m	Poštnina	plačana	v	gotovini
Slovenski
Štev. 87.
V Ljubljani, torek 19. aprila 1938.
Cena Din V-
Leto III
Nov korak za pomirjenje v Evropi:
Pred razgovori med Francijo in Italijo
Rim 19. aprila, o. Zastopnik francoskega ni-»anjega ministrstva Blondel, ki je pred nekaj “nevi podpisal novo trgovsko pogodbo med Frau-e,Jo in Italijo, je včeraj obiskal italijansko zn nanje ministrstvo in izročil v imenu francoske vlade spomenico glede začetka razgovorov za francosko-jtalijanski sporazum in glede pogojev zn pogajanja. V spomenici je govora tudi o imenovanju n°vega francoskega poslanika na italijanskem dvoru, s čimer bi Francija priznala italijansko oblast v Abesiniji. Odgovor italijanske vlade na ta francoski korak še ni znan.
Pariz 19. aprila. AA. (Havas) Dopisnik »Daily Heralda« piše iz Rima svojemu listu, da bodo pri francosko-italijanskih pogajanjih govorili o sledečih vprašanjih: Glede Tangerja mora Francija potrditi italijanske pravice glede enakosti s Francijo •n Veliko Britanijo v mednarodnem predelu. Francija mora potrditi dogovor iz leta 1896, po Katerem so zajamčene pravice italijanskih državljanov v Tunisu. Poleg tega je treba vzpostaviti dobre odnošaje med francoskim Tunisom in itali-
jansko Libijo. Meja med francosko Somalijo in Abcsinijo naj bi sc tudi določila. Treba bo preurediti sporazum od leta 1936, po katerem mora 'Italija dobiti od 34.000 delnic pri železniški progi Džibuti—Adis Abeba 2500. Predvideno je tudi sodelovanje v libijskem zaledju. Določilo naj bi se tudi stanje italijanskih političnih beguncev na Francoskem. To vprašanje se v prvi vrsti nanaša na protifašistično delo in propagando italijanskih izseljencev na Francoskem. Obe državi naj se zavežeta, da bosta druga drugo obveščale o vsem, kar bo storjenega glede utrjevanja na Sredozemskem morju. Obe državi naj bi se potrudili, da čim bolj uredita trgovinske odnošaje z afriškimi kolonijami. Pri teh pogajanjih so bo določila tudi pomorska moč obeh držav. List še dodaja, da bo francosko-italijanski sporazum sklenjen na podlagi protokola, s katerim se prizna tudi Franciji prav tako kot Italiji življenjski interes na Sredozemskem morju. Obe državi se bosta obvezali, da poskrbita in zavarujeta svoboden promet na tem morju.
Pariz, 19. aprila. AA. (Havas) Angleško-italijanski sporazum in francosko stališče nasproti njemu je še dalje predmet številnih razlag tukajšnjega tiska. »Epoque« izraža obžalovanje na tem, da še vedno ni postavljen v Rimu francoski veleposlanik. V zvezi z obnovitvijo sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo v Stresi pravijo, da se Italija ne more več spustiti v kak sporazum proti Nemčiji, »Petit Journal« prav tako prinaša o tem predmetu svojo razlago o četvernem paktu ter dodaja, da Chamberlain želi, da bi prišlo do popolnega sporazuma v stopnjah. Najprej je sedaj sklenjen angleško-italijanski sporazum, drugi naj bi bil angleško-francosko-italijan-ski in nazadnje angleško-francosko-nemško-itali-janski sporazum. Z ozirom na morebitni sporazum med Francijo in Italijo objavlja >Excelsior« čla-; nek, ki med drugim pravi, da bo ta sporazum brez ozira na sklep francoske vlade imel v glavnem za podlago dve klavzuli italijansko-angle-: škega sporazuma, ki sta priznanje italijanskega kolonialnega cesarstva pri Zvezi narodov in umik tujih čet iz Španije.
Krvava velika noč v Palestini
Jeruzalem, 19. apr. AA. (Havas) Pri včerajšnjih krvavih spopadih v Jeruzalemu je bilo več kot 50 ljudi ranjenih, okoli 50 pa ubitih. Snoči sta eksplodirali dve bombi, kar je število mrtvih in ranjenih še povečalo. Ena bomba je eksplodirala v neki židovski vasi, druga pa v neki arabski kavarni v Haifi, kjer je bil eden ubit, 8 pa težje in lažje ranjenih. Boje se, da bi se ti nemiri še povečali, posebno z ozirom na dejstvo, da zdaj obirajo pomaranče. Kljub temu pa obstoja upanje, da bo z ozirom na skorajšnji prihod nove angleške preiskovalne komisije konec tega meseca prišlo do pomirjanja. Kakor je znano, bo naloga te komisije, da poišče možnost sporazumne porazdelitve zemlje, o čemer je bil že sestavljen predlog od prejšnjih komisij.
