sama zemlja pa ni ravno rodovitna, saj je ilovnata. Mnoge njive je pokupilo kmetijsko gospodarstvo Rakičan, tako da ima zdaj njegova enota v Motvarjevcih 600 hektarjev obdelovalnih povr- Bili smo v motvarjevcih Vas ob meji Profesor Matija Maučec je v krajevnem leksikonu Slovenije zapisal: »Motvarjevci se prvič omenjajo leta 1270. To je bilo naselje stražne krajine (orseg). Njegovi prebivalci so dobili od madžarskih vladarjev posebne pravice in dolžnosti. Postali so nemešnjaki, najnižji sloj svobodnjakov, ki so bili v določenih obdobjih oproščeni vseh dajatev in so si svobodno izbirali tudi veroizpoved. Njihova obveznost pa je bila vojaška služba. Stražarji so bili predvsem Madžari, po narečju sodeč iz Južnega Gocseja, ki so polagoma izrinili staroselce Slovence. Sledeč fevdalcem Balthyanijem so okoli leta 1550 postali kalvinci. Zaradi turške nevarnosti in krepitve obrambne sposobnosti jim je cesar Rudolf leta 1595 potrdil stare svoboščine in prisilil zemljiškega gospoda, da jih spoštuje. To jim je prišlo prav v času protireformacije. Leta 1501 se tu omenja katoliška župnija s samostanom, ki sta bila verjetno okoli leta 1660 v verski vojni uničena. Kalvinci so bili vključeni v velemersko župnijo pri sv. Juriju na Dolu, leta 1930 pa so dobili svojo župnijo.« šin, ki se razprostirajo ob sioven-sko-madžarski meji na območju 7 vasi. »Dobro sodelujemo z ekonomsko enoto KG Rakičan v Motvarjevcih. Pomaga nam povsod, kjer le more, pomembno pa je tudi, da zaposluje naše delavce. Ti in oni, ki smo zaposleni drugod, že nekaj let plačujemo krajevni samoprispevek in ga bomo še najmanj dve leti. Zadnja prodobitev, ki smo jo plačali s tako zbranim denarjem, je obno- Pogled na vaško-gasilskr dom v Motvarjevcih, ki je pred kratkim dobil novo pročelje, in na »kalvinsko« cerkev, v kateri pa so tudi obredi za katoličane in evangeličane. Cerkev jih torej zbližuje. Foto: Š. S. vitev vasko-gasilsk«» * Uredili smo vec kot tu ih metrov pro«IJa-J 'Jso večja dvorana z odrom, > ba, knjižnica, garaža za S vozilo, sanitarije . eno prizadevamo, da pl J avgusta, ko bomo P' ■ 100 letnico gasilskega a fS polepšali še notranjost delov vaško-gasitskeg , naredili lesen opaž na •,, lesom obložili strop-rad pohvalil •nlad?nc®,_ltiitaj« V Motvarjevcih na zgraditi prihodnje le' ^ili lisko vežico. Letos p" . na pokopališču nova ’ ,’upt pa je živica, kar je s ■ kot tam. kjer imajo _ kovinsko ograjo, o*-' - de ki je tik ob vasko-g^ p; mu. so zgradili iw 1968 pa so jo obnoviI razširili V Motvarje* -.pind1 nes veliko prebivala- < n« veroizpovedi, venda,11iJ k J uporabljajo za bogos J t ampak tudi katohča ličani, kar je lep p« nizma oziroma pro zličnih ver. ju v M0* Še nekaj smo varjevcih zasebno trgo veliko bolje založena. prejšnja druž^e"^j »baute« pa je tik IU(ji pr zasebno gostišče, M f ejj F membno za ta kraj » smo tudi zaPor ivi iz 't gozdnega x v sr«* ske Sobote. Objekt, W io k« ču vasi, gosp«* priT čeKb no, ko bi žago, " . sna. prodali, saj f^bi* bi manjkalo? domačinom m v v6. zdaj vozijo les na ™ja|jen« -deset kilometrov , je. ‘ Radi bi dobili vodovod Ladislav Sarjaš, učitelj na osnovni šoli v Dobrovniku, in njegov sin Lacika, sicer osmošolec, sta strastna ribiča, saj ju najpogosteje najdete ob Bukovniškem jezru. Tokrat je bil srečnež oče Laslo, ki je ujel krapa, dolgega 7 centimetrov, tehtal pa je 9,75 kilograma. Foto: F. B. Na domačiji številka 6 v Brezju pri Vidmu ob Ščavnici so 1971. leta odkrili spominsko ploščo literarnimi in kulturnemu zgodovinarju dr. Francu Ilešiču. Rodil se je 1871. leta, umrl pa 1942. leta. Plošča, stara 21 let, se trdno drži zidu, medtem ko je hišo že močno načet zob časa, odpad omet, urejena pa tudi ni okolica. Tisti, ki so dali postaviti ploščo, bi se morali pozanimati, ako je s stavbo, morda tudi pomagati lastniku pri obnovi. Morda pa Fran Ilešič v sedanjem političnem trenutku ni več akiulen, saj je menda bil propagator slovensko-hrvaškega jezkovnega zbliževanja? „ Foto: Š. S. V Genterovcih so pred kratkim napeljali telefon v 18 domačij, tako je vas dokončno povezana s svetom in bodo o vseh dogodkih lahko hitro poročali in>si pomagali ob nesrečah. Za gradnjo vodovoda pa se je odločilo 56 gospodinjstev, kar je velika večina, saj je v Genterovcih le 84 hišnih številk oziroma gospodinjstev. Za gradnjo vodovoda bi potrebovali dokajšnja sredstvo teh pa zaenkrat Se ni. Največje težave bodo z lastnim deležem, torej prispevki, ki jih bodo morali plačati posamezniki. Denarja v tem času ljudje ne premorejo. Pri gradnji vodovoda naj bi sodelovali republika in občina. V Genterovcih se nadejajo, da hodo v prihodnjem letu vendarle lahko začeli napeljevati vodovod. JD -------------------------------------------------------ud Gasilci v Bunčanih so zelo ponosni na svoj ga Zgradili so ga sicer pred leti, lani pa so uredili še pr* ,|(, jP tu, ki mei 16 krat 8 metrov, so večja dvorana za ku vne prireditve ter drugi prostori. Uredili bodo tu ' ' k Bunčanski gasilci imajo, kot nam je povedal pr8, ‘^M । A Petovar, dve črpalki: Savico in Creino, ki pa je gon. Čim prej bi radi kupili motorno brizgalno K , voiilo । . lanskem letu pa so uspeli uvoziti iz Avstrije orodno i । ki ga bodo uradno prevzeli v nedeljo, 9. avgusta । večja zabavna prireditev, z njo pa nameravajo prl k' denarja za nakup nove motorke. V gasilsko društvo po* sicer včlanjenih 60 občanov. Ustanovili pa so ga da J ( t. J. ta Ljutomerska zanimivost Poslanka pri osemdesetih Prijaznost in ljubeznivost sta sedaj zelo redki. Ko pa govorim z JULKO BEZJAK IZ Ljutomera, sem ju vedno deležen. Pri njej nista izraz čustev ali krik trenutka, temveč črta stalnica v njenem značaju. Skromna je, prijazna, pozorna gospa, ki vsakomur hoče samo dobro. Te dni je praznoval visok življenjski jubilej. Za njo je namreč 80 let, a to skorajda ne moreš verjeti, saj daje videz mnogo mlajše ženske, polne življenjske energije, ki jo skuša karseda razdajati svoji okolici. Rodila se je 3. junija 1912 v Obrežu pri Središču ob Dravi. Izhaja iz znane družine Bedjaničev, saj je bil njen oče politik že v stari Jugoslaviji. Med drugim jc bil fudi tajnik zvezne skupščine in član Koroščeve Slovenske ljudske stranke. Njeni sorodniki so bili znani univerzitetni profesorji in dokiorji znanosti, eden od Bedjaničev pa sedaj prepeva v Slovenskem oktetu Mnogi jo poznajo kot zelo vestno učiteljico. Najprej je službovala v Središču ob Dravi, nato pa dolga leta v Ljutomeru, kjer pa so jo leta 1952 vrgli iz šolstva, ker je pač hodila v cerkev, kar so v tedanjih časih ocenili za neprimerno mo-ralno-ideološko dejanje. djatr križem rok. Tudi danes ji delo v vinogradu pomeni prijetno sprostitev. Nekaj politične žilice je imela že od nekdaj. »Nekoč sem že bila delegatka, in sicer v prejšnjem političnem režimu, naključje pa je hotelo, da smo (udi takrat obravnavali probleme R Kamovci - Gradili bodo ja dvorana, Bar pis^r* voziio, orodjar - Kamovci so ena manjših vasi v lendavski občini in nimajo prostora za družabno in društveno življenje Zdaj so kupili 30-arsko parcelo, na kateri nameravajo zgraditi vaško-gasiIški dom. Kupili so opeko, les za ostrešje pa so posekali v vaškem gozdu. Za gradnjo bodo porabili tudi ves denar, ki ga zberejo s krajevnim samoprispevkom. Ce bo šlo vse po načrtih, potem bo dom pod streho že letos. V njem bodo več- Srečanje upokojencev V tišinsko podružnico društva upokojencev Murska Sobota je včlanjenih okrog 200 upokojencev, ki imajo vsako leto družabno srečanje. Srečali so se tudi te dni na turistični kmetiji v Rankovcih. Bilo je nadvse prijetno. V vaško-gasiIškem domu na Krajini pa je bilo srečanje 150 invalidov iz soboške občine. Minilo je v prijetnem razpoloženju, ki ga je popestril upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana. F. Ku. Zalo si je Julka Bezjak morala poiskali drugo službo, ki jo je našla v skupnosti socialnega zavarovanja v Ljutomeru. Tu se je leta 1966 tudi upokojila. Dolga leta pa je bila tista mravlja in čebela hkrati, ki je držala skupaj organiziranost na terenu. Pustila je neizbrisne sledi v amaterski gledališki dejavnosti, za kar je med drugim prejela tudi najvišje Severjevo priznanje. Nadvse dobro pa seje spominjajo tudi v zvezi slepih, kjer je delovala več kot 30 lei Naposled so jo imenovali celo za častno članico te humanitarne organizacije. Vsega tega pa očitno ne bi zmogla, če ji ne bi ves čas stal ot> strani mož Anton Bezjak, znani zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, ki je umrl pred dobrim desetletjem. Štirje otroci, ki so se jima rodili, ter številni vnuki in pravnuki pa jo navdajajo z dodatnim optimizmom Ko je šla v pokoj, mnogi sploh niso verjeli, da se njej to lahko zgodi Vse življenje je bila namreč za delo in ležko se jo je biio predsta- nitaril«. lopa ni kraju: b « tiinih-j. kraju: raui — - ,• j- jp., vodovod, saj v0* ni*1?, jemajo v W neoporečna. l? mis||h. L/ ostali le pn . nedavno uspe* । J. peljava telefonski JULKA BEZJAK — Najstarejša ljutomerska poslanka. Foto: M. Jerše sadovnjakov kol danes. Ob najnovej' ših demokratičnih spremembah pa so me kot članico stranke krščanskih demokratov na listi za zbor krajevnih skupnosti ljutomerske občinske skupščine izvolili za delegatko. Zdi se mi, da je poslansko delo zelo odgovorno, zato sc v poslanskem klubu naše stranke sproti dogovarjamo o lemah, ki jih obravnavamo na skupščini. Pri tem je pomembno da dobimo tudi mnenje iz baze. Včasih je bilo v ob Črnski skupščini preveč prerekanja, sedaj pa se je to delo že uteklo in je bistveno drugače kol v začetku mandata. Kljub letom 7 veseljem opravljam to poslanstvo,« nam je povedala najMarejša poslanka ljutomerskega parlamenta Julka Bezjak Jubilantki želimo vse najboljše! MILAN JERSF J - , V Lipi so pred kratkim dogradili mrliško vc^ tem pomagali s prostovoljnim delom in zbrali s krajevnim samoprispevkom. Gradnji j* tf / jev. Vežica meri 13 krat S metrov, ima dva pro5’" prostor za zadrževanje svojcev in sanitarije. STRAN 18 VESI utrip odsevi mladosti Srečanje ob jubileju rogistov »Brez vaje ni umetnika!« sta ¥eliki stvari' JOŽE GRLEC, upokojeni "lun krutn ‘ 21 Murske Sobote, ju je zajema) z veliko žlico. Kljub '“Arlr,, Pušča' ” m**’ vedre8a pogleda in bistrega spomina Ko leta •’ ^Ned m seboj dogodke in obraze ljudi, je posebej dragoce- fb^ ” * Je sooblikovala ta čas. Jože Grlec, legenda sobo-L?rajda h člo L 0 Pomemben kronist življenja v pokrajini ob Muri, p ft* Pri ha i!■ ’ bi Poznal’ Njegov smeh vidite, slisite m ga ’T't in J* lz srca m je prav za dušo. Rad ima ljudi, Spoštuje zi-slehernega pogovora. stega časa, prevoze pa opravijo brezplačno. Posebno se je izkazal Franc Šebjanič s Peta nje c, ki je med najaktivnejšimi člani.