Po vseh dosedaj pridobljenih skušnjah pa je zeleno duglazijo gojiti 
le kot primes bodisi posamezno ali v večjih in manjših skupillah. 
Logičen bi bil sklep, da jo gojimo vsepovsod, ..kjer je le mogoče, da 
dvignemo dOlIDSJ1ost gozdov. Toda prerua:glili bi se, če bi premenili naše 
gozdove v gozdove duglazije v takšnem obsegu' le na' podlagi dosedamj:ili 
skušenj. Sele čez 50 let, t. J. po dvojni ohhod.nji zelene duglazije, bi lahko 
končno tvegali sklep. Že ~ogokater.a vrpeljana 'yrst.a, ki je v začetku 
bujno uspev.ala, je poikazal.a navadno šele po več desetletjih ~e naza-
d.ofV'aD..ja in se je pogosto pojavil nov, zelo' neyaren škodlj:tvec, ki je' v $ni 
domovini ni ogrožal. Zlasti okužbe zelene dugl.acije po glivici Adelopus· 
so nas re5lliO opozorile pred vsakim ,,prenagljenim korakom. . 
Zeleno dlUglaJZijo je treba gojiti' tudi v bodoče, toda, le potom selekcije 
iz semena domače nrikroklin:latske rase, ki je pokazala največj.o Odpornost 
proti !boiJ..eznim,· Mjm'Mjšo vejn!art:'ost in najnujnejšo rast. Nadaljnje go-
jenje zelene duglazije je torej treba postaviti ,na krepke temelje najboljše 
dom .a č ,e rase.""' 
UPORABLJENO SLOVSTVO 
ILA, Pavari, Pseudotsuga Douglas-ii' Carr., AnnB.li della sperimem.tazione 
Agr.aria, V{)~um. XXXVIII.. 1940. . 
2. Joon Pourtet, Les repeupiements arrifi<.;iels, ]948. 
3. Bad:aux, Les essences forestltres exotiques en SlIisc;e, 1032. 
4. RossmiissIer, A. F., 2/lCJ5!. . 
5. Schirppei, An Dou~lasjenwirte, A. F. 49/1950, 
6. Dengler, WaJdharu, 1944. 
7. RubneI; Die :pfJa,nzengeographischerl Grundlagen des Waldhl1us, 1934. 
(8. Zimmerle, An.ba.uwi.irdi~keit frerndliindis;cher Halzarte:r1, A. F. 12/1950. 
9. Rohmeder, Zur Fr·age der Douglasien WHi. L'~irchenbastarde, A. F. 6/1951. 
10. Wiedem.ann, Die heutige' Lage---des W,aldes in Nie,ders::lChsen, Mitteilun-
gen der deutscheu' Gesellschaft fur Holzforschung, 37/1949, 
11. Bamer. Di.e NutzlioJzer der Welt. 1~42. 
,METEOROLOGI~A V SLUŽBI GOZDARSTV A 
Dr. Maks W r a. be r (Ljublj.a.na) 
1. Meteorološka služba je za racionalno gozdarstv9 Q.ujoo potrebna 
Razvoj narcdnega gospodrurstva :in socialistična izgradn~ domovme 
zahtevata vedno .večje količine lesa kot dragocene surovme, ki se mnogo-
stransko izkorišča v raznm panogah meJ).anične predelave in kemične pre-
snove. Zarto je razumljivo, da se nalagajo gozdarstvu vedno, težje naloge 
glede prol!zvod.nje .lesne suravine :in postranski:h gozdnih proizvOdov .. Z3Jradi 
omejene teritorialne razširjenosti in omejenih [produkcijskih sposobnosti so 
postavljene gozdni proiivodnji' naravne meje. Da bi moglo gozdarstvo v 
mejah naravnih možnosti čimbolj ustrezati: n.a.roJŠčaJjočim zahtevam po lesni 
masi in drugih gozdnih produktih, se mora truditi z,a čim, večjo intenzivnost 
v oskrbovanjiU gozdov. Bodočnost gozdnega gospodarstva j.e .2.lato v inten-
Zlivni obno1Vi gozdav, njihovem umn-em gojenju, usp'ešni zaščiti pred škod-
ljivimi vplivi žive im. mr;tve narave ter v g<Jzdnih melioracjskih delih. 