Zastopstvo naše vojne mornarice v Italiji
Spezzia, 19. aprila. AA. (Štefani.) Jugoslovansko Pomorsko odposlanstvo, ki gh vodi admiral Polič, poveljnik jugoslovanske mornarice, je prispelo danes zjutraj v Spezzio. Jugoslovansko odposlanstvo je včeraj dopoldne obiskalo razne pomorske delavnice. Popoldne je odpotovalo z motornim čolnom v Viareggio, kjer je prisostvovalo poskusnemu streljanju italijanske pomorske artiljerije. Po tem obisku se bodo jugoslovanski zastopniki vrnili v Spezzio, kjer bodo obiskali razne vojaške ustanove.
Po podpisu prijateljskega sporazuma v Rimu:
Odgovornosti polno prijateljstvo med Anglijo in Italijo
II
II
Rim 19. aprila, o. Vse italijansko in svetovno časopisje se bavi včeraj in danes samo s podpisom sporazuma med Anglijo in Italijo, ki ga označuje kot največji politični dogodek v zadnjih letih, kot »najlefže velikonočno darilo za Evropo« in kot zmago treznosti in stvarnega gledanja v mednarodni politiki.
Sporazum je bil podpisan v soboto v Rimu in hkratu razglašen v Londonu in v Rimu.
Sporazum obsega deset različnih listin in vsebuje poleg uvodne izjave naslednje pogodbe:
1. Pogodbo, v kateri obe državi potrjujeta »gospodarski sporazume od 31. decembra 1936, v katerem druga drugi obljubljata spoštovati sedanje stanje na Sredozemskem morju ter skupen nastop proti kakršnikoli spremembi.
2. Druga pogodba določa, da se bosta Anglija in Italija vsako leto januarja medsebojno obveščali o svoji vojaški sili ob Sredozemskem morju, Rdečem morju, v Egiptu, Sudanu, italijanski Afriki. Določba velja tudi za obveščanje o vojni mornarici in o letalstvu.
3. Tretja pogodba v osmih členih do vseh podrobnosti določa usodo neodvisnih arabskih držav, Adenu in otoka v Rdečem morju.
Francovi vojni uspehi v zadnjih 3 dneh
Prodiranje ob sredozemski obali, obkolitev Tortose
Saragosa 19. aprila. O. Po posrečenem prodoru Francove vojske do Sredozemskega morja, s čimer so nacionalisti dobili v roke nad 30 km obale s progo in cesto, ki držita iz Barcelone^ v Valeneijo, je mesto Tortosa, kjer sc je pred stm-najstimi dnevi ustavilo Francovo prodiranje, obkoljeno s treh strani. Na severu jo ogroža nacionalistično topništvo in pehota, ki prodira po cesti iz mesteca Cherte. Na zahodu se ji bližajo legionarski oddelki, ki napredujejo od Alfare. Cete generala Valina, ki so prodrle do obale, ter zasedle več mest, pa so se včeraj približale Tortosi z juga. Uradno poročilo iz Burgosa pravi, da so tu oddelki sinoči vkorakali v južni del mesta, za katero se bijejo siloviti boji, ker je vladno poveljstvo zbralo v Tortosi in okoli nje vse svoje razpoložljive odelke. Nacionalistična vojska je pri prodiranju proti Tortosi ujela veliko vladnih Vojakov.	«
Na severu je Francovo vojaštvo pod Pireneji prodrlo v Aransko dolino, ki predstavlja najvažnejši preho'1 iz Španije v Francijo, odkoder so zadnje čase bežali tisoči in tisoči rdečega vojaštva in civilnega prebivalstva.
Francovo letalstvo je včeraj hudo bombardiralo vladno bojno pristanišče Cartageno. Nacionalistična letala so zmetala na pristanišče in na vojne ladje, zasidrane v njem, 24 ton bomb. Ena bojna ladja se je potopila, štiri pa so močno poškodovane.
Nov špamkl narodni praznik
Salamanea 19. aprila. AA. Havas: Nacionalistična radijska postaja je objavila, da je general Franco podpisal ukaz, da bo danes narodni praznik za obletnico podpisa ukaza o združitvi španskih falangistov in karlistov v enotno stranko. Ob 10 zvečer bo general Franco po radiu govoril o Pomenu tega dne. Vse nacionalistične postaje bodo ta govor prenašale.
Rim 19. aprila, o. Poglavar nacionalistične Španije, general Franco, je ob razglasitvi španskega mučenca Juana da Horta za blaženega, Poslal sv. očetu brzojavko, v kateri ee zahvaljuje v imenu naroda za odlikovanje, ki ga je 8 to razglasitvijo Cerkev dala španskemu vernemu ljudstvu. Sv. oče je generalu Francu brzojavno odgovoril, da se zahvaljuje njemu kot glasniku ^Panskega ljudstva za izraze sinovske vdanosti in npa, da bo nebo Španiji kmalu naklonilo mir, ki 8» tako potrebuje.