« Jože GrJec je sestavil in uglasbil tudi več kot 50 melodičnih pesmi za lovske rogove. Po zaslugi Josefa Poschla, profesorja . na graški akademiji, so bile nje- desetletja je bil Ustavljal ?n Ri^ine godbe, ^dičnih iasbd je nešteto ^'PoneslehS|mi’ k* so nJeg°v ;Iv*ili sem • d SO ga veno mL, 'n tJ®‘ V ,em čaSU *<*i. \' moški ko-sm Lirago, ki LCUal"’rock^L nekoč 'gral 0v«plien2 nam je ne- 15 Ih110 'l!' nakar 431 ' ■ a" aP'»l Voiau se Je cclih Je službi' Sodbi. Po-u«oval v različnih SOBOŠKI LOVSKI ROGISTI — Z letošnjega 19. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Murski Soboti to. stoj P^kthg, ,.. VmetniU.) lh lonkih rog,- 1 - tS"5' »p« "i ‘Pio. ,'^jnn Nat0 5S«*nWlxi o''' ln tu-trditet.^0 leta ioa, P,onrsko Sl .K Nov cd7 spodbujati > 5«li J Ce V s^bo-> t^el «m kot pe-' " " w'C ^l' vrst d0 ^.Poučeval N “^ontve leta je Im °\sklh dru-prev-0 So ? < ovskih rogi ^Plembra tega leta prvič v tedanji državi Jugoslaviji in Sloveniji zadoneli slovenski lovski rogovi. Bit je to izjemen dogodek, lovska organizacija pa je imela srečno roko, ko je to nalogo zaupala vztrajnemu in vestnemu glasbenemu pedagogu Jožetu Grlecu. »Danes šteje zbor 15 članov, nastopili pa smo že več kot 800-krai. Pri tem so vštete tudi vaje. Sodelovali smo na vseh slovesnostih lovskih organizacij v Pmurju m na lovskih pogrebih, kinoloških srečanjih, tretje leto zapored smo igrali na tekaškem maratonu v Radencih, odzvali pa smo se tudi številnim povabilom drugod po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji in Madžarski. Za nami je 15 nastopov na revijah lovskih rogistov. Samo letos smo nastopili že 21-krat. Za uspešno' delovanje smo od Lovske zveze Slovenije prejeli odlikovanje Red za lov-skezasluge L, 2. in 3. stopnje, lani pa še lovsko odlikovanje I. stopnje od hrvaške lovske zveze, ko smo nastopili v Klani pri Reki. Vsekakor pa moram omeniti velik entuziazem naših rogistov, ki žrtvujejo veliko svojega pro- -gove skladbe objavljene v reviji Nova avstrijska glasba. Izšel je že drugi zvezek te revije, v kateri je tudi sedem Grlečevih skladb. Letos naj bi izdali še tretji zvezek, kjer bo objavljenih osem sakralnih skladb Jožeta Grjeca. Sicer pa soboške lovske rogiste dobro poznajo tudi v sosednji Madžarski, saj so pomagali prt ustanavljanju skupine lovskih rogistov v Szombathelyu. In ne nazadnje: umetniški vodja soboških lovskih rogistov Jože Grlec je ravno letos ob slovenskem kulturnem prazniku prejel občinsko plaketo za svoje neutrudno delo vanje pri razvoju in širjenju lovske glasbe. Čeprav je v pokoju že 20 let, ne miruje. Srečate ga na glasbenih prireditvah, kjer še vedno vo di zbor lovskih rogistov, na ulici, vedno je med ljudmi. Je živa legenda svojega kraja, zato ga ljudje nadvse spoštujejo, njegovo delo pa cenijo kot posebno vrednoto. MILAN JEftŠE Adi jo šola Komaj čakamo že ni. da šola se zapre, saj dovolj smo zgulili klopi, zdaj mislimo le še na počitnice. BLAŽ. HAJDUK. 4. a. Oi Bakovci Moja prijateljica Moja prijateljica je Martina. Ima rjave lase in se lepo oblači. Pridno se uči. Rada nosi vijoličaste copate. Imam jo rada, ker mi pomaga. SANJA K0LBL r b OŠ Križevci pri Ljutomeru Moja sestrica Moji sestrici je ime Tadeja. Kličemo jo Taja. Stara je tri leta. Mama govori, da je Taja pridna deklica. Jaz se s lem ne strinjam Kadar pišem domačo nalogo, jo hoče tudi ona. Ko berem, Taja prižge radio ali pa začne kričati. Kadar želim gledati otroški program, se postavi pred televizor. Oh, ta Taja! A kljub temu jo imam zelo rada. MATEJA ZUPANČIČ, I. b, OS Apače Usoda nove žoge Rodila sem se v veliki tovarni. Imena tovarne ne poznam, ker še nisem mogla odpreti oči. Odprla sem jih v trgovini športne opreme. Bila sem naprodaj. Kupil me je neki deček. Mislila sem, da se bo moje življenje lepo nadaljevalo. Naslednji dan so se fantje iz ulice zmenili za nogomet- Mislila sem. da se bomo igrali kaj lepega. Potem pa me je fant, ki me je kupil, brcnil naravnost v nos. To me je razjezilo. Skočila sem in se fantu zaletela v glavo. Ta se je začel jokati in Šel po očeta. Oče se je razburil, me brcnil zelo daleč in pri tern še sam padel. Ko sem bila v zraku, sem se smejala fantovemu očetu. Pristala sem, se ozrla, kje sem. Bila sem na cesti, pred menoj pa velik tovornjak. Mislila sem. da se bo zapeljal mimo. Toda ne, zapeljal je po meni. Naenkrat sem se vsa pomendrana znašla na smetišču. To je zgodba mojega kratkega življenja, Tomaž Mihelič, 6. e. Dvojezična osnovna Šola I Lendava Ali veste? Proti pričakovanju smo dobili kar precej pravilnih odgovorov na vprašanje KAJ JE TO HLADNA VOJNA. Tako so označili obdobje med leti 1946 in 1963, ko so bili skrajno napeti odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo. Namesto z orožjem sta se >spopadali< ideološko, propagandno, gospodarsko in diplomatsko ter z oboroževalno tekmo. Vse to je še bolj podrobno pojasnila MOJCA PISANEC iz Murske Sobote, ki bo tokrat prejela knjižno nagrado knjigarne in papirnice DOBRA KNJIGA Murska Sobota. Čestitamo! Travnik Travnik je kot pisana preproga, saj cveti na njem veliko lepih rož. Največ je zlatic, ivanjščic, grintavca in travniških nageljnov. Vmes pa se dvigajo trave, ki s svojimi metlicam; veselo plapolajo v vetru. Čebelice imajo sedaj veliko dem, saj od jutra do večera nabirajo nektar in ga odnašajo v čebelnjak. Pisani metulji obletavajo cvetice in se igrajo. Mravljice in večje rjave mravlje brzijo med travo in nosijo hrano. Krti delajo krtine in rijejo pod zemljo. Polži lezejo s svojimi hišicami, se ustavljajo in obžirajo rastline. Pikapolonice se spreletavajo nad rožami in iščejo listne uši. Še malo, pa bodo travniki pokošeni, saj trava hitro zori. * • Ort^? 50 z^li * G ,8radbene > '‘•rr^* '* dni »h ^iM"lP»h'lJ fasadc žu- ’»v»4_ d8 bi tokrat Ju ,** O CT11 *id« >t) »"»'»mak SAMOPOSTREŽNICA - Petanjci zadnjih 27 let niso imeli trgovine z živilskimi in drugimi izdelki. Čeprav se je naselje v zadnjem času močno razmahnilo. Pred časom se je odločila za gradnjo trgovine ruzi-na Bagola in te dni so že odprli zasebno samopostrežnico m bistro, re-tanjčanom tako ne bo treba več za vsako malenkost v sosednje kraje. ’ roto: r. kil Veselo in praznično je bilo te dni pri Viragovih v Gančanih, saj sta S-letni Stefan in 70-letna Marjeta proslavila 50 let skupnega zakonskega življenja. V družbi so bili štirje njuni otroci, sedem vnukov in številni sorodniki. Stefan se je 20 let poklicno ukvarjal z mlinar-st.om, 11 let pa je delal v Nemčiji. Marjeta pa je službovala na podružnični osnovni šoti v Gančanih. Prošnja dečka iz Anglije Tudi na uredništvo Vestnika je prispela prošnja, naj-se vključimo v akcijo za zbiranje posetnic za 7-letnega dečka Craiga Cherol-Ja iz Velike Britanije, ki ima raka in bi rad če pred smrtjo prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Kdor mu želi pri tem pomagati, naj mu torej pošlje svojo posetnico (vizitko) na naslov: CRAIG CHE-ROLD, 36 Shelby Road, Carshalton, Surry SN 1 LD, England Gospod, tisto črno kitaro še imate Seveda. Vlado Kreslin. Na zaključni slovesnosti osmošolcev -v Lendavi. Prijetno nas je presenetil. S svojo rjavo kitaro, za katero smo pričakovali, da bo črna, nam je v živo zapel nekaj svojih uspešnic. S tem je še dodatno izrazil otožnost osmošolcev, saj je večina njegovih pesmi otožna, kakor je vsako slovo, Vlado je doma iz Beitinec. Čeprav živi v Ljubljani, še dobro govori prekmursko in je navezan na rodni kraj, ljudi, navade ... To se čuti tudi v pesmih. Kot nam je zaupal, se je za pelje navduševal že v rani mladosti, pri tem ga je usmerjala kitara, ki so jo imeli doma. Veliko je prepeval, uradno pa je zapel 1975. Kmalu je že zašlo vel. V svoji karieri je posnel že 6 kaset, od katerih bo ena izšla septembra. Vlado Kreslin je družaben in če nam zmanjka vprašanj, že zasluti, kaj bi ga radi vprašali. Ko smo uživali v njegovem petju, smo vedno znova ugotavljali, da je zelo navezan na Prekmurje, kakor je bil pisatelj Miško Kranjec, Kar je slednji pisal v dolgih romanih, to Vlado Kreslin v nekaj minutah z glasbo približa še tako trdosrčni duši. Za oba lahko trdimo — poet prekmurskih ravnin. Martina Žoldoš, Hana Hoblaj, Alenka Magyar dopisni krožek Dvojezične osnovne šole I Lendava, Maja Gregor, L r. OŠ Dokležovje Moj ideal Naš telefon Telefon naš je zelo poreden, vsak dan večkrat zazvoni, ko pa slušako dvigneš, se nagajivo ti smeji. Telefon naš ima deset oči, z njimi vsak naš gib vidi, vedno te zasleduje in druge telefone obožuje! Telefon naš je tudi nagajiv. Kadar pa se razjezi, niti signala ni. Nazaj ga pa dobi, ko se pomiri Mojca Buzeti, 7. b, 05 Bakovci Vsem šolarjem želimo lepe počitnice Vestnikovci l'sak človek ima svoj življenjski cilj. Že v otroških letih si iščemo svoje ideale, osebe, s katerimi se istovetimo. Ponavadi so to osebe iz pravljic. Pozneje, ko nekoliko odrastemo, si iščemo vzore med znanimi ljudmi, med politiki, med igralci pa pevci pa tudi med navadnimi ljudmi. Ko pa se nekoliko poglobimo in razmislimo, spoznamo, da vzor, ki smo si ga izbrali, mogoče ni pravi. Večkrat spremenimo svoje mnenje in si izberemo drug ideal, poiščemo drugo osebo, ki naj bi bila vzor. A mogoče smo se tudi tokrat zmotili. Na koncu vedno znova spoznavam, da ni človeka, ki bi bil brez napak Za svoj ideal sem si izbrala preprostega. poštenega in pravičnega človeka. Razmišljam, iščem osebo, ki bi bila blizu takemu človeku .. Starša bi lahko bila moja vzornika. Mama, ki je delavna m poštena, ki zna prenesti vse težave in otroške muhavosti, a vedno vsega tudi ne zmore . . . Ati. ki je pošten, ima smisel za humor. . . Mogoče bi našla vzor v svojem bratu? Prav tako kol on. bi tudi jaz rada postala nekaj, kar je meni primerno. A v mnogih trenutkih se mi tudi ti ideali razblinijo. Vedno znova spoznavam, da ni človeka, ki bi bil brez napak. Res je Nihče, prav nihče izmed nas. iz množice ljudi na lem svetu ni popoln. Vsak ima v sebi trohico so-vrait va n epoštenosti nepra vično-sti. . . Žal se nam ne da potruditi, da hi odpravili te slabosti In zato ne moremo iskati vzora le v enem samem človeku Ali bo kdaj sploh živel popoln človek, ki bo lahko vzorni vsem ’ Bojim se. da ne. Se naprej bomo sami na tem ljubem svetu, med množico ljudi, a brez pravega človeškega sončnega žarka... Lea Čiček. 