~ 
1.27 
l· 
-, 
Prizadevanje v navedenih smereh mora sloneti na prirodnih temeljih, 
ki jih po,laga gozdarska znanstvena razisk-oIVa1lna služba. Najvažnejša ugo-
tovitev gozdaJl"Ske biološ'ke znanosti je, daj ego z d k o t n a r la v n a 
tVlorba v svoji površinski razširjenosti, drevesni 
sestavi, strukturni zgradbi in pro.izvodni sposob-
n:osti nepos're,dno odvisen od vladajočih podnebnih 
raz mer. ij mejah splošnega podnebja (makroklime)J. ki ustvarja vetike 
gozdne tipe po vodoTavnih (širinskib) pasov1lh in rllalVipičnih (višinskih) 
stopnjah, je podrobna floristična, ekološka in proizv{)dna razčlenjenost 
gozdro1v produkt podnebja v malem (mikroklime ), ki ga ustvarja gozd sam 
,V zvezi z :Lzoblikovanos.tjo· talnega reliefa. Podnebj:e je poleg talne podllag'e 
in gojitvenih u.kTepov tisti čjnitelj, ki p~enstveno vpliva na rast in kalko-
vest gozda.. Gozdarske problemati:ke ni mogoče zadovoljivo rešeiV-ati bre,z 
zadostnega po·znavanj:a klim'atičnih razmer, pa naj gre za o..c:.krboiVamje 
gozdov ali njihovo izkoriščanje. Prav posebno pa so n.avezan·e na dobro 
poznavanje klimatičnih pogojev tele panoge gozdarskega udejstvovanja: 
semenarstvo in. drevesničarstvo, po.gozdo,vaI).je, obnova gozdov, go;zdne me-
1iomcije, urejanje hudournikov. Iz povedanega je jasno, da je gozdarstvo 
navez-a!no na podatke meteorološke s'lužbe in da.. je močno zainteresiran o na 
njeni iZpotpo1n.itvi. 
2. Potrebna je gosta osnovna mreža met~orološl{ih l)ostaj 
Mišljenja smo, da je za geomlOdološko tako I razgibano in klimatološko 
tako sestavljeno o,zemlje) kalrršni so zlasti planinski predeli Slovenije, po-
trebna čim gostejša o:;movna mreža meteoro,loških postaj in čunbolj: !izpo-
polnjena meteorološki opazovalna služba, če hočemo, da nam bo nudila 
. stvarno sEko naEe rp..ak.roklime.·~· V planiJnskih predelih našega alpskega 
sveta, kjer se podnebne TlalZmere bistveno menjavaj o že na majhne hori-
zontalne in vertikalne razdalje, o čemer nam. zgov:orno pričajo nagle in 
globoke spremembe vegetacijske odeje, je relativno večja ~ostota meteoro-
}loške mreže tem potrebnejši, 
Meteorološ'ka mreža ;Silovenskega oze.mlja zajema pretežno le nižinske 
in sredogorske predele, v višjjh leg-ah pa je 'zelo redka in poro..anj1kljiva. 
'Zato gov{),re za okrepitev osnovne meteorološke mreže z višinskimi posto-
jankami tudi potrebe gozdnega gospodarstva kot ene najvažmejših panog 
narodnega gospodarstva. Glavni gozdr.J. masivi leže namreč v višjih gorskih 
in planinskih predelih naše dežele. 
Neposr/edni goz<1atrski interes sega do same gornje gozdne meje in še 
preko nje, vključujoč širok plansiki pas pritlikavega bom aJli rušja (Pinus 
mughus) \ ki :predočuje najmočnejši varovalni in obrambni zid niže ležečih 
gozdnih sestojev zoper razdiraIne sile planinske narave. Nad to višinsko 
... Po,d mak tI" o k 1 imo razumemo splošno pok.rajllThsko po:dnebje, v območju 
katerega ra.zJ.ikujemo posamezne makr.okli matične ti.pe (panonski, ll.·lpski, sredo-
zem6lk.i tip idr,). V mejah sp.lošne~a podnebja in njcj;(,ovih tip-ov pa razlikujemo 
posamezne ro i. k r ,o k 1 i rn at.i Č 11 eti pe, to je podnebje .na majhnih ln uaj-
manjšjh poV'rsJ,nah (mikr:oiklimo'), kakršno nasta.ja v zvezi s t;1lnim reliefom (nad-
morska višina, nebesna lega, terenski n:agih) in kakršno tlSltvarjajo zlas.ti vegeta-
cijski tipi; tako je n ,p'r. v emakih rdiefl1ih pogojih povsem različna mikroklima: 
v gO!ld.u ali na pašniku, das.i je mak.rok!imlal povsod enaka. 