Poročila iz Barcelone
Barcelona 19. aprila. AA. (Havas) Ministrstvo narodne obrambe poroča, da so bile nacionalietič-
čete, ki so prekoračile reko Severe v bližini aniarase odbite in da so utrpele velike izgube, oročilo tudi pravi, du so nacionalisti južno od eke Ebro pri San Mateu nekajkrat poskušale z
napadi, vendar pa vselej brez uspeha. Na drugih bojiščih ničesar pomembnejšega. Glede letalstva pravi poročilo, da so inozemska vodna letala bombardirala okolico Reusa. Včeraj zjutraj je sovražnik poskusal z bombardiranjem Barcelone, njegova letala pa so se morala umakniti. Nacionalistična letala so bombardirala San Vincente, Galder m Cartageno.
Francifa fn priznani« nacionalistične Spanl «
Pariz, 19. aprila. AA. (Stefani). »Treba je priznati vlado generala Franca«, s temi besedami poziva »Epo-que« vlado, da vzpostavi normalne odnošaje ne samo z Italijo, pač pa tudi z vlado generala Franca. List še dodaja, da 60 si španske nacionalistične čete v avesti gotove zmage in da se vojna bliža koncu. Francija ima interese na tem, da prizna nacionalistično špansko vlado, ne sme p-	1	*	*'
svoje pogreši
do, ne sme pa izgubljati časa s tem, da bi popravljala Ske, ki jih je storila preje.
Prvi poslanik mandžurske države Hsu-Hsao-čing
je včeraj dospel v Rim, kjer so ga slovesno sprejeli.
Na 3000 avtomobilih so se pripeljali manifestirat fašistovsk: oddelki X. legije včeraj v Predappio, rojstni kraj ministrskega predsednika Mussolinija.
Ta bosta Anglija in Italija skupno pazili, da ne bi kdorkoli ogrožal svobodnih arabskih držav. Glede arabskih zemlja, ki so pod angleško oblastjo, se Italija obvezuje, da ne ho tain skušala širiti svojega vpliva. Pogodba ureja tudi pravice glede nadzorstva nad romanjem mohamedaneev v Meko in nad ribarjenjem v Rdečem morju.
4. V tej pogodbi se Anglija in Italija zavezujeta, da bosta preprečili na svojem ozemlju sleherno propagando, ki bi bila naperjena proti koristim druge države in ki bi mogla poslabšati medsebojne prijateljske odnošaje.
5. V peti pogodbi zagotavlja Italija An-gliji, da bo spoštovala vse njene koristi, ki so v zvezi z jezerom Tana ▼ Abesiniji, is katerega prihajajo glavni izviri Nila.
6. Šesta pogodba določa, da Italija v Abesiniji ne bo sestavljala vojske iz domačinov in da bo afriške domačine uporabljala v Abesiniji samo za policijsko službo.
?. S sedmo pogodbo daje Italija angleškim državljanom, ki prebivajo v Abesiniji, popolno versko svobodo.
8. Ta pogodba jamči svobodno plovbo po Sueškem prekopu v miru in vojni. Deseta listina določa sklenitev pogodbe o prijateljski soseščini med Italijo, Anglijo in Egiptom Pogajanja za pogodbo se bodo pričela takoj
Razen tega vsebuje besedilo sporazuma še celo vrsto pisem o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Italije. Italija sporoča Angliji, da je že začela zmanjševati svoje vojaške sile v Libiji in bo imela tam samo toliko vojaštva kakor v miru. Dalje zagotavlja Italija Angliji, da se bo pridružila londonskemu pomorskemu sporazumu iz 1956, ki natančno določa pomorsko moč vseh držav, ki so ga podpisale. Italija sprejema angleški predlog glede umika svojih prostovoljcev iz Španije, ki bodo Španijo zapustili najpozneje ob koncu državljanske vojne, in zagotavlja slovesno, da nima namena polastiti se kakega dela španske zemlje ne v Evropi ne v Afriki. Anglija pa izjavlja, da smatra ureditev španskega vprašanja kot pogoj za uveljavljenje italijansko-angleškega sporazuma. Storila bo vse potrebno, da bo Zveza narodov priznala italijansko oblast nad Abesi-nijo.
Nazadnje izjavljata Anglija in Italija, da bodo popolni sporazumi začeli veljati po ureditvi španskega vprašanja, do tedaj pa naj vlada med obema državama dobro prijateljstvo in dobra soseščina.
Ob podpisu pogodbe sta predsednik angleške vlade Chamberlain in Mussolini izmenjala pozdravni brzojavki, v katerih si čestitata in ugotavljata, da se je začelo med obema državama >odgovornostipolno prijateljstvo«.
