n Naj re£ j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS Ust: slovenskih JelavcevrAmenkL The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 156. — STEV. 166. Entered as Second Olass Matter September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of Jlarch 3, 1870 ___NEW YORK, THURSDAY, JULY 6, 1933. — ČETRTEK, 6. JULIJA 1933 TELEFON: OHelsea 3—3878 VOLUME TLI. — LETNIK ZLL DELEGATI 66 DRŽAV ZAPUŠČAJO LONDON Produkcija narašča od dne do dne FRANCIJA HOČE GOSPODARSKO ZDRUŽITI VSO EVROPO, DOClM NAJ AMERIKA HODI SVOJO POT Delegati držav, ki imajo zlato valuto, so s svojo tr-dovratnostjo povzročil:, da se je svetovna gospodarska konferenca odgodila. — Dvomljivo je, če se bo konferenca po dveh mesecih zopet sestala. — Po mnenju Francije je stabilnost denarja neobhodno potrebna. LONDON, Anglija, 6. julija. — Zastopniki velesil starega in novega sveta so po dolgotrajnem posvetovanju v zgodnji jutranji uri sklenili, da se svetovna gospodarska konferenca odjgodi za nedoločen čas. Konferenca, ki je bila sklicana v svrho izboljšanja svetovnega gospodarstva, se je razbila, ker je nastal nepremostljiv prepad med Združenimi državami, in državami, ki so ohranile zlato valuto. — Tem državam načeluje Francija. Odločitev je padla na polnočni seji zastopnikov evropskega zlatega bloka, ki so izjavili, da se pod nobenim pogojem ne morejo strinjati s predlogi predsednika Roosevelta. Zastopnik Francije je izjavil, da bo konferenca zopet sklicana, kakorhitro bo Amerika stabilizrala dolar. To se bo zgodilo najkasneje po preteku dveh FAŠISTI SO ZAŽGALI ZBORNICO mesecev. Posebni Rooseveltov odposlanec, državni pod-tajnik Moley, bo danes odpotoval iz Londona. PARIZ, Francija, 5. julija. — "Naj gredo Združene države svojo pot, Evropa pa se naj združi in postavi svojo lastno gospodarsko hišo v red." . To je bistvo zahtev v francoskih oficijelnih krogih, ko je predsednik Roosevelt odgovoril z odločnim ne na ponovne prošnje evropskih diplomatov, da bi se Združene države na gospodarski konferenci v Londonu odločile, da se dolar stabilizira in da se Združene države vrnejo k zlati valuti. Predsednik Roosevelt je v svoji zadnji izjavi, ki je bila prebrana na konferenci, zahteval, da se naj najprej rešijo gospodarska vprašanja vseh držav in da se bo šele pozneje postavila stalna cena denarja vseh držav, kajti po sedanji določitvi bi denar obdržal svojo veljavo samo začasno, predsed. Roosevelt pa je mnenja, da še je konferenca sestala v namenu, da za dolgo bodočnost odpravi slabe gospodarske razmere in da tudi za stalno določi veljavo denarja. Da zahteva Francija stabilizacijo denarja pred vsako drugo odločitvijo, je jasno iz izjave francoskega predsednika Lebruna, ki je rekel: 4 Francija je mnenja, da je najvažnejši pogoj za povratek normalnega življenja obnovitev zaupanja in varnosti v vseh ozirih — političnem, gospodarskem, denarnem in družabnem oziru. "Denarna stabilnost je neobhodno potrebna. Kako moremo za bodočnost sprejeti kako obveznost in skleniti dolgotrajne pogodbe, ako se vrednost denarja menja po volji dogodkov, špekulacije ali pa hudomušnosti ljudi? "Povišanje cen, ki je pravično, bo prišlo naravnim potom. Ni gotovo, da bo to povišanje rojeno in se mnogo manj gotovo je, da bo obstalo vsled umetnih odredb, katere nekateri priporočajo, ne priporočajo pa neposrednega preteklega zla — padanja denarne vrednosti, inflacije in pretiranih notranjih .posojil." Zato hoče Francija doseči gospodarsko zedinje-nje Evrope, da se ubrani ameriškega trgovskega pritiska na Evropo. 1. Odgoditev sedanjih pogajanj na londonski konferenci. 2. Ojačenje gospodarskega sodelovanja med deželami z zlato valuto. Albert Einstein je postavil preiskovalni odbor. Preiskava je dognala, da sq fašisti sami zažgali palačo. London, Anglija, 5. julija. — "The Daily Ilerald" je objavil poročilo, da so nemški fašisti pod vodstvom Hitlerjevega najvplivnejšega .pristaša, -stotnika Hermana Ooeringa v februarju zažgali palačo državnega zbora v Berlinu. Dokaz za to sbnzacijonalno trditev je podal preiskovalni odbor, kateremu načeljuje nemško-židovski učenjak profesor dr. Albert Einstein, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu v Belgiji. Nek nazijski vojak, ki zatrjuje, da je bil med tridesetimi rjavo-srajčniki. ki .so podtaknili ogenj, je pobegnil iz Xemeije in je preiskovalnemu odboru dal natančne podatke. Požig poslanske zborniee je daJ n-a.zijeem povod za stroge odredbe za odpravo opozicije. Nazijci so po žiga dolžili komuniste, ter .so ne-usmfljeno zatrli stranko, kakor tudi socijalistično. Kot zatrjuje "Herald", so na-zij&ki vojaki po skrivnem podzemskem ihodniku iz predsedniške palače prLpeljaJi požigalce v palačo državnega zbora, da so zanetili požar. JAPONSKA JE ZAPLENILA RUSKE LADJE ___ t____■___ Japonci dolže, da ste dve sovjetski ladji vohunili. Pridržali so obe posadki na Kurilskih otokih. DOM UNIJSKEGA VODITELJA BOMBARDIRAN Scranton, Pa., 5. julija. — V sredo zjutraj je bila z dinamitom razstrrtjena hiša okrajnega predsednika United Mine Workers of America, Johna Bovlan. Bovlan, njegova žena in dva otroka so bili vrženi iz postelj. Nikdo ni bil poškodovan. Tudi sosednje hiše so bile poškodovane. Policija pravi, da sta se nekaj minut pred eksplozijo z avtomobilom odpeljala od-Bovila-nove hiše dva moška. Boylan je dobil, odkar je bil od leta 1928 o-k rajni predsednik organizacije, že več grozilniih pisem. Oblasti so mnenja, da je krivce iskati med nezadovoljnimi maj-nerji, ki še niso odpustili Bovla-nu, da je leta 1928 pri volitvah zmagal nad prejšnjim predsednikovi Thomas J. MaLonev. Tokio, Japonska, 5. julija. — Vsled novega dogodka so se rusko-japonski odnosa ji zopet poostrili, ko so japonske oblasti zaplenile dve sovjetki ladji in pridržale obe posadki pod obdolžbo vohunstva na Kurilski'h otokiih.. Ta dogodek je bil takoj za petami sovjetski oprostitvi za smrt treh japonskih ribičev na obrežju Kamčatke. in japonski oprostitvi zaradi napada na urad sovjetskega trgovskega atašeja v Tokio. Po naročilu na urad za zunanje zadeve na otoku Hakkaido sta ti dve ladji en parnik s 4000 tonami in 'ladja, obrežne straže s 100 tonami. Ruski mornarji zatrjujejo. da so bili poslani na pomoč nekemu ledolomcu, ki je nasedel bi izu Makannuaru, najsevernejšega otoka Kurilov. Japonske o-blasti pa .zatrjujejo, 'da sta se "reširtnitf ladji nahajaii j v ibližini Makanruširu nad 50 dni j in je to dolgo bivanje povzročilo sum. Ladji in posadko je zavzelo deset oboroženih .policistov, ki so bili pred enim tednom poslali iz Otaru z dvema tolmačema. Poveljnik policistov je imeti naročilo, da pripelje obe ladji v .Xemu-ro, kjer bo kapitan zaslišan in iz-praševan zaradi obdolžbe. da je protapostavno prišel v japonsko morje. Otok "Makanruširu, ki ni obljuden jie nahaja 60 milj severno od Hokkaido in 125 milj južno od najjužnejše točke Kamčatke. NA MANEVRIH JE UMRLO SEDEM VOJAKOV Tokio, Japonska, 4. julija. — K" a japonskih mainevrih, ki imajo posebni naonen utrditi vojake proti najhujšim vremenskim ne-prilikam, je umrlo sedem vojakov, 30 jih je oslabelo, da bo marsikateri med njimi i&e umrl in nad /»to jih je- vsled opešanja bilo poslanih v bolnišnico. Manevri so se vršili ob vznožju gore BHiji, ko je dosegla vročina 90 stopinj. PRINC HUMBERT Ni SMEL KADITI Rim, Italija, 5. julija. — Tekom neke predstave v Napolju je operna pevka na Metropolitan operi v (New Yorku Rosa Ponselle prepovedala italijanskemu prestolonasledniku princu Umbertu ka-' -eliti v gledališču. — Ha, ha! — se je smejala pri-madona tekom predstave. — Kdo kadi? | — Ali ne trpite kajenja? — j vpraša z nasmehom prestolonaslednik. — Virša visokost, — pravi pevka, — imam eno obsedenost, da sem proti kajenju, kadar pojem. Princ vrže cigareto na tla in jo pohodi. Princu je ta njena odločnost tako ugajala, da je o tem povedal svojim prijateljem tekoin neke.ga banketa. Naslednji dan je bila v avdijen-ci pri iMussoliniju. — Vi ste mož stoletja, — mu pravi. — O, ne, — odvrne Mussolini, — sem samo človek, kot vsakdo drugi. ITALIJANI SO POLETELI NA ISLANDIJO 24 italijanskih aeropla-nov je odletelo iz Londonderry na Irskem. — Zaradi slabega vremena so se zakasnil:. Londonderry Severna Irska, 4. julija. — Xeugodno vreme je z-a^ kasnilo odhod italijanske zračne armade pod poveljstvom zrako-plovnega ministra generala Italo Balbo v Reykjavik na Islandiji, i ki je oddaljen od Ixmdondenry 930 milj. General Balbo in njegovi