128 
. I 
mejo, ki poteka v naših pJaninah,približno v. višini 1800--2000 m, se začenja 
svet pravih planinskih pašnikov, ki pa so pri nas prav reqki, pičli in S1ro-: 
mašni. Tudi gorsko in planinsko pašništvo je dandanes v zhamenju velikih 
na.pocov za ureditev ID izboljšanje svojih 'površin na prirodni in raci<H1.alni 
podlagi, za kar se Zl3Jhteva meq. drugim tudi zooesljivo I poznavanje pod-
nebnih pogojev. ~ 
Objektivna. prirodo~lovna dejstva ·
o 
ilIl gozdarski inieresj gOiVore za to, 
da se mOrnJ meteorološka opazovalna mreža v planinskih predelih 1zpo.pol-
niti predvsem v vertikalni smeri, opirajoč se v- prvi Vrsti na vegetacijske 
pas.Otve kot naj:zanesljivejše prirodne indikatol'je klimatičnih spreme1l).b, ki. 
so v plaJldnskih predelih izredno nagle in ostre. 
V nižinah in ravninah, kjer je podnebnil režim enakomernejši, je 
gozdarstvo zainteresirano na meteorološki. mreži v onih predelih, kjer so 
večje gozdne površine (Gorenjska · ra'V!liJna, Dravsko-ptujsko .polje, Kršlro 
polje, Do.J.enjsko gričevje,. Bela Krajina) in povsod tam, kjer je za zaščito 
kmetijskih zemlj:i.šč pred sušo in vetrom predvideno os,novanj'e gozdIDh 
zaščitnih pasov (POIDl.l.!rje, Ljubljansko· barje, Cerkniško po!je). 
Prlzad:eV19.tnju za i4boljšanje gozdne proizvodnje polaga· t~melje znan-
stveoo razislmiValna služba, osredotočena. okrog Gozdarskega insti'tuta S10-
veruje. čim širša področj·a zajema naša -gozdarska , znan~.tvenal. sJ.uiba od 
oSJlwb!Orvanja gozdov do njihovega i.zkoriščanja, tem. bolj' pogreša osnovnih 
meteoroloških podatJko'V za spoznavanje in presojanje 'prirodn.ih momost.i 
gozdJn.ega gospodarstva. Zato je začel institut ustanavljati lastne gozdarske 
meteorološke postaje, ld so vse vključene v opazovalno mrežo hidrome-te-' 
oro-loške S:luž.be; v Siporazumu z institutom OO v bodoče .ustan\'3Nljalru me-
teorološke postaj'e za gozdarske' potrebe Uprava hidrometeo~.oJoške siužbe 
pri Komiteju za vodno gospodarstvo LRS. 
Jasno je, da je dobro organizirana, kolikor mo.goče gosta osnovna 
mreža.1 mcleo·roloških postaj pod 1 :a ga i a v s a k o d o poOl nil n o 
ro ·e teo rolo š k o ro rež o v službi gozdarstva, poljedelstva, v:oo-nega go-
spodarstva in drugih zainteresiranih s.trok. Brez trd!nih oporišč v dovo,lj 
gosto razpredeni osnovni meteorološki mreži je :izgtadnja dopolnilnih mreŽ 
Jako reko·č nemogoča ali vsaj močno otežkočena. 
Osnovna mreža meteorološkili postaj, ki ima stalne, neprem.akljive 
()pazovalne postojam.k,e, mora ·biti upravno in strokovno enotn,o oll"gatllzi:rana, 
. da bo mogla dajati zanesljive podatke o spLošnem 'pokrajinskem in širšem· 
lo:kalnem podnebju. Dopo:}nilna meteorološka mreža slUŽi čisto specialnim 
pDtrebam. raznih strok in ima zato več-krat tudi čisko s.pecialno opazovalno 
metO<liJko za u~otavlj-anje mikaoklimati:čnih posebnosti. V zn·ačaju do.pol-
nil.ne mreže je, da je nujno navez;ana naJ osnovno mrežo. ter da, so njene 
opa2Jovalne postaje začasne in premaJkIjive·. Če je tqrej osn6vna meteorolo-
ška mreža preredk:a in preveč po,manjkljiva, je realizacija dopolnilne mreže 
sk.omj neizvedljiva, ker ji mrunjka trdnih oporišč v .osnovni mreži in njeirtih 
splošn[h meteoroloških podatkov. 