Nepričakovana odkritja v Romuniji:
»Železna garda" je pripravljala v Romuniji revolucijo
Bukarešta, 19. apr. o. Policija je včeraj nenadno prijela voditelja romunskih fašistov Kornelija Codreana, voditelja razpuščene »železne garde« ter 200 pokrajinskih voditeljev Codre-anovih udarnih organizacij. Do tega koraka je prišlo zaradi odkritij, pri katerih je policija ugotovila, da je »Železna garda« pripravljala v Romuniji oboroženo vstajo, ki naj bi prevrela sedanji notranji red ter vzpostavila skrajno desničarsko diktaturo pod Codreanovim vodstvom. Codreanu je orožje in denar za svoje gibanje dobival iz tujine. Policija je zasegla tudi že tiskane razglase, ki pozivajo ljudstvo k vstaji Kako daleč so revolucionarne priprave že bile, bo ugotovila preiskava, ki jo policijske in vojaške oblasti vodijo po vsej Romuniji.
Do zdaj je o uspehih fe preiskave in o značaju nepričakovanih odkritij izšlo samo naslednje uradno poročilo:
»Policijski in orožniški organi so zaplenili
v zadnjem času
propagandnega gradiva,
precej
ki so ga razširjali gotovi pristaši bivše~organi-zacije »Vse za domovino«. O priliki zasliševanja in preiskave so pri teh osumljencih našli tudi orožje in municijo, ki so ga imeli kljub temu, da je bilo to prepovedano. Že sama kakovost tega zaplenjenega orožja, med katerim so našli tudi strojnice, karabinke in bombe, dokazuje, da tu ni bilo govora samo o nedolžnih sredstvih za obrambo posameznikov. V zvezi s tem odkritjem je notranji minister izdal odlok, da se izvrši preiskava na stanovanjih vseh voditeljev omenjene bivše politične organizacije. Ta preiskava je bila ponoči 16. t. m in je potekla brez incidentov. Uspeh preiskave je po-
fiolnoma potrdil domneve, ki so jih imele oh-asti. Vse osebe, ki so nosile in hranile prepovedano orožje 90 zaprli in izročili pristojnim sodiščem v postopek. Treba pa je poudariti, da to nrevtatniško gibanje ni prekoračilo kroga poklicnih agitatorjev, in da je prebivalstvo, ki si želi miru in dela, ostalo popolnoma brezbrižno do teh poklicnih agitatorjev.«
Vesti 19. aprila
Žena predsednika naše vlade ga. Avgusta Stojadi-novičeva je včeraj dopotovala v Firenze v spremstvu obeh hčerk. Iz Firenze je odšla v Civitto Vecchio.
Nov svetovni rekord za potniška letala je dosegel holandski avijon, ki je progo iz Aleksandrije v London prevozil z desetimi potniki na krovu v 12 in pol urah s povprečno hitrostjo 310 km na uro.
V Newyork je odpotoval mehikanski finančni minister. Njegovo potovanje je v zvezi z zadnjimi gospodarskimi spori med Mehiko in Združenimi državami zaradi zaplembe petrolejskih vrelcev amer. družbam.
Huda bitka se je vnela med mohamedanci in Hindujci v Bombayu. Pet ljudi je bilo ubitih, 70 pa hudo ranjenih. Red je napravilo šele angleško vojaštvo, policija ni mogla nasprotnikov ločiti.
V Parizu so včeraj dopoldne pokopali slovitega ruskega basista Fedorja Šaljapina. Pri pogrebu je pel kozaški pevski zbor.
Turški zunanji minister Ruždi Aras je na poti iz Egipta obiskal tudi Beyrut in Tripolis v francoski Siriji, kjer mu je tamošnji namestnik priredil slovesno kosilo.
Po turških šolah v Bolgariji, ki jih je precej, bodo odslej poučevali pisanje v latinici, ne več v arabski pisavi. Tako je določila bolgarska vlada po sporazumu a turško, ki bi rada dosegla, da bi tudi Turki v tujini sprejeli njeno reformo glede pisave.
Mussolini je včeraj sprejel novega nemškega poslanika v Rimu von Mackensena in se z njim dalja časa razgovarjal.
Belgijski kralj Leopold je odpotoval na smučanje v Avstrijo, Ustavil se bo kakor običajno v KHzbuhelu.
Francija je poslala močna vojaška ojaeenja v
pirenejsko republiko Andoro, katere prokrovitel.ja sta predsednik francoske republike in pa španski škof iz Urgela.
Poljska in Litva bosta v kratkem isinenjali ujetnike, ki jih držita v zaporih že ves čas po vojni, odkar je trajal njun spor.
Sovjetsko bombno letalo se je moralo spustili blizu romunskega kopališča Bajamare. Letalo ja bilo na potu v CSR.
Francija bo poklicala v vojaško službo olroke vseh ljudi, ki prebivajo v Franciji in nimajo dr-žavljaustva nobene države,
Češkoslovaška policija je prepovedala kongres nemških pevcev, ki so ga sklicali za dgnes v Hebu. Prepoved je utemeljena z razglasitvijo političnega premirja v GSR.
Ostre odredbe proti tihotapstva denarja 1 rt vrednotnic je izdala madžarska vlada.
Za nadzorstvo nad delom sovjetskih ljudskih komisarjev, ministrov, eo ustanovili posebne »kolegije«, v katerih so uradniki, ki so hkratu v službi politične policije.
