»Vse dosedanje ocene delovanja de-legatskega sistema v naši občini kažejo, da ta sistem živi. Čeprav se pri njem še kažejo rtekatere »otroške bolezni«, si moramo vsi prizadevati. da bo teh bo-lezni čimmanj in da jih bo ta naš »otrok« Čimprej pre^aset. Seveda pri tem neo biti preveč nestrpni in ne smemo gledati preveč črno. Kajti če realistično oceni-mo vlogo delegatskega sistema in funk-cijo delegalov pri nas. moramo skoraj gotovo ugotoviti, da se delegati v delu naše skupščine praktično nikoli niso izneverili stališčem svoje okolice oziro-ma baze«. S temi besedami je predse-dnik občinske konference SZDL Beži-grad Joško Pirnar plastično ocenil raz-pravo na zadnji sejl občinske organiza-cije SZDL. ko je ocenjevala prehojeno pot delegatskega sistema v naši občint.
Sicer pa so delegati občinske konfe-rence SZDL s svojo pfodno razpravo zaklju.Čili s temeljno zahtevo, dajeosno-va delegatskega sistema delovni človek v tozdu in občan v KS. Zavoljo tega morajo družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL in sindikat, s svojo aktiv-nostjo v bazi odgovomeje in aktivneje prispevati k odgovornemu opravljanju dela delegacij in delegatov
Prav javna razprava o temeljnih sa-moupravnih aktih krajevnih skupnosti in občine je priložnost, da družbenopo-litične organizacije s svojim aktivnim vplivom bolj konkretno opredeie vlogo defegacije kot tudi njenega člana. Ob-činska konferenca SZDL je med svojimi zaključkt med drugim poudarila, da je
5. SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Delegatski sistem ni nebogljen otrok
treba prenehati s posameznimi pojavi »stalnih« delegatov in da je potrebno dokonfino uveljaviti ustavno načelo gib-Ijivosti ali nestalnosti delegatov. Oživiti je potrebno sedanjo dokaj pasivno vlo-go delegacije. povezane v konferenco delegacij. kjerima večdelegacijskupno delegatsko mesto. Prav zavoljo tega je občinska konferenca SZDL predlagata spremembo sedanje sestave konferenc defegacij, pri čemer je nakazala boljšo možnost v doslednejšem upoštevanju teritorialnega načela \n manj po dejav-nostih, poleg tega pa tudi v večjem šte-vilu delegatskih mestvzboru združene-ga deia. Podobno velja tudi za zbor krajevnih skupnosti. kjer bo treba zago-toviti vpliv in možnostdelegatovzlasti iz
predvtdenih novih krajevnih skupnosti. O zboru krajevnih skupnosti so delegati občinske konference SZDL dejali še to, da bo le-ta lažje zagotavljal usklajevanje in vpliv na delo ter razvoj krajevnih skupnosti, česebododelegacije krajev-nih skupnosti bolj intesnejepovezovale $ konferencami oziroma z zborr delega-tov, s temeljnimi delegacijami v združe-nem delu in z družbenopolitičnimi orga-nizacijami na območju krajevnih skup-nosti O družbenopolitičnem zboru so delegati konference memli, da bodo morala biti v bodoče bolj uveljavljena predhodno enotno oblikovana stališča vseh družbenopolitičnih organizacij na konferenci ali predsedstvu SZDL in kot taka izrazena na sejah zbora.
Delegati občinske konference SZDL so razpravljali tudi o poteku evidentira-nja možnih kandidatov za delegate za voiitve ieta 1978- Pri tem so enotno ocenili, da ta pomembna naloga ne po-teka v dogovorjenih okvirih in da v pri-merjavi z ostalimi Ijubljanskimi občina-mi zaostajamo. Iz tako zastavljene in demokritične ocene tudi ne preseneča zaključek, da evidentiranje kandidatov za delegate ni samo »zadeva« koordina-ctjskih odborov za volitve pri krajevnih konferencah SZDL in osnovnih organi-zacijah sindikata, temveč vseh družbe-nopolitičnih organizacij v krajevni skup-nosti in temeljnih organizacijah zdruie-nega dela.T_e če bo temu res tako. bomo lahko dogovorjene naloge, ki smo si jih ob pripravah na volitve zadali, tudi v celoti uspeSno uresničili.              V. G.