Vzorna razsvetlava v Ormožu
Nekega večera sem se pozno p.i-peijal v Ormož. Ob enajsti an po-noci sem taval po nerazsveUjenem mestu ter se nisem vedel kam dati. Bil sem prviČ v Ormožu. Mislil sern si pac, da tako varčujejo z eiektrič-nii.; tokom, toda pozneje sern žal ugoLovil, da sem se zmotil. Ko sem prihodnje jutro hodil po rnestu, so še ob deveti uri na veliko gorele ulične žarnice.
Zares bi rad spoznal človeka, ki ja v Ormožu zadolžen za javno razsvet-ljavo.   Menda   si   isti  želi,  da  bi  se
ra^.veUjava dolocila ob drugem času ter Lako postalo to mestece majhna izjeuia v nonnalni časovni potrošnji elektiučnega toka m sicer: ponoči bi sijalo sonce, podnevi pa svetiie elek-trične luči.                              Milan