Za 120 milijonov mark novih stanovanj določa gradbeni program nemške pokrajine Hantvover-Brauenschweig.
Italijanski poskusni let iz Rima v južno Ameriko ee je docela posrečil, tako da IkkIo še to poletje začeli z redno potniško in trgovsko zvezo med Italijo in južnoameriškimi državami.
Pogajanja med Italijo in Egiptom za sklenitev prijateljske pogodbe se bodo začela v kratkem, kakor je izjavil predsednik egiptovske vlade.
Najstarejši grški časnikar, pisatelj Joan Dan« vergis, eden najuglednejših javnih grških delav-cev, je umrl včeraj v Atenah.
Vojno stanje v Tunisu, zaradi nedavnih arabskih nemirov še traja, vendar so ga omejili v toliko, da je dovoljen osebni promet in promet z vozili tudi ponoči. Prepovedano pa je še naprej zbiranje na javnih prostorih.
Za novega bolgarskega poslanika v Pragi je imenovan predsednik bolgarskega Pen-kluba, Nikolaj Balabanov.
Poljska vlada ne priznava več obveznosti, ki jih nalaga člen 16. ustave Zveze narodov, ki govori o sankcijah proti napadalcem. Ce bi Zveza narodov hotela še kdaj uporabiti ta člen proti ko-murholi, se Poljska sklepu ne bo jx>korila. Tako poročajo napol uradno iz Varšave.
Kovinarska stavka v Parizu in okolici, ki so jo izzvale levičarske delavske organizacije, da bi preprečile padec Blumove vlade, se je danes v celoti končala.
Sestanek zunanjih ministrov Male zveze je» sklican za 5. maja v Bukarešti. Seje bodo trajaie tri dni.
300 najmodernejših bojnih letal je naročila Francija v Združenih državah, kakor poročajo ameriški listi. K temu so jo prisilile neprestane stavke v francoskih letalskih tovarnah, ki ne morejo zaradi tega zadostiti niti najnujnejšim potrebam francoske državne obrambe.
Voditelj Slovakov migr. Hlinka o boju slovaškega naroda xa avtonomijo
Bratislava, 19. aprila. V odgovor na napade, ki jih je zadnje čase deležno slovaiko avtonomistično gibanje s svojim voditeljem msgr. Hlinkom od vsega češkega časopisja in vplivnih čeških politikov ter v odgovor na napačna poročila tujih listov, ki dobivajo podatke le iz čeških vladnih virov, prinaša velikonočni »Slovak« pod naslovom »Pravica Slovakov« članek msgr. Hlinka in slovaškega poslanca Sidorja o bistvu slovaškega avtonomističnega gibanja in o slovaških zahtevah. Članka podčrtavata, da pomeni boj slovaškega naroda za avtonomijo po sili razmer nadaljevanje boja za samostojnost, ki se je začel že pred sto leti m ki so ga Slovaki bojevali ves čas, dokler so morali živeti v habsburški državi pod	jar.
mom. Ta boj je postal Slovakom narodni cilj, Trditve, da ne zajema avtonomistično gibanje večine Slovakov, so neresnične in jih širijo Slovakom nasprotni Ksti zato, ker pm pač tako kaže. Slovaško avtonomistično gibanje je od leta 1920 dalje neprestano raslo po obsegu in po moči, število članov slovaške avtonomistične stranke je danes za 100 odstotkov večje kakor pa je bflo lata 1920* Prav zadnje Čase se priglaša v stranko vedno več novih Članov, slovaška mladina je pa tako vsa avtonomistično usmerjena.
Strašna letalska nesreča na Kozjem
Senovo, 19. aprila.
Prijazno naselje Poklek, spadajoče v občino Podsreda, pripadajoče okrajnemu glavarstvu Brežice, tam v vinorodnih kozjanskih hribih, je bilo včeraj popoldne torišče grozni letalski nesreči, ki je zahtevala 3 človeške žrtve. Po vseh kozjanskih in drugih krajih, daleč tja v hribe se je grozna novica bliskovito razširila in povsod napravila najglobokejši vtis Vse prebivalstvo je bilo pod vtisom te grozne in v naših krajih nenavadne nesreče. Zato so ljudje iz mnogih krajev hiteli popoldne na kraj nesreče ter so imeli orožniki mnogo opravka z vzdrževanjem javnega reda.
Necreča ob 13*36
Včerajšnji dan je bil meglen, povsod je vladalo mrzlo in slabo vreme. Deževalo je in ponekod v hribih celo snežilo. Jasno, da je letalo izgubilo orientacijo.