tovariši so se po truda polnem poletu iz Amsterdama odpočili in so* zgodaj vstali da nadaljujejo polet, toda gosta megla je visela nad Lough Fovle. Vremenski u-radi so naznanili slabo vreme za polet. Reykjavik, Islandija, 4. julija. M in istrski predsednik Asgeir As-geirsson se je naglo vrnil z voli-tvene kampanje, da bi mogel pozdraviti italijanske letalce pri njihovem prihodu. Ako mu bo čas dopuščal, bo Asgeirsson spremil letalce na 1000 let stari pro-istor poslanske tzborniee. ki se nahaja na iproatem. Trideset motornih čolnov je pripravljenih s 83 tonami gaztoli-na za »italijanske aeroplane. Londonderry, Irska, 5. julija General Italo Balbo je vodil 24 | aeroplanov na 930 milj* dolgem (poletu do Reykjavika na Islandiji. Generali Balbo se je svojim ae-roplanom dvignil v sredo ob 12.40 popoldne in za njini so odleteli o-stali aeroplani v skupinah. Zadnja skupina se je dvignila ob eni popoldne. Vsled Slabega vremena so aeroplani ostali v pristanišču od nedelje. »Njih smer drži proti severu od Hibridskih otokih nad Še-' vernim Atlantikom do Revkjavika ob zapadnem obrežju Islandije. Londonderry, Irska, 5. julija. — Odhod aeroplanov je bil za -en dan odgoden po naročilu Mussolinija. ki je generalu Balbo telefoniral in mu svetoval, da se naj ne podaja v nevarnost zaradi slabega vremena. Mussolini je izrazil upanje, da bo vseh 24 aeroplanov srečno prišlo v Chicago ter rekel, da ne bi bilo Italijanom v čast, ako bi zaradi nepotrebne drznosti izgubili na poletu le enega moža. SPORAZUM MED ISTOVRSTNIMI INDUSTRIJAMI BO KMALU DOSEŽEN WASHINGTON, D. C.. 5. julija. — Trgovski department naznanja, da je bila v mesecu juniju produkcija znatno večja kot pa v mesecu maju, kar se pa tiče zaposlitve nezaposlenih, ni opažati posebnega napredka. Produkcija jekla se je zvišala za petdeset odstotkov. Velik napredek tudi v produkciji avtomobilov. ~ 7 | Washington, D. C., 5. julija. — Iz zanesljivega vira se je dozna-lo, da bo predsednik Roosevelt storil v najkrajšem času potrebne korake, da se bo .začel program za obnovljenje ameriškega gospodarstva hitreje razvijati. Istovrstne industrije so bile že ponovno opozorjene, naj dosežejo sporazum glede zvišanja plač in .skrajšanja delovnega časa. Tak sporazum je bil dosedaj dosežem edinole v tekstilni industriji, doe i m industrija jekla, olja. lesa, avtomobilov in druge važne industrije še vedno čakajo. č'e se v najkrajšem času ne bodo odločile. bo posegel predsednik Roosevelt vmes. General Johnson, kateremu je poverjena izvršitev programa za obnovo ameriškega gospodarstva, in tajnik Roper sta obvestila predsednika Roosevelta. da medtem, ko se industrijalci pogajajo, obratujejo njihove tovarne noč in dan in plačujejo delavcem sramotno nizke plače. S tem hočejo še v zadnjem hipu napraviti ogromne dobičke. KONEC NEMŠKIH POLIT. STRANK Ostala je samo še fa-s'.stovska stranka. — Član cen truma se ne bore za samostojnost. — Bruening noče postati fašist. VRIK OBISK NA RAZSTAVI Chicago, 111., 5. julija. — K proslavi 4. julija je prišlo v Chicago , nad milijon ljudi. Do polnoči je ' plačalo vstopnino za razstavo j 243,136 oseb. Pri zakoplovtni tekmi je plačalo vstopnino 60,000 oseb. Berlin, Nemčija, 5. julija. — Pot. katero so pred štirimi meseci zavzeli Hitlerjevi naizijci, je do-vedla do razpusta zadnje politične stranke v Nemčiji. Bavarska ljudska stranka, ki je šesta izmed štirinajstih političnih strank v nemškem državnem zboru, se je v torek "prostovoljno" razšla. Da se razide stranka centruma, ki je z drugo katoliško stranko populistov imela v državnem zboru 88 poslancev, je samo vprašanje nekaj ur. Vsled tega Hitlerjeva stranka nima na-sproti nobene organizirane politične stranke in bo mogla nadaljevati svojo "narodno revo-lueijo",ki se je pričela 30. januarja, ko je bil Hitler imenovan za kanclerja. Pol uradno je bilo naznanjeno, da so bial pogajanja predsednika centruma bivšega kanclerja Hein-richa Bru-enimga z nazijci prekinjena in državni poslanci centruma so postali "g.->»tje" Hitlerjeve stranke. Dr. Bruening se ne bo pridružil fašistovski stranki, toda grof Eugen Quadt-I.sny, ki je brl pooblaščenec bavarske stranke populistov, je zaprosil za sprejem v nazijsko stranko. iXa verskem polju se nadaljuje boj proti nazijski nadvladi. Novo izvoljeni protestantovski škof Friedrieh 0 " »• ______m— " trtjm 4 •• ____MiM » MODO »» * ____J81J8 Prejtomik doM ▼ atunta kraja tspiafiUo ▼ #oiatflh. Nujna nakaHla lrrrtujetno po Ca*to iMur sa ptUto^bUkO $L— 3LOYENIC PUBLISHING COMPANY w G1 a« Hmr+im" tu tnr#f tm WMW, JOBKt N. & Sovjetska vlada je sicer odpravila vsa cardka odlikovanja, pa je uvedla namesto njih svoja, med njimi tudi odlikovanje za delo. — Na jkocljivejše vprašan ie je zda j v sovjetski Rusiji povečanje površine olnielanega polja in vzpodbuda kmrtov k delu na polju. Zato je sov.iets^ka vi-ada ustanovila iza zasluge pri poljskem delu posebno odlikovanje. Najmarljivejši kmetovalci dobe v znak priznanja rdeči , prapor, najmalomairne.un in najbolj leni pa rogozni prapor. PrapoTi b^t odlikovanje so določeni vedno po dva in dva za več okrajev, kjer tekmujejo med neboj poedme vasi. Uspehi v^si žabe-leži.io na kandidatni listi, potem pa dobi vas, ki je dosegla v eni de-kadi (10 dneh) najboljgi uspeh, rdiwH ]>rapor, vas z najslabšim u-spehom pa rogozni prapor. Svojo sramoto v obliki rogoznega pra,pora ofodrži. dokler se na najde v«m, ki je pri ifbdelovanju zemlje še bolj lena in mora prapor preflca (gorska) republika pa za 79. Rogozni prapor sta dobila Krarsnodairski in Kanevaki okraj, ki »ta zasejala nekaj nad 20% rodovitne isemlje. Aleksandro\-ski o-krij th 22, Oe»0rgij^v«lki pa ^a 21.5. Zanimivo je, da so kandidati za rogozni prwpor Kkoraj izključno o-kraji, ki so 4>ili prej najrodovit-nejisi, ki pa ad*j dek> lia |*>lju sabotirajo. Nekateri okraji na rdeči prapor niso posebno -ponosni m vi »e prinidevfljb obdržati ga. Tako ga je imel Konetiovflki okraj Ramo 10 dni, potem še je pa potegovat za rogozni praprtr. V okraju idobi ^fayMr vas, ki najbolj odlikuje. Odtikov^rija pa dtfbte ^tudi poediiiei za zasluge, zlasti delavci, ki imajo opraviti s traktorju igralo na pragu, pred »poslopjem, je nenadoma pridrvel avtomobil, ki se je tik ob njem ustavil. Iz avtomobila je .skočil neznan moški, pograbil deklico.. jo vrgel v voz in se nato odpeljal. 'Neka soseda, ki je vse to opaizila, je pričela kričati in je alarmirala vso soseščino. Zapomnila si je tudi številko avtomobila. Na obvestilo ljudi je policija naročila vsem mestnim mitnicam, naj pazijo na avtomobil z omenjeno številko, bilo pa je že prekasuo, ker so z mitnice na cesti proti Slemenu javili, da' je avtomobil s to številko že zapustil mesto. Kdo je ugrabil otroka, ni znano. (Nekateri menijo, da si ga je morda prilastil ločeni mož Hudikove. Policija nadaljuje preiskavo. * * Revščina sobojevnika kralja Petra. V Sarajevo je prispel iz vasi 'Božič pri Prijedoru 90-letni Lazar Turudija. ki je bil sobojevnik pokojnega kralja Petra. V bojih v Bosni je bil tudi ranjen, na stara leta pa je ostal brez vsake pomoči. Starček komaj hodi in ttidi vid mu peša. Rad bi v svoj domači kraj blizu Pakraca. pa nima nobenih sred?»tev. V sarajevskih listih je izšel apel na dobra srca, da bi tpomagala: bednemu in mnogo zaslužnemu starčku. Mož in tast sta jo pognala v smrt Prvulovičeva hiša v Brzanu £teje med naj im ovit ejše v vasi. Domači sin Proka se je pred nekaj leti oženil z lepo mlado Milico iz sosednje vasi. Zakon je bil nenavadno srečen, ker sta: »e. kar je med kmetskim ljudstvom zelo redkokdaj, vzela iz ljubezni. Rodilo se jima je tudi par lepih, zdravih otrok, kateri so bili pravi ponos mladi materi. Po prvih letih pa je prišla nenadoma bridka ^sprememba. Milica je opazila, dw ji je mož začel gledati za drugimi ženskami. Ko so ji pa povedali. da se stalno .shaja z neko svojo "prijateljico'', je zapustila možev dom in se vrnila k svoji materi. Ta ji je toliko časa prigovarjala. da naj se vrne k možu. (te se je res vrnila. Toda vrnila se je sklepom, da mu bo vra~ čala milo za drago. Odtlej jo je mož večkrat videl, da se- je. na pragu stoječ, pogovarjala s tem ali onim mladim vaščanom, kar je tem prišlo, da je državni tožilec obtožil oba Prvuloviea zaradi zločina po § 169. kaz. zak. Na razpravi je bilo zaslišanih nad štirideset prič, toda njihove izpovedbe nifco bile toliko točne in zanesljive, da bi se bilo sodišče po njih prepričalo o krivdi obtožencev. pa ju je