8. b. OS Turnišče STRAN 19 kronika Dan slovenske policije Slovenska policija praznuje odslej svoj dan 27. junija, in sicer v spomin na 27. junij 1991, ko so v boju 1 agresorjem padle pne žrtve iz policijskih vrst. Delavci organov za notranje zadeve z območja Pomurja so proslavili dan policije na srečanju, ki je bilo v petek v Moravskih Toplicah. Na njem so bili tudi predstavniki podjetij in organizacij, ki so pomagali policiji pri pregonu sovražnika. Podelili so nekaj deset priznanj. Zlati znak zaslug za varnost pa so dobili: Milan Horvat, načelnik inšpektorata policije UNZ Murska Sobota; postaja mejne policije Dolga vas in Kompas, poslovna enota Gornja Rad- gona. š. s. Z žago nad policista Prejšnji torek so v Murski Soboti priprli V. S. z Zagajskega Vrha v radgonski občini. Osumljen je namreč poskusa umora bivše žene M. S. in otroka. Dan prej ju je pretepel in grozil, da ju bo ubil, nato pa je svojo grožnjo skušal uresničiti. Najprej ju je lovil s kolom v rokah. Ker pa ju ni ujel, je sedel v avto in ju z njim preganjal po sadovnjaku. Tudi tako se mu ju ni posrečilo ujeti, zato se je vrnil v hišo in odpri dve plinski jeklenki, da bi v hiši povzročil eksplozijo. Medtem pa se je pojavil policist B. J., ki mu je osumljeni V. S. grozil z vrtečo se motorno verižno žago, da ga bo razrezal, če se ne bo odstranil z dvorišča. Na pomoč so prišli trije policisti. Ko je B. J. znova pozval razboriteža, naj odloži žago, je ta skočil proti njemu, pri čemer je list žage zadel policistovo srajco. Policist je ob tem uporabil gumijevko in napadalca dvakrat udaril po telesu; po daljšem prepričevanju je V. S. končno odložil žago. Policisti so prezračili prostore, zasičene s plinom, napadalca pa odpeljali na policijsko postajo in ga pridržali. Š. S. Podjetje Komunala, Kopališka 2, obvešča porabnike vode in kanalizacije ter toplotne energije, da lahko te storitve plačujejo prek tekočih računov pri LB-Pomurski banki. Datum nakazila navedite na pristopni izjavi, ki jo podpišete na oddelku tekočih računov pri LB-Pomurski banki v M. Soboti ali njenih ekspoziturah, kjer imate tekoči račun. Tiskovna konferenca na UNZ Murska Sobota »Uvoženi« poklicni vlomilci V’ petih mesecih letošnjega leta je bilo evidentiranih v Sloveniji 22.650 kaznivih dejanj, od tega na območju UNZ Murska Sobota 916. Pomurski organi za notranje zadeve so obravnavali v enakem lanskem obdobju 623 kaznivih dejanj, kar pomeni, da je bilo letos za 47 odstotkov več kaznivih dejanj. Raziskali smo jih več kot dve tretjini (68,6 odstotka), kar pomeni, da je ostalo neraziskanih še 32,6 odstotka kaznivih dejanj. Po uspešnosti raziskav so naši policisti in kriminalisti na drugem mestu med slovenskimi UNZ-ji. »Kljub velikemu porastu kaznivih dejanj menimo, da varnostna problematika v Pomurju ni kritična. To podkrepljujejo podatki o številu kaznivih dejanj na tisoč prebivalcev. V povprečju je bilo v Sloveniji na tisoč prebivalcev 11,4 kaznivega dejanja, pri nas v Pomurju pa je najbolj izpostavljena občina Gornja Radgona z 8,6 kaznivega dejanja na tisoč prebivalcev, nato so občina Murska Sobota s 7,7, Ljutomer s 7 in Lendava s 4,5 kaznivega dejanja na tisoč prebivalcev. Bolj vznemirljivo pa je, da se tudi na našem območju pojavlja organiziran kriminal. To je predvsem pri premoženjskih deliktih, ko se pripeljejo storilci na naše območje iz drugih V petih mesecih letošnjega leta se je zgodilo na območju Pomurja 105 prometnih nesreč, ki so terjale 11 življenj, 40 ljudi je bilo hudo poškodovanih, 81 pa laže. Delavci organov za notranje zadeve so v omenjenem obdobju obravnavali 916 kaznivih dejanj, storjenih na različnih področjih, in 532 prekrškov. V petih mesecih je bilo v Pomurju tudi 28 požarov. krajev in na profesionalen način vlamljajo v stanovanja in druge objekte. Naraščajo tudi tatvine avtomobilov in organizirane oblike izsiljevanja in groženj,« je povedal na tiskovni konferenci načelnik UNZ Darko Anželj. Več pa je tudi kaznivih dejanj z elementi nasilja. To so vsa kazniva dejanja telesnih poškodb, poškodovanja tujih stvari in našiIniškega obnašanja. V porastu je tudi število odkritih in ovadenih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete' v letošnjem letu so podali ovadbe za 90 tovrstnih kaznivih dejanj (lani 56). Skrb zbujajoč je tudi dvig mladoletniške in mladinske kriminalitete, saj je v letošnjem letu kar za 86 odstotkov več kaznivih dej'anj, ki so jih storili mladoletniki, kot v enakem obdobju leta 1991. »Posebno pozornost namenjamo uspešnemu odkrivanju orožja in mamil, zalo smo za ti dve področji dela organizirali dodatna usposabljanja delavcev UNZ. Dobili smo tudi službenega psa za odkrivanje eksploziva, za odkrivanje mamil pa občasno uporabljamo službenega psa UNZ Maribor,« smo še zvedeli na tiskovni konferenci. S. S. Mina pred hotelom? Na upravi za notranje zadeve nam sicer niso povedali, kdo je poklical policijsko postajo v Murski Soboti sredi prejšnjega tedna in »prijavil« eksplozijo pred hotelom D^ana, so nam pa zagotovili, da so poredneža že odkrili. Slo je namreč za lažno prijavo. Zoper storilca bodo ustrezno ukrepali. Požar v Noršincih 23. junija je nenadoma zagorelo gospodarsko poslopje Jožefa K- iz Noršinec pri Ljutomeru. Gmotna škoda znaša kar 500.000 tolarjev, saj je zgorelo ostrešje objekta ler 2 toni m pol slame, skoraj tona pšenice in drugo. Požar naj bi zanetil otrok, ki so mu prišle v roke vžigalice. Zapeljal na levo V nedeljo navsezgodaj ob 4. uri — seje pripetila prometna nesreča na regionalni cesti Murska Sobota—Martjanci. Voznik osebnega avtomobila Milan B. iz Murske Sobote, ki se je peljal proti Mart-jancem, je zapeljal v ovinku na levo stran vozišča v hipu, ko je z nasprotne smeri pripeljala z osebnim avtom Metka Ž. iz Prosenjakovec. Materialna škoda znaša 100.000 tolarjev, avtomobilistov sopotnik Alojz C. iz Murske Sobote pa se je poškodoval. Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 Črenšovci, Prekmurske čete 20 • tekstil • drogerija • šport VESTNIK VRSTNE HIŠE v naselju Prekmurske brigade LENDAVA Prispevki za boj proti rak« Za pokojnega inž. Franca Skledarja iz Murske skupnih služb Kmetijskega gospodarstva Rakičan 5200 ta-r ’,^j. žina Milana'Petauerja iz Murske Sobote pa 2000 rnlar*' nega Iva Orešnika iz Murske Sobote občina Murska So*‘ larjev, krajevna skupnost Partizan Murska Sobota (kul kov) pa 1500 tolarjev. Za pokojnega Štefana Karbo iz gojitveno lovišče Fazan Beltinci 7000 tolarjev, Elfrida m ' ■ Kerčmar iz avstrijske Radgone pa 7000 tolarjev. Za P^^irnitc) na Kmetca krajevna skupnost Murska Sobota (klub 1500 tolarjev. Za pokojnega brata sodelavke Jožice Sinic- -pit dom (sindikat zdravstva in socialnega skrbstva) si* kojnega brata sodelavke Irene Bajola Agromerkur Mu1 ^,5/. (obrat pakirnice) 3600 tolarjev. Za pokojnega očeta Jož iz Murske Sobote Alojz Kisi lak. Murska Sobota, 1500t« kojnega očeta sodelavke Zdenke Bejek iz Murske Sobote ■ ,(|a8> ganizacija Blisk Murska Sobota 1800 tolarjev. Za delavke Pavle Klemenčič in Kristine Seredi Murska So stot ganizacija sindikata SDK-ja Murska Sobota. Za p.iid' delavca Draga I lodoščka osnovna organizacija sindlKa Mesne industrije 26000 tolarjev. ,. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo, na žiro račun številka: 51900-678-48545 — Pomursko ■ proti raku. Poroke V obiini Gornja Radgona so se po-rodili: Jožef Klobasa, ključavničar, iz Rodmošc 15 in Marjetica Veber, čistilka, iz Rodmošc 15; Boris Domanj-ko, konstruktor, iz G. Radgone, Mladinska 15, in Zdenka Kraner, devizna knjigovodkinja iz Radenc, Gregorci- Nesreča v Gornji Bistrici V čertek okrog 20. ure seje zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Gornji Bisttrici. Evgen N. iz Ižakovec se je peljal z motorjem, čeprav nima potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Pri domačiji številka 129 naj bi med vožnjo pogledal nazaj, zato je zadel s stopalko v betonsko ograjo, padel in se poškodoval. Materialna škoda znaša 10.000 tolarjev. Kje je strup? Iz prostorov pekovskega podjetja M lino pek Murska Sobota so ob koncu tedna ugotovili, da je zmanjkala 680-gramska pločevinka strupa, ki ga sicer uporabljajo za razkuževanje prostorov. Strup je nevaren tudi zato, ker se ob visoki temperaturi lahko vname in povzroči požar. Do ponedeljka, ko smo zapisali tu novico, še niso odkrili, kdo je sunil strupeno snov in čemu mu bo. Se pa postavlja vprašanje odgovornosti, Ponarejena naročilnica Vinko M. iz Žirov in njegova prijateljica Sabina K. iz Škofje Loke sta se oglasila v soboški knjigarni in hotela z Naročilnico kupiti večjo količino pisarniškega materiala. Tam pa so bili previdni in niso nasedli. Izkazalo seje na mreč, da je bil žig na naročilnici ponarejen 6: Janez M par. z Janzevega Vrtu ■ . , Turki, nezaposlena, l h *. p - a; Anton Orgolič, 4' -l-’ -Ceste 15, jn Janja JaušoMf. • , G. Radgone, PrTumufl* . |t» tmar. nezaposlen, l ' r"'1 'j. davska 15. m 1’nin konlekcionarka, iz iuln-H; Srečko Mulec, strug* 35, in Jerica Klobasa, »r Negove 79; Vladim Hr'1-’ : hanik. iz Turnišča, *',cWa slina Gomboc, de rb. IZ tiW < vetna I, Darko hM’ tlf njevec 146. m Ir ta "‘L ' nomska tehmea, iz Okusil”^ Leopold Harl, šofer, IIjo ’ ve 8 v G. Radgoni M A p ko, nezaposlena, iz “ K ■ nl-Metodova 8 ČEST^*^ Nesreča tn^1 V Hibotu, 2 7 lanijL / ' J lokufni culi v prometna nesreča. r do poškodovala K^ibed inlJragoH.izl^n P^ lo z motorjem P"-'’0’!? m, ceste in ni imel pt'W\.. niuz. je bila ura 23.. pehal drugi, ki pm' zato trčenje Gmnnd * 10.000 tolarjev. VELIKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV od 3. julija do 28. julija ZNIŽANJE DO 50 % Cement 45, vreča Apno, vreča Opeka 1/6, kos Nosilci, 3.60, 1 m Betonska opeka 30, kos Ki in ker ploščice, rinfuza m2 Klinker ploščice, razred C Zidne obloge, I. razred, m1 Pluta Ponugai že od Premog, velenjski, tona CENE SO BREZ DAVKA. MATERINSKI 389,00 345,45 ’ 23,65 280,66 54,00 391,28 618,07 480,00 325,00 6.300,00 SLT SLT SLT SLT SLT SLT SLT SLT SLT SLT H«vija KAJ, agenciji VIDKOTON Maribora ter podjetje SPORTING POMUlU*' ske Sobote vabijo dekleta iz Pomurja, da ,J' P W) ■ za predfinale izbora MIS Slovenije, ki bo v.s", julija na kopališču Fazanerija v Murski finalih1 je polnoletnost oziroma dopolnjenih 18 izbora. V|ir' I „ . PriJožite dve fotografiji, in ^CSr*r nih oblačilih ter v kopalkah, pošljite pa na U*1 | tmg Pomurje, Zvezna 1, 69000 Murska So-hnta-jave je 22. julij. - Zmagovalka dobi naziv Mis modre n0^jfin.il' / MiaIc^eva^ama pa Pravico nastopa -a ^venlie- Letošnja prva lepotica bito** udeležila izbora Mis sveta v Južni Afriki- KEMA p. o„ KREMEN IN SPECIALNI GRADEC KEMA 69201 Puconci telefon: (069) 45-020 telefaks: (069) 45-023 UGODNA PRODAJA V JULIJU r > l: PRODAJA NA OBROKE: Stavbno pohištvo Jelovica Peči za centralno ogrevanje Ekonomik že od 58.000,00 SLT DISKONT - UNIVERZAL Križevci pri Ljutomeru telefon: 069/87-630 in v Ljutomeru telefon: 069/81-160 M SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-° LENDAVA KORISTNA POVRŠINA: 165,80 m* Informacije o prodaji po telefonu št 069/75-618 STRAN 20 PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevka lahko nakažete na žiro račun ZPMS, MikJo4ičova16, Ljubljana, štev 50101-678-45223 s pripisom “za materinski dom'. Hvala I Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokmvitetii: Janez Hacin. Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotrsk-Papmjs in vsi. ki se nam boste Se pridrvžilil M — Lepilo za keramične ploščice s. 25 kg v vreč- — Lepilo za siporeks — Izravnalna masa za tla — Izravnalna masa za zid — Hidroizolacijska masa — Mivka — Frakcije 3—5,0, 5—8,0 mm I v It PRODAJA KOMPENZACIJSKE^ RIALA — Hrastov lamelni parket, ekstra — Hrastov lamelni parket, standard —- Hrastov lamelni parket, rustik — Jesen, standard — Vinfleks — Vinaz Delovni čas od 7.00 do 15.00 vsak dan raZe delje. * k Vse cene so že z davkom. Gotovinsko pl^W' radijski in televizijski spored od 3. do 9. julija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA o ČETRTEK Radio MV Murski val UKW 94,6 MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) igranje kraji SC z nami ‘BttJna s Podatki o '""i" ledna P« "Kliii j J1 °'°^opom. ob ?orika Ridta ?ir”g0 'u"arlJa ^^niamA 5]ovenija 7 1 5 dan: - n0 1n ni 'i ■Udžart7t^člni’ nemšči- 80? Por°6-^WiTw r* Mv 8 15 WMmt>' leslvicd tu‘ .K”"" iednsk.WPor0I',la I« 20 t" ‘Pon turiPr,red''vc ,kj| potita ibbc ' l5abarc< 12 00 S?’ 13 W Slo Nov‘ka k'«1 MV ° 6 PnP”,<1 ^‘‘»ročila i7L0,wsi'1’ ’ ^ncu led.. Prireditve 23 7'^ A,U-a 9^ v Poro‘ dlc Sl»fe,,a "Ijueujemo lestvica tu- 5 40 Prebujajte se z nami -tudi v soboto je lahko to prijetno, če imate dobro družbo in sle na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročila 8.10 Dopoid ne na M V. 8.30 Ponudba v trgovinah 9.00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. II.00 Sobotni gost 12 00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila 17.00 Prireditve danes in jutri 17.30 Mali oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila |BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 8 00 Začenjamo nov dan . . . 8.30 Horoskop. 8.45 To bi moral biti kabaret- 9.10 Misel in Čas. 9 30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10,30 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje 12.30 Minute za kmetovalce. 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenila V SL FENU - 1 •* H n7J's^0, ” *n'"k '8-10 Eb"'a IHsC 1835 c u drame za & 20 30 9^^"- ‘Hi lita 11.15 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik TV BiH, ponovitev. 13.20 Intervju. 14 15 Koliko poznamo biblijo? 15.15 Tri zgodbe, slovenski film 17.00 Tednik 18.00 Dnevnik. 18.10 Zlata lela, amer, nadaljevanka. 19 00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik. 20 00 Utrip. 20.30 Ona + on. 21.35 Murphy Brown, amer, nanizanka. 22.00 Dnevnik 22.30 Sova: Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka; Ameriška srhljivka, ameriški film; Nočne ure, amer, varietejski program. 8.05 Živ žav. 9.00 Klub Klobuk. 10.35 Mladinski pevski festival Zagorje. 11.05 Kronika, kanad. serija. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kre-menčkovi, risanka. 12.40 Alpski večer. 15.20 Ebu drame za otroke. 15.50 Orel je pristal, angleški film. 18.00 Dnevnik. 18.10 Splošna praksa, avslral nanizanka, 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik. 20 00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angleška serija. 22,35 Dnevnik, 23.05 Sova: Ameriške video smešnice, Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka 5.40 Prebujajte se z nami -da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7,15 Začenjamo nov dan .. 7,30 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini, 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je 10.00 Poročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BBC ). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Evropa v minulem tednu, 17.30 Šport. 18 00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof — lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV ^L^VENiJA 1 5.40 Prebujajte se z nami, slišali bosi e vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop, izbirali pesem tedna ... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Ljubljansko zvočno pismo. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila)... 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva. 17.30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in po zdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno, vprašanje ... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.45 Zagrebško zvočno pismo. 8,00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko. 10,00 Poročila. 10.30 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Poslušamo vas. 17.30 Mali oglasi. 18.00 Na narodni farmi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami •danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še čim. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10,00 poročila)... 12 00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13,00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16 00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva 17.30 To sem jaz. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC) 19.00 Vključujemo Radio Slovenila, I- ‘ i : ‘ ,U** .‘•J til Sta^V?' ma8a‘ * I ^Tn^^rtrrev Pin. ‘ Dosneiek Drugi program 14.55 Wimbledon: Tenis, finale (ž). prenos. 16.30 Sova 18.00 Da ne bi bolelo. 18.15 'Angleščina v poslovnih stikih. 18.30 Alpski večer. 19.00 Kre menčkovi, risanka. 19.30 Dnevnik TV BiH 20.05 Klasika 20.30 Kraja za bogove, francoski film. 22.10 Tenis, posnetek. Drugi program 12.35 Sova. 13.55 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Slovenija za Bosno, koncert. 20.30 Brezdomci, angl, serija 21.25 -Ljubezen nam je vsem v pogubo, nadaljevanka. 22.15 Mali koncert. 22.25 Športni pregled. 22,55 GP v atletiki. 0.55 Formula l, posnetek 9.30 Otroški program. 10.10 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka. 11.00 Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna. 12.00 Poročila, 16.50 Slovenski magazin. 17,20 Obzorja duha. 18,00 Dnevnik. 18 10 Radovedni Ta-ček; Lonček, kuhaj. 18.45 Ali bodo preživeli?, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl, nanizanka. 21.05 Nasmehi, tv-igra. 22.05 Dnevnik. 22,40 Sova: Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka; Hemingway, amer, nadaljevanka. 10.35 Skrivnostno življenje stro- jev videozapisovalnika. HTV 1 HTV 1 »K'«» 171» ‘dO S0|sk| I. L ^1Q r , Pintima ;^nka kt I j' kdo It u j. W ^Ika na ’Ar 'h J8-0” č»°° SP°red H P™?' 21 to odmevi S r' ■< del ume C^lda^^P^do K Anten 8.15 Sanla Barbara 9.00 Po ročila 9.15 Slika na sliko. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program. 11.05 Gledališka predstava za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video. 12 50 Izbor programa za tujino 13.25 Ero z drugega svela, opera 14.00 Poročila. 14.15 Dol in koala, avslral. risani film 15.50 Poročila 16.00 Zapis s Krka. 16.30 Turbo Limach show. 18 00 Poročila. 18.20 Santa Bar bara. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.05 Igrani film. 23.15 Dnevnik. 23.35 Slika na sliko. 0 30 Poročila 9.00 Cas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru 9.30 Starejši in zdravje 10.15 Fcrgijin beg iz kraljestva 11.00 Komedija. 12.30 Halo, Avstrija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Dobra zemlja, me lodrama 15.30 Otroški spored. 15.35 Risanka 16 00 Spored po željah 17 00 Mini Cas v stiki 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkus 17,55 Ribiške zgodbe 18 00 Tri dame ob žaru 18 30 Gnezdo. 19 30 Cas v sliki. 20.00 Šport 20 15 Zlata Evropa 21.50 Zlata dekleta. 2215 Magnum Heal. kriminalka. 0.00 Cas v sliki 0.05 Emanuela, erotični film tv mad 6.15 Dobro julro. Madžarska, magazin. 8 10 Za evangeličane. 8.15 Za otroke — in ne 1e zanje. tl.00 Tv-magister 12.30 Panorama, svetovna politika 13.30 Sezamova ulica, za otroke. 14.30 Festival Kalaka 199! 14.55 Tenis iz Wimbledona. 16.45 Barometer, politični šov. 17.30 Krog s kredo, uvod v politično debatno serijo. 17.55 Za olroke. 19.00 Jolly Joker, nemška serija 20 00 Dnevnik, tele-Šporl. 20.40 Zora bogov, doku mentarna reportaža 20.50 Filmska fantastika: King Kong, ameriški film. 23.10 Tenis iz Wimbledona. V'«« RTL |U ^vkl* 6.00 Različne nadaljevanke. £.00 Flinstone Kids. 9.20 Bever ly Hills Teen 9.45 Lucky Luke. 10 05 Peter Pan 10.35 Kapitan PlanH. 11.00 Marvcl Univer sum. 12.30 Michael WaiBant. 13.00 Beverly Hills. 14 45 Formula I. trening. 15.00 Wimble-don92 18.15 Družinski dvoboj 18.45 Poročila. 19.15 Eviva tspania. 20 15 Smoky in ban-dh. akcijski H Itn. 22 00 Tvoja žena neznano bilje. H Im. 23.00 Tuni Frulli. 0.00 Nevaren seks prezgodaj zrelih deklic, erotični film 1.35 Posteljni študent, komedija 8.00 Poročila, 8.15 Slika na sliko 9 00 Smogovci, otroška serija. 9.30 Risani film, risanke. 10.00 Poročila. 10 05 Otroški program. 11.05 Bolečina, popu-larneznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mirin dobrota 13.30 Hišni ljubljenci, serijski film. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 16.00 Poročila. 16.10 Operne arije. 16.40 Alpe-Donava-Jadran. 17.25 Držiš me, držim le, francoski film 19 00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Edvard VIL, serijski film. 21.05 Sedma noč. 22.40 Dnevnik. 23.00 Šport 23.15 Slika na sliko. Drugi program 16.40 Sova. 17.55 SP v jadranju, posnetek iz Izole. 18.25 Studio Ljubljana, 19.30 Dnevnik TV Koper 20.05 Video-špon. 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Dnevnik sobarice, francoski film (čb). 23.05 Studio: Kriminal. i 1.00 Sedma steza. 11.30 Da ne bi bolelo. 11,45 Angleščina v poslovnih stikih, 12.00 Poročila. 16.15 Dnevnik sobarice, franc, film. 3 8.00 Dnevnik. 18.10 Plamenica, angl, nadaljevanka. 18.40 Mostovi. 19,10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.35 Ambasadorkin soprog, franc, nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl, nanizanka; Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka: Glasbeni utrinek. 10.00 Program za otroke. 10.55 Ambasadorkin soprog, amer, nadaljevanka. 12.00 Porodila. 16.55 Brezdomci, angl, serija. 18.00 Dnevnik. 18.10 Ziv žav. 19.10 Risanka. 19 30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Film tedna: Skozi plamen Nikaragve, amer. Film. 22.40 Dnevnik. 23.05 Kronika, kanad. serija. 23.40 Sova: Nenadni uspehi, amer, nanizanka; Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka. TV SLOVENIJA 1 HTV 1 AVSTRM1 1 9.00 Cas v sliki. 9 05 Pozor, kultura. 9.30 Fitzcarraldova dediščina. 10.15 Dežela in gore. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru. 13.35 Družinska groza, komedija 14.55 Anonimno pismo, kratek film. 15.15 Čarobni zaboj. 15.30 Risanka. 16.15 Skrivnost delfina. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Klub za starejše. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Tri dame ob žaru. 18.30 Gnezdo. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Mo-selbruck. 21.15 Poletno gledališče: Rita. 22.35 Vizije. 22.45 Šansonjer Gilbert Becaud. 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Srečni ljudje, otroška serija. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje- 12.00 Poročila. 12.05 Pri Huslablovih, amer, nanizanka. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Odletel bom, serijski film. 14.40 Modre čelade. 15.05 Silas, otroška serija. 15.35 Superbabica, angl, nanizanka. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni Šolski program. 17.10 Poirot, serijski film. 18.00 Poročila. 18.05 Vis je svoboden, do-kum. oddaja. . i.30 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.50 Igrani film. 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA 1 ne madžarska 6.4f Vaška tv, magazin. 7.30 Za otroke. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano, kramljanje. 8.30 Igra. 8.40 Nedeljski magazin. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Es po ‘96 11.40 Rokomet : Madžarska*- Nemčija, m. 13.15 Financial Times. 13.40 Muzikalne duše. 14.15 Koncert. 15.15 Varstvo človekovih pravic. 15.50 Veter svobode, serija. 16 40 Verski program za refor-mate. 17.00 Disnevjevi filmi in risanke. 18.45 Svaki, reportaža 19.30 Dnevnik, telešport. 20.40 Ženska, ki hoče filmati; začetki filma, filmanja. 22.25 Sci-fi magazin. 23.05. Dirigira Toscanini, glasbena serija. 9,55 Otroški prometni klub. 10.25 Obdonavsko mesto včeraj. 10.30 Strast in častihlepnost. 12.00 Nočni studio. 13.00 Cas v sliki. 13,10 Družinske vezi. 13 35 Batman. 14.25 Tarzan, opičji Človek. 16.00 Risanka. 16.55 Počitnice s Silvom. 16.50 Jaz in li, počitniška igra. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spor d po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Gnezdo. 19.30 Čaš v sliki. 20.00 šport. 20.15 Športna arena. 21.15 Pogledi s strani. 21.25 Miami Vice. 22,10 Apropos, film. 23.10 Subway, film, 0.50 The Mark, melodrama 1.40 Poročila. TV MA&ŽAH£*A RTL 600 Različne nadaljevanke 8.00 Super Mario Brothers 8.45 Pizza Ca|š 9 25 Bevcrly Hils. 11.10 Umeinost in poslanstvo. 11.15 Svelovno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih. 11.15 Pri Humper dinckovih. komedija. 12.05 Stric Buck. 12.30 Maj*r Dad. 13.00 Moj oce je z drugega planeta. !3.3O Formula 1. 15.00 Wimbledon 92 1^45 Dr Wesiphal1. 18.45 Poročila 19.10 Rahločutni velikani ne smejo nmreli. 20.15 Led na ročaju, komedija 21 55 Spiegel-tv 22.40 Priljubljena gospa v ruski politiki. žimo Playhoy Lale Nighl 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Formula I. Drugi program I5.35 Sova. 17.20 Svet Ca. IS.00 Studio Koper. Modro poletje, španska Ijevanka. 19.30 Dnevnik poro 19 00 nad a ZDF. Drugi program 16.10 Osmi dan. 17.00 Sova. 18.25 Studio Maribor. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.00 Športna sreda. 10.10 Pedenjžep, 11.10 Nekoč je bilo življenje. 11.35 Ura s kremenčevim kristalom. 12.00 Poročila. 15.50 Športna sreda, ponovitev. 18.00 Dnevnik. 18.10 Program za otroke. 18.30 Izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20 00 Ža rišče. 20.30 Košnikova gostilna. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik. 23.10 Sova. Dragi John, amer, nanizanka; Igra, niz in zmaga, angl, nadaljevanka. HTV 1 20.05 V službi rock'n rol la, 20.30 Glasba, show in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča. HTV 1 12.00 Poročila. 12.05 Popolna tujca, humor, serija. 13 00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serijski film. 14.40 Modre čelade. 15.05 Daktari, amer, seriia. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, angl, nanizanka 18.00 Poročila. 18.05 Delaj malo, varčuj veliko. 18.35 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Človeška rasa, dokum. film. 21 00 V ospredju. 22.40 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro julro. Hrvaška. 9.30 He-Man in gospodarji vesolja, risana serija. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.05 Gospod Bean, angl, nanizanka. 12.30 Jutrofon. 13,00 Slika na sliko. 13.45 Poročila 13.50 Diana, serijski film 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila. 16,10 Šolski program. 17.10 Poirot, angl, nanizanka. 18 00 Poročila, 8.05 Od Gruža do Orsula, doku m. oddaja. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.05 Boccaccio 70, ital. film. 22.50 Dnevnik. 23.10 Slika na sliko. Drugi program 16.45 Sova. 18.00 Studio Koper. 19.00 Modro poletje, Špan ska nadaljevanka 19.30 Dnev nik ORF. 20.00 Videolestvica. 20.30 Znanost: Arhitektura. 20.55 Zgodba o aspinnu, znanstvena oddaja. 21.25 Umetniški večer: Življenje in čas Dona Luisa Bunuela, angl, dokum film; Viridiana, špansko-mehi Ški film HTV 1 TV AVSTRIJA I 10.00 Mi. 10.30 Družinska groza, 11.50 Nomadi, 12.05 Športna arena. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Družinske vezi. 13.35 Batman. 14.25 Za ducat ceneje, komedija. 15,50 Glasbena skrinja. 16.00 Tudi pošaliti se je treba. 16.25 Počitnice s Silvom, 16.50 Jaz in ti. počitniška igra. 17.00 Mini Cas v sliki, 17,10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi in trg. 18.30 Lepotica in mleziva. fantazijska nadaljevanka. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dežela gora. 21.00 Pogledi s strani. 21 15 Perty Mason in strupeni koktajl, kriminalka. 22,45 Prepovedano hrepenenje, film. 0.25 Chicago 1930. 1.10 Cas v sliki. TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki 9.05 Tri dame ob žaru. 9.30 Tempel Ephe-sosa. 10.00 Mi. 10.30 Perry Maso in strupeni koktajl, ponovitev. 12 00 Ulice sveta. 12.15 Reportaže iz tujine. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Družinske vezi. 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Smo-govci, otroška serija. 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, nad a ijevanje. 12.00 Poročila 12.05 Princ iz Bel-Aira, humor serija. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serijski film. 15.05 Daktari, serijski film 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 17 10 Poirot, angl, na nizanka. 18.00 Poročila. 18.10 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 20.05 Za prijetne trenutke. 21 00 Informativni pro gram 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila 13.35 Batman. pravljični film. 16.00 Niklaas, Flandrije. 16.25 14.25 Palček, 15.55 Risanka. mladenič iz Počitnice s Sil. TV AVSTRIJA | vom. 16.50 Jaz in ti, počitniška igra. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.00 Lepotica in mleziva, nanizanka. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Sum, kriminalka. 22.00 Pogledi s strani. 22.10 Lepotica in vohljač. 22.25 Deklica Yasemin, film. 0.20 Otok ljubezni, film. 2.20 Poročila. 2.25 Tisoč mojstrovin. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Družin skevezi. 13.35 Batman. 14.25 Ti krepki policisti, komedija 15.50 Čarobni zaboj. 16.00 Ja noschevo sanjarjenje 16.25 Počitnice s Silvom. 16 50 Jaz in ti, počitniška igra 17 00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah 1800 Cas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Lepotica in mleziva, nanizanka, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Sanjska ladja, film. 2L50 Pogledi s strani. 22,00 Dolgo vroče poletje, film 23.50 Obračun v San Franciscu. 1.25 Cas v sliki TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TVMADZARSMA 9.00 Disneyjevi filmi in risanke. 10.45 Hiša lutk. 17.00 Popol danski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17.40 Videospoti 17.50 Katoliška kronika. 18 00 Gaia, ekološke novice, 18.30 Svet denarja. 18.40 Val purgis, balet- 19.00 Igra. 19.15 Za otroke in mladino 20.00 Dnevnik, telešport. 20.40 Puccini: La Boheme, opera. 22.45 Aktualno, 23.10 Makovi cvetovi. 23.45 Dnevnik. 23.50 Dnevni- BBC. 5.45 Dobro julro. Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke. 9.00 Leteti s sokolom, kanadski film. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, 34. del mehiške serija. 17.40 Videospoti. 17.50 Car kina, filmski magazin. 18.20 Svet denarja. 18.40 Rezerviran Čas. 19.00 Igra. 19.15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, telešport- 20.40 Goya, španska biografska serija. 21.45 Krog s kredo, politični debatni program. 23.00 Ameriška košarka, Chicago—Pon land. 24.00 Dnevnik. 0.05 Dnevnik, BBC. 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke. 10.00 Marc in Sophie, francoska serija 10.30 Letni kolobarji, za upokojence, 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija, 17.40 Videospoti. 17.50 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin. 18.30 Svet denarja. 18.40 Rezerviran čas. 19.20 Za otroke. 20.00 Dnevnik, telešport 20.40 Kraj dejanja, nemška kriminalka. 22.15 Kareja, 1. del. 23.00 Svet videa. 23.45 Dnevnik. 23.50 Financial Times za Vzhodno Evropo. 0.15 Dnevnik, ZDF. 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.35 Za otroke 9,45 Marc in Sophie, francoska serija 10.10 Moja hiša,. .., kultura bivanja 10.40 Sotrpini. 10.55 Pomoč v duševni stiski. 17.00 Popoldanski saldo, pregled do godkov dneva. 17.00 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17.40 Rezerviran čas. 17.50 Magazin za menedžerje. 18.30 Svet denarja 19.15 Za otroke in mladi no 20.00 Dnevnik, telešport 20.40 Sosedje, 136 poglavje tv romana. 21.15 Friderikuszov šov. 22.35 Aktualno. 23.05 Berlin, A1exanderpiatz, serija. 0.05 Dnevnik. 0.10 Dnevnik. BBC 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opol danski magazin 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13 15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfi-eldska zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Stari prijatelji 16.40 Tvegano 17 15 Nagrada je vroči I8.0o Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi čast. 20.15 Umor je njen konjiček. 21.10 Kdo je oče, ko medija 22.45 Desel pred enajsto 23.10 Moški magazin. 23.50 Poročila. 0.00 Grozljivo prijetna družina: Lovska sezona. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef 6.00 Puročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Mars-hal. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.05 Tik tak. H .30 Družinski dvoboj 12 00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfiel-dova zgodba. 14.50 šef. 15.45 Chips 16.40 Tvegano 17.15 Nagrada je vroča. 18.00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19.15 Eks plozivno. 