V sodelov am ju , z Upravo hidrometeo,rološke službe je sestavil Go·zdar-
ski institut Slovenije mdnimalni program gozdarskih meteoroloških ,postaj 
(Qlkrog 30), s katerimi naj se izpopolni osnovna meteorol,Oška mreža v 
Sloveniji. 
129 
\ 
3. Makroklimatični' podatki ·.zadoščajo m splošne gozdarske potrebe 
Potrebe in zahte'V~ gozdarstva, specialno slovenskega, niso velike sam.o-
v pogledU gostote -meteorološke opazovalne mreže, marveč so velike tudi 
glede kakO'Vosti opazovalne službe. že za potrebe &plošne goooarske zDa.-n-
stveIle služb'e so neogihno potrebni podrobni in zanesljiVi podart1ki o vseh 
v3.Žm.ejših meteoroloških 'elementih, predvsem o w.damahl tOiplorti; vlagi 
• 1 ' 
in vetrovih. ' , 
Glede pad avi n ni za gozdarske potrebe važna. samo njihova! abso-
lutna količina, marveč še bolj' njihova obliJka:, naČ:in padanja, prostorna in 
časoV!l1.a ~pora:zdelitev itd. - Za t e ro per at uto so v3.Žne zlasti njene . 
skrajnosti (maksimalni in minimalni ekstremi) , njihovo število jn trajanje, 
nastop po2liUh (pomladanskih) :in ra.nili (jesenskih) mrazov, sovpa:.dnost 
(komcidemca) p:oletne vročine s sušo ali zi.In.ske suše (pomanjkanje snežne 
odeje) z mraiom. - Pri vet r 'u sO' odločilne važnosti 'njegova. jakost, 
sm.er .im čas pojavljanja, kar vse ima velik vpliv ua mehami<oll'o :Ln fiziO'loško 
delovanje vewa,. - V ,zvezi s prejšnjimi elementi je za gozdarstvo· važna 
tudi zračna in ta1ma vIa 'g a, zlasti v določenih vegetacijskih sezonah. -
Delovanje posameznih meteorološJrih činiteljev in še češ če njiliov·o vzajemno 
delovanje je odločilnega pomena za gozdnO' vegetacijo v določeruh razvojnih 
obdobjih (n. pr. čas cvetenja :iLn pr.aŠenja g.ozdnega drevja, čas zorenjat 
odpadanja in razširjanja plodov oz. semen, 6ls' tvorbe cvetnih in listnih 
popkov). 
Iz podanega' kratkega opisa gozdarskih 229.htev do meteorološke službe 
. je razvidno, d'aJ mora biti o pre mam ete o r 'o lo š kih p o. sta j za 
go:Zda.r\ske .potrebe ,precej popolna :hu da meteorološke' postade ID. reda ko-
maj za silo ustrezajo gozd.arsiltiln zahtevam. O potrebi m,erjenja sončne 
svetlobe (hel±ograf) in sončnega obs~vanja (aktinograf) , ki bi bilo v zvezi 
z :a;similacijsko dejavnostjo gozda jako zaželeno, tukaj niti ne gol\rorimo'. 
4. Za podrobna gozdarska preučeva.nja so potrebni specialni mikroklimatični 
, podatki 
Še večje so zahteve gozdarske manstvene službe glede dopoJIDlne 
:mreže meteoiroloških postaj j ki naj služijo spe cia 1 n e n1 u Š .t udi j u 
ro li k r o kI i lIU e posameznih gozdnih tipov, l'IaJZličnili {PO 'floristični sestavi, 
sociološki zgradbi, gospod3.lrSki strukturi, pogojenosti in vrednosti, dalje 
.za podrooo,ejše preučevanje mikroklime gozdnih melioracijskih o:bjektovt 
predelov .za poskusna pogo,zdo.vanja ID razne druge gozdnogospodarske 
poskuse, g<J'zdnih , drev.esnic, M'boretumorv in podobnih objektov. ' 
Mm1.o , zgoraj navedelfih makroklim.atičnih Ilodatkov so -za navedene 
namene potrebni specil3Jlni mikrok.li:matični podatki, od !katerih navajamo le 
poglavitne: 
Za pad av dne je važno po2inati njihovo udarno in prodorno silo. 
