letnik CXIX • september 2017 9 • Izkoristimo potencial čebelarskega turizma in kakovostnih shem • Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri • Obdavčite Apple, ne opraševalcev jablan – intervju z Walterjem Haefekerjem Pob uda za sve tov ni dan čeb el d obi la pod por o FA O JULIJAVGUST_reklama_nova.indd 1 14/08/2017 21:11 221 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 9/2017 letnik CXIX Z razglasitvijo čebel kot ogroženih do podpor na panj! V dneh, ko so temperature dosegle višek, se človek še bolj zaveda podnebnih sprememb in vseh drugih spre­ memb v naravi. Človek se še najlažje prilagodi, žal pa se čebele ne morejo in so vse bolj ogrožene! Čebela, tako majhna in tako zelo pomembna. Ali se danes velikega po­ mena čebele sploh zavedamo? Prepričan sem, da v veliki večini ne ali vsaj premalo! Treba je poudariti, da seveda medonosna čebela ni edina opraševalka in da so zelo pomembni tudi drugi opraševalci (čmrlji, samotarske čebele, muhe, metulji, ptiči, netopirji …), vendar pa je medonosna čebela najpo­ membnejša med njimi. Brez opraševanja skoraj ni zele­ nja, ni cvetenja, ni velike večine HRANE! Po svetu že obstajajo območja, kjer čebele zaradi one­ snaženosti, pretirane uporabe škodljivih fitofarmacevt­ skih sredstev (FFS), podnebnih sprememb, številnih mo­ nokultur, bolezni ... ne morejo preživeti, zato se jih tam poskuša opraševati tudi s pomočjo »izkoriščanja« ljudi (beri poceni delovne sile) … Pa je tovrstno opraševanje s človeško roko in čopičem naša prihodnost? Ali je možno v prihodnosti opraševanje z roboti? Nikakor ne! Kjer ni pogojev za preživetje čebel in drugih opraševalcev, po­ meni, da je z okoljem nekaj hudo, hudo narobe, in tega se moramo ljudje veliko bolj zavedati, in sicer takoj! Opra­ ševanje s pomočjo človeške roke je tek na zelo kratke pro­ ge, saj če ne more v takem okolju preživeti čebela, potem dolgoročno ne bo preživel niti človek. Vprašajmo se, ali je za naše otroke, vnuke, matere, očete, dedke, babice pri­ merno in zdravo okolje, kjer zaradi nerazumnih posegov človeka ne more preživeti čebela. Misel, da najprej izumrejo čebele, kmalu zatem pa je na vrsti tudi človek, je po mojem mnenju popolnoma na mestu. Sam to utemeljujem s tem, da če okolje ni primer­ no za življenje čebele, kmalu ne bo niti za druga živa bitja na tem planetu. Drži, da je človek med njimi najprilago­ dljivejši, vendar če na planetu ne bo živih bitij, potem tudi človeka ne bo. Osnovno poslanstvo čebel je torej opraševanje in še enkrat opraševanje! Čebele so za številne nekaj povsem normalnega v okolju, nekaj, kar imamo in bo ostalo. Pa je res tako? NIKAKOR NE! Skrajni čas je za ukrepanje! Danes je čebela zelo ogrožena po vsem svetu. ČZS si kot predlagateljica 20. maja za svetovni dan če- bel prizadeva, da 20. maj ne bo samo svetovni dan čebel, temveč tudi dan ozaveščanja o pogojih za delo čebelar- jev in reševanju problematike preživetja čebel. UVODNIK Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Torej je naloga vseh nas, predvsem pa svetovnih od­ govornih in pristojnih, da prisluhnemo čebelam, da se svet končno zave, da naš planet ni nekaj, kar je samo­ umevno, da je treba začeti ravnati z njim, kot bi ravnali z majhnim otrokom. Treba je končno preiti od besed k dejanjem, ustaviti podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek, zmanjšati uporabo raznoraznih ško­ dljivih FFS­jev, več vlagati v razvoj sonaravnih sredstev za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni, ki uničujejo čebele … Opazujmo čebele in jim sledimo, one nas bodo vodile v smer čistega in zdravega okolja, okolja čebelam in ljudem prijaznega. Tega si namreč želimo VSI! ČZS si prizadeva, da pristojno ministrstvo v Slove- niji (ministrstvo za okolje in prostor) čim prej ob stro- kovni pomoči ČZS in MKGP-ja pošlje uraden predlog na pristojno komisijo EU, da se v EU čebele razglasi za ogrožene. Pred časom je komisar EU za okolje g. Vella javno obljubil podporo predlogu ČZS. ČZS bo na kon- gresu svetovne čebelarske organizacije Apimondije septembra v Turčiji predlagala, da Apimondia naredi vse, da se povsod po svetu razglasi čebele za ogrožene. Z uvrstitvijo čebel na seznam ogroženih živalskih vrst bi dobile konkretnejšo zaščito in predvsem jasno zavezo pristojnih in odgovornih, čebelarji pa končno možnost finančne pomoči za ohranjanje ogroženih ži- valskih vrst iz okoljskih ukrepov EU. Zelo pomembna je namreč tudi finančna pomoč čebelarjem, saj danda- nes čebele brez odlične čebelarjeve oskrbe ne morejo preživeti. Z razglasitvijo čebel za ogrožene bi prišli do podpor na panj! Na potezi je torej naše ministrstvo za okolje in prostor, da pripravi konkreten predlog. Stro­ kovno podporo ČZS in zagotovilo ministra za kmetij­ stvo o njegovi podpori imamo! Na ČZS verjamemo, da 10­letno prizadevanje slovenskih čebelarjev, da se čebele uvrstijo na seznam ogroženih živalskih vrst, lahko končno uresničimo. Čas je pravi, volja, strokov­ ni argumenti in podpore domače in tuje politike tudi, torej gremo pogumno na pot do cilja – RAZGLASITVE ČEBEL KOT OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE! Zakaj BREZ ČEBEL NE BO ŽIVLJENJA, pa si lah­ ko preberete tudi v pravkar izdani knjigi z naslovom BREZ ČEBEL NE BO ŽIVLENJA! Boštjan Noč, predsednik ČZS 222 9/2017 letnik CXIX UVODNIK Boštjan Noč .................................................................................................... 221 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mag. Andreja Kandolf Borovšak in Vlado Auguštin: Obdavčite Apple, ne opraševalcev jablan .................................................................................. 223 Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.: Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (I. del) ...............................................................................226 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Povzetek strokovne razprave o pridobivanju medu iz deviškega satja .......................................................228 Dr. Danilo Bevk: Čebele kot »mali leteči zdravniki« (II. del) .........................229 Dr. Andrej Gogala: Progasta kožuharka (Amegilla garrula) ............................231 Franc Šivic in Brane Borštnik: Novice iz sveta ................................................231 Eugen Aberer: Po sledeh Antona Janše ......................................................... 232 Marko Borko in Tanja Magdič: Izkoristimo potencial čebelarskega turizma ..... 233 Nataša Klemenčič Štrukelj: Privlačna embalaža in pestrost ponudbe pritegneta kupce ............................................................................................ 234 Tanja Magdič: Dokažite kupcem, da delate dobro ....................................... 235 Elena Skok in Dragica Repanšek: Kako otrokom predstaviti čebele in čebelarstvo ................................................................................................. 236 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v septembru .............................................. 238 OBVESTILA ČZS 240 OGLASI 244 V SPOMIN 250 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 9 g September 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7800, Tiskano: 28. 8. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Trofalaksa je izmenjava medu preko ust med čebelami v čebelji družini. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Miha Godec, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Boštjan Noč .................................................................................................... 221 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andreja Kandolf Borovšak, MSc and Vlado Auguštin: Tax Apple, not apple pollinators ..................................................................................... 223 Prof. Ivan Toplak, DSc, DVM: Virus infections of honeybee colonies: yesterday, today and tomorrow (part I) ........................................................226 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Abstract of the round table on honey extraction from virgin combs .......................................................................228 Danilo Bevk, DSc: Bees as »little flying doctors« (part II) .............................229 Andrej Gogala, DSc: Streaky fleecer (Amegilla garrula) .................................231 Franc Šivic and Brane Borštnik: World news .................................................231 Eugen Aberer: On the tracks of Anton Janša ................................................ 232 Marko Borko and Tanja Magdič: Let’s benefit from the potential of apitourism ..... 233 Nataša Klemenčič Štrukelj: Attractive packaging and variety of products draws customers ............................................................................................ 234 Tanja Magdič: Prove it to the customers, that you doing well ..................... 235 Elena Skok and Dragica Repanšek: How to present bees and beekeeping to children ...................................................................................................... 236 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in September ................................................. 238 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 240 ADS 244 IN MEMORIAM 250 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 11. 9. 2017 od 10.00 do 12.30. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek, 22. 9. 2017 od 8.00 do 10.00 9/2017 letnik CXIX 223 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Prosimo predstavite organizacijo, ki ji predsedujete. EPBA je edini neodvisni zastopnik čebelarjev v Evropi. Četudi so EPBA na začetku vzpostavili poklicni čebelarji, ima danes več članic/organizacij, ki ne razlikujejo med po­ klicnimi in t. i. ljubiteljskimi čebelarji. Skušamo uveljavljati interese čebelarske skupnosti na ravni evropske zveze. V ko­ rist vseh čebelarjev je, da predstavimo argumente s poklic­ nega vidika, ker institucije EU prej prisluhnejo ekonomskim interesom in namenjajo le malo pozornosti ljubiteljstvu. Kaj menite o največjih izzivih čebelarstva trenutno v Evropi, npr. ponarejanju medu, pesticidih, varojah, sinte- tičnih akaricidih …? Največji izziv je, da ne moremo sočasno reševati toliko težav. Že vaše naštevanje težav je dolgo, vendar še zdaleč ni izčrpano. Ne le da imamo ponaredke medu, ampak tudi ponaredke čebeljega voska. Nimamo le pesticidov, ampak pereče izgube. Doživljamo spremembe v okolju, na katere vpliva vse od intenzivnega kmetijstva do podnebnih spre­ memb. In varoje niso edina čebelam škodljiva invazivna vr­ sta. Sta še mali panjski hrošč in azijski sršen. Nekateri čebe­ larji imajo vedno več težav z medvedi. Dobro organizirani pa nismo le zaradi ukvarjanja s skupnimi težavami, ampak tudi zaradi novih priložnosti. Čebelarska zveza Slovenije je odličen primer tega, kako pomagati čebelarski panogi pri novih tržnih priložnostih, ki presegajo zgolj med, kot sta čebelarski turizem in apiterapija. Naše stranke bi rade iz­ kusile tudi čebele, ne samo čebelje pridelke. Povečano zanimanje za čebele je zelo pozitivno in pri­ pomore ne le k novim strankam, ampak tudi novim čebe­ larjem. To predstavlja izziv, da se poskrbi, da bodo dobro usposobljeni. Nekateri začetniki se zanimajo samo za če­ bele in ne toliko za njihove pridelke. Pri nas sodelujemo s skupinami, ki promovirajo alternativne opraševalce, tako da vsak novi ljubitelj čebel lahko poišče čebele po svojem okusu. Nekdo z zahtevno službo ne bo utegnil opraviti usposabljanja za čebelarjenje z medonosno čebelo, vendar bo vseeno lahko užival v brenčanju drugih opraševalcev, tako da bo omogočil na svojem vrtu prostor za gnezdenje in ustrezne rastline. Kako vidite čebelarstvo v Evropi v naslednjih nekaj letih? Bi morali vsi preiti na ekološko čebelarjenje? Ekološko čebelarjenje predpostavlja uradno cer­ tificiranje, kar je lahko preza htevno za posamezne čebelarje. V splošnem nago­ varjamo kmetovalce, da upo­ rabljajo manj pesticidov, da bi omejili vpliv na čebele, in pri tem je smiselno, da pričuje­ mo z lastnim zgledom. Sem optimističen glede prihodnosti čebelarstva v Evropi na dolgi rok. Povpraševanje po naših pridelkih je zelo veliko. Prizadevanja za ustvarjanje čebe­ lam prijaznejšega okolja naraščajo, ker to koristi tudi mno­ gim drugim vrstam, ne le čebelam, vključno nam ljudem. Katere so glavne težave ekološkega čebelarjenja in kako jih rešiti? Velik izziv trenutno predstavlja predlog evropskega komi­ sarja za kmetijstvo Phila Hogana, da bi spremenili osnovo za ekološko certificiranje iz načina pridelave v izid, kar pomeni, da se poleg načina pridelave preverja tudi končni izdelek. Ta te­ žava presega čebelarsko panogo. Če ekološki kmet dela vse prav in njegov konvencionalni sosed škropi svoja polja v preveč ve­ trovnem vremenu, bo nekaj pesticida kontaminiralo ekološki posevek. Po novem sistemu bi kmet izgubil ekološki certifikat, četudi ni uporabljal pesticidov. Ker še manj lahko nadziramo, kje bodo letale naše čebele, bi pod novimi pravili ekološko čebe­ larstvo v Evropi izginilo. Nemška vlada močno nasprotuje sla­ bim zamislim komisarja Hogana, vendar potrebujemo druge države članice, da zaustavimo te napačno zastavljene pobude. So cene ekoloških čebeljih pridelkov ustrezne, kakšna je razlika v ceni? Trenutno so cene medu v Evropi zelo dobre same po sebi, še posebej ko gre za kakovosten lokalni med. Razlike v cenah med ekološkim in navadnim medom niso tako veli­ ke kot v preteklosti. V očeh potrošnika je idealen izdelek, ki je hkrati pridelan v lokalnem okolju in ekološki. Zelo dobre cene se dosežejo, ko je čebelar sam blagovna znamka. Med ima osnovne parametre kakovosti, ki so merljivi v laborato­ riju, vendar jemljejo kupci kakovost medu za samoumevno. Poznavanje čebelarja in okolja, kjer je bil med pridelan, je dragoceno in prispeva k užitku pri uživanju medu. Kje ekološki čebelarji kupujejo ekološki sladkor in ka- kšne so cene? V Evropi so različne strategije dobavljanja ekološkega Objavljamo intervju z Walterjem Haefekerjem, predsednikom Evropskega združenja profesio- nalnih čebelarjev (European Professional Bee- keepers Association − EPBA), katerega članica je letos postala tudi Čebelarska zveza Slovenije. V intervjuju spregovori o različnih izzivih čebe- larstva, ki jih doživljamo tudi v Sloveniji. Obdavčite Apple, ne opraševalcev jablan Fo to : M B 9/2017 letnik CXIX224 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE sladkorja. Npr. v Avstriji je čebelarska zveza organizira­ la pogodbeno pridelavo iz sladkorne pese. S tem kupec ekološkega medu hkrati podpira tudi ekološko kmetijstvo v Evropi. To je zelo dober model, vendar industrija slad­ korja zanj ni preveč zainteresirana. S tem sem se ukvarjal zadnjih deset let in lahko bi imeli cel članek samo o tem. V drugih delih Evrope ekološki čebelarji kupujejo uvožen ekološki trsni sladkor. Na Bavarskem čebelarji v sodelova­ nju z večjim dobaviteljem ekološke otroške hrane povečajo kupno moč in iztržijo ugodnejšo ceno. Lani je bila cena za kilogram ekološkega sladkorja 1,87 EUR. Bi se morali, zaradi parafina in akaricidov v vosku, obli- kovati standardi in zakonodaja za satnice? Imamo resne težave s satnicami. Del težav izvira iz dej­ stva, da imamo dejansko tri standarde za čisti čebelji vo­ sek. Eden je za farmacevtsko industrijo, eden za prehranski sektor in tretji za sveče. Nobeden od teh standardov ni bil razvit za namen uporabe voska v panju. Pozvali smo EU, da vzpostavi standard, vendar do sedaj nihče ne zna pre­ dlagati jasne definicije, kaj naj bi ta standard določal in ka­ teri laboratorijski izvidi se lahko uporabljajo za določanje, ali vosek ustreza novim standardom. To domačo nalogo moramo še opraviti. Trenutno začenjamo delati na čebe­ larskem standardu za vosek na ravni EPBA in Apimondije. Ko bomo enkrat opredelili, kaj razumemo kot čisti čebelji vosek za panjsko rabo, bomo lahko kot čebelarji prepriča­ ni, da res kupujemo le vosek, ki je bil certificiran po naših standardih. Če bomo še potrebovali pomoč vlade, bomo v mnogo boljšem položaju kot danes, saj bomo lahko točno opredelili, kaj