19.45 Dobri časi, sla bi časi. 20 15 Columbo: Smrt-nonosni trik. 22.00 Eksplozivno. 23.55 Poročila 0.05 Grozljivo prijetna družina. 0 30 Air-wolf proti škorpijonu. I 30 Šef. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Mars-hal. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr Welby. 11.05 Tik tak. 11 30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfiel-dova zgodba 14.J0 Sef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegana. 17.15 Nagrada je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, sla. bi časi. 20.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru. 21.10 Policijski asi v akciji. 22 10 Stern-tv. 23.00 Aljaska. 23.55 Poročila. 0.05 Grozljivo prijetna družina. 0.55 Airvvolf. 1.30 Šef. RTL 6.00 Poročila. 7.00 Dobro ju-'tro, Nemčija. 8.55 Owen Mars-hal 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr, Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.30 Kol se dogaja v življenju 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfiel-dova zgodba 14.50 Šef. 15 45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.15 Nagrada je vroča. 18 00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Eksplozivno. 19.45 Dobn časi, slabi časi 20.15 Mini p1ayback šov. 21.10 Klic v sili. 22.10 Ni-nja. 23.45 Poročila. 0.00 Grozljivo prijetna družina. 0.30 Air-wo1f. 1.30 šef STRAN 21 SVET SREDNJE EKONOMSKE, TRGOVSKE IN UPRAVNO-ADMINISTRATIVNE SOLE MURSKA SOBOTA, Titova 4 razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA s polovično učno obvezo oziroma z učno obvezo v skladu z normativi Pogoji: 1 visokošolska izobrazba 2 najmanj 5 let delovnih izkušenj v izobraževanju 3 pedagoško-andragoška izobrazba 4 opravljeni strokovni izpit Rok za prijave je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku za prijavo Začetek dela t 8. 1992 tuliti hktni.nlrlM I. Tri. 0 3I4»/«| 33 «M» »025 Gra/. HRrUuL I j/jrp»rguilpl Id- O JIW»I 15*156 Wl)tl CkKken%pirlpla(/ 5. Umor*erimC Tel. 0 JI6/R2 89 06 W4HI Rruck/Mur. KommvM^rhattA. Kuhiman-U alliuh-Plai' 22. Tel. 0 JH 62/51 1 l-l M7O0 (e*b*n. DominikanergavM.- I. Tel. 0 IM 42/42 4 92 M^OU I.roben. 1laup(plalz-RalkjMApassagc VefMmd; HOJO Gvs«, rum Rriaerkogrl 45. Tel. 0 JI6/67 14 90. Fax 11 .116/6.3 3 26 HIŠA K • LASE • VEJ • A Svet Zavoda osnovne šole Odranci razpisuje delovno mesto ravnatelja. Pogoji: — da je učitelj z ustrezno izobrazbo po ZOŠ — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževatnem zavodu — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim minulim delom Rok prijave: 8 dni po objavi Osnovna šola lil Murska Sobota razpisuje delovno mesto učitelja matematike — fizike, P ali PRU. za nedoločen čas in s potnim delovnim časom. Začetek dela 1 9 1992 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ III Murska Sobota. Trstenjakova 73 O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po končanem postopku mursko Stanovanjsko Zodfugo.po. 69000 Murska Sobota Zvezna 12 Telefon: 25 006 Svet zavoda Osnovne šole Beltinci razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še posebne pogoje, ki so — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ah drug strokovni delavec, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da je pri svojem delu dosegel delovne razultate, iz katerih izhaja. da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Kandidat bo imenovan za 4 leta Začetek dela 1 9 1992 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ Beltinci. Beltinci. Panonska 35 b. z oznako -prijava na razpis« Rok obvestila je 15 dni po končanem postopku Svet zavoda Osnovne šole Bogojina razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še posebne pogoje, ki so: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drug strokovni delavec — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. — da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda Kandidat bo imenovan za 4 leta Začetek dela 1 9 1992 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OS Bogojina, Bogojina 134, z oznako -prijava na razpis« Rok obvestila je 15 dni po končanem postopku Vse, česar ne potrebujete, lahko prodate ob pomoči malega oglasa v Vestniku. Vsak četrtek Vestnik Cankarjeva 7, 69252 RADENCI telefon/telefaks: 069/65 142 GENERALNI ZASTOPNIK TOVARNE URSUS ZA SLOVENIJO Iščemo zastopnike na območju Slovenije za prodajo traktorjev URSUS in pooblaščene serviserje. Prijave sprejemamo do 15. julija Svet zavoda Osnovne šole Šalovci razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev. - njevati še posebne pogoje, ki so invalid* — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski sveto vec ah drug strokovni delavec — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. n izl*' — da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate iz k ja. da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge Pe Nf" vodje zavoda ■„ Kandidat bo imenovan za 4 leta Začetek dela 1 9 ’ razpisa Kandidati nai pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po ouF na naslov OŠ Šalovci, Šalovci 172. z oznako -prijava m Rok obvestila je 15 dni po končanem postopku. Svet zavoda Osnovne šole Tišina razpisuje delovno m«5*0 ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pog0!6 njevati še posebne pogoje, ki so vniovabt — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski s vec ah drug strokovni delavec. — da ima naimanj 5 let delovnih izkušenj. j^ertirT* — da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate iz ja. da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge P vodje zavoda . -gg Kandidat bo imenovan za 4 leta Začetek dela 1 ° rupP Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po na naslov OŠ Tišina. Tišina 4 b, z oznako -prijava n Rok obvestita je 15 dni po končanem postopku. GIGA Gabrje 27 68321 Brusnice Zelo špago za balaJ lirke«) 'n k TIP 320 že P« ' aCj-SLT/kg- Vse 0. je dajeta GA NovoS’^ fon: 068/85-8 naš Pooblacč®i,8l nik Jože FartJ* fon: 069/43-02»- ŽAGA VEG 'T"" »e*!,,, goja: lasten P ,ke,j j vno znanje ne - । j2l telefon: (069) > 9943-3476-2574- a. V novem stanovanjskem naselju v Černe- lavcih v neposredni bližini Murske Sobote PONUJAMO - nekaj parcel za individualno gradnjo v Černelav-cih, — zbiramo interesente za začetek gradnje manjših vrstnih stanovanjskih hiš v Černelavcih, — vabimo vse graditelje, ki gradijo ali obnavljajo stanovanjske hiše, da se še lahko včlanijo v stanovanjsko zadrugo, ki jim ponuja pomoč pri pridobivanju dokumentacije in pri nakupu materiala po grosističnih cenah ter strokovno svetuje. Vse informacije dobite na sedežu stanovanjske zadruge v Murski Soboti, Zvezna 12, dopoldne ali po telefonu 25-0(16 med 6.30 in 8. uro. VESTNIK O/ / '^"UBELTRANS LADO SAMARO, letnik 1989. vozen prodom ali zamenjam za manjši avlo Z doplačilom 5Š2 47-OI5. m 343 MEDNARODNA ŠPEDICIJA MURSKA SOROTA. d.o.o. <#000 MURSKA SOBOTA P. P. lfX, Nemiauri Ud 7>f (069)21 740 (069) 21 077 Fa*,: (069) 31068 posesti IZREDNA PRILOŽNOST! Firma BELTRANS, d.o.o., M. SOBOTA prodaja vozila ŠKODA po izredno ugodnih cenah: FAVORIT 135 L FAVORIT 135 LS FORMAN LS DOSTAVNO VOZILO PICKUP DOBAVA TAKOJ! 644.900 SIT 669.900 SIT 826.900 SIT 720.300 SIT Informacije po telefonu (069) 21-630. Ogled in nakup vozil pri Agroserrisu v M. Soboti. — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedcrnjak, .Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični ured nik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Fmri (lektorica). Vodja agencije Venera Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji m odgovorni urednik 21-383, 21 064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2. trimesečje 1992 ie 650,00 SLT, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. I 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne šte vitke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. motorna vozila MOPED SLC. 5 prestav m*(raklor S(cyr, letnik I959% in novo žago Stihi ler harmoniko Melodija ugodno prodam 6511« ml 151 ZASTAVO 10L leinik 1984. ugodno prodam Maria Ošlaj, Selo m 1148 AVTOMAT« ( (>l IBRI. pohištvo za spalnico in okroglo mizo s 4 stoli, prodam Ob ložiču 8. Krog ml 120 MERCEDES HOD letnik 1980, Za-st.no 101. letnik 1988. podani S" 45.131 m II54 OPEL K ADE IT. letnik 1980. ugodno prodam Ficko. Radovo 15 m H 32 ALDI 80 St., karamboliran. prodam. Bakovci. Mladinska 16 ml 127 VW 1200 HROŠČ prodam Tihola, Budinu 5f ml 128 126 P prodam. Markovič. G. Črnci 26. < ankova. m 1129 K L P! M BT 50. rabljenega, starega do MEŠAN GOZD, 51 arov, blizu Sala meneč, prodam 3" 23-362 ml 158 VISOKOPR1TLIČNO STANO- VANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Moravskih Toplicah prodam SZ 26-295 ml 149 DVA POSLOVNA LOKALA, 30 m‘ in 35 nr. v Černelavcih stanovanjsko naselje, prodam ® 21-958. VRSTNO HIŠO v Cemetavcih. nedo končano, prodam S* 21958. ml 124 SOBO s souporabo kopalnice oddam Mikloš Kuzmiča 18. M. Sobota, m 1159 — DEVIZNA POSOJILA — HIPOTEKA — IŠČEMO ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE — AVTOMOBILI GOLF, TOYOTA — ceneje kot kjerkoli Tel.: 55-049 ENODRUŽINSKO HIŠO na lepem k ruju blizu Ljutomera prodam ® (062) 28-919. med 18 in 20. uro. m 1765 NA ZELO DOBREM KRAK v Mur siti Soboti dam v najem za slaščičarsko-gosi inski 'iš* 25-445 ml 140 jši lokal javnost ENOSOBNO STANOVANJE v Mur ski Soboti, vseljivo, takoj ugodno prodam ® 24-342. ml 141 VEČ JO PARC ELO z nedograjeno hi šo v Segovcih prodam Karmen Gro sman, Turjanski Vrh 2, Kapela m3277 SKORAJ VSEIJIVO HlSO na Go nZkem prodam za 35 000 DEM ® 54-046 ml 136 kmetijska mehanizacija st smorez^^ 1 ročni pogon. «8 |(jj . " 11 ® S m™ »»Km '1 |tJ,|n|«*»l’‘ k^bajne^^ 55 8484 ^0 S* I RAKIO« ’mT ^nji'«3’ ali zamenjam i* kič, Motevil« živa p NESNICE. M' SME HISEA. jamo po zel° 111 prodaju Vsak^‘ ^j|, *^l eno zastonj N3 , s f-dajejo vse "'^^ci. ja Horvata, tve mppp „ t. rne^iil? 'L. I' TELICO, brejo šadl. uei*alj £ , KRAVO s iel . nar0’P'X kombajn to» f# žetvo, po ugod" W)IIG1.‘ ^cHSvPrc^"^' J Pl JSKE proda"1 na. mll30 , jcr, KRAVO, smro 3 mesecev. 6'kra^^jni j/ piodam zaradi 1 /f Smci 14. ml । kontt^ NESNKT MIŠMI Hi**'- ------- r-|p nr" - !• luitm po jehe > Mil' '' nirtP < d.jci" v goshlT" 49-tHJ mpf posluje nep linice .^je^ - Z do ''ozn,4!am P00, . Odgovor2 ci Nikole jff Soboti ! hk0 Pokličete^ lefonu 21' SLAMOREZNICO. PIHALNIK z verigo, prodam. ® 48-OI2 ml I42 STRAN 22 VEST' *** GOSPODINJE! Kuzma dwn^"° * kričijo na vašem r^zno cp ?° SOBO kdvC dl^38 Prodam Ml,. N152 ’ ^”8-Murska Sobota ®0M*Čt r. Vrn m'dn. ? MLARILMK z za- pc"er” -Hi-l'" I. X Prodam ®W .eh liJtSCTPC a diplome, Izda » h*11 o " . >ehnik, ...... /A /Ht ■. Mit.1; božiček 7L\ožf:N ”1ro-mI1 i |d d’'°Jikd’ prodam . IuA.ii gi., PRIKOLICO ZA AVTO, po izbiri, m ladu samaro, prodam. Borcjd 15. AMEKlSKO konjsko shn.o skorai novo, ugodno prodam Gaber jr 97. ‘E* 76-466. in343 90D kosov BETONSKE OPEKE. 