Udarna sila je moč, s katero padavine udarjaje na podlago, in se meri s 
specialnimi priPI1aJVa.rni. Velika udJaIrn.a ' sm padavin je posebno škodljiva 
za neobra.sla. in nevezana (peščena) tla v strmih legah tn višina:.h, kjer so 
pogosti hudi nalivi, bolj ali manj škodljd,va pa je povsOO. l ker odnaša fino 
prst in zbije rahlo zemljo. Gozd v znatni meri oblažuje, udarno silo padavin, 
130 
da ne dospejo do taJ1, aU pa jih l.e 'počasi dosežejo. Oblaževanje ucl.arn.e in 
zadrževanje prodorne sile padavin je v raznih gozdnih tipih različno moOno·: 
Meri se seveda. v notranjosti gozdnih sestojev z v.zporednim. kontJrolnim mer-
jenjem. na planem. 
Te ro. per a tur na ro e rje nj a v gozdu kažejo enak.oinernejši te.rri-
pe.r2lturni režim od ooega na :planOOl, in sicer tako v zračnem kaJlror tudi 
talnem prostoru. Ta merjenja se vršijo v raznih zrač:njh višinah in talnih 
globinah, kar se ravna do neke mere po· gozdnem tipu, predvsem po njegOiVi 
slojci zgradbi (stratifikacij). V zračnem prostoru (':altin05ferl) se vrš_e ta 
merjenja nl8Nacl!lo na tleh, "It višini '5-10 cm (glavni sloj mahov in nizkih 
zeliŠč), 30-,50 cm (glavni sroj visokih zelišč:in nizkih grriličev), 100-200 cm 
(sloj nizkega grmovja) in 400-500 cm (sloj visokega · grmovja), če so se-
veda ti sloji razviti. - V talnem prostorut ki ga Zl3.:V2ema korenin~ki sistem 
(cizosfera), se' meri temperatura ;pod mrtvim slojem listja...,in. suhljadi, v 
globini 5-10 cm (sloj finih črpalnih koreillnic), 30-50 cm oz. 50-100 cm 
(glaVllli koreni.nsJti sloj), globlje samo :itzj emoma. . - Temperature do 5"0 cm 
višinJ.e :in 10 cm glohin,e so [posebno Va2n~ za· kaljenje gozdnega s·emenja in 
z~ USlpevanje gozdn·ega pomladk.a. Zunaj gozda so vaŽD.e za gozdne dr~ves­
nice :in za pogozdovanje, ker je temperatura do te ·višne in glob1ne naJjibolj 
kritična za uspevanje mladih nasadov. 
Zračna vIa ž n o s t se meri navadno v' istili višinah kakor zračna: 
te:n:llPer~tura. Merjenja temperature in viage so navadno združena z merje-
njem jakosti vod neg a i z op are v la! nja (s posebnimi evaporimetri ) , 
s čimer se posredno ugotavlja izhlapevanje talne in rastlinske v~ge. 
Pri ugotavljanju vet r o v nih raz ro e r za gozdno niikroklimo je 
potrebno m.erjenje vetra pred g.o..zdn.1m sestoj em, v notranjosti gozd:aJ :in v 
določeni ra.zd.aJ.ji za' gozdom, da se ugotovi, v kolikšni. men gozd zadržuje 
veter in zmanjšuje njegovo udaTno silo: Z v.etrovnim: 1llerjenjem so navadrlo 
združen.a merjenja vlage in izhlapevanja, da se d,ožen-e, kak-o· v.pliV'3J veter 
na osuševanje zraka1 tal in rastlinstva. Ta kombinirana merjenja so v3IŽna 
posebno v kraj fu l. kjer se ustana vljajp gozdnd pasovi za zaščito kmetijskih 
1ru.!ltur pred škod:ljivjm de}ovanjem vetra in suše. 
za preučevanje m.iikroklime so dalje velikega 'Pomena s vet lob n e 
raz me!' e. Zato se meri jakost in količina direktne sončne svetlobe (in-
solacije) in d.ifuzn~ (razpršne) svetl:OIbe, ki je podvržena v po1no zarast1em, 
strnjenem gozdu od najvjš·jd.h drevesnih krošenj do tal vsem stopnjam osla-
bitve. S svetlobnimi merjenj so navadno Povezana merje~ja as:i.a:nillacijske 
dejavnosti rastlinstva!, ki je neposredno odv:isna od svetlobne jakosti bl 
kaJlOO,v.()sti. 
Navedena mlkrokli.mati.ČDa merjenja se vrše v veliki meri zre gi -
str irTI imi a par ati, ki so pri nas še malo v rabi, ki pa jih bo trehaJ 
v interesu znanstvenega :in gospodarskega! napredka čimprej uvesti v me-
teorološko sLužbo. 