Mnogi ljudje so že več minul pred katastrofo začuli visoko v zraku posebno brnenje. In mnogi so gledali, kje da bi zazrli zračno letalo, ko vsakdo že ve, kako brnenje povzročajo avioni. V bližini Pokleka se je začul strahovit pok. Kmalu nato pa kakih 10 metrov od samotne kmečke hiše v Pokleku strašen trušč in hrušč. Vaščani so hiteli tja in prestrašeni za-
Eazili, da je na tla treščilo veliko letalo, ki je ilo vse zdrobljeno in so nekateri deli odleteli daleč proč. Pod razvalinami pa so ljudje našli 5 trupla. Nesreča se je pripetila ob 13-36^
O nesreči so bili takoj obveščeni orožniki v Senovem. Močna orožniška patrulja pod vodstvom komandirja g. Brinskoleta je odhitela v Poklek. G. komandir je takoj zavaroval prostor nesreče O ter pa je bilo tudi obveščeno okrajno načelstvo v Brežicah in merodajne vojaške oblasti.
Kakor pripovedujejo očividci, se je v zraku začul hud pok. Nastala je v aparatu močna eksplozija, ki je povzročila, da je začelo letalo padati na tla. Med padanjem se je še vžgalo. V letalu so bili trije potniki.
"V zraku se je ob času eksplozije nahajalo še drugo italijansko letalo. To je nekaj časa krožilo nad mestom katastrofe, nato, ker se zaradi nizkih oblakov ni moglo krajevno orientirati, je vzelo smer proti severovzhodu.
Kdo so ponesrečene«?
Orožniki so vse najskrbneje in natančno pregledali. Pod letalom so našli popolnoma jiogljenel okostnjak. Na pilotu je vse zgorelo. Niso našli nikakih dokumentov. V oddaljenosti kakih 500 metrov so našli še 2 močno razmesarjeni trupli, toda niste bili tako ožgani Pri teh so našli še nepoškodovane potne dokumente. Tako je bilo mogoče dognati identiteto vsaj teh dveh ponesrečencev. Pri vseh so tudi našli ure, ki so kazale točno 13.36, kar pomenja, da so se ure ustavile ob časa katastrofe.
Pri drugem ponesrečencu so našli potni list, ki je bil izdan za vse evropske države. Ta potni Ust je bil 14. t. m. vidiran od našega konzulata v Milanu. List se je glasil na ime: Luigi Meri-zzi, mehanik-motorist, star 34 let Pri tretjem -so našli romunski potni list na ime: Evgen St. Domitrescu, kapetan, star 33 let. Smrtno ponesrečeni kapetan je 14. t m. pasiral Rakek na poti v Italijo
Novo iolo bomo zidali
Moravče 18. aprila.
Menda je minilo že več kot 30 let, odkar se je sprožila med nami prva govorica, da bo treba v Moravčah zgraditi novo šolsko poslopje. Resno so pričeli misliti na zidanje šele po vojni, ko je bila Sola razširjena v šestrazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo treba najeti za učilnico dvorano, v kateri je nastanjenih nekaj razredov. Ta prostor pa ni pripraven, ker nima ne veže, ne straniSča. Tudi sedanje šolsko poslopje ne ustreza novejšim predpisom. Za popravilo in odprRvo raznih nedostatkov bi potrebovali precej denarja, pa bi poslopja le ne mogli pravilno razširiti. Spričo tega z graditvijo ne bomo mogli več dolgo odlašati. Priganja nas tudi okrajno glavarstvo, ki je krajevnemu šolskemu odboru že ponovno naložilo, naj poišče prostor za stavbišče. Uradna komisija bo nato izdelala brezplačne načrte. Žal, da v središču samem, kateremu bi bila zgradba v ponos in okrasje, ni primernega prostora. Iskati ga bo treba zunaj na robu vasi. Kje bomo dobili potrebni denar za zidanje, še ne vemo. Staro Šolsko poslopje bi potem preuredili za občinski dom, v katerem bi bila tudi učiteljska stanovanja.
Vo:aška komisija
O letalski nesreči je bila takoj obveščena vojaška oblast, tako komanda dravske divizije v Ljubljani, armijska komanda v Zagrebu in naravno tudi pristojne politične oblasti. Iz Zagreba je že snoči odpotovala posebna vojaška komisija, da na terenu ugotovi vzrok katastrofe in odredi vse potrebno, da se razvaline letala odstranijo Kakor zatrjujejo, je bilo ponesrečeno letalo — italijansko vojaško in namenjeno v Romunijo. Iz Brežic je dospela tudi posebna politična komisija pod vodstvom okrajnega načelnika Obe komisiji ste davi odšli v Poklek na kraj nesreče.
Trupla vseh treh žrtev zračne eksplozije so zaenkrat ostala pri letalu in bodo danes položena v krste. Pričakujejo nadaljnjih odredb. Najbrž bodo ponesrečenci prepeljani v svojo domovino, dva v Italijo, kapetan pa v Romunijo.
Tele na strehi1
Moravče, 18. aprila.