30x40, ugodno prodam. ® 48-044. ml til KNJIGE za Hi in IV letnik Lko-nornske šole prodam '3* 26-121. VINO. cepljeno, z analizo, prodam Brezovci 41 b. "E? 45 294. m 1156 PROFESIONALNO MEŠALNO MIZO STIDILINC za discoleko. prodam Puconci 96. pa 17 uri m-345. delo takoj zaposlim honorarno PRODAJALKO za lermalno ko paIišče Banovci. Lahko je upokojen ka a! i šl ude ni k a "S? 61 -461. m 11 2 ? ZAŠLI ŽITI. MO DEM MESEČNO1 Poštami Postlach 21. 8492 Hal benrain, Ausina I + 20 ATS za Mro-ške). m3764 srečanja OSAMIJEN VDOVEC, star 70 Icl želi spoznali žensko staro od 65 do 70 Id. ki bi bila pripravljena priti na moj dom Pridi, ne ho ti žal Naslov v upravi lista m1147 storitve MLINARSTVO PREMO$A iz Tur ni&Ca obvešča vse stranke, da žila zamenjuje samo do I 1 julija zaradi red remonta, m 1137 INŠTRUIRAM nemščino ® 22-963. m I 146 'J^vnosi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. težka bilo se je ločiti, a sohe vse. ves jok zaman. OKROGLI GRADBENI LES, okrog 15 m', proda KS Prosenjakovci. S 44-004. popoldan 44 025 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, last, dedek in brat Koloman Pertoci /' ba|PA; iz Bakovec St 1 — I I •ir™ r )Omestijivi izgubi se iskreno zahvaljujemo kr n Vsctn v r' J°br|m sosedom, botrini, znancem, prijatc- *a SVt,e mi JS° Z nilrni sočustvovali, darovali vence, cvetje ln druge namene, nam pa izrekli sožalje ter hvah P°?premili na njegovi zadnji poti. ’ °Slink 8 žunnik,, ... ... % se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi S župniku za pogrebni obred, pevcem za odpe govornici KS gospe Vercševt za ganljive hese-!udj |(Oj , Je ob odprtem grobu. tivu geodetske uprave, samopostrežnice Šol ter 7. a razredu z razredničarko ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 78. letu za vedno zapustil naš dobri mož, oče. dedek in pradedek Franc Jerebic ^AtrZ^om 1 MTm> zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-i|j v. In Pfijateljem, ki so ga pospremili na zadnji ^‘i-k ’ ekli votv,0’1’svčtc maše in druge namene Posebna Č ^ure Moška oblačila — 224. brigadi in Podarjene vence in šopke. Posebna hvala g. 'ni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS. Aleksander V SPOMIN b junija mineva žalostno leto, odkar je umrl Sein še enkrat iskrena hvala lilija in hčerki Kristina in Marija z družinama Bohar iz l.ucove ‘''Ojem grobu, vendar polno lepih spo- > kumino ■ - . . 11 Pridnih Spominjamo sc tvojega vedrega ’ r,’L Ponosni smo. ker smo le imeli. lrH. ki M u -plavite pri njegovem grobu, mu prinašale elJe m prižigate sveče. žalujoči vsi njegovi V Ji V teh dneh mineva leto dni. odkar si odšel od nas, dragi mož, oče in dedek Anton Jakoša iz Dvmanjševec Vsem, ki se ga spominjate- in postojite ob njegovem grobu iskrena hvala Njegovi najdražji Z nami si se veselila. z nami žalost si delila. zdaj ostale so nam solze in spomin na tvoje nesebično srce ZAHVALA Vsem, ki sle pomagali lajšati veliko žalost in bolečino ob smrti naše drage mame, žene in hčerke Anice Gbncz roj. Hunjadi višje medicinske sestre iz Lendave 1947-1992 se iskreno in najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot ter s cvetjem, peljem, molitvijo in besedami slovesa izrekli sožalje, Izrečena pisna in ustna sožalja so dokaz, da ste jo tudi Vi imeli radi in ste jo spoštovali Hvala! Se posebno se zahvaljujemo č.g. župnikom Jožefu Bernadu, Francu Krampaču ter dr. Lajosu Kovaču-Banku, patru, za opravljen obred in gospe glavni medicinski sesiri Emiliji Makovec iz Zdravstvenega doma Lendava za izrečene ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala delavcem PZC Murska Sobota, 71) Lendava, lekarne v Lendavi, Osnovne šole Lendava, Ped. fak. Maribor in njenim nekdanjim sošolcem. Hvala vsem, ki ji nosite cvetje na prerani grob in ji prižigate sveče, darujete za svete maše in v njen spomin darujete za humanitarne namene. Lendava, 16. junija 1992 Žalujoči otroci Peter, Anna .Maria in Jožef, mož Jožef, mamice in »se drugo sorodstvo Hiša stara še stoji. a očeta našega v njej več m. Zaman so jok in sohe naše, pogrešali ga bomo vsi. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 61 letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jože Lackovič s Hotize Ob hoteči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali. darovali vence, šopke in za svete maše. Posebej hvala dr. Kološevi ter osebju internega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, OŠ Bistrica, OŠ Velika Polana ter tov. Lipovcu iz SŠKPEU Lendava. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sinova Jože in Boštjan ter hčerke z družinami Oh. kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Skrb, delo m trpljenje tvoje je bilo življenje Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 62. letu starosti je umrla draga mama, slara mama in tašča Marija Kaj roj. Ričar iz Gomilice 33 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše. Hvala tudi vsej botrini in sodelavkam Planike iz Turnišča. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Gomilica Jožetu Tkalcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gomilica, 2L 6. 1992 Žalujoči mož in hčerka Marija z družino Anice Goncz roj. Hunvadi (1947-1992) V tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali. Tvoj tik bo ostal v naših srcih, mislih, kajti ta je neuničljiv. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA Nasmeh m tvoja dobra volja vsakega osrečili sla znala. Ni več besed, ne stiska rok. ostal je le spomin no trpek jok. Le naša srca vedo, kako bali, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš I ljubljeni oče, svak, tast, dedek in brat Viljem Horvat mizar a iz Ra d o vet Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorod nikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke ali denar za rože, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala dr Kocijančiču in vsem zdravnikom ter osebju infekcijskega oddelka bolmšmce za lajšanje hudih bolečin. I Iskrena hvala ludi g. duhovniku in pevcem ter govorniku za lepo slovo. Hvala delavcem Potrošnika, Blagovnice in Osnovni šoli Murska Sobota. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi STRAN 23 Ta rubrika sicer ni namenjena laka bizarnim rečem, kot so mali oglasi, vendar je potrebno včasih v imenu krvi in zemlje narediti izjemo. Predvsem, če nas modri starci iz vodstva prekmurskoprleške republike prosijo, naj objavimo nujni poziv njihovim državljanom »V imenu krvi in zemlje vam sporočamo, da v Evropi, razen v živalskih vrtovih, ni več levov! Ta zmotna vera nas lahko stane mednarodnega priznanja Začetek tega krivoverstva sega v čas pred odkritjem demokracije. ko so nekateri časopisi. med njimi je prednjačila Mladina, objavljali zemljevide, na katerih je južno od avstrijskih meja pisalo »Hic sunt leo-nes«, kar po slovensko pomeni Tukaj so levi. Novinarski šaljivci so na tak j način želeli pokazati našo ne-evropskost. Zgledovali so se po zemljepisnih kartah iz časov Rimljanov, ki so na neraziskanih območjih, tam. kjer sta si po njihovem volk in lisica voščila lahko noč, vpisovala zgo-j raj omenjene besede Naši prleški in prekmurski novinarji, ki so seveda najbolj pismeni od vseh državljanov, se zalo iz strahu pred tem, da bi jih levi požrli niso udeležili prihoda avstrijskih »levov« ali po angleško Honsov, ki so pred dvema tednoma v Radgono prinesli denar. Njihova organizacija z zloveščim imenom »Lions club«. ki ima tudi pri nas že svoje mlade, je zbrala okrog 570.000 šilingov za pomoč »v vojni porušenemu me' stu«. Avstrijski in naši »levi« so I se zato počutili osamljene « Prezidij torej ponavlja: levov, ki bi živeli prosto, v Evropi in več! Pomembno je tudi opozoriti, da so najštevilnejši člani v klubu Eions politični potomci tistih. ki so jih Rimljani nekoč metali levom v arenah: krščanski demokrati. Nobenega strahu torej. Kjer so. recimo: soboški predsednik 10 Ivan Obal-Sončni kralj i (tako imenovan, ker je znan po izreku' Občina, to sem jazj. i njegov minister za kmetijstvo Slavko Horvat-Povejmo (njegova najpogostejša retorična figura), ljutomerski župan Mirko PrelogAnglež. radgonski narodnjak Andrej Hra-ste/j-Antibavčar in drugi, tam ni levov. Predvsem na jih ni lam, kjer je prekmursKi diplomat Vlado Kolmanič-Nus Hudi Salonski imenovanj Njegovo najljubše pribežališče so saloni v hotelih iz verige Sheraron. Ker jih je v svoji knjigi Premiki vojni minister Janša grdo napičil, so prenovitelji poslali v javnost naslednje sporočilo: »Janša nas je osvobajal po militaristični logiki in nas s tem izpostavljal nevarnosti. Mi bi dosegli osamosvojitev s solzami Sonje Lokar in z njenimi ter Slobkotovimi premiki v postelji« Iz serije Se pomnite tovariši: Vsi tisti, ki so tani v času tako imenovane vojne, ko je grozilo. da bo zmanjkalo elektrike. govorili: »Jezus. Jezus, pa kak pune zmrzovalnike mamo, naj vrag zeme toga Janšo pa Kučana, vej nan je pa tak tuj dobro bilou.« ne bodo dobili polne borčevske pokojnine. Prt Ivanovem izviru na Raz-križju sla se spopadli Marija Pozonee. deputatka madžarske skupnosti, in Lidija Kosi vojna dopisnica radia Murski val med lanskoletno vojno. Pozonceva je zase zahtevala cel izvir čudodelne vode, ki povzroča vitkost. K »sijeva pa se je zbala za prvenstvo svojih dolgih nog. Podobne spore je za pričakovati tudi pri Copekovem mlinu, v katerem bo vgrajena mlevna naprava, znana pod nazivom: »stara notri, mlada ven«. Seznam prija vij en k bo objavljen. Krščanski demokrat Jože Magdič še ni razvozlal, kaj pomeni kratica srbske opozicije DEPOS. Doktor ima težave s črko »P«, ker mu ob njej prihajajo na misel sami bizantinizmi tipa »p. m.