Ker mikroJtlimatična merjenja navadno niso staLna (stacionarna) , 
!lna.Iveč se vrše večinoma le ~o za special.n:.a gozdarsko-biološka raz-
iskava.nja, je potrebno oogamiziranj.e posebnih pre mi čni h mik r o -
k :1 j mat i..č nih p o sta j, opremljenih s -specialnimi' instrumenti hi 
.aparati. 
131 
. .. 
Prva. poskusna in primerjiailna mi!kroiklimatična merjenja v gozdnih 
tipih so se vršila pri nas 1. 1949. v Gorskem Kotarju. Poka'Zala so zeLo za-
nimive in za gozdno tipologijo izredno v~ne rezultate, do katerih tudi 
gozdar ne mo·re biti ravnodušen, če hoče usmerjati gozdno proizvodnjo po . 
sodobnih načelih večjega upoštevanja prirodnili pogojev. 
Pri Upravi hidrometeorološke službe se je ustanovil poseben a gro -
met e o rolo Š k i o d del e k z nalogo, daj organiii,ra in pospešuje spe-
cialna. . meteorološka o;pazoya'llja v · službi narodnega g.os:podarsUnaJ, posebej 
še .kmetijstva in gozdarstva. V interesu gozdarstva je, da se agrometeoro-
loška služba čimprej izgradi, čimb91j ()Ikrepi in izpopolni. 
NAŠE GOZDNE DREVESNIGE IN NJIHOVO 
IZBOLJŠAN,TE 
Ing. Merija K od r ,j č (Ljublja.na) 
$pričo naših mnogo let samo ilzkoriščanih in zata~ močno opustošenih 
gozdov mo,ra.mo skrbeti predvsem za njihovo obnovo. V kolikor to ne bo 
dooegljivo z naravnim pOinlajevanj,eni, ki ima prednost, ker je najuspeš-
nejše in najrentabilnejš~, si moramo pomagati s set-vije in sajenj em. V ta 
:namen prihajajo v poštev predvsem -golosečne ' površine, ln so mestoma že 
tialko močno zapleveljene ID opešane, da je njihova obnova zelo. težavna ter 
zaili.teva mnogo. str,ak:orvnega znanja.in vztrajn-eg.a dela. 
Pri -pogozdo.vanju upoštevamo naT.aJvne rastiščne pogoje. Sejanka ali 
presa.j~nka bo dQbro uspeval:aJ le, če ne bo tujka v ' okolju, kamor bo prišla. 
Zato je važno, da poznamo. izvor semena (nadmo,rsko viširuJ, geotoško pod-
lago)., ki naj se ujema z naravnimi rastiščnimi pogoji pogozdo,valne površine. 
Semensika im drevesničarska služba: se ' ob novih spozn~njih in dOgnanjih 
tudi pri nas reorganizira in spopoinj.uje. ·Seme, za katero ne vemo, kje je 
bilo. nabran o·, je brez vrednosti. Sadllke naj se vzgoje ' čim bliže pogo·zdovalni 
površini, - v približno isti nadmorski višlini, na. ~ ati podobni geolo.ški 
podlagi in ob podobnih talnih pogojih, kakršne bodo imele na stalnem rast-
nem prostoru. 
POt1e~ večjih,' stalnih gozdnih .drevesnic snujejo v neposredni bližini 
pogozdova1nih površin tudi manjše, začasne gozdne drevesnice t ki jih izko-
riščajo. samo nekaj let in jih potem osnujejo spet 'drugod. Te in one imajo. 
svoje prednosti in pomanjkljivosti. 
a) Pri stalnih drevesnicah imaQ.o šolanega in izkušenega drevesnWairja 
z delavci, ki so svoj.Clga deJa že vajeni; meliera.cije s.o laže izvedljive. Slabo 
pa je v teh drevesnicah na:vadne z gnojenjem., ker se pojavljajo težk9Če pri 
prevoru in 'pri debavi večjih količin hlevskega gnoja, razdeljevanj.e in raz-
pošiljanje sad:jjk je težavno; potrebne so vedno nove po,vršine, Mwesticijski 
stroški se s tem znatno zvišajo. . 
: b) Začasne drevesnice so nav.adno v bližini kultur; razlike v nadmorski 
višini odpadejo, zato se ne pojavljajo težave ~adi neenake rastne dobe. 
Vpr'!aŠaID.je pr,evom sadik odpade, izgube pri saj,enju so znatnQ mam.jše, sa-
dike izkOtpljejo neposredno pred sajenjem. Gnojenje v takih drevesnicah 
132 '