želimo. Kako pa je z varnostjo in kakovostjo drugih čebeljih pri- delkov, cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka? V preteklosti nismo imeli standardov za cvetni prah in matični mleček. Sodelovali smo v projektu EU, imenova­ nem Apifresh, kjer smo začeli delati na jasni opredelitvi teh pridelkov. Vzporedno so bila tudi prizadevanja na ravni ISO. Cvetni prah ima dodatno težavo, da je lahko močno obremenjen s pesticidi. Poznam čebelarje, ki so opustili pridelavo cvetnega prahu po prejemu laboratorijskih rezul­ tatov. Pozorni moramo biti na to, kdaj in kje pridelujemo cvetni prah. Poleg tega si moramo prizadevati za manj pe­ sticidov v kmetijstvu, da območja, kjer lahko pridelujemo cvetni prah, ne bodo tako omejena kot danes. Propolis je zelo kompleksna zgodba. Propolis je zdravilo in ga članice EU regulirajo zelo različno. Nemški čebelarji ne smejo prodajati propolisa s kakršnimi koli zdravstvenimi trdi­ tvami. Prodaja se dopušča, če se trži kot premaz za violine in mogoče kot kozmetika. V Avstriji je položaj zelo drugačen in imajo dobre smernice za proizvodnjo kakovostnega propolisa. Ali uspe evropskim čebelarjem prodati ves pridelani med ali imajo težave pri prodaji? Trenutno je zelo veliko povpraševanje po našem medu, vendar so nekateri deli tržišča prizadeti zaradi nepoštene konkurence z uvozom ponarejenega medu. To še posebej drži za proizvajalce, ki želijo prodati na veliko. Ali menite, da je na evropskem tržišču medu prisotna ne- poštena konkurenca z uvozom medu iz držav tretjega sve- ta? Bi morale imeti mešanice medu navedene izvor vseh dr- žav in ali je napis »iz držav EU in držav izven EU« primeren? Takšno označevanje ni le nepošteno do čebelarjev. Še po­ sebej je nepošteno do potrošnikov, ki se namerno puščajo v temi glede tega, kaj kupujejo. Napis »mešanica medu iz dr­ žav EU in držav izven EU« vsebuje samo toliko informacij o izvoru izdelka kot napis »ta med ni z Marsa«. Pred leti sem nekaj časa namenil pomoči pri ponovni vzpostavitvi čebelar­ stva na kmetiji v južni Afriki. Šel sem v lokalni supermarket, da bi si ogledal med v tamkajšnji ponudbi. Na etiketah je bil naveden celoten seznam o izvoru medu v mešanici. Ta pri­ mer sem prenesel Evropski komisiji. Naši standardi ozna­ čevanja na področju medu so slabši kot tisti v Afriki. To še vedno ostaja škandal. Vendar obstaja pot, kako to težavo vsaj delno zaobiti. Napis »mešanica medu iz držav EU in držav izven EU« je minimalna zahteva označevanja v EU, vendar lahko države članice zahtevajo več za med iz svojih držav. Tako to ureja Italija. Če torej italijanskega medu ni v opisu, je lahko potrošnik prepričan, da v mešanici ni italijanskega medu. Ta model bi lahko uporabile druge države članice. Ali imajo čebelarji z LR- in DB-sistemom težave z večjo vsebnostjo vode v medu in ali menite, da bi morali dovoliti umetno sušenje iztočenega medu? Zadnji dve leti sem bil na Kitajskem, kjer je sušenje izto­ čenega medu nekaj vsakdanjega. Posledica te prakse je, da čebelarji dostavljajo nezrel med v t. i. tovarne medu, kjer ga predelajo v nekaj, kar ustreza formalnim kriterijem medu. To je zelo učinkovito, vendar odpira priložnosti ponareja­ nju in uniči zdravstvene koristi naravnega medu. Po Codex Alimentariusu in EU­pravilih je med naravni pridelek, kjer ne sme biti ničesar dodanega ali odvzetega. Sušenje že iztočenega medu je ilegalno. Med se ustvari zno­ Fo to : M B 9/2017 letnik CXIX 225 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE traj panja in ne znotraj tovarne. Dopuščanje zorenja medu v panju daje čebelam čas, da dodajo dragocene encime. Naši potrošniki pričakujejo med, ki ga pridelajo čebele v panjih in ga iztoči čebelar, ter so za to pripravljeni plača­ ti premium ceno. Sprememba pravil EU, ki bi dovoljevala sušenje medu izven panja, bi sprožila vrtinec, na koncu katerega naši pridelki ne bi bili veliko boljši od uvoza. To­ čenje in rokovanje z medom v čistih in suhih pogojih sta del dobrega upravljanja s kakovostjo v naših čebelarstvih. Med je higroskopičen. Naše točilnice in skladišča morajo biti ustrezni, da naš med na koncu ne bo imel še več vode kot takrat, ko smo ga iztočili. Ko sem bil na Kitajskem pred nekaj tedni, smo razpra­ vljali točno o tem. Želijo se odmakniti od modela tovarne medu, ker povzroča preveč težav. Kitajski potrošniki niso dosti drugačni kot naši potrošniki. Ko imajo dovolj denarja, začnejo povpraševati po visokokakovostnih naravnih medo­ vih. Medtem ko Kitajska v svetu prednjači v izvozu medu, uvaža tudi iz Evrope. Pojavljajo se prve pobude »slow food« gibanja na Kitajskem. Zato sem predlagal izraz »slow ho­ ney« (počasni med, op. prev.), kjer imajo čebele dovolj časa, da dokončajo pridelek. Kitajskim kolegom je bila ta ideja tako všeč, da jo bodo uporabili za moto svoje konference pri­ hodnje leto. Naj torej spreminjamo pravila, da bi bili podob­ nejši Kitajcem? Bolj smiselno je, da pomagamo Kitajcem, da spremenijo svoja pravila. Rezultat tega bosta manj cene­ nega medu na svetovnem tržišču in manjša možnost škode dobremu ugledu medu zaradi kakšnega novega škandala. So lahko ljubiteljski čebelarji konkurenca poklicnim če- belarjem in obratno? To dejansko ni resna težava. Izraza ljubiteljski in poklicni se v čebelarstvu zaradi neznanega razloga uporabljata zelo različno v primerjavi s kmetijstvom. Tam imamo ljubiteljske vrtičkarje, ki gojijo zelenjavo za domačo oskrbo. Potem imaš polovično ali polno zaposlene kmete. Nihče ne bi imel kmeta, ki dela kot policist in ima 20 krav mlekaric, za ljubiteljskega kmeta. Vendar je nekako v uradnih statistikah tako, da si ali čebelar za polni delovni čas ali pa ljubitelj. To nima smisla. Takoj ko čebele pridelajo več medu, kot ga prijatelji in družina použijejo, mora čebelar vstopiti na trg in ravnati po tržnih pravilih. Nekateri manjši proizvajalci ne znajo izračunati proizvodne cene in včasih ponujajo med po ne­ potrebno nizkih cenah. Zato bi moralo biti del začetnega usposabljanja čebelarjev, da se naučijo nekaj o izračunu cene. Tako je kot v drugem poslu, če ne znaš računati in ne tržiti, ostaneš ali majhen ali pa se umakneš iz posla. Čebe­ larska zveza Slovenije je dober primer, kako se lotiti tega. S povečanjem povpraševanja po domačem medu, preko oza­ veščanja potrošnikov so večji in manjši pridelovalci skupno odvzeli precejšen tržni delež uvozu. Kako je urejena davčna zakonodaja v Evropi in kako bi morala biti? To je še ena zapletena zadeva. Prvo kot prvo so obdavčitve različne na ravni držav članic, kar je velika težava v EU, kjer se nekatere države obnašajo kot davčne oaze na račun dru­ gih. Britanski časopis je ocenil, da je Apple* v Veliki Britaniji leta 2014 dosegel 1,9 milijarde funtov profita in odvedel 11,8 milijonov funtov davka – 0,6­odstotna stopnja davka. Še posebej povzroča težave obdavčitev čebelarstva, kjer sistem določa prag obdavčitve. Če imaš določeno število panjev ali manj, si ljubitelj, če imaš več, si poklicni in boš obdavčen. Tak sistem močno vzpodbuja k manipuliranju števila panjev. V nekaterih državah čebelarji prepišejo svoje panje na vse družinske člane, vsi od dedka do vnuka so lju­ biteljski čebelarji, v resnici pa ima družina 200 panjev. V resnici še nisem videl zares dobrega sistema za obdav­ čenje čebelarstva in kratko malo ne vidim razlogov, zakaj bi moralo biti čebelarstvo sploh obdavčeno. Z omogočanjem opraševanja pripomoremo družbi k desetkrat večji gospo­ darski koristi za vsak evro, ki ga iztržimo z medom. Ko pridelamo »jablanov med«, so naše čebele družbi podarile opraševalni servis, vreden desetkrat več, kot smo zaračuna­ li za med. Naš prispevek družbi je za več stopenj večji, kot bi lahko zbrali preko obdavčitve naše prodaje, četudi bi ta bila 100­odstotno obdavčena. Zato rajši obdavčite Apple in pustite opraševalce jablan pri miru. (*Apple = jabolko, tudi ime računalniškega giganta) Tehtnica za v vsak čebelnjak Pomen panjske tehtnice dodobra spoznamo šele, ko jo namestimo pod panj in ko začnemo spremljanje teže panja, ki je na njej. Tehtnica je čebelarjev pripomoček, ki je veliko premalo rabljen. Z njo najlažje in najhitre- je ugotovimo, ali v naravi poteka medenje in kakšne so potrebe družine po hrani. In ravno ta podatek, kakšne so potrebe po hrani, je velikokrat pomembnejši od podatka o donosih medu. S tehtnico lahko veliko hitreje zazna- mo brezpašno stanje ter temu primerno ukrepamo. V želji, da ima vsak čebelar v Sloveniji svojo tehtnico, smo na ČZS začeli njen razvoj. Želimo, da je tehtnica oprema vsakega čebelnjak. Da je preprosta za uporabo, ima dol- go življenjsko dobo, omogoča preprost pregled meritev in da je cenovno ugodna. Naš cilj je, da bodo tehtnice na voljo prihodnjo pomlad pred začetkom nove pašne sezone. Organizirali bomo skupen nakup s pomočjo če- belarskih društev, kjer boste lahko tehtnico tudi naročili. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Spraševala sta mag. Andreja Kandolf Borovšak in Vlado Auguštin Prevod: MB 9/2017 letnik CXIX226 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zdrave čebelje družine so prav gotovo prvi cilj vsakega čebelarja. Le zdrave čebele lahko zagotovijo preživetje če­ belje družine in omogočajo visoko proizvodnjo. Posamezne čebelje družine so stalno izpostavljene različnim spremem­ bam v okolju in tudi različnim patogenom. Med najpo­ membnejše patogene spadajo varoje, bakterije, protozoji in tudi virusi. Virusnim okužbam čebeljih družin bo v nadalje­ vanju tega prispevka posvečene največ pozornosti. V čebelji družini virusne okužbe lahko povzročijo odmi­ ranje zalege, različne stopnje prizadetosti in prezgodnje umiranje čebel. Vse to lahko vodi do šibkejše čebelje dru­ žine, ki ima na koncu za posledico odmrtje celotne čebelje družine ali pa od nje ostane le manjše število čebel. S čebe­ ljimi virusi se človek ne okuži, zato čebelji pridelki ne pred­ stavljajo nevarnosti za zdravje ljudi. Kakšni so čebelji virusi? Virusi so majhni infektivni agen­ si (velikost od 20 do 400 nm), ki so zelo enostavno zgrajeni in se lahko pomnožujejo le v živi, zanje dovzetni celici; ži­ valski, rastlinski ali bakterijski. Natančneje je opisanih že 24 vrst čebeljih virusov, skoraj polovica jih je bila odkrita v zadnjem desetletju. Za večino teh še ni poznano, ali pov­ zročajo v okuženi čebelji družini dejansko škodo in kateri so znaki okužbe. Nekatere vrste čebeljih virusov pa že zelo dobro poznamo: virus akutne paralize čebel (ABPV), virus črnih matičnikov (BQCV), virus kronične paralize čebel (CBPV), virus deformiranih kril (DWV), virus mešičkaste zalege (SBV), kašmirski čebelji virus (KBV), in zanje je bilo že dokazano, da lahko bistveno prizadenejo posamezne razvojne stopnje čebel in tudi celo čebeljo družino. Čebe­ lji virusi spadajo med RNA­viruse in večina jih ima genom v obliki pozitivno polarne enojnovijačne molekule RNA. Najnevarnejše viruse bolezni domačih živali (slinavka in parkljevka, klasična prašičja kuga) imajo tudi nukleinsko kislino v obliki pozitivno polarne enojnovijačne molekule RNA. Zato čebeljih virusov ni za podcenjevati. Čebelji virusi spadajo med najmanjše viruse, veliki so približno 30 nanometrov, sferične okrogle oblike, so zelo preprosto sestavljeni in imajo sposobnost zelo hitrega raz­ množevanja. Virusi se lahko razmnožujejo le v živih celi­ cah. Po vstopu v celico virus prevzame ''komando'' v celici in preusmeri vse dejavnosti celice ter celične vire energije za potrebe lastnega razmnoževanja. Virus se razmnožuje, do­ kler celica (čebela) ne propade. V umrli čebeli virus posto­ poma propada in v nekaj dneh ali tednih izgubi sposobnost okužbe novih čebel. Virusi na splošno zelo dobro prenašajo nizke temperature, na visokih temperaturah in izpostavlje­ ni sončni svetlobi pa hitro propadejo. Okužbe s čebeljimi virusi so v čebeljih družinah ugoto- vili povsod po svetu. Čebele so z evolucijsko prilagoditvijo na virusne okužbe vzpostavile posebno ravnotežje, zato ne­ kateri virusi v nizkih količinah (titrih) ne povzročajo klinič­ nih znakov obolenja. Pri visokih titrih pa virusi povzročijo klinične znake, ki so posledica namnožitve virusa v čebeli, kar lahko v določenih primerih hitro privede do smrti čebel. S pojavom varoj se je bistveno spremenilo tudi dojemanje pomena virusnih okužb. Varoje med čebelami lahko prena­ šajo različne vrste virusov (Tabela 1). Pa ne samo to, med sesanjem hemolimfe varoje vnesejo posamezne viruse ne­ posredno v čebelo, kar ima lahko za čebelo hude posledice in hitro razmnoževanje virusa. Pravočasno in uspešno zati­ ranje varoj je zato tudi ključ do uspešnejšega zmanjševanja vpliva virusnih okužb na čebelje družine. Študije o spremljanju prisotnosti virusnih okužb v čebe- ljih družinah so pokazale, da je lahko čebelja družina soča- sno okužena z več kot eno vrsto virusa. Ko smo laboratorijsko pregledovali klinično prizadete čebelje družine, smo pogosto ugotovili istočasno prisotnost dveh, treh, štirih ali celo petih različnih vrst čebeljih virusov. Če pa vemo, da že posamezna vrsta čebeljega virusa povzroči klinične znake pri okuženi čebeli, je kombinacija različnih čebeljih virusov ob hkratni prisotnosti varoj še toliko hujša, kar lahko privede do propa­ da večjega števila čebeljih družin v zelo kratkem času ali od­ Na začetku leta 2017 sem za številne čebelarje izvedel ciklus predavanj z naslovom ''Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri''. Ker so bila predavanja med čebelarji zelo do- bro obiskana in sprejeta, niso pa dosegla vseh slovenskih čebelarjev, bom v prispevku posku- šal povzeti najpomembnejša spoznanja, ki so pomembna za razumevanje pomena virusnih okužb pri čebelah. Virusne okužbe so v čebeljih družinah prav gotovo prisotne že od davnih ča- sov in je bila čebelja družina nanje dobro prila- gojena. Vendar pa se je z vnosom varoj (Varroa destructor) in intenziviranjem čebelarske pro- izvodnje to bistveno spremenilo. Ne moremo trditi, da so za izgube čebeljih družin virusi naj- pomembnejši dejavnik, vendar je že dokazano, da virusi igrajo pomembno vlogo pri prezgo- dnjem umiranju čebeljih družin. Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (I. del) 9/2017 letnik CXIX 227 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mrtja preko zime. Znotraj iste vrste virusa pa obstajajo tudi posamezni podtipi in ista čebelja družina je lahko okužena z več različnimi podtipi (mešana okužba z isto vrsto virusa). Kakšen je vpliv različnih podtipov čebeljih virusov na čebeljo družino, še ni popolnoma znano. V okviru doktorske diser­ tacije dr. Urške Jamnikar Ciglenečki pa smo v Sloveniji prvič ugotovili kroženje dveh različnih podtipov ABPV, poimeno­ vanih SLO 1 in SLO 2, ki pa sta povezana tudi z različno pato­ genostjo. Ugotovili smo, da so virusi ABPV iz podtipa SLO 2 povezani z odmiranjem večjega števila čebeljih družin, klinič­ na slika čebel, okuženih z virusi ABPV iz podtipa SLO 1, pa je blažja (čebelje družine niso odmrle in okužene čebele so bile klinično zdrave). To potrjuje tudi podatek, da smo v vzorcih 18 čebeljih družin, pri katerih smo dokazovali prisotnost ABPV­ ­ja (vzorce smo eno leto zbirali pri klinično zdravih čebeljih družinah), kar v 17 dokazali prisotnost virusa ABPV iz podtipa SLO 1, le en vzorec pa je bil uvrščen v podtip SLO 2. Če bomo v prihodnje izvedli natančnejše filogenetske analize tudi za druge vrste čebeljih virusov, bomo šele dobili jasnejšo sliko glede različne patogenosti podtipov znotraj iste vrste virusa. Dosedanje filogenetske študije čebeljih virusov, ki kro­ žijo v Sloveniji, so potrdile prisotnost genetsko zelo raz­ ličnih sevov virusov, kar potrjuje, da naša avtohtona rasa čebel le ni popolnoma izolirana od drugih evropskih čebel. Prav gotovo so se v preteklosti in se še vedno vnašajo novi virusi v Slovenijo tudi z nakupom matic oziroma čebeljih družin po legalni ali ilegalni poti, saj te niso pregledane na čebelje viruse. Posledica tega je ugotovitev večjega števila genetskih različic čebeljih virusov. Nekatere genetsko zelo podobne viruse, kot smo jih ugotovili v Sloveniji, ugota­ vljajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, genetsko najbližji so sevi virusov iz Avstrije in Madžarske, kar bi lahko bila posledica tudi ''naravne izmenjave'' virusov. Če pa primerjamo podatke nukleotidnega zaporedja kratkih odsekov virusnega genoma za virusa ABPV in DWV, lah­ ko ugotavljamo, da se čebelji virusi zelo uspešno prenašajo tudi med različnimi čebelnjaki znotraj Slovenije, kar je po­ doben vzorec, kot ga ugotavljamo pri nekaterih drugih vi­ rusnih okužbah, npr. pri govedu ali prašičih, ko ugotovimo genetsko identičen virus v dveh ali večjem številu različnih Tabela 1: Povzetek trenutnega poznavanja značilnosti nekaterih čebeljih virusov s prikazom načina prenosa, delovanja skupaj z drugimi patogeni, možnostjo povzročitve okužbe in zaznanimi kliničnimi znaki pri različnih razvojnih stopnjah čebel ter pojavljanjem okužbe v različnih letnih časih (povzeto po de Miranda in sod., 2011). NAČIN PRENOSA VIRUSA DELUJE SKUPAJ Z RAZVOJ ČEBEL LETNI ČAS Horizontalen Vertikalen Okužba/znaki Vrsta virusa oralno-fekalni preko stikov preko zraka z varojo ovariji matice seme sperma varojo pršico nosemo jajčece ličinka buba odrasla čebela pomlad poletje jesen Virus akutne paralize čebel ABPV + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/x +/+ + +++ ++ Kašmirski virus KBV + - ? + + x ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus izraelske akutne paralize IAPV + - ? + + x ? + ? ? +/- +/- +/x +/+ + ++ ++ Virus črnih matičnikov BQCV + - ? x + ? ? + ? + +/- +/- +/+ +/- + +++ + Virus deformiranih kril DWV + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus varoje VDV-1 + - ? + + + ? + ? ? +/- +/- +/+ +/+ + ++ +++ Virus mešičkaste zalege SBV + - ? - ? ? ? x ? ? ?