« keseoh KONJ Sklenjena akcija Za športnike in Murski val Hiša v Hrastje-Moto Radio Murski val jc v nede Ijo sklenil akcijo, ki je trajala več mesecev, njen namen pa je bil pridobiti denar za nemoteno udejstvovanje pomurskih športnikov in za nakup dodatne opreme za radijske prenose. Uspeh ni izostal, saj smo Po-murci in drugi kupili več tisoč razglednic srečk, ki so jih žrebali na prireditvah v Lendavi, Ljutomeru. Gornji Radgoni, Murski Soboti, v nedeljo pa na finalnem žrebanju na letališču v Rakičanu. Vseh izžrebanih nagrad je bilo 106, od teh so jih 30 izžrebali v nedeljo. Glavne tri nagrade so prejeli Frančika Olaj iz Hrastja-Mote (montažno hišo Jelovica), Andreja Ba-ranašič iz Murske Sobote (traktor Univerza!) in Anton Horvat z Dolnje Bistrice (Renault 5). Zelo lepa sončna nedelja je privabila na letališče v Rakičan več tisoč ljudi. Prišli so ne le zaradi žrebanja, ampak da bi se tudi poveselili. Priložnosti za to je bilo ničkoliko, saj so Srečk razglednic je bilo na tisoče, nagrad na sklepnem žrebanju pa 30, zato so imeli tisti, ki so jih izžrebali pomurski športniki, res veliko srečo, Foto: N. JUHNOV. športna društva m drugi ponujali pijačo in jedačo, nastopilo je ducat pevcev in ansamblov, lahko so se popeljali z letalom, na zapravljivčku . Na svoj račun so prišli tudi otroci, saj jih je obiskal čarodej, zabavah SO se v oddaji To sem faz. sc osvežili s sladoledom, najbolj pogumni pa celo poleteli z letalom. Akcija Za športnike in Murski val je uspela Res pa je. da so se za to posamezniki še posebno potrudili in tudi potrdili Š. S. 60 GD Lucova Preteklo nedeljo so proslavili 60-letnico delovanja gasilskega društva na Lucovi. Ob navzočnosti gasilcev in krajanov so pregledali 60-letno delovanje društva ter ugotovili, da je kljub nekaterim težavam uspešno opravilo svoje delo. Društvo je za krajevne razmere pri merno opremljeno Ob tej priložnosti so podelili občinska in republiška odlikovanja in priznanja. Republiška odlikovanja so dobili; Franc Belec, Štefan Zakoč, Aleksander Boh ar in G D Lucova. F. M. Lendavski pereči Zahvaljujem se bralki Manci (vsaj tako se je podpisala), ki bi rada zvedela, kdo neki sem. Dostavila je tudi svoj recept za peko pravih pereče v, vendar sem brž odkril, da ni ravno dobronamerna. ko pa je »pozabila« na kvas. Urez njega pa ni kvašenega testa brez tega pa tudi ne pereče v. Kvas v prenesenem pomenu pa manjka na vsemogočih področjih moje občine in ludi v marsikateri hiši bi bil potreben, pa ne te za peko perecev. Kvas je vendarle gibalo’ Premaknil naj bi tudi Ernesta, ki je. preden se je znebil Manje, veliko obljubljal. zdaj pa kaže, da izdelava mare! proti dežju !e m tako donosna Večji dohodek pa dajo marele proti vročini sončnim žarkom za silo te ubranijo tudi pred rosnimi kapljami — te pa so ušle k nekemu zasebniku. Dogajalo naj bi se se tako, kot je menda bilo za časa prejšnjih vodstev, ko so smetano pobirali zasebni kooperanti, delavci pa so odhajali na čakanje. Vnaprej se opravičujem, če sem se zmotil Kvas bi moral razgibati delavce v komerciali največjega lendavskega trgovskega podjetja, saj prodajne akcije, ki se jih domislijo v še večjem ljubljanskem podjetju — da ne bom slepomišil: Mercatorju - niso dovolj za obmejno mestece. Tu je vendarle večja konkurenca. V spomin sem si priklical dan državnosti, ko so ljudje drveli na Madžarsko in na Hrvaško Ni kaj' tam je na videz cenejše, zato se je treba domisliti nečesa, kar bo možne kupce zadržalo doma ati pa jim vsaj dalo misliti, da ja ne bodo drveli čez zapornice. Na primer geslo: Kupujem doma! Lahko ga uporabijo. Sem velik lokalpatriot in si ne lastim avtorskih pravic. Tam, kjer je k vas — bodisi iz takšne ali drugačne sestave — zagotovo nekaj nastane. V opekarni jim gline ne manjka, dobro gre v promet opeka vseh vrst, ker je cenejša od drugih, zato bi bilo logično, da bi izstopale plače. Franjo jih še ni zvišal. Morda pa bo to storil potem, ko bo večji odstotek nepoškodovane opeke. Zdaj je šlo kar nekaj c ven ko za nakup drobilnika. Doslej so okruške vozili na ceste, poslej pa bodo delali leni sit za teniška igrišča. Priložnost za nezaposlene: igrajmo, delo naj čaka. Kvas pa bodi tudi gibalo — povezovalo med sosedi. Bili so časi, ko so si sosede prek plota izposojale sol. papriko in kvas. Bili so časi, ko so sosedje hodih na obiske, na kr st like, birmanske pojedine. . ., zdaj pa mnoge skorajda ne povezuje nič. razen telefonskih žic m kabelskega omrežja Dogaja se, da so si nevoščljivi. ker eni bolj napredujejo kol drugi. Kvasa pa tudi ne kupujejo več za dinar, pardon: tolar, ampak glavnem celega po! k de. Samo, da si ga ne bi bilo treba izposoditi. Kvas torej vselej ne povezuje. F naših vaseh, kjer imamo ta čas gasilske jubileje (mnogi jim pravijo kar ljubileji) in prošče-nja, so še najbolj povezovalne zabave. Tu in tam se namreč še kdo izkaže in naroči »eno rundo za vse«. Če na njih pride do obračuna s pestmi (hvala bogu, da ne z »bičeki«) pa ni nič hudega. saj še vedno velja, da veselica kjer se ne bi stepli, sploh ni veselica Folklora .se nadaljuje. Pa pravi pereči? Bralka mi je poslala napačen recept. Potem, ko sem šel v trgovino, da bi kupil kvas, so mi povedali, da ga nimajo. Dogaja se torej tudi to’ NACl Mladi tehniki v Soboti Ob koncu šolskega leta sta soboška enota republiškega Zavoda za zaposlovanje in ZOTK M. Sobota pripravila na tretji soboški osemletki šestdnevni tehniški tabor. Namenjen je slovenskim osmošolcem, ki so s svojimi interesi in dejavnostjo že usmerjeni v tehniko in fizike. Učenci spoznavajo na taboru nekatere tehnične dejavnosti, rešujejo tehnične probleme, dograjujejo že pripravljen »spominček« — funkcionalni tehniški izdelek. Prosti čas je prepuščen posameznikom, in sicer za šport ah za tematske pogovore z mentorji in drugimi strokovnjaki. Labor se bo končal 4. julija, do takrat pa si bodo učenci še ogledali računalniški center, valilnico piščancev, radioamaterski tekmovalni center, laboratorijsko >in vitro« vzgojo brezvirusnih okrasnih rastlin . . . Dejan Fujs Cene sadja in zelenjave Vrsta Tržnica Zelenjava Pomurka Jabolka 130 00 130 00 Hruške — 150 00 Banane 120.00 120 00 Pomaranče 50.00 100 00 Limone 125.00 125.00 Breskve 140 00 125 00 Mateliče 220 00 220 00 Višnje 150 00 80.00 Lubenice 150 00 130 00 Češnje — 80 00 Paprika 180.00 237 00 Paradižnik 120.00 150 00 Kumarice 80.00 80.00 Čebula 50 00 70.00 Česen 350 00 350 00 Krompir 40.00 60 00 Grah 100.00 8000 Korenje 100.00 100 00 Cvetača — 160 00 Orehi 300 00 1000.00 Radgonski mehurčki Zadnji dnevi, predvsem pa večeri, ko se pordeči celotna zahodna stran neba, so zelo močno podobni dnevom pred približno letom dni. Tudi takrat smo komaj čakali večera, da nas ohladi po naporni dnevni vročim; tudi takrat smo občudovali zahajajoče sonce in se čudili bujnemu rastlinju. Takrat smo morebiti vse to občutili še bolj kot letos, kajti lanski naravni ciklus je bil na silo pretrgan. Ko smo že mislili na bližajoče se poletje in na žetev, so v naše mesto prihrumeli tanki (kombajni rohnijo podobno). Ko si na silo iztrgan iz svojega ritma, ki se ponavlja v različnih različicah iz leta v leto, si občutljiv. preveč pozoren, jezen in kritičen, pa (udi bojazljiv in negotov. Vse to smo Radgončani občutili zadnje junijske in prve julijske dni lani — nikar si ne lazite, tega je že itak dovolj. Spomnite se, da si zvečer niste upali na ulico, ker ste se bali, da boste srečali preoblečenega vojaka JA ali pa da vas bodo sosedje razglasili za izdajalca in kolaboracionista! Podnevi ste šli v trgovino, in če ste imeli srečo, sle še dobili kruh, malo poklepetali (kaj je rekel Popov in kaj Miloševič, kaj so v zadnjih urah spet porušili itd . .) Seveda ste se jezili tudi na slovenske vojake, ki so preveč popivali v bližnjih bifejih, hodih domov na kosila ali »pocartlat« žene ah pa so na straži orožje držati preveč malomarno. Ja, tiste dni je bilo to zelo aktualno! Se spomnite, da so morali biti enkrat naši vojaki po teh naših hribih lačm do štirih ali petih popoldne? Tako dolgo jim namreč niso pripeljali kosila! Pa kako niso marali jesti enolončnice, ki so jim jo skuhali v Grozdu (računali so, da bodo izgubo poravnali na račun vojske, zato so jim kuhali najcenejše enoločnicc in jih prodajali kot prave malice ali kosila), ampak so si v Mesoizdelkih naročili pečeno meso . . Ja, marsikaj se je takrat slišalo in videlo. Če so bila glede junaštva in hrabrosti slovenske vojske mnenja deljena, pa smo si bili vsi enotni, ko smo pogledali proti cerkvi: tam se nam jc namreč pogled ustavil na porušenem zvoniku; vedno, ko smo pogledali v Gornji Radgoni proti Avstriji, proti grajskemu hribu, nas je stisnilo pri srcu. Tisti, ki v resnici vedo, kako je bilo tiste dni v Gornji Radgoni, ne govorijo dosti o tem Ne hvalijo se z junaštvi, kajti ... vse nas je bilo strah. Eni so opravljali svojo dolžnost vestno, drugi so se prikazali šele po nekaj dneh ali pa ustvarjali zmedo. Sam bi se počutil zelo neprijetno, ko bi moral reči takrat smo se pa borili v prvih vrstah -Nekaterim to ni težko! In veste, kateri se danes hvalijo s tem? Vprašajte svojega poslanca v ob činski skupščini, kdo se je najbolj širokoustil za govorniškim odrom, pa boste izvedeli, kateri so tisti skriti »radgonski junaki«! »Radgončani« BANKA, D.D., LJUBLJANA EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA tel.: 21-833, 31-320, 21-521 — devizno varčevanje s trijezično knjižico — zelo ugodne obrestne mere za sredstva na vp-de pozi te 1 ujete — s čeki tekočega računa Abanke lahko pos« r-na Hrvaškem , niDl ABANKA. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH - Šilingi za begunce iz B°snt Cirilu Slapšaku, župniku v Radencih, so minuli wanis Cluba iz avstrijskega Sl. Johanna, podarili za 30.000 šilingov. Denarno pomoč je prejel sekretar ' " cije Rdečega križa Andrej Fišinger, namenjena pa gornjeradgonski občini Po njegovih besedah bodo y porabili za najnujnejše stvari, predvsem za opremo in • jenčke. Rr Veliko finale 28. junip na letališču v Rakičan« 2. 3. MONTAŽNA H ISA JELOVICA Škofja Loka TRAKTOR UNIVERZAL, TRGOPREVOZ Lenart RENAULT 5, AGROSERVIS Murska Sobota Frančika Olaj. HrastJe "u-p Radenl n«* Andreja Baran^ M,.»-Ijudske pravice Sobota Anton Horvat, I^1^,, Bistrica «- P .u Cene rabljenih avtom ,..... Minulo nedeljo je na sejem rabljenih avtom^ieev. -' škem Agroservisu svoja vozila pripeljalo 30 Pr0<;'‘ t so zamenjali trije avtomibli Zastavo 128 Skala, n , pl voženimi 41.000 kilometri, so prodali za 4.500 Dt ' । «ux> letnik 1984, s prevoženimi 71.000 kilometri je etri pa Zastava 101, letnik 1986, s prevoženimi 48.000 k'1 DEM. Znamka avtomobila letnik prevoz km 78.000 24.000 85 000 31.500 47.500 57.000 58000 75 ODO 35.000 16.000 17 000 136 000 150.000 156.000 22.000 Zastava 101 Zastava 101 Zastava 750 Zastava 126 P Golt D 1 6 Golf D Golf 16 Goli 1.6 Lada Samara 1 3 R 19 Audi 80 Citroen GS 1.3 Opel Ascona Opel Record 205 Škoda Favorit 1976 1988 1982 1989 1990 1979 1988 1987 1988 1989 1990 1979 1981 1980 1991 t ;Sk f/f/ Murska boDota_________ • ■■ 199J Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne 30. junija i, j p«l 1 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. junija I*** " j _____________________________—---^T Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 Banka Slovenije 719,7212 1506.9764 5.066.3185 l.493Jt^_ 5.020,0°^ 6,6977 5.629.6931 5.5«n^- 76.9827 V Istri sprejemajo « LB — Pomurske ,« Če boste dopustovali v Istri, 1^1 gotovino s svojega tekočega ra jL banke Pula in v enotah IstarS banke Umag.