oprostilo. Milica pa je. komaj 25 let stara, svojih par let srečnega zakona plačala s "prostovoljno" smrtjo. Proka se pa seveda v kratkem oženi, ker j pač kmetski gospodar ne more o-stati brez — gospodinje. Žena — vra£. V vaso Melaja pri Novem Ua-zaru so odkrili te dni strašen zločin. Lani v nov i n.b ni je brez sledu izginil vaški muzikant Mela-jac. Pa vasi so takoj šuUjali, da je Mela.jae najbrž postal žrtev zločina. Za zadevo so se zanimale tudi oblasti in uvedle preiskavo, katere rezultat je senzacijonalen: •Muzikantova žena Uljka je svojega moža s rpomačjo dveh Ijub-čkov umorila. Vsi trije sn ga nekega večera, ko je prišel domov, napadli s sekirami in ubili, truplo pa zakopali bliteu hiše. Muzikant je nedavno zvedel, da ga žena vara -z dvema ljubčkoma. Zato sta si bila seveda z ženo v laseh. Da se odkriža neprijetnega moža. je žena pregovorila k zločinu oba fanta, ki sta bila do ušes zaljubljena vanjo. Po zločinu se vsi trije nemoteno živeli skupaj. Zločinsko trojico »o zdaj orožniki izročili sodišču. Mož ubil ljuboka svoje žene. •Sluga Jovan Edič iz Adam^ev-oev je živel 15 let z ženo Stano, S katero je imel tudi troje otrok. Zakon je bil sprva srečen, pozneje se je pa spremenil v pravi pekel. Žena je ljubila spremembo in je moža vedno varala z drugimi. Končno se je seznanila z Dušanom Jugovieem, ki ga je pregovorila, da je z njo pobegnil. Živela sta skupaj v Mačvi na iprista-vi. Erič je zvedel za njeno skrivališče in s pomrčjo orožnikov je morala žSena zopet domov. Toda tu ni vzdržala, že čez triesec dni se je zopet vrnila k ljubčku. Tedaj je sklenil Erič osvetiti se. Odšel zopet v Mačvo in ko je zalotil 'žena in ljubčka skupaj ua njivi, se je spri z Dušanom Jugo- Ali STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO dE NISTE, TEDAJ TAlft PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JH)NftT0 V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE STOJIM ČLANOM trna svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje y 17, driavah ameriške Unije. Ttemdfetije »ar t* vstamrvitev nbve- «a družita rtdawUije S obraslih ««eb. Vp«**a)*e ša pojm&iia naibsalokalnega ^nUia.aU.ptfite na:^ GLAVNI URAD J. S. K. S* ELY, 10NRB801A vičem, nato je pa nastala mecl njima borba na življenje in smrt. med katero je Erič potegnil nož in nasprotnika trikrat zabodel v trebuh. Epilog zločina je bil te dni pred sodiščem v Sremski Mitro-vici. Erič se je zagovarjal, da ni imel namena Jugoviča ubiti in da je ravnal v silobranu. Sodišče je upoštevalo vse okolnosti in je Eriča oprostilo. Če brivec puli zobe. V vasi Maradik pri Sremski Mitrovici je slovel brivec Gjorgje Čer tkot specialist za izdiranje £ob. Nedavno je prišla k njemu tudi 19-letna Mara Šibukič. Zelo* jo je bolel zob in prosila ga je, naJ j' ?a izdere. Oer je to res storil, čez tri dni je pa mladenka umrla. Zdravnik ch*. Baure je u-gotovil smrt zastruplienja. Zaradi tega se je moral Čer te dni zagovarjati pred sodiščem. Oče pokojne M are je zahteval 20.000 dinarjev odškodnine. Čes se je zagovarjal. da se je sama inficiraia, ker je s prsti dregala v oteklino. To je potrdil tudi zdravnik, kljub temu je bil pa 'brivec obsojen na tri mesece zapora, pogojno na leto dni. Ker mu sestra m dala denarja. jd(>bre?a vee"jdarjj krat jo je prosil pa mu ni hote- Meni nijj0 natan^no znani cilji la dati denarja. Ves razburjen je prostazia baje ta, da 15. junija je načla stanovanjska so ji izpadli skoraj vsi lasje. Po-najemnica v Nelkengaase 4, v VI. zvali so docenta dunajske poliklini-okraju, v svojem stanovanju mrtvo kc dr. Mayer ja, ki je izjavil, da je 42-letno trgovčevo ženo Olgo Ko- bil skrajni čas, da je ženska poiskala -tanjakovo rz sv. Martina pri Mari- zdravnika ;kajti sicer bi nastalo boru. O tem je bila obveščena po- vnetje. ticija, ki je ugotovila, da je prišla) Pri zaslišan:u na policiji je Polj-Kostan jškova na Dunaj zaradi šak izjavil, da je odkril razne meto-'.dravlienja raka. Leči! jo je 46-'de za lečenje -raka in tuberkuloze, letni strokovni učitelj za matema-' zdaj pa dela pod vodstvom dvor-tiko in geometrijo Alojzij Poljšak'nega svetnika dr. Fimkeja in doki Ne izdaja za rakoslovca. Policija 'centa dr. Aschnerja v dunajski Ru-je odredila raztelešen je trupla, dajdolfovi bolnici, k:er pod kontrole ugotovi pravi vzrok njene smr-1 lo zdravnikov izdelire mažo in rati . J zna zdravila za lečenje !ra(ka in Kostanjškova je prišla približno tuberkuloze. Glede Kufnerjeve je pred enim mesecem na Dunaj. Bi- res, da ji je predpisal mažo fca mala je težko bolna na raku. Naprej siranje kože na glavi, da bi zaščitil je stanovala v hotelu in obiskala j bolno tkivo in iz kože odstranil več zobozdravnikov, potem je hote- drobce kw?ti. Vnetje je moralo na-la pričeti z zdravljenjem raka 1. j stati, da se pospeši proces zdrav-junija se je izselila iz hotela in se 1't-nja. Izjavil je tudi, da za zdrav-nastanila v Nebkengasse 4. Gospo- J Ijenje ni zahteval plačila in da Židinji je dejala, da ne bo iskala vi samo od podpor, ki mu jih da-rdravnika, temveč jo bo lečil njen jejo zdravniki. Dopisi. Poljane, Slovenija. rojak, učitelj matematike Poljšak, ki o njem ve, da zdravi raka. Poljšak je res vsak dan hodil k Tudi pri razpravi je Poljšak vztrajal pri istem zagovoru in iz;avil, je Kufnerjevi zdravil raka na r»ji. Predpisal ji »e razne kapljice glavi. Gnojenje je 'bilo na vsak na- t'T mažo. Med drugim je naročil nAj se tam. kjer čuti bolečine, maže čin dobro, z drugo mažo bi paci-jentka popolnoma okrevala. z jedkim mazilom. Maža je gotovo J Na sodnikovo pripombo, da ni povročala bolečine, kajti Kostanj-bkova je večkrat tožila, da jo ma-riranje boli. Predpisane kapljice j1 morala jemati postopno do 40 dnev. ro, nato pa ar>pet manj. PaoiVnt-fca je baje jemala že do 28 kapljic. Policijska komisija je na truplu ugotovila strašne sledove težke o-bolelosti raka. Desne grudi so bile operirane. Raentgenska slika, ki so našli, je pa nazorno pokazala bolezenske sprem njegovo bližnjo okolico. Glavni je uvedla preiskavo. u* » • 11 i- -i x < Poizvedbe so ugotovile, da je obtoženec in nekak poveljnik tol-l ... ... ' J , k;i av a .. 1 ustreljenec Frehh Janez, posest- pe je bil Anton Valh. pomagali! .., , . » . ' 1 ...I • . ,. , * * , i nik ma sredniepremozni kmetiji! pa so mu pri tatinsk mezno, deloma pa skupaj, so na- par, ki je nedavno prišel častnih pravic. 18-letni dijak Gi _ Antonija Balaškovičeva pa na 6 pognal iz samokresa kroglo v pr-mesecev strogega zapora in štiri- sa in se zgrudil v mlaki krvi ni letno izgubo častnih pravic. tla. V bližini stanujoči zdravnik Trije sokrivci pri razpravi niso dr. Marinič mu je nudil prvo po- pa težko kot vsako izmed nas. Pozdrav! J. B. S pota. Nameraval sem iti v Chicago in si ogledal svetovno razstavo, nakar bi se podal proti Zapadu v VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno rfj kdaj imate plačano naročnino, rrva številka pomeni mesec, d^u-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo-slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimn, da skušate na-ročnno pravočasno poravnali. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tud\ druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. ma, 'Minn., kjer je dosti smrekovih gozdov. Toliko v pojasnilo vsem onim, ki so me vprašali, če se udeležim ' svetovne razstave v Chicagu. I Spnva sem nameraval razstaviti v družbi rojaka Franka Trohe. ki ima vsakovrstne lesoreze, zbirko spominov na naše prvake v Ameriki. zreda na hodnik CALIFORNIA: racija n Marion, si Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo. Peter Cull«. A. Softie Wafseuhurg. M.,J. Bayuk bili navzoči in se bo proti njim vršila posebna razprava. Skala se je utrgala. Velika skala se je ut>jrala na moč, nakar je bil z reševalnim avtomobilim peljan v bolnišnico. Poškodba je resna, vendar zdrav- Illinois: INDIANA: India napotiš, Louis Itnnfcb nfki upajo, da bo dijak okreval. j Starem gradu pri Kamniku in sc Zelo rad bi se sestal na razsta- privalila po strmem bregu v do-vi z onimi, ki so mi pisali, poseb- lino. Padla je na neko hišo v Pod-jno pa z našim umetnikom slikar- gori in razbila precejšen kos stre-1 I jem Peruškom, ki mi je poslal z he. K sreči je zadela * razstave pozdrave z željo, da u: — 1 v' 11 1 ~ čimprej ESPERANTO - DETEKTIV ob debeli E. Schwanger iz Augsburga v Nemčiji noroča v tvdenskem es|». azstave pozdrave z zeljo, da bi zid, ki je skalo zadržal, dobil pa1,, ,tTT n , „ . imprej popolnoma okreval. | je pri tem precejšnjo razpoko. Ko P ^l" de « Zdaj sem v 'lepi naravi kakor se je skala valila po bregu in lo-i^™""1 :. . ntščavnik. Podnevi se solnčim in, mila drevje in grmovje, so vsv mi- K. ^ tuja S51*na- kl j vdihavam sveži zrak, ob večerih »lili, da je padla na njej I 1 nobenega sledu. Povedala mi je sa-j ' nio, da se piše Strcker in da je v New Yorku. Poskusil sem srečo. Aurora, Mar3* Jluh-linr Chicago, J. ItevC-if, J. Luknnich Cicero, J. Fabian (Cbb-ago. Clcero in Il'inoisi Jolict, Mary ISauibicb, Joseph II-«»- * VII t l.n Salle. J. S|telich Mnscoiitali. Frank Aucustin North Chi«*tigo, Joie Zelene !KANSAS: (nriinl. Acnes .Mofnik I Kansas City, Frank /.»