/? +/+ +/- +/x +++ ++ + Tajsko-kitajski virus mešičkaste zalege TSBV + ? ? ? ? ? ? ? ? ? ?/? +/+ +/- +/x ? ? ? Virus počasne paralize čebel SBPV + - ? + ? ? ? + ? ? ?/? x/- +/- +/+ + + + Virus kronične paralize čebel CBPV + + ? - ? ? ? x x ? x/- +/- +/- +/+ ++ ++ + Virus zamegljenih kril CWV ? x x - ? ? ? x ? ? -/- x/- x/- +/+ + + + Virus čebel X BXV + ? ? ? ? ? ? ? ? - -/- -/- -/- +/+ +++ + + Virus čebel Y BYV + ? ? ? ? ? ? ? ? + -/- -/- -/- +/+ ++ +++ ++ Legenda: + (da); ++ (da, pogosto); +++ (da, najbolj pogosto); ­ (ne); ? (še ni znano); x (različno) 9/2017 letnik CXIX228 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE rej. Pri CBPV­ju, ki povzroča visoko smrtnost in se pri od­ raslih čebelah kaže s hudo obliko paralize, ki je podobna zastrupitvi čebel, pa v Sloveniji ugotavljamo genetsko zelo homogeno skupino virusov. Pred kratkim smo določili tudi prvi celotni genom čebeljega virusa CBPV SLO/M92/2010 in tudi zato ta virus že malo bolje poznamo. Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si Eden izmed dejavnikov, ki najbolj ogroža med, je točenje medu iz satov, ki so bili pod vplivom nekaterih sintetičnih akaricidov, kot npr. kumafosa. Prestavljanje satja iz plo­ dišča in točenje iz satov, ki so bili pod vplivom kumafosa, vsekakor ni v skladu s sodobnimi smernicami. Iz plodišča v medišče prestavljeni sati z zalego, ki lahko vsebujejo tudi krmo za čebele, lahko vplivajo tudi na pristnost medu. Če smo poleg zalege v medišče prestavili predelano sladkor­ no krmo za čebele in to stočimo, smo pridelali med, ki ni pristen, takšnega, ki ne sme nositi oznake med. Ali lahko v AŽ-panju čebelarimo tako, da zmanjšamo omenjena de- javnika tveganja na minimum? Na strokovni razpravi, ki je 12. 6. 2017 potekala v čebel­ njaku Centra za biotehniko in turizem Grm Novo mesto, je g. Franc Kobe predstavil svojo prakso čebelarjenja z devi­ škimi sati. Pri prvem spomladanskem pregledu, ki ga izve­ de, ko je družina že dobro razvita, iz medišča odvzame tri do pet satov in jih nadomesti s satnicami. Satov iz plodišča ne prestavlja v medišče, ampak iz njih dela narejence. Vsa­ kič, ko vzame zaležen sat ali dva iz plodišča, ga nadomesti z že zgrajenim deviškim satjem. Čebelam spomladi niti ne dodaja pogač ali sirupa. Če potrebujejo hrano, jim pod pa­ lice v plodišču na tanke krožničke doda med. Ko se začne paša, odpira medišča na tri dni in iz njih pobira že zgrajene sate in dodaja satnice. V plodišče dodaja že zgrajene sate. Na ta način z odvzemanjem zalege in izdelavo narejencev menjuje satje v plodišču, dela nove družine, preprečuje ro­ jenje, zmanjšuje število varoj v družini, ob tem pa zmanjšu­ je tveganje za pridelavo nepristnega medu in medu z ostan­ ki akaricidov na minimum. Pri točenju medu iz deviškega satja mora biti sicer previdnejši, ampak ni težav. Previdni moramo biti že pri odkrivanju, da ne poškodujemo satnic celic. Ko vstavljamo sate v točilo, moramo paziti, da damo nasproti enako težke sate. Točiti začne pri majhni hitro­ sti, nato satje obrne in postopek ponovi. Potrebno je po­ časnejše točenje. Dodatnih mrež v točilu ne uporablja, saj zadostuje nižja hitrost točenja. Pri samoobračalnih točilih hitrost in čas vrtenja nastavimo in točilo vse opravi samo­ dejno. G. Kobe je prepričan, da je akacijev med iz deviškega satja edini pravi akacijev med, prav tako je prepričan, da je pri njegovem načinu čebelarjenja donos medu večji, novo satje pa pomeni večje in bolj zdrave čebele. Mag. Marko Hrastelj je predstavil svoj način čebelarje­ nja v nakladnih panjih. Sam za plodišča uporablja DB­naklado ali dve 2/3 LR­ ­nakladi. Za medišča upo­ rablja 2/3­naklado. Me­ dišča nastavlja že zgodaj spomladi, navadno v mar­ cu, sicer družine rade roji­ jo. Ko na plodišča nastavi medišča, iz panjev odstra­ ni pitalnike za čebele. Za zgodnjo cvetlično pašo v sredino medišča doda dva ali tri že zgrajene deviške Med je povsem naravno živilo, neposreden dar narave, dar čebel in rastlin. Med ljudmi je izje- mno cenjen, saj velja za varno in zdravo živilo. Pogosto ga uživamo za preprečevanje različnih obolenj. Še kako je pomembno, da je kakovo- sten in varen, da ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na naš organizem, oziroma da so te v mejah dovoljenih vrednosti. Ob naku- pu medu kupec vsekakor pričakuje, da je kupil zdravo, naravno in varno živilo. Dandanes čebe- larimo v okolju, ki je onesnaženo z najrazličnej- šimi strupenimi snovmi. Ali torej lahko pridelu- jemo varen med? Čebelarji pravzaprav nimajo nadzora nad tem, kaj čebele prinesejo v panj, ali pa je njihov nadzor zelo majhen, vendar razi- skave kažejo, da med le redkokdaj vsebuje sledi pesticidov ali drugih strupenih snovi. Kakovost medu bolj ogrožajo sredstva, ki jih v panj vsta- vljajo čebelarji sami, kot pa tista iz okolja. Povzetek strokovne razprave o pridobivanju medu iz deviškega satja Fo to : A nd re ja K an do lf Bo ro vš ak 9/2017 letnik CXIX 229 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE sate, ki so še medeni od lanskega točenja, drugo so satnice. Mlade čebele hitro najdejo satnice za graditi, kar jih tudi privabi v medišče. Če uporabljamo DB plodiščno naklado, potem med plodišče in medišče ne smemo dodati matič­ ne rešetke, sicer čebele ne preidejo v medišče. Čebele raje pridejo v medišče, če po zadnjem točenju satov ne damo v popravilo čebelam, ampak v skladišče pospravimo še slad­ ke, tako jih spomladi v medišče privabi »nepopravljeno« in sladko satje. V primeru slabe paše spomladi oz. ohladitve je čebele včasih težje ohraniti v medišču, kot jih spraviti vanj. Med, ki je pridobljen v nakladnem panju, ima več vode kot v AŽ­panju, tako da se je treba sprijazniti, da bomo redko pridelali med, ki bo vseboval manj kot 17 % vode. Že samo dejstvo, da je AŽ­panj zložen v skladovnice na suhem v čebelnjaku, znižuje vsebnost vode. Ko dodajamo naklade na nakladni panj, npr. četrte naklade nikoli ne podklada­ mo pod tretjo, ampak jo nakladamo na prejšnjo. Satje iz panja pobiramo zgodaj zjutraj. Pri točenju odstranjujemo robna sata, če nista povsem pokrita, saj ta med praviloma vsebuje zelo veliko vode. Če bomo imeli v 10­satnem panju manj satov, bomo vsebnost vode v medu še povečali. Tudi g. Hrastelj je prepričan, da sta akacijev med in točenje medu iz deviških satov naša prihodnost. Ko je hodil po tujini, je videl, da je pridelava medu samo iz deviških satov mogoča. Želja po izboljšavi svojega čebelarstva ga je prepričala, da je tudi sam poskusil. Če zmorejo drugi, zmore tudi on. Točenja medu samo iz deviških satov sicer trenutno ne zahteva nobena zakonodaja, je pa to vsekakor usmeritev so­ dobnega čebelarstva. Marsikateri izkušeni čebelar je skep­ tičen do takšnega načina čebelarjenja. Pogosto slišimo, da se deviških satov ne da točiti, da čebele satnic v medišču ne gradijo, da niti v medišče ne pridejo, če gor ne prestaviš zalege, ampak na strokovni razpravi smo iz praktičnih iz­ kušenj videli, da so ti argumenti neupravičeni. Predlagam, da poskusite tudi sami, napredek slovenskega čebelarstva bo tako še večji. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem razpra­ ve, velika udeležba je vsekakor dala vedeti, da si napredka želimo. Posebej pa hvala g. Kobetu in g. Hrastelju za prikaz njunega načina čebelarjenja. Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si Prvi poskusi na polju v Sloveniji V okviru projekta BICOPOLL smo v letih 2013 in 2014 izvedli poljska poskusa za zaščito jagod pred sivo plesnijo z biokon­ trolo. Siva plesen je glivična bolezen, ki povzroča veliko gospo­ darsko škodo in ne napada samo jagod. Najpogostejši način zaščite je kemična kontrola s fungicidi, mogoče pa je tudi bi­ otično zatiranje. Za ta namen uporabljajo različna mikrobio­ tična sredstva, npr. glivo Gliocladium catenulatum, ki deluje kot antagonist, to pa pomeni, da s svojo prisotnostjo preprečuje razvoj sive plesni. Spore te glive je vseboval tudi pripravek Pre­ stop Mix (PM), ki smo ga uporabili v našem poskusu. Ob začetku cvetenja jagod smo v nasad pripeljali naseljen panj z razdelilnikom ter ga vsako jutro napolnili biotičnim sredstvom. Med cvetenjem jagod smo spremljali obiskovanje cvetov, na koncu pa smo vzorčili pridelek in preverili obole­ lost plodov. Vzeli smo tudi vzorce cvetov, čebel, medu in cve­ tnega prahu za analizo vsebnosti organizma za biotično za­ tiranje v okolju in morebitnih ostankov v čebeljih pridelkih. Čebele so bile najbolj dejavne popoldne, vendar se je nji­ hova dejavnost od dneva do dneva precej razlikovala. To Vse večja poraba hrane in konkurenca pridelo- valce silita v intenzivno kmetijstvo, to pa vklju- čuje tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ta povzročajo določeno tveganje tako za kme- tovalce in okolje kot tudi za potrošnike, zato v zadnjem času vedno več pozornosti namenjajo ekološki pridelavi hrane. Zaradi omejene upo- rabe pesticidov so ena večjih težav tovrstne pri- delave bolezni in škodljivci. Proti njim se je mo- goče bojevati na način, ki je prijazen do narave, z biotičnim zatiranjem ali biokontrolo. Čebele kot »mali leteči zdravniki« (II. del) Čebelja družina v nasadu jagod Fo to : D an ilo B ev k 9/2017 letnik CXIX230 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE lahko razložimo kot posledico različnih vremenskih razmer in dostopnosti alternativnih pašnih virov. Najdejavnejše so bile ob toplem in sončnem vremenu, nasprotno pa je bila njihova dejavnost precej manjša ob hladnem in vetrovnem vremenu. Poleg čebel smo na cvetovih jagod opazili tudi druge opraševalce. Največ je bilo muh trepetavk, ki so bile najštevilčnejše ob začetku cvetenja, opazili pa smo tudi po­ samezne čmrlje ter druge divje čebele in hrošče. Učinkovitost metode Metoda nanosa organizmov za biotično zatiranje s če­ belami je bila leta 2013 zelo uspešna, saj je bil delež zdravih plodov pri rastlinah, pri katerih je bilo zatiranje izvedeno, približno za polovico večji kot pri kontrolni skupini. Leta 2014 je bila učinkovitost tega načina veliko manjša. Delež zdravih plodov rastlin, pri katerih je bilo zatiranje izvedeno, je bil v primerjavi s kontrolo le za malenkost večji. Razlaga za slabšo učinkovitost metode bi lahko bile vremenske raz­ mere tako v obdobju cvetenja kot v obdobju zorenja, saj so bile te leta 2014 boljše za razvoj sive plesni, sredstvo za bi­ otično zatiranje pa je bilo morda zaradi tega neučinkovito. Rezultati poskusa na polju so pokazali, da je uporaba me­ donosne čebele za nanos PM lahko tudi v razmerah sloven­ ske pridelave učinkovita, vendar ne vedno zanesljiva metoda za zaščito jagod pred sivo plesnijo. Ena izmed njenih po­ manjkljivosti je lahko odvisnost raznosa biotičnega sredstva od dejavnosti čebel, saj lahko ta ob slabem vremenu odpove. Ker so v Sloveniji nasadi razmeroma majhni, lahko povzro­ čajo težavo tudi privlačnejši alternativni pašni viri, zaradi česar čebele lahko opustijo obiskovanje cvetov ciljne kulture. Zaradi obeh razlogov je pri uporabi čebel za raznos bio­ tičnih sredstev nujno redno spremljanje obiskovanja cve­ tov. Čebele bi sicer k obiskovanju jagod lahko spodbujali z dražilnim krmljenjem s sladkorno raztopino z vonjem ja­ godnih cvetov. Kot alternativo čebeli bi lahko uporabili čmrlje, ki so de­ javni tudi ob slabem vremenu, letajo na krajše razdalje in so se že izkazali kot uspešni opraševalci jagod. Zaradi ne­ varnosti genskega onesnaženja in vnosa novih bolezni pa bi bila uporaba čmrljev okoljsko sprejemljiva le, če bi šlo za domorodne, v Sloveniji vzrejene vrste. Varnost za čebele Poglavitna naloga Nacionalnega inštituta za biologijo v projektu je bilo ugotoviti, kako PM vpliva na čebele. Ve­ denje čebel v razdelilniku smo opazovali z dvema mikro­ kamerama. Opazovanja so pokazala, da pripravek precej vpliva na vedenje čebel. Takoj po izpostavitvi sredstvu so postale nemirne, po približno 30 minutah pa so se umirile. Na podlagi naših opazovanj so partnerji izdelali novo razli­ čico razdelilnika. Predelu, v katerega vsujemo PM, so doda­ li ščetinasto ploščo, ki preprečuje, da bi bile čebele nenado­ ma izpostavljene zelo velikim količi­ nam sredstva. Opa­ zovanja so pokazala, da je vpliv tega pri­ pravka na vedenje čebel v novem raz­ delilniku manjši. Testirali smo tudi vpliv sredstva na sposobnost vračanja čebel v panj in na njihovo učenje. Čebele, ki so mu bile iz­ postavljene, so za vračanje porabile več časa kot kontrolna skupina, vpliva na učenje pa nismo zaznali. Zanimalo nas je tudi, kako kratkotrajna oz. dolgotrajna kontaktna izpo­ stavljenost PM vpliva na preživetje čebel (v kletkah). Njiho­ va smrtnost je bila sicer večja, vendar domnevno ne zaradi kemične toksičnosti, temveč zaradi zamašitve trahej. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da so bile čebe­ le izpostavljene zelo visokim odmerkom, na kakršne večina čebel ne naleti nikoli. Testirali smo tudi vpliv oralne izpostavljenosti PM na preživetje. Čebele smo hranili z medom, ki je vseboval PM. Čeprav so bile izpostavljene odmerkom, ki so občutno pre­ segali realno potencialno izpostavljenost, povečane smr­ tnosti nismo zaznali. Po naših izkušnjah lahko zaradi uporabe PM vsak dan pričakujemo smrt do desetih čebel na družino, večina čebel pa naleti na zelo majhne odmerke, ki ne vplivajo na njihovo preživetje. Uporabljene družine so tudi uspešno prezimile. Menim, da je tovrstna nadzorovana uporaba za čebeljo po­ pulacijo in okolje manjše tveganje kot škropljenje s fungicidi, ki lahko prizadene večje število čebeljih družin, poleg tega pa še številne druge organizme. Seveda to velja le, če uporabljen organizem za biotično zatiranje ni škodljiv za okolje. Preverjali smo tudi vsebnost sredstva v čebeljih pridelkih in ga potrdili tako v medu kot tudi v cvetnem prahu. Sred­ stvo za ljudi ni toksično, tako da na Finskem, kjer je že re­ gistrirano, med, pridelan v tovrstnih čebeljih družinah, lah­ ko uporabljajo za prehrano ljudi. Kljub temu menim, da v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki potrošniku zagotavlja, da je med povsem naraven pridelek čebel in da mu ni nič dodano (ali odvzeto), teh družin ne bi smeli uporabljati za pridelavo čebeljih pridelkov, temveč bi morale biti name­ njene samo za raznos biotičnega sredstva in opraševanje. Rezultati projekta so pokazali, da je metoda lahko perspek­ tivna tudi v razmerah slovenske pridelave. V prihodnje bi jo lahko uporabljali še za zaščito drugih rastlin, s tem pa bi lahko pripomogla k razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Zdrav pridelek jagod tudi po zaslugi čebel Dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Fo to : D an ilo B ev k 9/2017 letnik CXIX 231 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tako kot so se čebele prilagajale rastlinskim cve­ tovom s podaljševanjem rilčka, so se tudi cveto­ vi prilagajali obliki svo­ jih opraševalcev. Cvetovi ustnatic, med katere spada lepljiva kadulja na fotogra­ fiji, imajo spodnji del cveta oblikovan kot pristajališče za čebele, prašniki in pestič pa so skriti v zgornjem delu cveta, ki je oblikovan kot čelada. Ko čebela zleze v cvet, da bi dosegla medičino, pritisne na vzvode, vidne pred glavo progaste kožuharke na fotografiji, zato se prašniki ali pe­ stič upogne navzdol in dotakne čebelinega hrbta. Na zad­ ku kožuharke lahko vidimo odloženi pelod lepljive kadulje. Progaste kožuharke so pri nas redke, v posameznih letih pa jih lahko opazujemo v večjem številu na lepljivi kadulji ob gozdnem robu, vendar niso izbirčne. Svoja gnezda kopljejo v tla. So sredozemska vrsta, na sever razširjena do južnega dela Avstrije. Na zadku imajo prečne proge iz dlačic svetlor­ jave barve na robovih obročkov. Njihova velikost je pribli­ žno 15 mm. Na evropskem rdečem seznamu je označena za neogroženo vrsto, pri nas pa bi jo morali zaradi redkosti obravnavati kot ogroženo. Progasta kožuharka (Amegilla garrula) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Madžarska Iz Madžarske poročajo o zimski izgubi čebeljih družin. Haasz Ferenc, predsednik deželne čebelarske zveze v županji Bekeš, ki ima 370.000 prebivalcev, je povedal, da so od registriranih 78.000 čebeljih družin izgubili približno 20.000 čebeljih družin. Nekateri veliki čebelarji so bili tudi ob do sedemde­ set odstotkov čebelje populacije. Vzrok za tako velik padec čebel v jeseni lanskega leta so virusi, ki jih prenašajo varo­ je. Poleg virusov čebele ogrožajo še neonikotinoidi in dru­ gi pesticidi, ki jih kmetje uporabljajo za zaščito rastlinja. Letošnje slabe vremenske razmere so samo še poslabšale položaj tamkajšnjih čebelarjev. Oljna repica je cvetela pre­ zgodaj, čebel delavk pa je bilo v panjih premalo. Akacija kot glavna paša je v večini krajev pozebla, v času cvetenja pa je bilo tudi preveč vetra. Običajna povprečna pridelava medu je od 25 do 30 kg na panj, a letos le od 12 do 15 kg. To bo sicer za domače potrebe dovolj, saj je poraba medu na Ma­ džarskem od 70 do 80 dag na prebivalca. Madžarski čebe­ larji izvozijo 70 % medu v Nemčijo, Italijo in Francijo. Letos pričakovanih kvot ne bodo mogli izpolniti. Letos je lahko srečen tisti čebelar, ki bo posloval s pozitivno ničlo. Veliko mladih, predvsem začetnikov, pa je čebelarjenje opustilo. Predsednik 650­članskega čebelarskega združenja Bekeš upa, da virusi letos ne bodo pustošili po čebeljih družinah. Španija Španske čebelarje pestijo vedno hujše težave. Letošnja dolgotrajna suša je v marsikaterih pre­ delih države popolnoma uničila čebeljo pašo, vedno napadalnejši so novi sovražniki čebel azijski sršeni, za povrh pa se je čezmerno razmnožil še ptič čebelar (Merops api- aster), ki povzroča tam, kjer množično gnezdi, veliko škodo, ker se hrani z živimi čebelami. Tem nadlogam pa se je pridru­ žila še ugotovitev, da sredstvo Checkmite proizvajalca Bayer, ki so ga španski čebelarji zadnja leta uporabljali za zatiranje varoj, ni več tako učinkovito, kot bi moralo biti. Veliko čebelar­ jev je v dobri veri, da bodo z njim obvarovali svoje čebele, lani ugotovilo, da se je po uporabi trakov izpraznilo na stotine pa­ njev. Španska čebelarska organizacija je o nastali škodi takoj obvestila Društvo veterinarjev specialistov za zdravje čebel, to pa je od zastopnice nemškega koncerna v Španiji firme Bayer Hispania, S.L. zahtevalo, da umakne s tržišča Checkmite in da se prizadetim čebelarjem plača škodo. Njen zastopnik je odgovoril, da je verjetno prišlo do določene odpornosti varoj proti kumafosu, ki je aktivna snov v sredstvu Checkmite, da pa bodo pooblaščeni strokovnjaki v Španiji in Nemčiji na te­ renu ter v laboratorijih proučili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Dokler ne bodo znani rezultati teh raziskav, naj uporabljajo čebelarji kakšno drugo registrirano sredstvo. Novice iz sveta Brane Borštnik Franc Šivic Vir: http://index.hu/gazdasag/2017/07/17 Vir: Cañas, S. (2017): La Asociación de Veterinarios AVESPA pide la retirada de Checkmite®, Apicultura Iberica, marec. Fo to : A nd re j G og al a 9/2017 letnik CXIX232 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vendar je bilo, po skoraj 250 letih od njegovega čebelar­ jenja v Augartnu, težko najti mesto, kjer je Janša imel po­ stavljene svoje panje. Po dolgem in zamudnem iskanju v državnem arhivu pa sem le naletel na listino iz leta 1775, ki prikazuje mesto čebelnjaka in stanovanje, kjer je čebelarski mojster prebival. Na sliki lahko pri oznaki »A« prepoznamo glavni vhod k današnji Porzellanmanufaktur Augarten (delavnica porcela­ na). Oznaka »R« označuje stanovanje čebelarskega mojstra, oznaka »N« pa sadovnjak, kjer so jasno vidni panji Antona Janše (modra puščica). Svoje ugotovitve o Antonu Janši sem po petih desetletjih čebelarjenja smel predstaviti v historič­ nem Augartnu Bürgergartnu/Filmarchiv (filmski arhiv). Na objavljeni fotografiji pa je slika, ki služi kot zaščita panjev pred dežjem, na njej je baročna slikarka Raja Sch­ wan­Reichmann ujela trenutek življenja iz časa Marije Te­ rezije v letu, ki ji je bilo posvečeno. Čeprav sem čebelar zahodne avstrijske zvezne dežele Vorarlberg (Predarlska), poznam pomen dvornega čebelarskega mojstra Antona Janše in njegovega dela ter delovanja v dunajskem Augartnu. Avstrijci smo ponosni in hvaležni Antonu Janši za njegovo čebelarsko delo v av- stroogrskem cesarstvu. Po sledeh Antona Janše Eugen Aberer imkermeister@hotmail.com prevod V. Fajdiga Fo to : E ug en A be re r 9/2017 letnik CXIX 233 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Blaž Ambrožič z Bleda skupaj z ženo Danielo upravlja Čebelarstvo Kral, v katerem imata 140 čebeljih družin. Po­ sebnost njunega čebelarstva je usmerjenost v čebelarski tu­ rizem, za katerega sta decembra 2013 pridobila certifikat tri čebelice. Od aprila 2016 je g. Ambrožič tudi predsednik sekcije ponudnikov apiturizma. Zakaj ste se odločili za certificiranje čebelarskega turiz- ma in vključitev v sekcijo apiturizma? Za certificiranje sva se odločila, ker s tem dobiš potrdi­ tev, da delaš prav, in pa seveda tudi obiskovalci vedo, kaj pričakovati. Za ustanovitev sekcije sem bil že od samega začetka. Začelo se je, ko sem na okrogli mizi spoznal usluž­ benko Slovenske turistične organizacije in jo z vprašanjem o prisotnosti čebelarskega turizma na njihovi spletni strani postavil v zadrego. Prišlo je do sestanka, kjer pa se ne smejo pogovarjati le z enim ponudnikom, temveč le s predstav­ niki združenj. In s Sekcijo za čebelarski turizem je prišlo ravno do tega. Predstavniki sekcije se lahko pogovarjajo s STO, turističnimi organizacijami in državnimi organi in hkrati zastopajo skupne ideje. Sekcija s svojimi dejanji dela na tem, da se čim več govori o čebelarskem turizmu in da se čim večkrat pojavlja v medijih. Letos nam je uspel preboj na STO, kjer bo izšla publikacija, namenjena čebelarskemu turizmu. S članstvom v sekciji si prisoten na www.apituri­ zem.si, in ta stran bo sedaj zelo izpostavljena. S tem pa tudi vsi, ki bomo na njej. Ponudniki se premalo zavedajo, kako pomembna sta skupna predstavitev in skupni nastop, saj s tem delamo reklamo celotnemu čebelarskemu turizmu. V zadnjih letih ste v svojem čebelarskem turizmu spre- jeli številne turiste … Ne spremljava, koliko gostov je bilo, jih pa je vsako leto več, in to je letos spodbudilo odločitev moje žene Danijele, da je pustila službo upravnice v ČRICG­u in se povsem po­ svetila čebelarskemu turizmu in seveda čebelarstvu. Največ najinih gostov je iz Amerike, seveda pa tudi iz drugih držav sveta, kot so Anglija, Avstralija, Saudska Arabija, Indija, Ita­ lija, Francija, Kanada, Brazilija, Rusija, Finska … Kakšne vrste turistov so to? Čebelarji, nečebelarji, turi- stični delavci, naključni obiskovalci …? Vse od naštetega. Največ je družin in parov, sploh iz Amerike. Nekaj je tudi organiziranih skupin turistov, ki jih pripeljejo turistične agencije in vodniki. Nekje 10 % je čebelarjev, za katere pa imava drugačno vodenje, kjer jim razkrijeva svojo čebelarsko prakso s čebelami in turisti. Razmerje med turisti je 80 proti 20 za tujce. Naključne obi­ skovalce najprej privabita barvitost in urejenost čebelnja­ ka, ki je slovenska posebnost. Poleg tega pa tudi edinstvena možnost doživetja izkušnje s čebelami. Za tujce smo zani­ mivi, ker smo posebnost, ki je v svetu ne morejo doživeti, in imamo veliko za pokazati. Obiskale so vas tudi novinarske ekipe. Kakšni so bili od- zivi v tujih medijih? Ja, zelo veliko je obiskov novinarjev. Nasploh je letošnje leto noro veliko obiskov novinarjev. Letos so nas obiska­ li novinarji iz Anglije, Francije, Amerike, Nizozemske, Avstrije, Slovenije. Odzivi so vsi po vrsti zelo pozitivni, prepoznajo nas kot nekaj novega, edinstvenega in hkrati tradicionalnega. Objavljeni so bili prispevki na različnih televizijah (ORF, Planet TV, RTV SLO …) in članki v revijah, kot na primer The Daily Planet. Nekaj prispevkov pa se še ureja in bodo še objavljeni. Kaj se je po vaših izkušnjah in odzivih obiskovalcev iz- kazalo za največjo zanimivost vašega čebelarstva? Več je takih stvari. Najpogosteje jih zelo pritegne zgod­ ba s pobeglim rojem, potem lepota letošnjega roja v duplu, urejeni čebelnjaki, relaksacija v čebelnjaku z ogledom vho­ da čebel v panj skozi steklo in dihanje zraka iz panja. Izkoristimo potencial čebelarskega turizma Fo to : A rh iv d ru žin e A m br ož ič Fo to : A rh iv d ru žin e A m br ož ič 9/2017 letnik CXIX234 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kaj svetujete čebelarjem, drugim potencialnim ponu- dnikom čebelarskega turizma? Čebelarski turizem daje čebelarjem možnost dodatnega zaslužka in hkrati lažjega preživetja v čebelarstvu. Vendar zahteva tudi komunikativnost, urejenost ponudnika in okolice. Poleg tega pa veliko potrpljenja, saj so vsi začetki zelo težki. Pomaga pa, če so v okolici že turistični objekti, ki vam že sami pripeljejo turiste. Poleg tega svetujem, da veliko pozornosti posvetite spletni strani in prisotnosti na družabnih omrežjih. Pomaga pa tudi včlanitev v Sekcijo za čebelarski turizem, saj si s plačano članarino pridobite mo­ žnost pojava na spletni strani www.apiturizem.si. Čebelar­ ski turizem je odlična priložnost, vendar prepoznavnost in obiskovalci ne pridejo kar sami po sebi. Treba je vložiti veli­ ko dela, sredstev in včasih morate imeti tudi srečo, da v neki stvari izstopate in vas zaradi tega opazijo. Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel bo naslednje leto pripeljalo izredno veliko obiskovalcev v Slovenijo in prav čebelarski turizmi bodo tisti, ki bodo deležni velike pozornosti in obiska. To­ rej, za reklamo bo s strani Sekcije, STO, ČZS in svetovnega dneva čebel poskrbljeno, na nas pa je, da to izkoristimo. Čebelarji bomo tudi tokrat pripravili čebelje pridelke tako, da bodo čim bolj pritegnili kupce, in v času pred viškom pro­ dajne sezone razmislili in poskrbeli tudi za povečanje ekono­ mičnosti lastnega čebelarstva. Eden od načinov, kako poskr­ beti za večjo ekonomičnost, je povečanje dodane vrednosti naših čebeljih pridelkov in izdelkov. Dodano vrednost lahko povečamo na več načinov. Eden od teh je, da poskrbimo, da se naši čebelji pridelki predstavijo v novi embalaži in dobijo novo oblačilo in s tem višjo raven, ki za seboj potegne višjo ceno, ki ji bosta sčasoma sledila tudi večja prepoznavnost in status urejenega in poslovno dodelanega čebelarstva. Kot velikokrat rečemo: »Navada je železna srajca.« Tudi čebelarji v večini primerov ostajamo zvesti 720­ml kozar­ cu in največkrat ponudimo med prav v tej obliki. Čebelarji, ne pozabite, da poleg omenjenega kozarca obstajajo še tri manjše dimenzije, to so: 370­ml, 212­ml in 110­ml kozarci, ki jih lahko s pridom uporabite in svojim kupcem ponudite manjše količine medu, ki pa dosegajo višjo prodajno ceno. Čebelarji, ki pridelate različne sorte medov, kupcem ponu­ dite med v manjših kozarcih in na tak način poudarite pe- strost ponudbe in možnost izbire za kupce. Za tujce, ki ve­ Sezona trženja čebeljih pridelkov je že pred vrati. Še malo pa bodo zunanje temperature padle in kupci bodo na preži za medom in drugimi čebelji- mi pridelki, ki jim bodo pomagali prebroditi zimo in temačne zimske večere, ki tako hitro minejo ob skodelici čaja, sladkanega z medom. Pa tudi zaj- trk z medom kot nepogrešljiv spremljevalec za dober začetek dneva zahteva, da zaloge obnovi- mo, še preden porabimo zadnjo žlico medu. Privlačna embalaža in pestrost ponudbe pritegneta kupce Nataša Klemenčič Štrukelj Svetovalka JSSČ za ekonomiko natasa.strukelj@czs.si Spraševala Marko Borko in Tanja Magdič dno pogosteje obiskujejo slovenska čebelarstva, pa imejte pripravljene lične majhne kozarčke, ki bodo pritegnili njihovo pozor­ nost in bodo še dolgo časa krasili domače police in ohranjali lepe spomine na Slovenijo. Pri nakupu medu in drugih čebeljih pridelkov kot turističnih spominkov nihče ne bo pretirano pozoren na ceno, turisti želijo le nekaj lepe­ ga, pristnega, drobnega …, kar jim bo ob pogledu pričaralo nepozabne spomine na potovanje. Zato, čebelarji, prisluh­ nite željam kupcev in slecite »železno srajco«. Mogoče pa se odločimo, da bomo pa tokrat kupce prite­ gnili z ureditvijo prodajnega prostora, pa naj gre za urejanje prodajnega prostora na novo ali za nadgradnjo obstoječega. Tudi skromen šopek cvetja na stojnici občutno prispeva k vaši prepoznavnosti. Izbirajte preproste rastline, ki jih tre­ nutno najdemo na okrasnih vrtovih, po možnosti medovite, kot so sončnice, ajda, jesenske astre … Nekaj zelenja in imeli boste več kot dovolj izhodišč za pogovor in ozaveščanje kup­ cev o pomenu sajenja medovitih rastlin. V zimskem času pridejo v poštev suhe rastline, ki se bodo ohranile dlje časa. Tudi možnost pokušanja medu pritegne kupce in jim nudi možnost izbire medu po njihovem okusu. Nanizanih je nekaj predlogov, kako doseči višjo dodano vrednost čebeljih pridelkov in izdelkov. Če pa se želite pridru­ žiti najboljšim ponudnikom medu, potem se vključite v she- me višje kakovosti. Več o prednostih vključevanja v sheme višje kakovosti pa si lahko preberete v naslednjem v članku. Poskrbimo za višjo dodano vrednost čebeljih pridelkov. 9/2017 letnik CXIX 235 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE treh letih veliko pozornost namenila prav ozaveščanju po­ trošnika in promociji shem kakovosti. V okviru promocij­ ske kampanje »Enjoy it's from Europe«, sofinancirane iz evropskih sredstev, izvajamo promocijo zaščitene geograf- ske označbe, ki jo nosi Slovenski med, in zaščitene označbe porekla, ki jo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med. Številne dejavnosti so že bile izvedene, v jesenskem času Slovenski čebelarji se lahko pohvalimo s kakovostno pri­ delavo medu in jo izkoristimo za doseganje ekonomičnosti svojega čebelarstva. Čebelarstvo v Sloveniji odlikujejo do­ bra praksa in visoki standardi v pridelavi medu. V Sloveniji imamo tako kar tri sheme kakovosti zaščitene na evropski ravni: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Ko­ čevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom. Slovenski potrošnik, ko gre za hrano, velik pomen pri­ pisuje poreklu in kakovosti. Potrošnik, ker išče kakovost in mu je ta veliko pomembnejša od cene, bo v prihodnje vedno bolj priznaval evropske sheme kakovosti in po njih povpraševal. Na ta način bo potrošnik vplival tudi na in­ teres čebelarjev, da se vključijo v sheme kakovosti, kar bo pripomoglo k povečevanju konkurenčnosti. Spodbujanje vključevanja v sheme kakovosti, s ciljem po­ večevanja dodane vrednosti kmetijskim proizvodom, je ena od nacionalnih prednostnih nalog politike razvoja podeže­ lja 2014−2020. Posebna pozornost je namenjena promoci­ ji in ozaveščanju potrošnikov kot tudi vključevanju novih proizvodov v sheme kakovosti. Tudi ČZS bo v naslednjih Slovenski čebelarji imamo tudi to leto žal pod- povprečno pridelavo medu. Na naravo žal ne mo- remo vplivati, prav tako se ne moremo zanašati, da bo nekdo zamahnil s čudežno palčko in nam ponudil finančno pomoč zaradi slabše letine. Podnebne spremembe so realnost, ki se ji bomo morali prilagoditi in poiskati možnosti za izbolj- šanje ekonomičnosti svojega čebelarstva. Ena od možnosti sta zagotovo vključevanje v sheme ka- kovosti in marketinški pristop k prodaji. Dokažite kupcem, da delate dobro OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2014), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO od februarja 2017 Število članov, ki so izstopili od februarja 2017 Število vseh članov SMGO julija 2017 23 13 335 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e­naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Kakovostne sheme medu na sejmu MOS S septembrom se začenja sezona prodaje čebeljih pridelkov in s tem se veča tudi intenzivnost naših de- javnosti promocije shem kakovosti v okviru projekta »Enjoy it's from Europe«. Cilj je javnost ozavestiti o pomenu shem kakovosti in jim predstaviti kakovostne sheme medu v Sloveniji. Promocijska kampanja je na- menjena promociji zaščitene geografske označbe, ki jo nosi Slovenski med, in zaščitene označbe porekla, ki jo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med. V avgustu smo se že udeležili sejma AGRA v Gor- nji Radgoni, v septembru pa se bomo predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju. Sejem poteka od 12. do 17. septembra in je eden največjih sejmov pri nas in v širši okolici, ki ga obišče več kot 100.000 obiskovalcev. Na razstavnem prostoru bodo obiskovalci izvedeli vse o shemah kakovosti medu, pokušali različne vrste medu in tako spoznali biotsko pestrost, ki se odraža v okusih naših medov, med pa bodo lahko tudi kupili. Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu MOS, na razstavnem prosto- ru v hali C! 9/2017 letnik CXIX236 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tanja Magdič Svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si pa bo promocijska kampanja opazna tudi v TV-oglasih, radijskih oglasih, na jumbo panojih, v tiskanih medijih … Zaradi vse večjega trenda rasti pomena kakovosti in porekla pri potrošnikih imajo čebelarji, vključeni v ka­ kovostne sheme, prednost pri prodaji na trgu. Čebelarji, vključeni v kakovostne sheme, lahko s svojo prisotnostjo na trgu in skupno promocijo poskrbimo za ozaveščenost kupca o kakovostni pridelavi svojega medu. Več nas bo, bolje bo kupec ozaveščen in večja bo verjetnost, da bo ne glede na ceno ostal naš zvesti potrošnik. Čebelar se z vključitvijo v shemo kakovosti približa po­ trošniku in mu ponudi tisto, kar si želi: kakovosten med znanega porekla. Izkoristite priložnost, vključite se v she- me kakovosti in se s tem pridružite najboljšim ter dokaži- te svojim kupcem, da delate dobro! snemajo, preizkušajo stvari in materiale ter rešujejo težave … Otroci uživajo ob poslušanju pravljic in zgodb s primerno vsebino, prilagojenih slikovnim materialom in oprijemlji­ vim predmetom. Radovedni so sami po sebi, vendar upo- števajmo, da je njihovo dojemanje specifično, bolj celostno kot analitično. Temu primerno naj bo tudi podajanje infor­ macij, zgodb in slikovnega materiala. Otroci si bodo lažje zapomnili predstavljeno, če bo vključenih kar največ njiho­ vih čutil (sluh, vid, tip, vonj in okus). S prezahtevnimi in preobsežnimi informacijami, preveč podrobnim slikovnim materialom in morda tudi s predolgo video predstavitvijo otroke odvrnemo ob sodelovanja, poslušanja, spremljanja in kasnejšega zanimanja za raziskovanje področja. Pred pripravo predstavitve je zelo koristno, da obiščemo vzgojitelje oziroma učitelje in se pogovorimo o vsebini in metodi predstavitve ter o tem, kaj otroci že vedo o čebelar­ stvu. Dobro je, da vzgojitelji oziroma učitelji otroke pripra­ vijo na srečanje s čebelarjem. S tako pripravljeno skupino je lažje delati, saj imajo že ustvarjeno predstavo o čebelah, zato tudi veliko sprašujejo. Pozanimati se moramo, kakšno tehnično podporo za podajanje slikovnega, video ali avdio materiala ima vrtec oziroma šola. Pri pripravi nastopa se moramo vprašati, katera je naj- ustreznejša metoda oziroma pot, po kateri bomo otroke pripeljali do novih znanj. Na izbiro metode vpliva več de­ Nesporno je, da imamo čebelarji ogromno znanja o čebe­ lah in smo poklicani, da to znanje tudi posredujemo vsem, ki jih to zanima. Še zlasti se je pomembno posvetiti otro­ kom, ki jim lahko s pravim pristopom privzgojimo naklo­ njenost do čebel in njihovih pridelkov in nekatere morda celo navdušimo za čebelarstvo. Poleg tega jih lahko na njim primeren način opozorimo, kako pomembno je ravnotežje v naravi in kako pozorni moramo biti, da tega ne porušimo s svojim ravnanjem. Vrtci in šole cenijo prizadevanja čebelarjev, ki bi radi otrokom približali čebelarstvo, vendar mora biti predsta- vitev vedno primerna starosti otrok. V nasprotnem pri­ meru se lahko zgodi, da v prihodnje zaradi neprilagojene predstavitve in posledično nezainteresiranosti otrok vod­ stva vrtcev in šol ne bi bila več pripravljena na sodelovanje. Kljub nekaterim izjemam ugotavljamo, da večina čebe­ larjev za podajanje snovi skupinam otrok nima dovolj peda­ goških in didaktičnih znanj. Ob svojih nastopih pred otroki prevečkrat pozabljamo, da je otroška sposobnost sprejema­ nja informacij časovno in količinsko omejena. Odvisna je od njihove starosti, sposobnosti razumevanja, privlačnosti pred­ stavitve, postopnosti in nazornosti prikazanega gradiva. V predšolskem obdobju prevladujeta izkustveno in spon­ tano učenje. Otroci se učijo predvsem prek igre in drugih praktičnih dejavnosti. Opazujejo, sprašujejo, poslušajo, po­ Napotki za čebelarje, ki obiščejo otroke v vrtcih in osnovnih šolah ob Slovenskem zajtrku ali ob dnevu dejavnosti na šoli. Članek smo napisali z željo, da bi bila pripravljenost čebelarjev po- sredovati otrokom svoje bogate izkušnje dobro sprejeta in njihovo vloženo delo učinkovitejše. Čebelarjem, ki obiskujejo vrtce in šole, želimo posredovati tistih nekaj osnovnih znanj in napot- kov, ki jim bodo zagotovo koristili, da bo njihova predstavitev padla na kar najplodnejša tla. Kako otrokom predstaviti čebele in čebelarstvo Fo to : Š te fa n Že m va 9/2017 letnik CXIX 237 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE javnikov. Najpomembnejša je starost otrok, ko se odloča­ mo, ali bomo povedali pravljico ali zgodbo ali se lotili bolj naravoslovnega pristopa. Torej imamo na izbiro bolj ali manj poglobljeno snov in krajše ali daljše sklope podaja­ nja snovi. Odvisni smo tudi od materialov, ki jih imamo na voljo – čebeljih pridelkov, čebelarskih pripomočkov, torej predmetov, ki jih ob podajanju snovi otroci lahko vidijo, otipljejo, okusijo in povohajo. Izbiramo lahko med naslednjimi metodami predstavitve: igra, pripovedovanje, razlaga, pogovor, prikazovanje, de­ lavnica … Pozorni moramo biti na primernost didaktičnega materiala, torej da ni na plakatih ali zloženkah preveč infor­ macij, da so materiali barvno privlačni in pregledni, da more­ bitni video posnetek ni predolg ali prezahteven in podobno. Primer predstavitve in priprave dejavnosti za otroke, stare od 3 do 6 let: • pravljica o čebelarju Cirilu in ponazoritev s slikami iz knjige ali predmeti, ki govorijo o čebelarjevem delu (spoznajmo čebelarjevo obleko in pripomočke za delo); • pesmica Čebelica ali poslušanje posnetka bučanja če­ bel v panju in oglašanja matice; • okušanje medu; • naloga: nariši ali pobarvaj čebelarja ali čebelnjak ali oblikuj svečko iz satnice ... Napotki: • Najboljši način podajanja snovi je s pomočjo pravljice ali zgodbe, razlage in pogovora s predstavitvijo slikov­ nega materiala ali videa – odvisno od starosti otrok, tehničnih zmožnosti in zmožnosti nastopajočega. • Pripravimo manjše časovno ter vsebinsko zaključene enote – predstavitve, primerne otrokovi starosti. • Otroke napotimo še na kasnejše opazovanje in raz­ iskovanje življenja čebel in narave skupaj z učitelji, v prostem času pa tudi s starši. • Upoštevamo načeli postopnosti in primernosti. Manj je več. Če temo predstavimo na primeren način, v otroku vzbudimo željo po nadaljnjem raziskovanju in spoznavanju. • Otroke vključimo z gibalnim, miselnim in senzornim sodelovanjem, zato organiziramo vmesne dejavnosti – dodamo gibalne igre, opazovalne naloge, glasbene vložke in podobno. • S seboj prinesemo predmete, ki jih otroci lahko pogleda­ jo, potipajo, povohajo in okusijo ali iz njih kaj oblikujejo (satje in satna osnova, štampiljka v obliki čebelice, čebelji pridelki, čebelarjeva oblačila, kadilnik, manjši ali virtualni panj …). Če imamo s seboj žive čebele, moramo vedeti, da se nekateri otroci zelo bojijo čebel in njihovega brenčanja. • V sodelovanju z vzgojitelji oziroma učitelji na koncu predstavitve izvedemo usmeritev ali nalogo (narišite, pobarvajte, od pike do pike, nalepite, izrežite, izdelaj­ te, oblikujte svečke …). • Temo izberemo, se je držimo in ob naslednjem sreča­ nju razširimo, poglobimo ali dodamo nekaj novega. • Pripravljeni moramo biti na to, da del učencev zlasti v višjih razredih čebelarstvo zelo zanima, nekaterim pa bo dolgčas in bodo delali nemir. Te vključimo, tako da dejavno sodelujejo – na primer pomoč pri demonstra­ ciji čebelarskih pripomočkov, pripravi projekcije, pri okušanju čebeljih pridelkov. • Čisto za konec in ob rob vsemu zgoraj napisanemu pa je seveda bistveno, da izhajamo iz sebe in podajamo snov tako, kot je nam blizu – otroci pričakujejo čebe­ larja, ki pripoveduje zanimive zgodbe iz lastnih izku­ šenj, in ne »učitelja«. Preglednica: Izbira metode, primeri dejavnosti in trajanja predstavitve v odvisnosti od starosti otrok Starost Metoda za podajanje informacij Dejavnost otrok – primeri Časovna organizacija Mlajši predšolski otroci do 3 let. Pripovedovanje, kratek pogovor, slikovna predstavitev, opazovanje. a) Gibalno in zvočno oponašanje leta čebel; b) tipanje izdelkov iz voska, okušanje medu; c) poslušanje posnetka šumenja čebel, čebele v opazovalni posodi. 3x po 5 minut pripovedovanja z vmesnim izvajanjem ene od dejavnosti. Starejši predšolski otroci od 3 do 6 let. Pripovedovanje, pogovor, slikovna predstavitev, lastna dejavnost, opazovanje. a) Tipanje satja, poslušanje šumenja čebel, petje čebelarske pesmice; b) okušanje medu, opazovanje predmetov, čebel, delavnica. 2x po 10–15 minut podajanja informacij z vmesnim izvajanjem ene od dejavnosti. 1.– 3. razred OŠ. Pripovedovanje daljše zgodbe, razširjena tema pogovora, ogled videoposnetkov, lastna dejavnost, preizkušanje, opazovanje. a) Izdelava svečke iz satne osnove, ogled kratke video predstavitve, npr. rojenja; b) okušanje medu, poimenovanje podob iz sveta čebel, naloge ... 2x po 15 minut podajanja informacij z vmesnim izvajanjem ene od dejavnosti. 4.– 6. razred OŠ. Razlaga, pogovor, opazovanje, kviz, lastna dejavnost, video. Ogled šolskega panja, okušanje različnih čebeljih pridelkov, delavnica. 30 minut podajanja informacij, ena od dejavnosti. 7.– 9. razred OŠ. Razlaga, pogovor, opazovanje, kviz, lastna dejavnost, pogovor v skupinah, video. Ogled šolskega panja, okušanje različnih čebeljih pridelkov, projekti, delavnice. 30 minut podajanja informacij, ena od dejavnosti. Elena Skok in Dragica Repanšek skok.elena@gmail.com 9/2017 letnik CXIX238 DELO ČEBELARJA čebel. Posodo za­ prem s pokrovom in obrnem tako, da je mreža zgoraj, pokrov pa spodaj. Skozi mrežo po­ sujem po čebelah nekaj žlic drobno zmletega sladkor­ ja in nekajkrat po­ tresem. Ko so vse čebele v posodi po­ polnoma bele od sladkorja, počakam do pet minut. V tem času pripravim bel pladenj, v katerega natočim za prst viso­ ko čiste vode. Pladenj postavim na ravno mesto v čebelnja­ ku, vzamem posodo s čebelami in jo nad pladnjem z vodo obrnem tako, da je mreža spodaj, in tresem toliko časa, da pade ves sladkor s čebel v vodo. S sladkorjem padejo v vodo tudi varoje. Čebele v posodi, še nekoliko bele od sladkorja in omotične od mojega premetavanja, vrnem nazaj izvorni čebelji družini, kjer se očistijo in normalno delajo naprej. Odpadle varoje na pladnju preštejem in izračunam odsto­ tek ostanka varoj v čebelji družini. Od tega odstotka je odvi­ sno, kako bom ravnal z varojo v naslednjih dneh. Sladkorni test je zelo točen, sicer vzame dosti časa, vendar ne škoduje čebelam. Ni potrebno samo poletno zdravljenje, ampak tudi oskrba To je bilo suhoparno opisovanje borbe proti varojam v septembru. Nobenega uspeha pa ne bo, če ne bodo čebele dovolj oskrbovane z dotokom hrane. Že v prehodni šte­ vilki SČ sem pisal o hranjenju. Pri meni ima vsako malo večje stojišče kontrolno tehtnico za prikaz gibanja stanja v plus ali minus. Čebelarim v panjih 11 + 3 in ob zadnjem točenju po­ berem sate iz tople stavbe ven. Ko dobi panj po zdravljenju proti varojam sate nazaj v medišče je ne­ Do septembra bo glavnina poletnega zdravljenja proti varojam končana. Človek pri mojih letih je bil v življenju že tolikokrat razočaran in ne verjame več nikomur. Zato tudi ne verjamem, da so zdravila za uničenje varoj tako učinko­ vita, kot piše v navodilih, in bom zato še naprej stalno pre­ verjal odpad varoj v družinah. To bom naredil na naslednje načine: Spremljanje odpada varoj Po končanem tretiranju s katerim od zdravil s spiska NVI bom pri vseh družinah pregledal odpadle varoje na testnih vložkih. Pri družinah, ki imajo povprečen odpad, preprosto ne štejem varoj, ampak očiščene testne vložke ponovno namažem s parafinskim oljem in jih vrnem nazaj. Podobno naredim pri družinah, ki imajo podpovprečen od­ pad varoj, s to razliko, da pregledam stanje pokrite zalege. Kajti če je pokrite zalege še veliko, bo treba zdravljenje čez nekaj dni pri teh družinah ponoviti. V družinah z velikim odpadom varoj te preštejem, si zabeležim število, očistim in ponovno namažem testni vložek ter ponovim tretiranje samo na teh družinah. Test s sladkorjem Septembra ostane včasih malo več časa. Takrat naredim pri določenih družinah kontrolo varoj s sladkorjem. Ta kontrola je točnejša, vzame pa več časa. Iz določene dru­ žine bom iz plodišča omel v večje vedro 30 dag čebel in jih vsul v 3­litrsko posodo, ki ima izrezano dno in na tem mestu nalepljeno mrežo z majhnimi luknjami, ki ne prepuščajo Do septembra je še dolgo in ne vem, kaj vse se bo do takrat še zgodilo v tej naši lepi, od drža- ve zapuščeni Beli krajini. Sedaj, 19. julija, ko se približuje tretji vročinski val in pri nas zaradi suše že umirajo breze in drugo rastlinje, mi je nekoliko težje pisati in predvideti, kaj bom pri čebelah delal letošnjega septembra. Za takšno nastalo težavo ne krivim ne vlade ne političnih strank. Za to je kriva narava, ki nam pa vedno pusti tenko nitko, po kateri bom moral reši- ti svoje čebele. Če to ne bo uspelo meni, bo pa tistim, ki so boljši od mene. Zato bom skušal čim bolj prisluhniti čebelam, jim dati tisto, kar potrebujejo in česar ne najdejo v skopi, od suše izmučeni Beli krajini. Čebelarjeva opravila v septembru Sladkorni test odpada varoj Fo to : J ož e S ev er Kontrolni panj na tehtnici Fo to : J ož e S ev er 9/2017 letnik CXIX 239 DELO ČEBELARJA koliko težji od navadnega AŽ­panja, saj ima med 53 in 54 kg. Od takrat pa do 20. ali 25. septembra mora teža tehtane­ ga panja narasti na 64 in 65 kg. Če gledam intervalno, teža neprenehoma narašča zaradi hranjenja, lahko pa so vmes dnevi, ko delno pade, vendar mora biti naraščanje teže v da­ nem intervalu doseženo. Zakaj in kdaj sladkorni raztopini dodajam med Če bo čez poletje in septembra sušno in septembra ne bo nič donosa cvetnega prahu, bom moral v sladkorno razto­ pino dodajati tudi nekaj medu, kajti čebelam je sladkor le nadomestek za energijo, za zdravo prehrano pa potrebujejo tudi vitamine in minerale. To je tista tanka nitka, ki omo­ goča, da ohranim svoje čebele za naslednje leto. Tako po­ rabljen med ti bo čebela naslednje leto vrnila, če le ne bo narava spet udarila. O sladkorju bom nekaj napisal v nasle­ dnji številki. Pri krmljenju s sladkorno raztopino z dodat­ kom medu je potrebna še večja previdnost kot pri krmljenju s sladkorno raztopino. Čebele se po kresu pripravljajo na zimo in iščejo vsak možni vir hrane, ki ga izrabijo takoj, če ne zlepa pa zgrda. Pri dodajanju sladkorne raztopine je po­ trebna stalna previdnost. Sladkorno raztopino z dodatkom medu bom dodajal samo zvečer, ko čebele več ne letajo, in samo toliko, da jo do jutra pojedo. Na tleh ne sme ostati no­ bena kaplja. Naslednje jutro bom obiskal zvečer nakrmljene čebele, in če ne bo vse mirno, bom družinam, ki bodo preveč vznemirjene in jih bodo obletavale čebele iz sosednjih pa­ njev, odmaknil zoženo žrelo in jim vstavil plastični predor, daljši ali krajši. Odvisno od razburjenosti na bradi. Takšna družina se hitro umiri, saj se s pomočjo predora lažje obrani pred čebelami roparicami. Razlog, da sem začel dodajati med v sladkorno raztopino, izvira izpred nekaj let. Tedaj je bila dolgotrajna suša in sem redno krmil čebele le s sladkorno raztopino. Kljub temu so matice zmanjšale zaleganje ali celo prenehale zalegati. Ko sem jim dodal med, so ponovno začele zalegati. To počnem samo takrat, ko suša traja dva ali tri mesece in ni resnično nobenega donosa. To je res skrajni ukrep za spodbujanje matic k zaleganju ob daljši suši, in še ta je kočljiv. Plastični predor za preprečevanje ropa Fo to : J ož e S ev er Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Čebelarji, bodite pozorni na stanje zaloge hrane v panjih Letošnje vroče in sušno obdobje po že tako slabi paši na kostanju in lipi je zelo izrazito, kar vpliva na večje potrebe po hrani in seveda vodi. Sedaj je zadnji čas, da čebele še dokrmite. Kajti kaj lahko se zgodi, da bo obseg medenih vencev oz. medene kape zaradi dolgotrajnega brezpašnega obdobja premajhen, kar družinam ne bo zagotavljajo zadostne količine hrane preko zime. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Zlati in srebrni mladi čebelarji na IMYB-ju 2017 v Angliji Mladi čebelarji iz čebelarskega krožka OŠ F. S. Finžgarja Lesce Jure Hojkar, Karin Poljanšek in Lana Šumi so se udeležili mednarodnega sreča­ nja mladih čebelarjev International Meeting of Young Beekeepers (IMYB), ki je letos potekalo na Marlborough Collegeu v kraju Wiltshire v Angliji od 6. do 9. julija. Sodelovalo je 21 držav in 60 tekmovalcev, slovenski pod men­ torstvom Helene Cilenšek in Braneta Kozinca. Tekmovalci so bili pomešani v meddržavne skupine, ki so reševa­ le naloge, kot so: označevanje trotov, presajanje ličink, določanje čebeljih bolezni, določanje sorte medu, izde­ lovanje košev, prepoznavanje čebe­ larskega orodja, mikroskopiranje, pi­ sno preverjanje znanja. Jure, Karin in Lana so bili v svojih skupinah najboljši pri praktičnem delu, s čimer so naj­ več pripomogli k skupnemu rezultatu in osvojili zlato in srebrno priznanje. Organizatorji so odlično organizirali sam potek tekmovanja kot tudi dru­ žabni program. V slednjem so udele­ ženci spoznavali tamkajšnjo kulturo in se učili tradicionalnih plesov. Od­ pravili pa so se tudi do svetovno zna­ nega Stonehengea. Kot zanimivost so organizatorji pripravili pogoje za tro­ tovišče, kjer so na lastne oči spremljali praho matice v zraku. Povzel MB Vir: Anja Bunderla, www.czs.si/objave_podrob- no_czs/8570 Fo to : B ra ne K oz in c 9/2017 letnik CXIX240 OBVESTILA ČZS Medena strjenka z dušenimi jabolki Med je živilo, ki je koristno za vse, za bolne in zdrave v vseh življenj­ skih obdobjih, v vseh letnih časih in nikakor ne samo pozimi. Uporabimo ga lahko z namenom, da si okrepimo telo, ali pa kot sladilo in dodatek k naši sladici, ki si jo lahko privoščimo brez slabe vesti. Opišemo jo lahko kot nizkokalorično sladico, lahko prebavljivo, z zdravju koristnimi hranili in z zelo preprosto pripravo. SESTAVINE: 300 g jabolk, 100 g medu, 1 dl sladke smetane, 1 vanilin sladkor, 20 g želatine v listih ali v prahu, 0,3 dl maraskina, limonina lupina. Za dekoracijo: temna čokolada, med in 20 g marcipana. PRIPRAVA: Model prevlečemo s prozorno folijo. Jabolka olupimo in narežemo na lističe. Želatino namočimo v hladni vodi. Jabolka stresemo v posodo, dodamo med, vanilin sladkor in limonino lupino, pokrito počasi zdušimo do mehkega. Nato jabolka odstavimo, limonino lupino odstranimo, jabolka pretlačimo, jih odišavimo z maraskinom in nekoliko ohladi­ mo. Smetano trdo stepemo. Toplim pretlačenim jabolkom primešamo stepeno sladko smetano in ožeto želatino. Obložen model napolnimo s pripravljeno kremo, pokrijemo s prozorno folijo, damo v hladilnik, da se krema ohladi. Prikupno ser­ viramo s sestavinami, ki so priporočene za dekoracijo! Avtorica recepta: Elizabeta Paska Selić, inž. živ. teh., učiteljica PP, Šolski center Šentjur Fo to : E liz ab et a P as ka Se lić Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Sobota, 23. september 2017, v čebelarskem centru Gorenjske v Lescah od 10. ure dalje PROGRAM 10.00 Vključevanje čebeljih pridelkov v vsakdanjo prehrano, določanje vrste medu z delavnico – Nataša Lilek in preglednika Janez Markič ter Tomaž Pintar. 11.00 Podelitev priznanj krožkarjem za sodelovanje v čebelarskem krožku in udeležbo na tekmovanjih. 11.30 Predstavitev bogatega medenega menija in degustacija – Marija Arh Ivanšek. 15.00 Uporaba čebeljih pridelkov v praksi ali kako unovčiti zaklade iz panja – Sandra Rebek Gašperšič, Nika Pengal in Silvester Resinovič. 16.00 Predstavitev medenega menija z zmagovalno jedjo »Kje je zajec« in degustacija – Marija Arh Ivanšek in Sandi Marolt. • Tržnica z bogato ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov in z dobrotami z lokalnih kmetij. • Ustvarjalne delavnice za otroke: izdelava čebelic iz gline, izdelava dražgoških kruhkov. • Tekmovanje v določanju vrste medu. • Organizirani ogledi apiterapevtskega čebelnjaka in čebelarskega centra s predstavitvijo Čebelarstva. • Medeni koktajli in medeno pivo. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravlja v sodelovanju s Čebelarskim centrom Gorenjske (ČRIC) in ČD Radovljica Ste že pokusili? Solato s kozjim sirom, jagodami, motovilcem in medenim pikantnim prelivom, pikantne štruklje iz skutinega krhkega testa, jelenove medaljone v omaki z malinami in gozdnim medom, krape, zabeljene s praženo čebulo in medom, štruklje s korenjem in medom, ajdove orehove štruklje z medom, mousse prekajene postrvi s hrenovo medeno peno, »kje je zajec« (gorenjskega zajca – mleto goveje in svinjsko meso), pehtranove, kobariške štruklje … Obiščite nas na Dnevu medu v kulinariki in vse to in še več boste lahko pokusili brezplačno! Čebelarji ste še posebej vabljeni, da se dogodka udeležite in prinesete letošnji med. Pomagali vam bomo določiti vrsto medu, svetovali pri vključevanju v sheme kakovosti … Ne zamudite priložnosti za druženje, zabavo, kulinarično razvajanje, nova spoznanja ... FESTIVAL MEDU – DAN MEDU V KULINARIKI »Prid'te na štruklje« 9/2017 letnik CXIX 241 OBVESTILA ČZS Hvala, Rim ... New York, prihajamo! Na sedežu Organizacije za prehra­ no in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the Uni­ ted Nations, kratica FAO), ki je med­ narodna organizacija OZN s sedežem v Rimu, je bil v dveh letih trikrat so­ glasno podprt predlog Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Tudi 5. 7. 2017, ko je v Rimu po­ tekalo najvišje zasedanje FAO, je slo­ venska pobuda, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, dobila podporo. Največje zadovoljstvo je enotna in soglasna podpora skoraj 200 držav temu predlogu, ki so ga podali sloven­ ski čebelarji in je bil leta 2015 enotno podprt tudi s strani svetovne čebelar­ ske organizacije Apimondije v Koreji. Ekipa MKGP­ja, na čelu z mini­ strom mag. Dejanom Židanom, vodjo projekta Snežano Popovič, vodjo PR­ ­službe Lukom Kočevarjem in njiho­ vimi sodelavci, je opravila ogromno delo. Misel, ki jo je izrekla državna sekretarka mag. Tanja Strniša, da svetovni dan čebel združuje Sloven­ ce in povezuje svet, ni samo ušesom prijetna, temveč je v praksi dejansko udejanjena. Slovenijo danes zaradi čebel, zavedanja pomena opraševal­ cev, zavedanja problematike lakote ter pomena ohranjanja čistega okolja in biodiverzitete pozna in ceni ves svet. V teh dveh letih ob predstavitvah pobude na FAO in tudi drugje po sve­ tu je bilo lepo biti Slovenec in obenem še slovenski čebelar. Besede HVALA, Slovenija, HVALA slovenskim čebe­ larjem za tako pomembno in pleme­ nito pobudo in podobne so bile v teh dveh letih v Rimu slišane zelo pogosto iz držav celega sveta, med drugim tudi s strani generalnega direktorja FAO, g. da Silve. Obenem je bilo sli­ šati ogromno besed o pomenu čebel ter opraševalcev in iskrenih besed o tem, da je treba pristopiti h konkre­ tnim ukrepom, da bodo čebele in dru­ gi opraševalci sploh lahko preživeli in opravljali svoje poslanstvo. Prav to slednje je eden glavnih ciljev pobudni­ kov svetovnega dne čebel – zagotoviti pogoje za preživetje čebel in drugih opraševalcev! Židan je ob tej priložnosti poudaril pomembno vlogo čebelarjev z vsega sveta pri ohranjanju čebel. Zagotovil je, da bo po svojih močeh pomagal za­ gotavljati boljše pogoje za preživetje čebel, in hkrati poudaril, da se veseli skorajšnjega srečanja s čebelarji na svetovnem čebelarskem kongresu ko­ nec septembra in na začetku oktobra v Turčiji. Ponosni odhajamo iz Rima in z veseljem in nestrpnostjo pričakuje­ mo letošnji december in New York. Vsi skupaj verjamemo, da bomo 20. maja 2018 prvič praznovali svetovni dan če­ bel. Čebelarji celega sveta bomo na ta dan vsako leto imeli svoj praznik. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Fo to : M KG P Inšpekcijski nadzor pri pašnem redu Pravila pri prevozu čebel na pašo določa Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja, nadrejeni Zakon o živinoreji pa v 111. členu predpisuje de­ narne kazni za kršitelje. Z denarno kaznijo od 20.000 (83,46 €) do 120.000 tolarjev se za pre­ kršek kaznuje tudi fizična oseba: • če ravna v nasprotju s pravili čebe­ larskega pašnega reda (22. člen); • če ne poskrbi za označitev doma­ čih živali ali če jih ne označi na predpisan način (23. člen). Sankcije za kršitelje so nedvoumne, prav tako pa ima kmetijska inšpek­ cija v upravnem postopku še druge zelo učinkovite ukrepe, da spametuje slehernega prevoznika na črno, le ob­ vestiti morate inšpektorat o nepravil­ nosti. Pri svojih stikih s čebelarji opa­ žam, da so poverjeniki pasišč dokaj slabo ozaveščeni o možnosti, da jim kmetijski inšpektor pomaga pri vzdr­ ževanju reda na pasiščih. Bojan Jevševar, kmetijski inšpektor IRSKGLR, Izpostava Brežice Strokovna ekskurzija na Tirolsko Čebelarska zveza Slovenije 19. ok­ tobra organizira strokovno čebelarsko ekskurzijo na Tirolsko. Poudarek bo na dobrih praksah trženja čebeljih pri­ delkov, pomenu kakovostnih shem in ekološke pridelave, ob obisku ekološke­ ga čebelarja pa se bomo seznanili tudi s tehnologijo vzreje matic in spoznali njegovo metodo zatiranja varoj. Cena strokovne ekskurzije ob minimalni udeležbi 35 oseb je 101 EUR oz. ob ude­ ležbi najmanj 40 oseb 91 EUR in ob ude­ ležbi najmanj 45 oseb 86 EUR. V ceno so vključeni: prevoz s turističnim avtobu­ som in vse cestne pristojbine, kosilo, vsi ogledi po programu, 3x strokovni ogled, strokovno vodenje, orga­ nizacija potovanja in DDV, osnovno nezgodno zavarovanje. Prijave spre­ jemamo do zapolnitve mest oz. najka­ sneje do 30. 9. v tajništvu ČZS pri ge. Dimc, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@ czs.si. Celoten program je objavljen na spletni strani ČZS. Tanja Magdič 9/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 242 Objava razpisov iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 V juliju je Ministrstvo za kmetij­ stvo, gozdarstvo in prehrano RS obja­ vilo dva razpisa iz Programa razvoja podeželja, na katera lahko kandidirajo tudi čebelarji, ki razmišljajo o poveča­ nju in posodobitvi svojega čebelarstva z namenom zagotavljanja ekonomič­ nosti in povečanja prihodkov iz čebe­ larske dejavnosti. 1. podukrep 4.1. Podpora za nalož- be v kmetijska gospodarstva je na- menjen vsem vrstam naložb na kme- tijskih gospodarstvih razen nakupu kmetijske mehanizacije. Predmet razpisa so naložbe kmetij­ skih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Med upravičljive stroške tako med drugim sodijo tudi čebelnjaki, panji, oprema za točenje in skladiščenje medu, opre­ ma za pridelavo cvetnega prahu, če­ beljega voska, oprema za vzrejo matic ipd. Razpis je namenjen tudi sofinan­ ciranju stroškov ureditve zaščite čebe­ ljih panjev pred medvedi. Cilj so dvig produktivnosti, ekonomske in okolj­ ske učinkovitosti, povečanje odporno­ sti na podnebne spremembe ter pri­ lagajanje nanje. Sofinanciranje znaša najmanj 30 % in največ 50 %. Upravi­ čenec mora izdelati poslovni načrt, v katerem izkaže ekonomsko upraviče­ nost. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge potekata od 21. 8. do vključno 29. 11. 2017 do 24. ure. 2. podukrep 4.2. Podpora za na- ložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2017 za kmetije, samostojne podje- tnike posameznike ter mikro, mala in srednja podjetja. Predmet razpisa so naložbe v pre­ delavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov. Do podpore so upraviče- ne tudi naložbe v nakup objektov oz. opreme za namen predelave kmetij­ skih proizvodov, ureditev skladiščnih kapacitet. Cilj sta izboljšanje konku­ renčnosti živilskopredelovalne pano­ ge in dvig dodane vrednosti kmetij­ skim gospodarstvom. Upravičenec do podpore je nosilec kmetije, nosilec dopolnilne dejavnosti, ki ni nosilec kmetije, samostojni podjetnik posa­ meznik, zadruga, zavod, gospodar­ ska družba ali gospodarsko interesno združenje. Upravičenec mora izde­ lati poslovni načrt, v katerem izkaže ekonomsko upravičenost. Stopnja podpore znaša 30–50 %. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge po­ tekata od 21. 8. do vključno 30. 11. 2017 do 24. ure. Več informacij o obeh razpisih do­ bite na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: www.mkgp.gov.si/si/javne_obja­ ve/javni_razpisi/. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Javni natečaj za izdelavo kostuma sive čebelice za otroke Obveščamo vas, da je na spletni strani ČZS razpisan natečaj »Šivamo otroški kostum 'ČEBELICA SIVKA'«, ki je nastal na pobudo predsednika ČZS g. Boštjana Noča in bil soglasno podprt s strani Upravnega odbora ČZS. Rok za oddajo prijav na natečaj začne teči z dnem objave, od 1. 9. 2017, in traja do 1. 11. 2017. Namen natečaja je, da se kostumi čebelic, v katerih sre­ čujemo otroke na raznih dogodkih v šolah in vrtcih, prenehajo uporabljati v črno­rumeni kombinaciji in se za­ menjajo s sivo­črno, ki pravilno pred­ stavlja našo avtohtono kranjsko sivko. S tem želimo ozaveščati tudi širšo jav­ nost, da je slovenska čebela siva in ne rumena. Vabljeni k prijavi na natečaj. Matej Mandelj, tajnik ČZS Ponudba spletne trgovine ČZS Na spletni strani ČZS je tudi spletna trgovina, kjer imate na enem mestu pregled nad vsemi artikli, ki jih trenu­ tno ponuja ČZS: literaturo, DVD­me­ diji, promocijskim materialom, tabla­ mi, virtualnim panjem, umetniškimi deli. Vse artikle je možno naročiti pre­ ko spleta na naslovu info@czs.si ali kupiti osebno na sedežu ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Lepo vablje­ ni, da obiščete in si ogledate našo sple­ tno ponudbo www.czs.si/eshop/. ČZS Na voljo so oblačila za prosti čas. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali bar­ bara.dimc@czs.si. Oblačila pošljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica (moška in ženska) 18,30 majica (moška in ženska) 15,30 vetrovka (moška in ženska) 60,70 kapa 7,9 Obleke slovenskih čebelarjev za prosti čas 9/2017 letnik CXIX 243 OBVESTILA ČZS Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Metlika 0,3 Gozd Bistriško Pohorje 3,9 Gozd Mašun 0,7 Gozd Bohor, Lisca −0,4 Ni medilo Šentjur −0,3 Ni medilo Dolenjske Toplice −4,2 Ni medilo Goriška brda −4,6 Ni medilo Goriško, Šempeter −3,9 Ni medilo Vransko, Prebold 2,2 Gozd Gorjanci, Kostanjevica na Krki −2,2 Ni medilo Ilirska Bistrica −3,0 Ni medilo Lenart −3,5 Ni medilo Kanalsko, Tolminsko −2,9 Ni medilo Kočevski rog −2,6 Ni medilo Koper, Dekani −4,2 Ni medilo Kostrivnica, Lahomno −6,6 Ni medilo Kozjak, Veliki Boč 3,8 Gozd Kobansko na Kozjaku 2,1 Gozd Jelovica, Rovtarica −4,7 Ni medilo Krim, Kurešček −3,9 Ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Krško, Sevniško −1,3 Ni medilo Ribniško Pohorje −1,7 Ni medilo Polhov Gradec, Podreber 4,6 Gozd Laško, Malič 2,8 Gozd Lendava −5,3 Ni medilo Ljutomer −0,5 Ni medilo Logaška planota, Menišija −0,6 Ni medilo Lovrenško Pohorje 1,2 Gozd Mali Bakovci 0,2 Gozd Kranjska Gora −0,1 Ni medilo Ljubljana −6,2 Ni medilo Podčetrtek 6,0 Gozd Haloze, Zavrč −4,4 Ni medilo Slovenska Bistrica, Oplotnica 0,3 Gozd Ruško Pohorje 1,2 Gozd Travna gora −0,6 Ni medilo Trnovski gozd 2,2 Gozd Brežice −1,1 Ni medilo Mokronog, Šentjanž −0,2 Ni medilo Žužemberk 0,4 Gozd Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Metlika −4,9 Ni medilo Bistriško Pohorje −7,6 Ni medilo Bohor, Lisca 3,0 Jesensko cvetje, podrast Braslovče −7,8 Ni medilo Dolenjske Toplice −5,0 Ni medilo Goriška brda −6,4 Ni medilo Goriško, Šempeter −6,1 Ni medilo Šentjur −1,3 Ni medilo Gorjanci, Kostanjevica na Krki −4,4 Ni medilo Mašun −5,0 Ni medilo Ilirska Bistrica −2,1 Ni medilo Lenart −3,7 Ni medilo Kanalsko, Tolminsko −4,8 Ni medilo Kočevski rog −4,1 Ni medilo Koper, Dekani −4,9 Ni medilo Kostrivnica, Lahomno −6,2 Ni medilo Kozjak, Veliki Boč −9,3 Ni medilo Kobansko na Kozjaku −1,7 Ni medilo Jelovica, Rovtarica 1,8 Jesensko cvetje, podrast Krim, Kurešček −5,7 Ni medilo Krško, Sevniško −7,6 Ni medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Stojna −0,4 Ni medilo Polhov Gradec, Podreber −10,9 Ni medilo Laško, Malič −3,8 Ni medilo Lendava 2,3 Medovite poljščine Ljutomer 2,3 Medovite poljščine Logaška planota, Menišija −0,7 Ni medilo Lovrenško Pohorje −4,6 Ni medilo Mali Bakovci 1,1 Medovite poljščine Ljubljana −9,8 Ni medilo Podčetrtek −0,5 Ni medilo Haloze, Zavrč −1,3 Ni medilo Slovenska Bistrica, Oplotnica −7,4 Ni medilo Ruško Pohorje −5,2 Ni medilo Ribniško Pohorje −3,1 Ni medilo Kranjska gora −3,7 Ni medilo Travna gora −0,6 Ni medilo Trnovski gozd −6,4 Ni medilo Brežice −2,8 Ni medilo Mokronog, Šentjanž −7,2 Ni medilo Žužemberk −4,1 Ni medilo Vransko, Prebold −5,7 Ni medilo Podatki o gibanju tehtnic od 21. 6. 2017 do 20. 7. 2017 Podatki o gibanju tehtnic od 21. 7. 2017 do 20. 8. 2017 9/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 244 O knjigi Brez čebel ne bo življenja Mnogo ljudi se zaveda, da so čebe­ le pomembne žuželke, a kljub temu smo (pre)malo seznanjeni, kako velik vpliv ima njihova najpomembnejša vloga – opraševanje – za človeštvo. Po svetu so poznani predvsem čebelji pridelki, a čebele z opraševanjem ra­ stlin svetu zagotavljajo približno eno tretjino vse hrane. Poleg hrane opra­ ševanje omogoča obstoj rastlinske pestrosti in tako vpliva na ekosiste­ me, ki nam zagotavljajo kisik, goriva, čisto vodo, zrak, uravnavajo vreme, podnebje … Že leta 2016 se nam je porodila ide­ ja, da bi ustvarili »svetovno knjigo«, ki bi na razumljiv in preprost način čim bolj celostno predstavila pomen čebel za okolje in ljudi. Odziv avtorjev je bil presenetljiv. Skoraj brez izjeme so pohvalili idejo o nastanku knjige in z veseljem so v sodelovanje privolili tudi najbolj priznani svetovni strokovnjaki s področja čebelarstva. Knjiga Brez čebel ne bo življenja je tako skupno delo 69 avtorjev iz 32 držav. Na 352 straneh so predstavljene različne teme, od zgodovine čebel, čebeljih pri­ delkov, pomembnosti izobraževanja čebelarjev do pomena čebel in razlogov za njihovo ogroženost. Opisani so tudi različni načini čebelarjenja po svetu, apiterapija, čebelarski turizem, pomen čebel v religiji, primer čebel kot zgle­ dno življenje vrednot in kako lahko čebelarjenje pomaga invalidnim lju­ dem. Knjiga združuje znanje številnih uveljavljenih strokovnjakov in znan­ stvenikov s področja čebelarstva kakor tudi priznanih čebelarjev in nekaterih drugih, ki na čebelarstvo pogledajo še z drugega zornega kota. Verjamem, da bodo v knjigi veliko zanimivega našli vsi, ki jo bodo imeli možnost prebirati, zato jo v branje priporočam vsem, ki jim je mar za čebele in naravo. Dr. Peter Kozmus, urednik knjige Tečaj Od medu do peneče medice ČZS organizira tečaj za izdelavo peneče medice »Od medu do peneče medice«. 10­12 udeležencev se bodo pod vodstvom Franca Odra naučili sa­ mostojno izdelati penečo medico v ko­ ličini pribl. 50−60 steklenic. Pogoj za udeležbo na tečaju za izdelavo peneče medice je predhodno znanje izdelave medice. Glavnina tečaja bo poteka­ la od septembra do decembra 2017, zadnji termin pa oktobra 2018. Tečaj obsega skupaj 20 ur teorije in prakse, razporejenih na štiri srečanja, ki bodo potekala na sedežu ČZS, Lukovica, in v Čebelarstvu Oder, Zgornja Polskava. Prijave zbiramo do 15. 9. 2017. Za prijavo in več informacij stopite v stik z g. Markom Borkom: 051/637 204, marko.borko@czs.si. Število prostih mest na tečaju je omejeno! Prijavljeni udeleženci bodo prejeli podrobnejše informacije o tečaju in navodilo za plačilo, s plačilom pa potrdili prijavo. Skupen strošek tečaja za udeleženca znaša pribl. 550 EUR. Strošek tečaja je razdeljen v štiri dele: 1. udeležba na tečaju; 2. lastna naložba v opremo; 3. stroški gradiva, sredstev, opreme in analize osnove; 4. stroški strokovne ocene in analize. ČZS Delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Čebelarji imamo tudi v jesenskem času priložnost, da se udeležimo delavnic, ki jih organizirajo terenski svetovalci na svojih območjih. Ne zamudite priložnosti, da pri vas opravijo meritve medu. Tako bodo izmerili vsebnost vode v medu in električno prevodnost, ki vam bo v pomoč pri določanju vrste medu. Skupaj lahko preverite tudi, ali so podatki na vaših nalepkah pravilno izpolnjeni in ali pravilno vodite čebelarsko dokumentacijo. Terenski svetovalci so vam torej na voljo tudi v jesenskih mesecih. Izrabite njihovo svetovanje, saj boste tako prejeli odgovore na vaša odprta vprašanja. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika Čebelarska knjižnica Janeza Golič­ nika je odprta vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro. V knjižnič­ ni zbirki hranimo monografije in pri­ ročnike s področja čebelarstva, zbor­ nike. Gradivo si lahko izposodite na dom, članstvo je brezplačno. Na voljo so deset čitalniških mest, fotokopirni stroj, pri iskanju in izbiri literature pa vam s svetovanjem lahko pomaga tudi knjižničar. Knjižni katalog z več kot 2400 zapisi je dosegljiv prek aplikacije COBISS+: https://plus.si.cobiss.net/ opac7/bib/search?db=oilj. Revija Slo­ venski čebelar je v digitalizirani obliki do predzadnjega letnika trajno arhi­ virana v Digitalni knjižnici Slovenije: www.dlib.si. Podatki za stik: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si. David Ožura, knjižničar Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 15. sep. 18.00 Izpolnjevanje dokumentacije po smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu Dušan Milinković Lovski dom Kočevje, Mahovnik 90, 1330 Kočevje G. Intihar, 040/323 858 Brez čebel ne bo življenja N ar oč ni k: B ee Bo ok s d. o. o. , S el o 42 , 4 27 4 Ži ro vn ica Boštjan Noč Peter Kozmus Karolina Vrtačnik Cena knjige 39,90 evra Naročila: nobeesnolife@gma il.com www.beebooks.si 041 86 06 25 Ali veste, zakaj izginjajo čebele po svetu? Ali veste, iz katerih držav prihaja najbolj onesnažen med? Ali veste, katera država nudi čebelarjem največ podpore? Vse to in še več boste izvedeli na brezplačnih predavanjih! Boštjan Noč, Peter Kozmus in Karolina Vrtačnik smo trije vodilni avtorji knjige Brez čebel ne bo življenja. Ob njenem izidu ponujamo čebelarskim in drugim dru- štvom ter raznim aktivom posebno darilo: serijo brezplačnih predavanj z glavnimi zanimivostmi iz knjige. Za termin predavanj pokličite: 040 45 98 45 Fo to : M B Brez čebel ne bo življenja N ar oč ni k: B ee Bo ok s d. o. o. , S el o 42 , 4 27 4 Ži ro vn ica Boštjan Noč Peter Kozmus Karolina Vrtačnik Cena knjige 39,90 evra Naročila: nobeesnolife@gma il.com www.beebooks.si 041 86 06 25 Ali veste, zakaj izginjajo čebele po svetu? Ali veste, iz katerih držav prihaja najbolj onesnažen med? Ali veste, katera država nudi čebelarjem največ podpore? Vse to in še več boste izvedeli na brezplačnih predavanjih! Boštjan Noč, Peter Kozmus in Karolina Vrtačnik smo trije vodilni avtorji knjige Brez čebel ne bo življenja. Ob njenem izidu ponujamo čebelarskim in drugim dru- štvom ter raznim aktivom posebno darilo: serijo brezplačnih predavanj z glavnimi zanimivostmi iz knjige. Za termin predavanj pokličite: 040 45 98 45 9/2017 letnik CXIX246 OGLASI Mali oglasi 7-8/2017 letnik CXIX220 Martina. Rodil se je v številni kmečki družini pod Raduho in na tej odmaknjeni gorski kmetiji imel idealne pogoje za čebelarstvo. Že v otroštvu je doživel strahote vojne in kmalu po njej, 1948, začel čebelariti. Kot samostojni podjetnik v gradbeništvu in mizarstvu si je sam naredil čebelnjak in panje na osno- vi AŽ-panjev kot svojevrstni predalni sistem. Veliko dela in truda je vložil v izgradnjo Čebelarskega centra Saša Luče. S pomočjo vnuka Flor- jana je naredil panje za ple- menilno postajo. Vrsto let je bil v UO in za svoje delo pre- jel odličji A. J. III. in II. sto- pnje. Z njegovim odhodom je v naših vrstah nastala ve- lika praznina. ČD Luče FRANC MALI 1946−2016 Konec preteklega leta nas je presenetila vest, da je ne- pričakovano preminil naš, po čebelarskem stažu, mladi član Franjo. Čebelariti je začel leta 1994, ko si je na domačem vrtu v Zajelšah postavil manj- ši ličen čebelnjak. Redno se je udeleževal vseh strokovnih in družabnih prireditev dru- štva, saj je vedel, da brez po- globljenega znanja ni mogoče uspešno čebelariti. Družini, ki je izgubila skrbnega očeta in moža, izrekamo globoko sožalje, čebelarji pa bomo po- grešali njegov prostodušni in umirjeni značaj ter ga ohrani- li v lepem spominu. ČD Dolsko V SPOMIN Mobilni telefon 040-346-436 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija material: inox, nerjaveča pločevina, metlice: konjska žima, pogon: 2 motorja, brez jermenov, Klin d.o.o. Logatec napajanje: 12VDC, Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadalje- vanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. Tel.: 041/691 328, 041/863 876 NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne, vsako na- daljnjo besedo pa obra- čunamo po veljavnem ceniku revije. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo PRODAM Večletne sadike evodije, od 50 do 300 cm, ogled in prevzem v Ljubljani, tel.: 031/253 929. Čebelji vosek, kakovostne 200­l kovinske sode za med, tel.: 031/615 927. Zamrznjen cvetni prah, pakiran po 25 dag, tel.: 031/876 189. Odličen svež ali posušen letošnji cvetni prah, tel.: 041/236 256. Cv tni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Svež matični mleček lastne pri­ delave, pakiran v 40­g, 150­g ali 700­g embalaži, možno pošiljanje po hitri pošti, tel.: 031/484 527. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in kostanjev med ter sveži matič­ ni mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični in kostanjev med v sodih, dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/385 620. Lipov in gozdni med ter zamr­ znjen cvetni prah (Goriška), tel.: 041/985 605. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med, lastne pridelave, možnost dostave do Ljubljane, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in ajdov med ter cvetni prah, propolis in čebele s panji, tel.: 031/787 235. Gozdni med, tel.: 041/738 017. Čebele na AŽ­satih, tel.: 041/756 022. Letošnji cvetlični med, tel.: 051/225 916. Čebelje družine na AŽ­satih ter med (Dravograd), tel.: 040/412 793. Akacijev, cvetlični in gozdni med, z analizami, pridelan v naj­ večjem čebelarstvu v Slovenji, ter matični mleček odlične kakovo­ sti, tel. 031/734 905. Cvetlični, lipov, kostanjev in ajdov med, lastne proizvodnje, z analizami, dostava po vsej Slove­ niji, tel.: 040/217 542. Letošnji kostanjev, gozdni in smrekov med s SMGO­certifi­ katom, v sodih ali kozarcih, tel.: 070/869 248. Čebele na 7 in 10 AŽ­satih z letošnjimi maticami ter akacijev, cvetlični, gozdni in kostanjev med, možna dostava, tel.: 041/784 298. Štiri gospodarne čebelje družine na desetih satih, s panji (Pomur­ je), tel.: 041/752 399. Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ­ ­satih in nekaj AŽ­panjev 7­, 9­ in 10­satarjev (Bohinj), tel.: 04/572 10 72. Nekaj odličnih čebeljih družin na 7 in 9 satih, letošnje matice, že očiščene varoj in nakrmljene za zimo, zdravljene z naravnimi kislinami, tel.: 031/753 345. Več čebeljih družin z letošnjimi maticami na 1/1 LR­satih, tel.: 041/661 576. Več 10S AŽ­panjev z gospodarski­ mi čebeljimi družinami, zaradi menjave tehnologije čebelarjenja, tel.: 030/321 265. Čebelnjak z 21 AŽ­panji, na dobri lokaciji, možen tudi najem (okoli­ ca Trebnjega), tel.: 051/879 878. Točilo za med, trisatno, in talilnik za med (Šmarje ­ Sap), tel.: 041/800 196. Nove AŽ 7­ in 10­satarje – tudi 3­etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). TAM 110 za 78 AŽ­panjev, cena po dogovoru (Gorenjska), tel.: 031/785 214. Čebelnjak s 50 panji, možnost bivanja, odlična lokacija, Ivanovci 69, Prekmurje, tel.: 051/360 847, 041/340 408. Osem skoraj novih trietažnih 10S AŽ­panjev s po 20 novimi satniki, zaradi menjave tehnologije čebelarjenja, zelo ugodn , tel.: 041/724 031. Obnovljen naseljen tovornjak Deutz, nekaj družin v nakladnih panjih, nove in rabljene nakladne panje ter veliko satnikov, tel.: 041/652 236. Točilo, štirisatno, RSF, kuplje­ no junija 2017, uporabljeno za točenje medu iz enega panja, tel.: 070/855 975. Letošnji cvetlični in gozdni med, v sodih, tel.: 031/892 952. PVC-pitalnike za na plastenko ter digitalne tehtnice z vgrajenim zaslonom, tel.: 041/722 102. Letošnji cvetlični in lipov­kosta­ njev med, pakiran v nepovratni embalaži po 25 kg, opravljena analiza medu, tel.: 051/412 466. Več čebeljih družin na AŽ satih, tel.: 041/868 121. Odličen letošnji cvetni prah, po­ sušen ali zmrznjen, tel.: 041/236 256. Letošnji akacijev in cvetlični med v kozarcih ali v sodih, tel.: 040/815 884. KUPIM Čebelji vosek, lepo očiščen, tel.: 041/804 413. 9/2017 letnik CXIX 247 OGLASI PANJI Z NOTRANJIM SMUKALNIKOM CV. PRAHU URNIK 12 in 220V Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI RUMENO VEDRO 12,5 KG 3,2 EUR PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ E 100-KG RSF-POSODA 10 % ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR 9/2017 letnik CXIX248 OGLASI 7-8/2017 letnik CXIX 217 FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. FTN oglas cebelarji 182x62_marec2017.indd 1 30/03/2017 11:28 Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. OGLASI 7-8/2017 letnik CXIX214 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je dporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ www.cebela .net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar.net Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. inf @dr-gosar.si; www.dr-gos r.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/339 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/884 673 Več kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 622. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čebelnjak za 10 AŽ-pa- njev (Cerknica), tel.: 041/733 335. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljeno, tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, samoobračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/588 690. 7-8/2017 letnik CXIX214 L SI se za čebelarje. udi v spletni trgovini: . l r i- t r. L ST PR IZV J – VIS K K K V ST Izdeluje o panje iz tehnično sušenega s rekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. .cebelnjaki.si info cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 1:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀 　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀 搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ . l r t Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 l . t l . t l . t Satniki Ž iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos P J Ž, 7 satni MATERIAL: STI Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kos oglas cebelar MAREC 2017.in d 1 16. 03. 2017 23:36:39 r. osar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/ 39 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/ 84 673 Več kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 6 2. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čebelnjak za 10 AŽ-pa- njev (Cerknica), tel.: 041/7 3 35. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljeno, tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, sam obračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/5 8 690. 9/2017 letnik CXIX 249 OGLASI Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG! PANJ LR 10 satni Cena: 75 eur PANJ AŽ 10 satni Cena: 99 eur PVC POSODA ZA MED 21 l / 30 kg Cena: 4,50 eur Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot pet matic ni poštnine. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10-% popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net Mobilni telefon 040-346-436 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija material: inoks, nerjaveča pločevina, metlice: konjska žima, pogon: 2 motorja, brez jermenov, Klin d.o.o. Logatec napajanje: 12VDC. Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev ter zrele matičnike. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19, 1215 Medvode.Tel.: 01/361 24 28 Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:3 7-8/2017 letnik CXIX214 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 — 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 娀渀攀戀椀琀攀 猀攀 稀愀樀攀搀愀瘀猀欀攀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀 稀 渀漀瘀漀 爀攀瘀漀氀甀挀椀漀渀愀爀渀漀 洀攀琀漀搀漀℀ 嘀愀爀爀漀愀 䐀攀猀琀爀甀欀琀漀爀 䴀攀㈀㤀　　 樀攀 渀愀瀀爀愀瘀愀Ⰰ 欀椀 稀 漀搀搀愀樀愀渀樀攀洀 稀瘀漀ഁ渀攀 爀攀猀漀渀愀渀挀攀 瀀漀瘀稀爀漀ഁ椀 爀愀稀欀爀漀樀 瀀爀愁椀挀攀 嘀愀爀漀樀攀⸀ 䬀漀渀ഁ渀漀 戀漀猀琀攀 氀愀栀欀漀 稀愀愁ഁ椀椀氀椀 猀瘀漀樀漀 ഁ攀戀攀氀樀漀 搀爀甀縁椀渀漀 瀀爀攀搀 琀攀洀 渀攀瘀愀爀渀椀洀 稀愀樀攀搀愀瘀挀攀洀 戀爀攀稀 甀瀀漀爀愀戀攀 欀攀洀椀欀愀氀椀樀℀ 娀愀 瘀愀猀 渀愀瀀漀氀渀椀洀漀 洀攀搀 瘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀漀 瀀愀欀椀爀愀渀樀攀Ⰰ 瘀 㠀 最爀愀洀猀欀攀 瘀爀攀ഁ欀攀⸀ 一愀樀 戀漀 瘀愀愁 洀攀搀Ⰰ 瘀 瀀爀愀欀ⴀ 椀ഁ渀椀 攀洀戀愀氀愀縁椀Ⰰ 瀀爀椀猀漀琀攀渀 瀀漀瘀猀漀搀Ⰰ 琀愀欀漀 瘀 最漀猀椀渀猀欀椀栀 氀漀欀愀氀椀栀Ⰰ 欀漀琀 瘀 瘀猀愀欀攀洀 瀀漀栀漀搀渀椀愁欀攀洀 渀愀栀爀戀琀渀椀欀甀⸀ 娀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀椀洀椀 猀攀椀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 䤀Ⰰ 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀ⴀ 匀伀䰀 䤀䤀 椀渀 䄀倀䤀ⴀ䄀䔀刀伀匀伀䰀 倀氀甀猀 氀愀栀欀漀 椀稀瘀愀樀愀琀攀 椀渀栀愀氀愀挀椀樀猀欀漀 愀攀爀漀猀漀氀渀漀 愀瀀椀琀攀爀愀瀀椀樀漀 椀稀 瀀愀渀樀愀⸀ 䤀稀戀椀爀愀琀攀 氀愀栀欀漀 洀攀搀 猀攀椀 稀 渀愀爀愀瘀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀 椀渀 猀攀椀 猀 瀀爀椀猀椀氀渀椀洀 瘀氀攀欀漀洀⸀ www.cebelar.net Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem AKCIJSKE CENE TRAJAJO OD 10. 2. DO 10. 3. 2017 BARVE Čebelar.net Čebelar.net Čebelar.net Satniki AŽ iz lipovega lesa, že sestavljeni s folci ter vrtani (6 lukenj). Cena: 0.65 eur/kos PANJ AŽ, 7 satni MATERIAL: STIRODUR Panj dobite v paketu z navodili za sestavljanje Cena: 22 eur/kosNOVO oglas cebelar MAREC 2017.indd 1 16. 03. 2017 23:36:39 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Kakovostno izdelane 10-satne AŽ-panje – kompletne, možna dostava, tel.: 070/307 030. Šest trietažnih AŽ-panjev, 10-sa- tnih, malo rabljenih, tel.: 051/339 096. 12 kompletnih RV-panjev, starih tri leta, ugodno (Dolenjska), tel.: 031/884 673 Več kompletnih LR-panjev 1/1, ugodno, tel.: 031/301 622. 20 naseljenih srednjih kirarjev, z lanskimi maticami, cena po dogovoru, tel.: 031/464 979. Tovornjak MB 1213, letnik 78, z zabojnikom za prevoz 70 panjev, v brezhibnem stanju, komplet, tel.: 041/278 425. Mobilni čebelnjak za 10 AŽ-pa- njev (Cerknica), tel.: 041/733 335. Točilo za med, 3-satno, novo, tel.: 041/929 562. Prikolico čebelnjak za 12 AŽ-pa- njev (neprevozno), šest nenase- ljenih 10-satnih AŽ-panjev, točilo 4S ročno, cena po dogovoru, tel.: 031/819 607. Točilo Kipgo, štirisatno, samo- obračalno, motorno s progra- mom (nerjavno jeklo), ter točilo Kunstelj, štirisatno, plastično, elektromotor, nerabljen , tel.: 041/287 272. Točilo šestsatno, samoobračalno, inoks pločevina, z ustreznim motorjem in avtomatiko, dobro ohranjeno (okolica Tolmina), tel.: 051/588 690. 9/2017 letnik CXIX250 V SPOMIN Zapustili so nas JOŽE RAČIČ 1945−2016 Minilo je že leto dni, od­ kar nas je v 71. letu zapu­ stil spoštovani, marljivi in skrbni član Jože Račič. Svo­ jo mladost je Jože preživljal v rojstnem kraju Drnovo v trdni devetčlanski kmečki družini, kjer je spoznaval življenje in delo v naravi. Že s 17. leti se je na pobudo stri­ ca Krempla začel ukvarjati s čebelarstvom in kmalu po­ stal uspešen čebelar. Svoje praktične izkušnje s čebe­ lami je rad delil z drugimi, tudi s šolarji čebelarskega krožka OŠ Leskovec, kjer je pet let skrbel za čebele v šol­ skem čebelnjaku. Bil je tudi aktiven član v organih dru­ štva. Za svoje prizadevno in uspešno delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Danes je v njegovem čebelnjaku 30 čebeljih družin, za katere lepo skrbi pokojnikova žena z obema sinovoma. ČD Leskovec FRANC KOKOL 1942−2017 Čebelarji ČD Cirkulane smo se 4. januarja poslovili od svojega spoštovanega čla­ na čebelarja Franca Kokola. Pokojni Franc je začel čebela­ riti po upokojitvi, ko si je pre­ uredil svoj mali dom, ki si ga je zgradil sredi vinogradov in sadovnjakov. Čebelaril je ljubiteljsko, predvsem zato, da je zapolnil svoj prosti čas. Čebelaril je v AŽ­panjih, na začetku v enem, največ pa v šestih panjih. Rad je obisko­ val redne mesečne pogovor­ ne sestanke društva in pre­ davanja o čebelarstvu. Zelo je spoštoval domačo haloško naravo, čebele in društvo pa so mu bili v oporo zadnja leta življenja. Od Franca smo se poslovili s praporoma ČD Cirkulane in ZČD Ptuj ter častno stražo članov našega društva. Kot člana društva in dobrega prijatelja ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Cirkulane FRANC TIČ 1938−2017 Rojen je bil v Moravčah, izšolal se je za kmetijskega tehnika, kot strokovnjak za sadjarstvo je več let vodil sa­ dno drevesnico v Kamniku in v sodelovanju s pokojno Ivan­ ko Polanec pripravil vrsto kmetijskih radijskih oddaj s področja sadjarstva. Začetek njegovega čebelarjenja sega v njegova zrela leta, čebelji roj ga je preprosto obiskal in če­ bele ga za tem niso več zapu­ stile. Na začetku se je včlanil v ČD Domžale, v letu 1986 pa najprej v čebelarsko družino in za tem v društvo Mengeš, kjer je za svoje delo prejel odlikovanje A. J. III. stopnje. S svojim znanjem in delova­ njem je pomembno prispeval k sobivanju med modernim sadjarstvom in čebelarstvom, družinsko čebelarsko tra­ dicijo pa naprej ohranja sin Marko. Čebelarji ČD Mengeš bomo prijatelja Franca ohra­ nili v lepem spominu. ČD Mengeš ZOFIJA JANKO 1922−2017 Zofija je otroštvo pre­ življala v Drašči vasi pri Zagradcu. Po vojni sta z možem zgradila hišo in ustvarila družino v Grosu­ pljem. Navdušeno je začela čebelariti in bila skoraj 60 let članica našega čebelarskega društva. Čebele je doma in na drugih lokacijah na Do­ lenjskem oskrbovala z veli­ kim zanosom in ljubeznijo. Zofija je šest let delala kot tajnica čebelarskega dru­ štva. Za dobro in zvesto delo je prejela zlato odličje Franca Košaka ter odličja A. J. III., II. in I. stopnje. Tudi žebljiček na praporu nas bo spominjal na njen prispevek k društvu. ČD Grosuplje FRANC SENČAR 1938−2016 Franc Senčar iz Križevca pri Ljutomeru je bil po pokli­ cu mizarski mojster. Čebela­ riti je začel 1eta 1972 s šestimi družinami, za kar ga je nav­ dušil tedanji šolski nadzornik in čebelar Janko Belec. Leta 1980 je imel že več kot 200 družin. Izdeloval je panje za potrebe Prlekije, Prekmurja, Štajerske in izven Slovenije. S tem je veliko prispeval k ra­ zvoju čebelarstva, saj je takrat tovrstne opreme primanjko­ valo. Bil je tudi mentor krož­ ka na OŠ Križevci, kjer so se vzgajali številni poznejši če­ belarji. Kot član UO­ja je v na­ šem društvu deloval kar 12 let. Zaradi težke bolezni je moral v zadnjem času opustiti čebe­ larjenje, a v duši je ostal ljubi­ telj čebelic do zadnjega diha. Za svoje delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. ČD Križevci pri Ljutomeru DRAGO KERBEV 1947−2016 V ČD Ravne na Koroškem smo se novembra 2016 z vsemi častmi, a mnogo pre­ rano poslovili od prijatelja in gonilne sile našega dru­ štva Draga Kerbeva. Član je postal leta 1983. Čeprav je živel v mestu, se je vedno rad vračal na Brdinje, kjer je skrbel za svoje čebelice v na­ kladnih panjih. Bil je napre­ den in skrben čebelar. Dra­ go je bil vseskozi aktiven v upravnem odboru društva, 31 let je bil tajnik, tudi pred­ sednik ČZ Koroške. Kot član organizacijskega odbora je bil zaslužen za izvedbo 80­ in 100­letnice društva, ki smo jo praznovali leta 2014. Znanje je z veseljem prena­ šal na mlajše čebelarje. Za prispevek k slovenskemu čebelarstvu je leta 1989 pre­ jel odličje A. J. III. stopnje, leta 1995 pa II. stopnje. ČD Ravne na Koroškem 9/2017 letnik CXIX 251 V SPOMIN JOŽE GRIL 1932−2017 V januarju 2017 smo se poslovili od svojega člana Jo­ žeta Grila. Čebelariti je začel leta 1960 s prevzemom kme­ tije, kjer je čebelaril že njegov stari oče. Čutil je željo in po­ trebo po dodatnem znanju, zato se je udeleževal preda­ vanj tudi v Celju. Usposobil se je za čebelarskega pregle­ dnika, opazovalca medenja in vzrejevalca matic. Leta 1987 je prejel odličje A. J. III. stopnje. Bil je vzoren čebelar, kakršen nam bo ostal v hva­ ležnem spominu. ČD Mlinšek Velenje JANEZ KRIVONOG 1934−2017 Januarja nas je nepriča­ kovano presenetila vest, da nas je zapustil naš najstarejši član. Čebelariti je začel dalj­ nega leta 1973. Ob hiši si je postavil čebelnjak in čebelaril v AŽ­panjih. Bil je vesten če­ belar, za kar je prejel odličje A. J. III. stopnje. Rad je pristo­ pil k mlajšim čebelarjem in jih podučil o svojih izkušnjah pri čebelarjenju. Njegovim čebelicam ne bo nič hudega, saj je pripravil tudi svojega naslednika, vnuka, ki ga bo nasledil v čebelarjenju. Čebe­ larji se mu za njegov prispe­ vek zahvaljujemo in ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Kotlje JOŽE ŠTEFANČIČ 1936−2017 Na začetku marca 2017 smo se poslovili od dolgole­ tnega dobrega prijatelja in čebelarja Jožeta Štefančiča iz Ročevnice pri Tržiču. Rodil se je na Vrhu pri Fari v števil­ ni družini. Izšolal se je za ple­ skarja. Od leta 1963 pa je živel v Ročevnici, kjer si je ustvaril dom in družino. Čebelariti je začel leta 2003 in bil zelo dejaven v ČD­ju od leta 2011 tudi kot predsednik častne­ ga razsodišča. Za svoje izre­ dno predano delo v društvu je prejel odličje A. J. III. sto­ pnje. Spoštovanega prijatelja in skrbnega čebelarja bomo ohranili v lepem spominu. ČD Britof Predoslje CIRIL VRBANČIČ 1940–2017 Februarja letos, ob kon­ cu zime, nas je zapustil naš član Ciril Vrbančič. Svojo življenjsko pot je začel v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Zaposlen je bil kot reševalec na reševalni po­ staji v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mari­ boru. Še med delovno dobo je začel čebelariti, društvu pa se je priključil leta 2007. Svoje čebelice je naselil na Pohorju, kjer sta z ženo uži­ vala v poletnih dneh. Čebe­ laril je z največ 12 družina­ mi. Ciril, pogrešali te bomo. ČD Peter Močnik Studenci Pekre BOGOMIR ERHATIČ 1931−2017 Poslovili smo se od prija­ telja in čebelarja Bogomirja Erhatiča. Življenjsko pot je začel 15. 6. 1931. Začel je čebelariti leta 1952 in se še istega leta včlanil v Čebe­ larsko drušvo Slovenska Bi­ strica. Na vrtu si je izdelal čebelnjak. Višek njegovega čebelarjenja je bilo skrbe­ ti za 21 čebeljih družin. Ni bil velik čebelar po številu panjev, ampak po značaju. V čebelarstvu in v čebelar­ skem društvu ni iskal ma­ terialnih koristi, ampak je svoj odnos gradil na spo­ štovanju in tovarištvu.Pre­ jel je vrsto priznanj, med njimi tudi odličje Antona Janše II. stopnje leta 2009 v Mariboru. Kljub letom in bolezni je vedno rad raz­ pravljal o čebelicah. Bil je velika, delovna, poštena, ustvarjalna, v napredek usmerjena osebnost. ČD Slovenska Bistrica Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 9/2017 letnik CXIX252 V SPOMIN V spomin Martinu Vodopivcu (1939−2015) ob 2. obletnici smrti Minilo je že dve leti, odkar je v prvih jesenskih dneh 2015 prenehalo biti srce spoštovanega, mar­ ljivega in skrbnega člana Čebelarskega društva Leskovec g. Martina Vodopiv­ ca. Rodil se je pred 76 leti v skrbni kmeč­ ki družini v Gorenji vasi pri Leskovcu, ki je štela 11 članov. Le dve leti je bil star Martin, ko je bil tudi on, med nemško okupacijo naših krajev, skupaj z družino izseljen v nem­ ško taborišče. Po vrnitvi iz izgnanstva čez štiri leta so bili zelo težki časi za preživetje. Družina je našla zapuščen in uničen dom ter zaraščena kmetijska zemljišča. Martin je, kot ljubitelj narave, spo­ znaval čebele že v rani mladosti ob svo­ jem očetu, ki je takrat čebelaril v tehno­ loško nezahtevnih »kranjičih«. Prvi panj in prvo čebeljo družino mu je leta 1954 podarila naša znana čebelarka g. Slava Račič. Iz leta v leto je uspešno povečeval število čebeljih družin in čebelnjakov. Včlanil se je v Čebelarsko društvo Leskovec in se leta 1978 zaposlil v druž­ bi Medex Ljubljana ter pridobil naziv poklicnega čebelarja. V tem času je že gospodaril z 250 panji čebel in bil eden največjih čebelarjev v Posavju. Bil je ce­ njen in priznan čebelar, ki je rad delil svoje izkušnje z drugimi čebelarji. Mno­ gim začetnikom je z veseljem pomagal pri spoznavanju umetnosti čebelarjenja. Bil je pobudnik ustanavljanja čebelar­ skih krožkov na osnovnih šolah ter zato tudi mentor na domači osnovni šoli v Leskovcu. Bil je aktiven tudi kot predse­ dnik ČD Leskovec kakor tudi pri ustana­ vljanju Čebelarske zveze Krško. Tudi po upokojitvi je še čebelaril s 150 panji s pomočjo svoje žene Fanike in vnukov, ki lepo skrbijo za čebele še na­ prej. Za svoje uspehe pri čebelarjenju je prejel več nagrad. Že leta 1988 zlato me­ daljo za izjemen prispevek k razvoju če­ belarstva na območju Jugoslavije; v Slo­ veniji pa odličja A. J. III., II. in I. stopnje ter zlato plaketo Petra Pavla Glavarja in razne diplome in častna članstva. Naj mu bo miren počitek v domači zemlji. ČD Leskovec DRAGO OSRAJNIK 1952−2016 Jeseni nas je zapustil če­ belar Drago Osrajnik ­ Ci­ gajner. Čebelariti je začel leta 2005 s 5 družinami, na Orlici pri Vuhredu. Član društva je postal leta 2008. S tastom Karlijem sta po­ stavila nov čebelnjak. Števi­ lo družin je povečeval z na­ ravnimi roji, ki so se usedli v sadovnjaku starih debel­ nih dreves. Roje je podaril tudi mladim čebelarjem. Zasadil je mnogo sadnih dreves, ki so še izboljšala že tako dobro gozdno pašo. Udeleževal se je predavanj in društvenih srečanj. Če­ belarsko znanje in izkušnje je prenašal na svoje doma­ če, ki bodo sedaj pazili na čebelice. Prijatelji ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Radlje ob Dravi MILAN GOLEŽ 3. 3. 1961–3. 12. 2016 Dragi Milan, res je, kar so nas učili že stari ljudje, da je človeško življenje kot tan­ ka nitka, za katero nikoli ne vemo, kdaj se bo pretrgala. Slovo je težko in boleče, a ni­ koli ne bomo pozabili tvoje prijaznosti, tvojega življenj­ skega optimizma in dobre vo­ lje. Bil si ljubitelj narave, zato si tudi začel čebelariti. Dragi Milan, Tvoje drobne prijatelji­ ce so poletele iz panjev, obkro­ žile čebelnjak in tvoj domek – tebi v pozdrav in poslednje slovo. Pogrešale bodo tvoje obiske ter skrb za njihovo zdravje in dobro počutje. ČD Šmarje pri Jelšah JANKO BLATNIK 1936−2017 Ob vesti, da nas je januar­ ja 2017 zapustil čebelar Janko Blatnik, ki smo ga poznali in nam je bil blizu, se zdrznemo in v trenutku se zavemo člo­ veške krhkosti in minljivosti. Janko se je včlanil v ČD Jese­ nice leta 1982. Čebelaril je v Javorniškem Rovtu s 36 AŽ­ ­panji. Zavzeto in s srcem je delil znanje tudi med druge. Aktivno je sodeloval tudi pri delovanju društva. Več man­ datov je bil v UO­ju društva, zadnja dva mandata pa je de­ loval kot predsednik NO­ja. Za svoje delo je bil tudi na­ grajen z odličjema A. J. III. in II. stopnje. Janko, močno te pogrešamo. Ohranili te bomo v najlepšem spominu. ČD Jesenice RUDOLF ADLEŠIČ 2. 2. 1936−5. 4. 2017 Aprila 2017 smo se po­ slovili od svojega člana Ru­ dolfa Adlešiča. Čeprav mu je bilo čebelarstvo pisano na kožo že v rani mladosti, je čebelariti začel leta 1980, ko se je odpravil v zasluženi pokoj. Predano je čebelaril s tridesetimi družinami vse do leta 2016, dokler mu ni čebelnjak pogorel. Rad je bil med čebelarji, udeleževal se je čebelarskih usposabljanj in delovnih akcij. Svoje če­ belarsko znanje in veščine je prenesel na hčerko Tatja­ no, ki bo čebelarila namesto njega. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Dušan Milinković, ČD Črnomelj JULIJAVGUST_reklama_nova.indd 1 14/08/2017 21:11