Dogodek, ki je tik pred prazniki vznemiril prebivalce naše vasi. je menda edinstveni primer na deželi. Neki posestnik je prodal teleta, ki ga je bilo treba odgnati k mesarju. Zunaj hleva pa se je bistra živalca izmuznila gonilcu ter jo ubrala po vasi. Na poganjačevo klicanje so prihiteli sosedje, ki so preprečili, da žival ni zašla v dolino, kjer bi se bila gotovo ubila Zaprli so jo v hrib nad vasjo, odkoder se je skokoma pognala na slamnato streho neke hiše, ki se na gornji strani dotika brega. Teletu se je sicer udiralo pod nogami, pa je le prilezlo do vrha Ako bi bilo planilo navzdol po drugi strani, bi bil to lep in pravcati »salto mortalec Na srečo se mu je prav na vrhu strehe udrlo pod vsem štirimi nogami, tako da jih ni moglo več izdreti. Obstalo je kakor jezdec na konju in čakalo rešitve, ki je kmalu prišla.
Najlepše darilo je »Porožnik indijske brigade«!
Blagoslovitev spomenika storžiškim žrtvam
Veličastna žalna svečanost na tri škem pokopališču
Tržič, 19. aprila.
Včeraj je bila na tržiškem pokopališču veličastna žalna svečanost, ko so odkrili spomenik devetim žrtvam, ki jih je zahteval na lanski velikonočni ponedeljek storžiški plaz- Poleg svojcev omenjenih žrtev in drugih storžiških domačinov se je na pokopališču zbrala tudi velika množica okoliškega prebivalstva, kljub temu, da vreme ni bilo nič kaj prijazno.
Sveto mašo je daroval tržiški župnik g. Vovk, krasen govor pa je imel tržiški rojak prot. Pavle Slapar, posvetil ga je spominu deveterim žrtvam, ki so omahnile v smrt na lanski velikonočni ponedeljek pod Storžičem.
Po sv. maši se je številna množica podala na pokopališče k skupnemu grobu deveterih žrtev, kjer je domači gospod župnik opravil blagoslovitvene obrede krasnega novega spomenika. Temu žalnemu obredu so prisostvovala zastopstva številnih tržiških katoliških društev in organizacij. Na veliki četrtek so na tržiškem pokopališču postavili nad grobiščem storžiških žrtev krasen kip nadangela Mihaela, ki ga je sijajno izde'al kipar Bors Kalin. Kip je izklesan iz belega trogir-skega marmorja m je visok 184 cm. Podstavek tvori živa skala. Za to svoje izvrstno delo zasluži kipar gospod Kalin vse priznanje.
Po blagoslovitvi novega spomenika je imel kratek, a krasen govor tržiški župan in bivši poslanec g. Ma-j e r š i č , ki je najprej predočil vse delo za postavitev tega spomenika, v svojem govoru pa se je nato spomnil tudi pred kratkim umrlega časnikarja, urednika »Slovenskega doma« Zdravka Štangla, ki je ob priliki stor-žiške nesreče pisal svoja obširna i« prva točna poročila o tem žalostnem dogodku, a ga je nemila usoda tudi zalotila in mu izkopala prerani grob pod istim veličastnim Storžičem, na pokopališču v Križah. Med drugim je tržiški župan dejal tudi:
»Storžič se ni zadovoljil samo z deveterimi žrtvami, ampak je v poletju zahteval še eno mlado žrtev, tako da jih na tem pokopališču počiva deset. Pa še nam narekuje dolžnost, da se spom-
nimo tudi enajste žrtve, in ta je bila mladi časnikar Zdravko Štangl, ki je s svojo veščo roko pisal dolga poročila za svoj časopis, ki je poročal v širni svet novice o reševalnih delih. Pod Storžičem je dobil kal bolezni in bela žena ga je ugrabila pred dvema mesecema. K večnemu počitku so ga položili ob vznožju velikana Storžiča v Križah.«
Spomenik je bil nato izročen v oskrbo m varstvo podružnici SPD v Tržiču. Na skupni grob deveterih storžiških žrtev so položili številne vence in cvetje zastopniki Fantovskega odseka iz Tržiča, TK Skale z Jesenic, tržiška godba pa je zaigrala turobno žalostinko, nakar je bila krasna spominska žalna svečanost končana. Domačinom pa bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. Bolj dostojno Tržič ni mogel počastiti spomina na stor-žiške žrtve ob prvi obletnici.
Krošnjarja so zvezali in oropali
Pred velikim kazenskim senatom sedijo danes na zatožni klopi trije obtoženci, ki se zagovarjajo zaradi ropa, dva pa še zaradi vloma. So to 26-letni delavec Franc Banfič in njegov 23 letni brat Anton Banfič iz Radovcev ter 24 letni delavec Ivan Pleifer iz Drakšelja. Obtožnica jim očita, da so napadli in izropali krošnjarja Ivana Horvata. Ta je priše! dne 12. decembra k Pfeiferju na njegov dom. Ko je vstopil v hišo, so planili vsi trije obtoženci nadenj, ga podrli na tla in zvezali ter so mu vzeli 100 din gotovine, več vžigalnikov in druge krošnjarske robe ter nekaj zavojčkov saharin?. Potem so ga vrgli iz hiše. Ko so jih orožniki prijeli, so se izgovarjali, da niso imeli namena Horvata oropati, temveč so ga nameravali samo kot tihotapca izročiti žandarjem. S tem izgovorom so se branili tudi danes pred sodiščem. Oba Banfiča pa sta povrhu še obdolžena, da sta vdrla v Trgo-vištu v kokošnjak posestnika Franca Horvata ter mu odnesla 18 kokoši.