(Car MARYLAND: Kitzuiiller. Fr. V»m1m|iIt«t Steyer. 4. fVnip (zn IVnnii-\V. Va. in Mil.) MICH Hi AN: Detroit, Frank Stular v Ljubljani izobrazuje v petju pri - """ J,miJa Je "znesla po Obrnil sem se pismem na g. Dan mojstru Hubadu. i SkofJl Ix)ki ve-st' da ip biI tekom Ervina. c p. delegata v New Yor- PozdraVljen, Jože! Upam. da1 noži ll>;tr(>,jral haA tak,rat gel pomagati nrtnski roslanik 7. wni» asju-a - tukaj obratavati s polno paro to- trii pričela teci proti meji. Gra- f .. , . ai.uhaska. ou -.»i , H . , » -- • x. , . .. v . vsem svojim uradni I varna Shenango Works za izde- nicarja sta po predpisni se vec- lovanje pločevine American Sheet I MINNESOTA: Cliisholiu. Frank ConJSe Kly. Jos. J. Pfsliel. Fr. Sekula E velel h. I^mis Cotiže Ciihert. ixniis Vessel Ilikhing. John I'mSe Virginia, Frank Hrvatici^ and Tin Plate družbe. 10. junija je pričela še druga, tovarna obratovati s polno paro. Sedaj se zopet 60 parov težkih jeklenih valjarjev, ki izdelujejo pločevino, . vrti noč in dan. To je prav pri-' jetno. Sedaj dedamo vsak dan in čeprav pritiska huda vročina, vseeno z veseljem delamo. Od 5. do 10. junija je bila tu' OČETOVSTVA NI HOTEL PRIZNATI Pr d sodiščem v Budimpešti so imeli zan mivo obravnavo. je nazaj s Pnl>«nH>bo mm aparatom, tam se je izkazal esperanto. Espe-rant'sti so našli gospo Stocker, ki sn i e sprva branila priznati, da i<* re« ona. loila po nepebitnih dokazih se je udala. Drug sličen primer, ki ga j'1 rešil esperanto, pa je bil še b)lj za-j pleten. Po'sestra gdč. Fan i Dutt!" , iz Aug hurga se je izgubila pred leti v AlžLrit. Vsa pisma so prišla Nepoznana M. I'n 11 lan Washoe, L. (.'hanipa Omaha. i*. Ilrtrtlcrirk okolu prav huda vročina. Po vro-jza tožbo 231etnega slepega dekleta, 0brniti so na bi stalo, čini so se poja\-ile nevihte ter je ki je tožilo nekega budimpeštan- plet.ljko preveč denarja. r.a- po nekaterih krajih padala tudi skega tenarnarja in zahtevalo ali- tc se ^'obmx\a name, naj po.zku debela toča. Po par dneh se je ment-> za nezakonskega otroka', če£ s,m potom Plsalo scm pa spreobrnilo. Začela je pihati da je tovarnar njegov oče. Iz ob- S(,,n" Lousu_v Sa,nt vSa<;uN silno mrzla burja in je bil tak tožnice je bilo razvidno, da je za- ir A,žira' naj P^rManK<>- mraz. da so ljudje v površnikih krivil tovarnar v kritičnem času Po nokai tP(lnih SCm 1>rejel P°Z1" hodili okoli. Dne 15. junija zju- kričeče nasilje, ka-.ti napadel je tiven °d?0Wr- se traj je .padla bela slana, in toplo- Kiopo ^ki,. v delavnici slepcev v rt<1 Ponovno Porw,.la in mer je kazal 37 stopinj. Slana je ?asn ko ie bilo «a,mo in in ie n« trP°la zaradi smrtl P^3 ► nam-mnogo moža. Zato je hotela ]>retrgati vse vezi s preteklostjo. Ko so jo našli, je ta času, ko je bilo samo in jo je na napravila preeej škode po vrto- prav „rd n^in posilil. Pred sodi- vih. ^Nenavadno je, da bi se slana je a obt»-,ženi tovarn-ir svoj - . A . pojavila taio kasno v poletju. Se- greh trdovratno tajil, češ, da z Pisa,a 9VOJ1 swtn v daj pa zopet pritiska taka vroči- Uokletom niko,i ni imel intimnega I Esperanto torej ne premaga sa- na. da ie skmra 1 ni rst rvrnnočo-ft . . , , , . razmerja, kar je hotel potrditi se s na. da je skoraj ni za prenašati: H koncu pozdravljam vse čita-telje Glas Naroda. Tdny Skufea, poročevalec. Puebio.Colo. 1 Dne 25. maja so graduirali v Corvin bolnišnici in dobili diplomo kot bolničarke (nurse) hčerki tukajšnjih slovenskih farmer-je!v: Miss Anna M. Pritekel, hčerka Antona in »Tohane Pritekel, in Miss Nina D. Boitz, hčerka Franka in Frances Boitz. pričami in prisego. Tn baš v hipu. ko je že hotel dvigniti roko k prisegi, je začelo dekle s drhtečim gla-pnm prositi sodnike, naj ji dovolijo poseči obtoženemu tovarnarju za d-rsmo uho. ker se je dobro sjm>-m:n:ala, da ima za ušesom veliko bulo. mo jezikovnih zaprek, temveč služi tudi nc rečnežem in bednim. KOLIKO DELA PRIDNA GOSPODINJA Ni lahko ugotoviti, koliko ur dela gospodinja dnevno pri pesamez-Tbvarnar je prehledel in takoj njh narodih. Kluib temu je med-je bilo konec njegove zgovornosti, narodna zveza za gospodinjstvo skn-Predsednik je dekletu dovolil frči £a|a sestaviti statistiko o delovnem tovarnarju za uho in zapovedal Ob- (-.asu gospt>dinje v posameznih dr-' Craduirantinjama naie Iskrene tožencu' naj skloni glavo. Tn res se žavah. Pokarale so se zanimive ste-čestitke! izkazalo, da ima obtoženec za vilke. Ameri'ka gosj>odinja dela Naročnik. dimnim ušesom bulo. Tako.i so ga tedensko 63 ur, to je razmeroma oljsodili. da bo moral plačevati ali- j najmanj, ker je racionalizacija go-mente. Čudno je pa, da tovarnarja ^ Kpodin.istva s 7>omočjo vpel;ave Naročite se na "QLA8 NARODA", k} mv najmodernejših kuhinjskih priprav . v.. t t . \ 'j je bil pred eodjBcem dokazan m za v Ameriki zelo napredovala. Na Češkoslovaškem dela goepmlinja največji doventlci.* dnevnik v bi ga marala doleteti hu- Zdruzenih državah. _ _ 'da kazen. 105 do 110 ur, francoska 115, v NEW YORK: Cowanria, Karl Strnlftha I'lttTe Falls. Frank Masle OHIO: Harlierlon. John Bala lit, Joe Hit ^ Frank Troiia • Cleveland. Anton R«>l»ek, Chas. Har-lincer, Jacob I^esnik. John Sluunik Kti«lid. F. Bajt Ctirad, Anton Najrrxle I.orain. Ixmls Balani. John Kumse Warren. Mrs. F. Kaehnr Youngstown, Anton Kikelj ORECON: Oregon Clt^r, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA : Aral»ri«lue, Frank JakSe lirachloek. J. A. Germ Rrouuhton, Anton Ipnrec Clariilge, Anton Jerlna Concmaimh. J. Rrezovec Export. J. Previa. Ixmis Snpan<2< Farrei, J?rry Okorn Forest City. Math Kamin Grcenshurg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TanŽelJ Liizerne. Frank Rallorh Manor. Fr. Demshar Meadow J^ml.s. J. Koprlvfiek Midway. John Žnst Moon Run, Frank PoiimilSek Pittsburgh in vso okolico, Vincent Arta Pittsburgh. J. Pocn^ar Presto, F. R. Deroslinr Reailns. J- Pewllrc Steel ton. A. Ilren Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Schifn-r West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee^ West Allln. Frank Skok Sheboygan, Leo Majcan WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Diamondviile, Joe Rolich Vsak zastopnik izd* potrdilo sa svo-to, katero jo prejel. Zastopnike njo kom toplo priporočamo. V PRAVA "GLA3 NARODA" "O L A 8 K Alt ODA" 1TSW TOKK, THFKSDAY, JUL 7 6,1988 THE IAROEOT KLpVBOE DAILY in TJ. 8. A. Pri naročilih za več kot $1 V SLUČAJU, DA ^AM KA^E KNJIGE ZMAN 4KA, S PRIDRŽUJEMO RRAVICQ, POSLAT? DRUGE S^CflE ySERINE POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS N^ SLQVENIG PUBLISHING COMPANY ___216 \ 8th Street. New York iiuiiiiiiftu/arMiiiiiiiiiwi^.......ii^iihiiiiijiiiiiifoy/fliiiiiiiw ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : MOLITVENIKI SVETA URA ▼ platno ve«....................-St ▼ fino usnje ves ............lil v najfinejše usnje Tez 1.81 v najfinejše usnje trda vea _______________________—-138 SKRBI ZA DU&0 ▼ platno vez............... .M v fino usnje vez ............1.5® ▼ najfinejše usnje ves 1.88 RAJ8IU GLASOVI v platno ves. ____________ .88 ▼ usnje vez.....................128 v fino usnje ves.........13C v najflneJ4e usnje ves. 1.88 KVlfiKU SRCA v lmltlrano usnje ves. .66 v usnje vez...................80 v*flno usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.29 v najfinejše usnje trda ves ...................................1.88 v bel celluloid vez. —„1.28 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1-58 v najfinejše usnje trda ves ...................-...............138 MARIJA VARH1NJA fino vez ...........................-.21 v fino usnje ...................1.58 v najfinejše usnje trda /ez................................-336 Hrvatski molitveniki: Cljehs Jsteroat«, fina to*...........1.— Slava Bogu. a mir ljudem, fin« ve« 138 najflnejfta ve« .........................1-64 Zvončee nebeški, v platno..................36 fina rpi .................—-■■■-----.-l- Vienae, najfinejša r«a --------------1.88 Angleški molitveniki: (za mladine) Child's Prsyerbwk* v harvard platnice feiono —88 v belo koet vezano ------------1.18 Cmm Dat* lie...........................36 fl no , veza n o —...............—.....-35 Kejr of Heaven: fino vezano ................................85 v ti«)Je mano .........-...............76 * b&JfineJSe nanje vezano —....1.28 (ZA ODRASLE) Key of Heaven: v ccloid vezano ........................1.28 v celold najfinejši vez ............136 v fino usoJe rezano .... ..........1.58 / Catholic rocket Manna! v flyo usuje vezano ................1.58 Ave Maria: v fino asnje vezano .....—--^.41 POUČNE KNJIGE AniMka slovensko berilo ............2.— Amerika In Amerikami (Trunk) 5.— Angrijska aluiba aH nauk kako w naj dtreie k sv. maši ------------.18 Boj nalezljivim l>oleznim___________75 Cerkniško jezero.........................—1.28 Domači Živinozdravnik brofiirano Domači vrt .. Govedoreja .....t Gospodinjstvo .1.28 .138 .1.28 Jugoslavija (Mrtlk) 1. zveeek 138 2. zrezek. 1—2 snopič —.......13b Kletarstvo (Skallcky) ........._......»L- Kratka srbska gramatika ................38 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Sfbov ...J..—...........38 Kako se postane dr*avljaa Z. D. 35 Kako s» postane ameriški državljan .15 KnJ^b o dostojnem vedenju -----.38 fiublčna Bačonien -------------------p LiberSlizem ..—.........—..................38 Materija In enetftta ..................—135 Hlada leta dr. Janeza Ev. Krek* .78 Hladen item. 1. sv. ............ um II. sv, _......................... 'Oba »kopaj 89 eeptovi Mlekarstvo ...1__________________ Nemško-angleškl tolmač ------- Nasveti za hišo In dom____ ..38 ..38 -LrU .138 Obrtno knjigovodstvo ..................238 Perotninarstve. broširano ............138 Pravila za oliko ..........................J*5 Psihične motnje na alkoholskl pou- iagi ............................. ............^75 Pravo Ip revolucija (1'itamlc) ........38 Predhodniki in Idejni utemelji luškega idejalizma ...................138 Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vezano ........................J.— broširano ....................................1.75 Ročni slov. italijanski in Itall- janski-slovenski slovar -..........38 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) .i..............138 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ........................5.— Sadno vino ........................................48 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Učbenik angleškega jezika trdo vez.....................................1.5® broširano ..._______________________________1.25 Uvod v filozofijo tVeber) 138 Veliki slovtnskl spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za za- aebnike in trgovce .......L_____1.25 Veliki vsevedeŠ ..................................38 Vodilna knjižita ..............................38 Zbirka domačih zdravil .......„........- .60 Zdravilna zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ...............................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, llrvatih in 8r|>ih ...........130 Zdravje mladine ...............................135 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zrezka ..................................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatovln Slovencev (Meiik) I|. zvezek ............. ..................88 Prorokovalne karte-----—.....1 — POVESTI in ROMANI A Rita tor (Kersnik) brofl...............„38 Andrej Hofer .....................................58 Beneška vrdeievalka Belgrajski biser ...... Beli mecesen ...........—.. Bele noči, mali junak ______ Božično darovi _______________ Boija pot na Bledu .......... Božja pot na Šmarni gori ________________35 ...............35 _.................48 .......68 ........35 ........28 .......38 •i...... Najboljša s|ov. Kuharica, 068 str. lepo ves. (Kallniek) ___________J*l> Cankar: Grešnik Lefiard, pro*. .................70 Mimo življenja -.—...........-..........Š0 Meje življenje ........................... Romantične Suše .....................88 Balkansko-Turška vojska ...............30 Balkanska vojaka, s silkauil ........25 Boj in zmaga, povest ..............-.......-20 Blagajna Velikega vojvode ............38 Boy, (roman) ...............................85 Baraka vojska ............................-48 Beat in dnevnik ..............................38 Čarovnica .............................—...38 Cvetina Borograjska ......................«85 Cvetke ...i........—-------------------------35 Čebelica ............................................ Črtice iz življenja na kasešlh ........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal MJlUnskl --------- ..........68 -.........48 ...........35 .........38 ___________78 .........J8 Dekle Eliza ................. Dalmatinske povesti ., Haifa roka ................. Do Ohrida io BitoiJa ......— Doli z orožjem -----!------------- Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Mefiko) ...............:-----------------88 Devipi Orleanska —.........................38 Duhovni boj ..................................38 Dedek Je praVH; Marinka la škrn- fflm*2—J?. STOJ AN LA8TČ: NA NEVARNEM MOSTU Nas goriški rojak, odvetnik dr. Lasič, se je kot tajnik v komisiji Društva narodov udeležil v letih 1920-22 dela za minno |*>ravnavo po I js J»i-1 i t avskega *i>ora glede meje. S voie doživljaje je zbral v čedno francovko knjigo "SansmaMee". Iz nje sem ponašil m. dr. tole zgodbo. ki bi ji smel dati naslov: STRAH SOGE CELI Glavna železniška proga, ki veže Ruxi.v> z Nemčijo, gre skori Vilno in Kovno. Kakih 20 km zapadno od Vilne prihaja iz Orodna druga dvotirna proga. odce pi »ena od velika proge Vilna-Kovno. To železniški omrežje je bilo večkrat razdr-to in zopet popravljeno tako med \ojno 1914-1918 ktfkor med dogodki leta 19 J 9-20. V Varšavi ?o jiam povedali, da' tir Vilna-Kovno uporaben, razen na nekem mestu tik pred li-t tvsk'mi prednjimi stražami, kjer ;e bil železen mostiček prnko potoka poškodovan. Da bi mogla komisija z vlakom do Kovna, smi iz Varšave bnzojavili litav^ki vladi, naj popravi most in nam tja pošlje parni voz za naš vlak. Kakih 10 km od Vilne se je naš vlak ustavil. Prišli smo bili do mosta, ozimnia ledenega ogrodja. j>o katerem je tekla železnica okoli 20 m nad strugo reke. Ta zasilni most je slovel po vsej okolic.i in o njem je krožila naslednja pripovedka : Med poljstovholjčeviflko vo»no so Poljaki po svojem umiku iz Vilne ta mest razstrelili, da ne bi rd«*ea \T»jska niojrla rabiti te železniee. Vendar boljševiki niso vrgli puške v koruzo. V Vilni w iztaknili grad. benega inženerja, ki raradi svoje prijetnosti ni mogel zapustiti me-*ta. ko s*» *e hl<ža)i rdetši vojaki. Brez b«*edice jp bnrfjševTŠki častnik posadi) sivolasega inŽenjecja v avtomobil ter ubral proti mostu. — Starček je priporočit Bogu sv>;o dušo. Prepričan je bil. da mu je odbila zadnja ura. Avto je obstal na mestu, kjer gre velika eesta Čiisto blizu železniškega mo^ta in odkoder si mogel razločni videti kovinsko snov mosta. ki se je bil »wsedel v rečno korito. Boluievik je tedaj prvič ogo-^ oril svojega ujetnika : "Poglej ta most in dobro premisli, preden Ogovoriš. Koliko času bo treba, da se popravi Kakor se vzame. Ni \-ssk način se bo delo precej ra vleklo." "Beži no! Saj ne gre za .stano v i ten most. Imeti hočem kakršnokoli zgradbo, dovolj močno, da bodo mogli naši oklopni vlaki preko'' "Če je tako. bi se mogel postaviti its časen mmit iz lesa." "V kolikem času?" "V nekaj mesecih." "No. dva tedna ti dovolim. Na pfowto uporabo ti dam vse podkop-nike (saperje) iz armade in vse prebivalstvo tega kraja. Posekaj vse gozdove v bližini in izprazni zaloge v.«eh žekzninarjov v Vilni. nič za j to. Toda če danes štirinajst dni ne bodo naši ofelopnjaki vozili na ono stran motfa, boš ustreljen. Zdaj se pa obrni \ Strah dela čudeže. Most je bil dovršen še pred določenim i*>kom. Spodnji del mosta je bil iz nla-sti debelih, med seboj ^prepletenih hlodov. Na tej podlagi je stale nekako 50 velikanskih stebrov, ki *o štrleli navpik do železne ceo našem zgledu. izvzemši strojnika, ki ni smel rapusrtiti svojega mesta. Nič čudnega ! Naš vlak je bil prvi. ki se je drznil preko mostu po več ko dvomesečnem presledku. • Vlak je potegnil in zavozil na most. Vsa sestava se je -vidno zamajala in zlokobno škripala. Toda vzdržala pa je vendar. A. D. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U PRAZNOVERJE V 20. STO- LETJU i Pred sodniki v Berlinu-Spandaii stoji 50-letna "čarovnica" Heleiia leneliurtnvslca in zadeva vzbuja v is vnesti veliko radovedne nap?to *ti. Jenehurowska je bila pravi univerzalni ffenij v svo;i stroki, ni bi:o stvari, ki težijo človeške duše. la bi ne imela kakšnega odpomoeka zanjo. Zato j" njena obrt silno cvetela. iz vseh slojev so prihajali Client i k nje.', zlasti pa zakonci, ki I so dvom Hi v zvestobo svojega za-j konskega drt,iga. V takšnih prilikah je bil pripo-| moček tako rekoč pri roki. V nekem primeru je svetovala mladi ženi. ki je tisumila svojega moža. naj •dvzarae kakšnemu dekletu malo krvi in pomaže /. njo neočitno svo'e-ga soproga hlače. V drugem primeru j;* nevernemu možu priporočila. naj natrese pol funta neke s>ll ženi v posteljo. ' Posebno drastičen je na>ledn.ii • primer: Stara ženica je čarovnico prosila. naj ji začara prihranjeni denar, da bi ga kdo 11* odnesel. Jenehurowska je dejala, naj da denar i-omot. a -bmot na ]>eč: šele čez 11 dni naj pogleda, kaj je ž njim. Ženica ie po 14 dneh pogledala in ni bilo ne nmebi na dom.... Obtoženka pravi, da je prejela svoje čarvivne moči iz svetega pismu. Čitala ga je in je prišel na d njo t t ji vlil vse modrosti, deva z omotom in denarjem r» kaže. da je imela dosti modrosti — kakor .--o je imeli njeni kalini malo. 180,000 CINKASTIH VOJAKOV GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 NEMKE BODO OBOROŽILI S KUHALNICAffil Popolna zanemarjenost je pravilni Uraz za motf In žene, ki vsled pumarvHuuija življenja, iti moči so le polovica kar bi morali biti. • Nusa-Tone Je predpla zdravnika wecijallata, ki po-menjn bolJSe zdravje. \ef- moči tn več življenja tinofcrim možem In ženam nad ftilrtdeaet ali Pet in Stirideaet let starim. Vh* lekarnar v am proda steklenico dovolj za en m«w zdravila NUGA-TONK tablete zm en dolar in prave »o Jamfenc— ne Jemljite nadomesUUt—vi ate opravi* Ceni do najboljšega. Vpokojeni podpolkovnik Viljem Teuber si krajša čas z zanimivim športom. Izdeluje namreč eraka«te vojake, deloma jih pa tudi kupuje in zdaj jih ima že 380,000. V svoii bogati zbirki nima samo vseh vrst orožja modernih armad, temveč t liti i historične armade. Na nedaVni razstavi princa Evgena na Dunaju je razstavil 1000 cinkastih volkov v pritoru. ki kaže. kako so bili leta 1715 pred vrati Dunaja sprejet: tur&ki odposlanci. I Tn i forme in vse podrobnosti so zgodovinsko točno iios-nete. Teuber jih je izdelal po osnutkih slikarjev in kiparjev, si so mu pripravili modele. Po o-snutkih je napravil votle figure in z njimi vlival vo.iake delovne obveznike, v bolnišnicah, po zavetiščih in drugih sličnih socijalnih ustanovah. Moški obvezniki, ki gradijo ceste in opravljajo poljska dela. dobivajo hrano in stanujejo v posebnih taboriščih. Vpoklicana ženska mladina nasprotno ne bo j povzročila državi nobenih izdat-j kov. Dekleta bodo slejkoprej sta- BEftBA 0 RUSKEM ŠAHU j novala in kosila pri starših. ARABSKI PRESTOLONASLEDNIK V Rusijo je začel š&h- prodirati razmeroma pozno. Se v začetku 19. stoletja je dajala ruska gospOda prednost »kartam. Pionirji ruskega šaha so bili šele dekabristi, ki so si kratkočasili z njim težke in dolge ure izgnanstva. Za šah se je posebno ogreval tudi pesnik Puškin, ki ga je igral v salonu grofov Vje-logorskih na predvečer dvoboja s svo>im j»vakom, baromom d'Anthes — Haeekerenom, ki je bil tudi navzoč. Puškin se je ozrl nanj. rekoč: "Ta oficir me bo premagal, mat sprejmem*". V tem času se je pojavil tudi ruski teoretik šahn Ivan Butrimov. Sah so igrali tudi v kavami Pječkina. kamror so nahajali Bukunin, Bjelinski, Hercen in pesnik Fet. Vnet šahmt je -bil tudi Lermontov. ki je igral Sah s svojim prijateljem Han-Ojerje^em. Sredi preteklega stoletja je bil v Rusiji wredišče šaha dom grofa Kulel^eva-Bezborodko. Tam je bil ustanovljen tudi prvi ruski šahovski klub, ki sta mu bila člana tudi Turgenjev in Lev Tolstoj. Oba sta bila strastna šahista vse življenje. Tugenjev je igral pozneje šah v zgodovinski kavarni de la Regence v Parizu. Tolstoj je igral v ^Icskvi šah često s Tugenjevim in Taneje-vim, pozneje tudi v obleganem Sevastopol^ Tu je igral šah s svojim tovarišem ponočnikom Uru^ovim, ki je igTal 12 partij naenkrat, ne da bi gledal na de«?ko. U rušo v je predlagal oblegajočim Angležem partijo šaha v okopih pred 5. utrdbo. V Jasni Poljani j« igral Tolstoj šah često s Tanejevim in pianistom Ooklenvajzerjem. Šahu je pripisoval filozofski pomen. V petdesetih letih je ustanovil Hercen poseben šahovski klub. kjer je igral tudi (•erniševski in kjer se je zbiralo navadno do 70 šahistov. Ta klub je pa postal jwzneje zavetišče marksistov in zato je bil leta 1862 razpu-ščen. Pozneje je dala Rusija najboljše šahovske talente. ro human blovw& paxlt h tr. i ^ Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workiflgroen's Benevolent Sociee. Inc.) NEW YORK, N.T. Predsednik: MIHAEL Pl^NAT, ««0 Seneca Ave. B'klyn, N. T. o o a o r Podpredsednik: Kil ANK K OŠ A K SOL'S Ca ta I pa Ave.. B k!yn, N. T. Blagajnik: LOVRENC OIOVA NELJ^I, tm Catalpa Are., B'klyti. N. T. Tajnik: JOHN YITRKAS. Jr.. M6 Htm rod St.. B'klyn. N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Evergreen Ave., Bkl>-n, N. T. Nadzorniki: I. JOHN KRIŽEL II. frank PIRC ltXt Linden St., B klyn. N. T 69-27 — 44 Ave . Wlnfield, L. I. III. ANNA BEULA.V, f 320 E. 72 St.. New York. N. y. DEUSTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Rojaki In rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolemi ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. ODREZANI OD VSEGA SVETA V Mekki je bil te dni ^ velikimi ceremonijami proglašen za dediie-ki je princa arabske kraljevine naj-branil Dunaj, in mnoge druge. Pri starejši sin Ibn-Saud«. Do lani ie Napoleonu ima Teub«r tudi njego-. veljal Ibn-Saud kot čuvar svetih vo armado, seveda tudi Napoleono- mest islama za hedžaškega kralja in v< Mameluke, pri katerih je preko-1 "^gidskega sultana. Zdaj sta obe 'državi -spojeaii v eno,, v arabsko- ZLATO JE TEKLO tiil cdo Napoleona, ki jih je imel •>amo 120. d očim .iih ima Teuber 140. Ogromna zbirka einkajetih vojakov pa ni samo delo Viljema Teu-berja. Že oče mu je zapustil 35.000 vojakov. Strast je torej dedna in Teuberjev oče je celo umrl s clnka-Btim vojaAn mm ttte turfo tmHtk+Vi P+i pu rATAormA ▼ *iS\ oŠ CSKfi 2A OGLASE 80 ZMERNE Ni'io vsi vzorci -brez vrednosti vedno brez virednoKti, kakor dokazuje primer berlinske policije, ki je že dolgo opazovala dva sumljiva lastnika damske konfekcije Golden-berga» in Monteora. Policiji se je zdelo sumljivo, da možakarja tako pogosto potujeta v Šviko ali Pariz. Zato so ju detektivi nekega dne zadržali v trenutJku, ko sta vstopila v pariški bnzovlak. Povabili so ju na policijo, kamor sta morala odnesti tudi veliki knjigi raznih vzorcev in blaga, modernih, apartnih, cenenih in sploh kakršno si je kdo želel. . »Na jKdieijakem ravnatel.j.stvn so si worce z zanimanjem ogledali, pa so jiresenečeni gospodje opazili, da je rob. kjer so bili koščki blaga pritrjeni na papir, nekam čudno debel. Bilo je lahko blago aa poletne obleke in zato so bili debeli robovi tem bolj čudni. Policijski uradnik je odtrgal en vaorec in našel pod njam lepo zložen tuj bankovec. Hitro so bili odtrgani vsi vzorci in na mizi «e je nabral lep kupček bankovcev za 28.000 švicarskih frankov, 10,000 francoskih frankov, 530 dolarjev in 11,000 nem* šfcih mark. Ves denar je bil name* njen za Pariz, kamor sta ga hotela GokJettbei* *n Monteoro vtihotapiti. Seveda sta morala odoviti <>d »vojega Nsudiati^ko kraljevino. Negid leži sredi arabskega polotoka. Hedžaš se pa razprostira ob obali Rdečega morja im okIe|>a s svojimi me.iami sveti mesti Mekko in Medino. Ibn-Saud je potomec stare dinastije Vahabitov, ki je v 18. stnletju ogrožala Kairo. Ko mu je bilo 20 let, je pobegnil iz izgnanstva v Perzi»Hkem zalivu in krenil s 25 jezdici v Negid, kjer je hotel zasesti sultanov prestol svojih prednikov. Bil je pa ramje.n in svojega cilja ni mogel doseči. Ko so pa Angleži leta 1924 začeli podpirati Hu-seinov hegemoTiični pokret za enot-no arabsko federacijo pod enim že-zlom, je nastopil I'bn-Saud s svojimi puritanci proti islamskemu svetemu mestu, ki ga je tudi zasedel. Ibn-Saud ni samo političen in vojaški vodja svojih narodov, temveč tudi vrhovni cerkveni poglavar. Vahabitizem. ki velja za nekakšno puritansko muslimansko *r&zkoreifitvo. priznava samo koran za najvišjo avtoriteto in dopušča samo »njegovo doalovuo racJago. VODNJIKOVE KNJIGE m leto 1934 '•lahko 7J& sedaj naročite. — Pošljite natr in knjige Vam bocfo poslane naravnost ne dom. Naročila iprejema: ' "GLASNARODA" 216 W. I8th Street New Y8rlč, N. Y: Zlato je bilo in bo največja privlačnost za ljudi, ki mislijo, da je sreča v bogastvu. Iskalci zlata i-majn večkrat srečo, da kar čez noč obogate, toda pri njih se še poseb-ru> rado uveljavi znano pravilo, da Inhko pridobljeni denar človek lahko tudi hitro zapravi. Tako je hilo tudi z zlatokopom Marshallom ki je našel 1. 1849 bdgato ležišče zlate rude. S tem se je pričel sloviti "Gold Rush", ki je dvignil mnogo prahu po v^em svetu. Marshallov vnuk James je ubral stričevo pot in poleg i/lata je od-pač pa ga pridno zapravljajo. Nevada. kjer zlata sicer ne kopljejo, pač pa ga pridn ozapravljajo. Nedavno je pried mladi Marshall v Reno in imel je 10.000 dolarjev v ban-kovcih ter v zlatem |>rahu. ki ga .ie nabral blizu Yeringtona " Nevadi. Nastanil se je v hotelu Go-del. najel je hotelsko slugo Dariesa kot blagajnika in skupaj sta od-pla v igralnico. Tam je Marshall stavil na eno igro 1000 dolarjev in ko jih je izgubil, se je obrnil k ril-leti, ki mu je požrla še en tisočak. Potem je pa od?el v bar, kjer je povabil vse goste, naj pijejo na niegov račun. Na hitro roko so morali poiskati še nekaj pomožnih natakarjev in igralnica z barom sta imela zlato žetev. V eni uri so za-pili nad 500 dolarjev. Marshall je it a čel razmetavati denar na vse strani. Končno ga je moral Davies s silo odpeljati nazaj v hotel. Bil je že tako pijan, da ni mogel hoditi. Že kaka štiri leta živi in dola na Wranglovem otoku.majhna so-j vjetska kolonija, ki ji poveljuje (Minejev. Otok se razprostira na najsevernejši točki aizijskega de-j la sovjetske zveze v vodovju Ledenega morja. Zveza s celino je J silno teža vna in je mogoča samo v i letnem času. Toda tudi poleti ni ( vedno mogoče prodreti do otoka. Tako na pr. ni mogla v preteklem letu ekspediiija. ki jo je odposlala sovjetska vlada, dospeti do otoka. Parnik "Sovjet". ki naj bi prinesel prebivalcem otoka živila in drugo potrebno opravo, se je moral vrniti. Tako so morali kolonisti prestati četrto zimo na otoku, ne da bi mogli dobiti s ee-line živil. Kljub vsem težavam, ki jih dela življenje na tako skrajni točki zemlje, se kolonisti dobro počutijo. Ves ta ea.s. odkar obstoji kolonija, ni nikdo. re*no zbolel. Tudi med domačini ni ravno. nevarnih bolezni. Umrljivost je na otoku zelo padla in ljudje se vedno v večjem atevilu pri.se-Ijnj^jo tja. 'Otok VVrangel je tudi za vso posest .sovjetske Rusije v Aziji velikega pomema. »Na otoku bodo zgradili letalsko postajo z;i letala. ki se bodo podajala na sever. Toda tudi kot pridobitno ozemlje je otok velikega pomena. V zadnjih letih so.tam odkrili mnogo naravnih zakladov in zdaj so v teku priprave, da se izkoriščanje teh pospeši. V glavnem gre za lov j na divjačino in moreske živali, ka-' terih koža ima gospodarski po-' men. Na otoku lovijo v prvi vr-1 sti polarne lisice in bele medve-, de. Med njimi naletijo tudi naj rdeče in plave lisice. Lov nanje pa navadno ni uspešen. Divjačini nastavljajo hrano pod pastmi in jo tako lovijo. Pri tem pridejo v pošteiv fudi mroži in tjulenji.' j Mroži se približajo zelo pogosto ■ obali. Tjulnja pa ni tako lahko ujeti. Te živali rabijo za meso. prav tako tudi olje. Na otoku so odkrili tudi ležišča poogljenelih mamutov. Ma-mutovih kosti so nabrali že več tisoč kilogramov. Prihodnje leto bodo pričeli preiskovati otok hidrološko. meteorološko in aerolo-ško. prav tako nameravajo preiskati na tem mestu polarni led. Brezžično postajo, ki so jo pred nekaj leti zgradili na otoku, bodo še povečali. Na ta način bo s pomočjo postaje mogoče vzdrževati zvezo med vsemi radijskimi postajami sovjetske Rusi je. v prvi vrsti pa z ladjami, ki pristajajo ob ustju reke »Kolime >in Lene: mogoča bo zveza tudi z letali. ki bodo vzdrževala zvezo na sever. Še to leto bo odpotovala iz Vladivostok a proti usrtju Koline posebna eksp^dicija. ki n3j bi postavila na bresrovih reke obrtna oporišča. Ta oponiiča naj bi se postavila v prvi vr»«ti v severnem rtiču Medvedjega otoka; prav tako je v načrtu zsraditev brezžične postaje, stanovanjskih hiš in drugih stavb, ki naj bi jrh \ipo-rabljali za zaloge živil. Eknpedi-cija bo prav te dni odplula iz Vladivostoka. ODKOD IME MOUNT EVEREST Te dni je postalo im° najvišje gore zopet slavno, odkar so jo preleteli Angleži. Nemcem bržkone ni po volji, da so preleteli Mount Everest prav Angleži. Zato so zdaj b.ttiknili. da bi se gora prav za prav ne sm°la tako imenovati. Vrh se namreč imenuje po Angležu Juriju Rverestu. ki je leta 1849 vodil ^kspedicijo. Ta je iz daljave 240 km s posebnimi pripravami merila višino najvišje gore na svetu. Po Siru Everest u .so potem na zvali tudi goro. 70 let pozneje so šele zvedeli za staro tibetansko ime M. Everesta. Domači ljudje so jo imenovali Chomolungma. Po naše bi ji r^kli: "Dobra božanska mati zemlje". Nemei pravijo, naj bi se to ime obnovilo, ker je tako lepo. ... CENA DR. RERNOVEGA BERILA JEZfclŽANA Angleško-slovensko Berilo (BNGUIH SLOVENE RB*3Ml M KNJ1GARNTGLAS NARODA ti« West im *•# <•«* m Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J 8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN - - > • J* »I|.M — O O A" NEW YORK, THURSDAY, JULY 6, 1933 THE LARGEST SL0VEN7 DAILY In V. §. A. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. MOŽ, H SE JE IZDAJAL ZA BURBONSKEGA PRINCA 64 — In tak«, tla mi ni brio treba dolgo čakati na pošto, si we ur v taki vročini jahala čuz eamipos. Ali nisi mogla vzeti avtomobila? — To sem vendar borila za tebe. In tako me je vselilo jahati. Raizun tega pa ini je tudi bilo dolgč-a«. Zdaj pa sem tukaj in sem •lačna. — To si morem misliti. — Tu je pošta. papa. Sedaj se bom .prcoblekla, a nad delom in sta ji še to in ono poravnali, dokler jima z glasnim smehom ne zbeži. Dolores gre na verando, ki je obdajala celo hišo. — Tukaj sem. papa. Sedaj pa gremo jest. Smeje pogleda lepo prikazen in njegov resni obraz, iz katerega so modre oči gledale nekoliko sanjavo, se razjasni. — To je pj dlo hitro, Dolo. — iSaj vem. da si tudi ti lačen. AH imaš kaka vesela poročila, papa ? — Samo naglo som 'vse pregledal. Dolo; jih pa je na kuj>e. — To sem opazila tudi sama, kajti torbica je bila precej težka. Očem ji Ijubciznjivo ponudi roko in jo pelje v hišo. Dostojanstveno kot dama-koraka poleg njega. Preko velikega hodnika jrresta v obednieo, kjer so bile omare polne srebrne in kristalne posode. Po tleh so bile drage preproge, miza in omare so bile pokrite s težkimi prti. Vsakdo j«- mogel na prvi pogled opaziti, da je lastnik te hiše zelo bogat, toda ničesar ni bilo preveč; vse je bilo primerno in potrebno. rijud no pooaka očem. da Dolores sede, nato pa sede tudi sam Dolores mu z ne.-mehoni prikima. — Papa, najpopolnejši kavalir si. kolikor jih poznam. — Saj si že tmli popolna dama. Do!o. Tako se je največ pogovarjata v nemščini. kater?ga jezika se je naučila ml svoje matere in očima. Njena mati je bila Nemka, oče pa Portugalec. Nemščino je obvladala, popolnoma, dasi je govorila malo s.tujim naglasom. — Nobenega moškega ne poznam, ki bi se znal obnašati taki kavalirsko. kot ti. — Saj vemlar se ne poznaš mnogo kavalirjev, Dolo. — O. če«tudi no osebno, torla daJ si mi vendar že toliko knjig, v katerih jo -mnogo kavalirjev. S tebaj pa se ne more nikdo primerjati. Sedaj ra-zumem. da je hotela mo^a uboga, mrtva mati samo 4ebo imeti /a moža. In seda.i razumem, kako težka ji je bila. ločitev od tebe. Kader boni imela takega moža, kot si »ti, potem tudi ne bi rada mladr. umrla, kot je moja mati. Oči ga zapeko in gleda bolestno v daljavo. — Ne govori o njej, Dolo; rana, ki jo je zasekala njena smrt me «e vedno hudo peče. — Kako lepo je bilo. ker sta se tako ljubila, mama in ti. Vse s» mi zdi kot kak lep roman. Veš kaj, papa, .kadar se poročim, hočem tudi jaz biti s svojim možem tako srečna, kot je bila mama. Toda :meti bi morala tudi takega moža, kot si ti. — Za to je še čas, Dolo. .kajti t«ko mlada si še. — O, dekleta v tej deželi se že možijo v mojih letih. — Seveda, polnokrvne Portugalke, toda ne ti, ker si pol Por-tngalka. m pol Nemka. V Nemčiji se može dekleta mnogo pozneje. — No. *aj se tudi jwz bolj počutim ~ut tako in v tebi tudi vidim Prvega očeta, kot pa očma. Svojega pravega očeta niti nisem poznala. -- Saj to ni nič čudnega, Dolo, kajti, .ko je umrl. si bila stara komaj eno leto. — In sem imel« komaj dve leto. ko si ti postal moj drugi oče Ves, moja mati ni blia prav nič zadovoljna z mojim očetom; srečna postala »ele s teboj. Kesno jo pogleda v njene zlato-rjave oči. » — O tem ne smeS razmisljevati, Dolo. — Saj nisem 'Vor otrok. papa. Tn poleg tega mi je Boni tudi pripovedovala. da je bil moj tx- mnogo starejši od mame in da ga je poročila samo zato. ker njeni starwi kot naselniki, niso izgubili samo svojega premoženja, temveč celo svoje življenje. In mama je -bila sama brez vsakega varstva; izgubila je stariše in premoženje.- In moj oec je bil a mati ž njim m postala »rečna, šele ko sem po triletnem zakonu prišla na svet. se j« sprijaznila s svojo usodo. Saj veš. kako zelo me je ljubila. Toda nato j« moj oče umri. predno sem imela eno leto in m-.ti je podedovala 'vse veki k o premoženje pod enim pogojem, da pripade meni, kadar mati umrje. Mati je iskreno žalovala po niem. iker je bil tako do- l ber do nje — toda — toda srečna je postala šele steboj in zato sem ti tako dobra. — In vse to ti je povedala. Boni, ta: klepetulja ? — Da, papa. Tn vendar je vse res. — Da, Dolo. res je in sedaj si tudi dovolj stara, da je mogoče s tebo' o tem govoriti. Živahno prikima Dolores. (Dalje prihodnjič.) Pred pariško poroto se obravna- našli med drugi n. pr. neki Mus- vi te dni kriminalni primer, ki jo solinijev dopis, neki dekret, s ka- v avgustu lanskega leta vzbudil terim se princ imenuje za tarvke- vt-liko pozornost. Neznatna, stari- ga generala, ustavni načrt za kra- kava ženska pa imenu Candelaria ljevino Albanijo, ki bi jo ustano- Brau Solcr je v majhnem hotelu vil on itd. Našli so tudi kakšnih zadnje vrste s petimi udarci z brit- 300 ljubezenskih p "sem, ki so bila vijo umorila nck-^a moža. naslovljena nanj, in druge dokaze Zadeva sama na sebi bi ne bila njegovih uspehov v odl čni družbi. krogov. Saj je mož trdil vse živ- obiskih na raznih poslaništvih in Ijenje, tla se imenuje princ Ser-' pri rajnih pregnanih vladarjih, da-gij Edsrar li ur bon ski in da je ne- Ije da je bil v .sveži z generalom zakonski sin avstrijskega cesarja Sanjuriom, ki je hotel uprizoriti Franca Jožefa! 1 v Španiji puč. in da je govoril g!ad- Proces bo moral razjasniti pr d ko des?t jezikov, vtem H temne točke: Ali je bil S svojo morilko se je seznanil v prine res princ.' Zakaj je postal 5a.<„, ko je bil na Španskem v kn-žrtev umora? Kako je bil umor- fliktu z oblastmi. Bila je žena bo-Jen; I gatega lastnika plantaž in se je Na prvo vprašanje odgovarja dr- vanj tako zaljubila, da je možu pozavni tožilec, da je bil j>okojni sa- brala 40.000 frankov in uš'a z donimo pustolovec po imenu Carlo Lo- iit vanim princem v Pariz. S tem rioli, ki se je rodil leta 1865 na denarjem ga je nekaj časa vzdrže-Južnem. Tirolskem. Že pred 30 le- vala. a vztrajala je pri n;em tudi ti so ga na Francoskem obsodili za- pomeje. ki je j ma začelo iti če-radi sleparstva. v Italiji so ga za- dalje slabs-. Vzdrževala ga sled ovali zaradi vohunstva. 1. 1926. lastnim delom, pr so ga izgnali iz Španije, ker sej O svojem dejan;u je dejala, da je predstavlja! z lažnjivim imenom ga je izvršila v prepiru. Princ ii burbonskega pr nca. j j* povedal, da odpotuje v neko dr A ta odgovor ne nadOvoljuje jav- j žavo, kjer bo za v iliko d tiarja je z Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno Uprava "G. N imiiiiiiiiimimnniiminim SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW IpRK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE NiiiiiHriUimLwiiiainniuiminiim SHIPPING NEWS rov, a istočasno b renio, da se je znana scveroameriška oddajna družba Columbia odločila ustaviti vsa nadaljna prenašanja živih in neživih si k. Vzroki za to postopanje ležijo na dlani. Dos?«danja metoda, naj . . . ...si pripadajo temu ali onemu si- nosti, ki sluti za celo vrsto ne|H>- prodal neke državne in vojaške tastemu. delujejo pred vsem veliko jasnjenih stvari isto toliko senzaci- ne. Zahteval je. naj ga na tej qmti preveč n točno. Po dosedanjih jr.nalnih odkritij. Pri procesu na-'spremlja, a ker se je uprla, j- pia- metodah je po mnenju strokov-stopa n. pr. zastopnik nekega Ame- nil'nanjo z britvijo v roki. Posre- njakov kakšno bistveno izbrdjš ričana. ki se imenuje princ Rudo'f čilo se q je, da mu je britev izvila nje sploh izključeno. Če bi Burbonski in pravi, da je umor en-čev s:n iz nek-ga njegovega prej-šnjega zakona z bogato Američan- se po- iz rok in ga je pntein z njo umori- sre-čilo uporabiti čisto kratke vala. Temu pripovedovanju naspro- love. bi bil nekakšen razvoj mor-'tuje zdravniška preiskava, ki trdi, (la mogoč, a ta razvoj n:;m še da- ko. Poleg toga nastopijo kot priče da jo bil pokojni umorjen v _ leč no bi zadostoval. Uporablji- nekateri pok^jirkovi prijatelji, kij spanju. S tem pa je po-tala zade vost takšnih valov je dan s sploh' hočejo dokazati, da je bil princ res j va še bolj zagonetna in zato ni zelo sporna. Čeprav trdi .Mar-j princ in da je imel zveze .t odlič- Čudno, da pričakuje javnost z na- coni- (la bodočnr.st radio!oh-nimi osebnostmi na vso strani. Med potostjo, kaj bo ta proces še spra- nike bas v obs:»gu centimetrskili njegovimi pismi in fotografijami so vi' na dan. j valov, vendar ne smemo prezre- _______________ I ti. da so zvezane s temi valovi t ž- j koče, ki j!h z večletnimi poskusi j ni nioarel odstraniti niti Marconi j am. Že s fizikalnega stališča ob- j stoje glodo razširjenja ultrakrat-1 ZANIMIVOSTI 0 ŠPORTU Nihče naj ne misli, da je v spor- sta so vč si žrtvovala dragocena tu samo zdaj toliko čudnih do-1 darila za atlros Ange 'es ali Berlin, prizorišči zadnje ii b7 po Kr. je ta rimski t lov geološki in zemeljsko-magnet-! despot |X)dkupiI sodnike na e ter jh bo pravočasno spremil na hitre brzovlake, vozeče v Slovenijo Direktna ftiužba do TRSTA VULCANIA ...... 29. julija SATU R N IA .... 12. avgusta Druga ortp!utJa: Augustus 12. julija; Roma 29. avgusta: Augustus 7. okt. Krasni prostori — Izvrstna ki.hinja. Vprašaj kateregako»i agenta ali oa v uradu i'A LIAN' LINK State St.. N Y.C. 11. avgusta: Paris v Havre Majestic v Cherbourg ILtterdam v Boulogne 12. avgi>sta: Satu. nia v Trxt Aquitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: IJremon v ISremen Stateiidam v lioulugii« 16. avgusta: Manhattan v Havre Albert UaJlin v Hambuig 19. avgusta: l e de France v Havre Itex v Genoa 21. avgi-sta: ".eli.i nee v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: Champlain v Havre Kuropa v Bremen 25. avgusta: Veeudam v itouloicne 26. avgusta: Koma v (Jenoa Berengar.a v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avqosta: De Crasse v Havre Alajesiti« v Cherl>oi'rg Manhattan v Havre Deutsrhland v Hamburg 31. avgusta: Itremen v iiremon 2. septembra: Coni«- di Savoia v Genoa 5. septembra: Ue de France v Havre Staiendam v Floulogne 6. septembra: Aqultania v Cherlxmrg New York v I lambui g 8. septembra: Olympic v Cherlwiurg 9. septembra: Paris v Havre Vulcanla v Trst Volend:.m v i'.'-iil<.^rie Europa. v Bremen 13. septembra: I-afnyotte v Havre Manhattan v Havre Rercnjraria v Cherl»olir«f AIl>ert Ballin v Hamburg 15. septembra: Itotterdam v Itniilocne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex v Genoa Kr.-men v Rremcn 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Cliamplaln v Havre 21. septembra: Aqultania v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trst lie »le Kranee v Havre Veendam Boulogne 26. septembra: Kuropa v Bremen Statendam v Bin, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupiln? naložite ima sodnt depozit ni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje jhj jxisti pa svoje položnice. Zh vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica Otnpuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta po-»el opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Teiefon centrale «t. 2016 in 2(11(5, podružnice fit. 2a«7. Poštni čekovni račtin centrale št. 1053a podružnice št. 1G.1.1S. Uradne ure za stranke so od fr. do 12. ure. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre --------28. JULIJA Cona vožnji: iz New Yorka (lo Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo"..........$ 182.00 M E U R O P A " preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz Nt w Yorka