Razprava proti obtožencem ob času poročila še traja.
Ce si vol sam poišče boljše ležišče
Moravče, 18. aprila.
V moravskih hribih se rado primeri kaj zanimivega Tako je pred kratkim nekemu posestniku ponoči zmanjkalo vola. Pogrešil ga je, ko je šel pogledat v hlev po večerji. Ves preplašen je mož poklical sosede. Iskanje je trajalo vse do ranega jutra. Vola niso našli, pa tudi sledu ni bilo nikjer za živaljo. Le v hlevu je bilo vse nekam shojeno in razmetano. Gospodar vzel koš, da bi šel po steljo. V šupi, kamor je vhod iz hleva, je našel vola, ležečega v listju Na vratu je imel verigo, katero je izpulil iz jasli. Posrečilo se mu je z rogom odpreti vrata v šupo, ki so se po naključju za njim zaprla. V tesnem prostoru ni kazalo volu drugega kakor ležati. Mehko ležišče mu je pa tako ugajalo, da ga je gospodar komaj spravil pokonci
Ravnatelj" loie Rože obsojen
II
Maribor, 19. aprila.
V Mariboru imamo celo vrsto »ravnateljev«, ki so bog si ga vedi kako prišli do tega naslova. Eden takih »ravnateljev« je tudi Josip Rože, 50 letni trgovec s sadjem iz Pobrežja,-Aleksandrova cesta 65, rodom iz Trsta. Josip Rože je slovel v Mariboru kot »strokovnjak« za razne posmrtninske pomožne blagajne, ki so pred nekaj leti začele rasti v Mariboru kot gobe po dežju. Pridno je ustanavljal take blagajne, eno je likvidiral, pa je že imel drugo osnovano, pri V6eh pa je bil »tehnični ravnatelj«, častni podpredsednik in podobno. Seveda ti naslovi niso bili kar zastonj, funkcije so bile združene z lepimi prejemki. Ob priliki raznih škandalov z omenjenimi blagajnami smo nekajkrat omenjali tudi ime Josipa Rožeta, Bil pa je takoj ogenj v strehi, čim se je pojavilo njegovo ime v časopisju, popravki so kar deževali in v vseh je
Mednarodni šahovski turnir v Liublfani
Domači igralci so imeli bolj slabo veliko noč
Ljubljana, 19. aprila.
V velikonočnih dneh so udeleženci mednarodnega šahovskega turnirja’v Ljubljani odigrali šesto in sedmo kolo, poleg tega pa so včeraj odigrali tudi prej prekinjene partije.
V soboto popoldne se je začelo šesto kolo tega turnirja. Preinfalk je igral a Steinerjem in je prišel že v tako težaven položaj, da je bilo že zelo malo upanja vsaj na remis. Vendar pa se je pred koncem toliko popravil, da to upanje že ni bilo več tako neupravičeno. Igra je bila v soboto dvakrat prekinjena v precej izenačeni poziciji, nadaljevala pa se je včeraj, ko je bil prost dan, in se je končala z zmago Steinerja. — Dr. Tartakover je s Trifunovičem dosegel samo pol točke, kajti igral je posebno v končnici precej slabo in zato dr. Trifunoviču res ni bilo preveč težko doseči remis. Srdito sta se spoprijela dr. Vidmar in Kostič. Kostič igra na tem turnirju izredno dobro in se tako tudi dr. Vidmarju ni moglo posrečiti, da bi mu odvzel celo točko. Prav tako sta se sporazumela za pol točke tudi Foltjs in Broder. Vidmar ml. bi bil v soboto kmalu zadal težak poraz izbornemu Szabu. Vidmar pa je naredil v končnici precejšnjo napako in si s tem zapravil svojo boljšo pozicijo in moral pristati samo na remis. — "Nedeljkovi* se je vdal dr. Astalošu v 85 potezi. Pire je vzel celo točko Totu, ki je izgubil liguro. Po varnih poteh sta se
podala Furlani in Šorli. To je bila tista igra, ki je Šorliju prinesla prve pol točke. Škoda, da je moral biti to ravno domačin Furlani.
V sedmem kolu je Furlani izgubil s Kostičem, ki se krepko drži skoraj na vrhu tabele. Največ zanimanja pa je bilo na velikonočno nedeljo za igro med dr. Vidmarjem in Steinerjem. Ta igra je bila silno divja, pravcati »boj na nož«. Dr. Vidmar je za napad žrtvoval skakača, vendar mu Steiner ni mogel do živega. Igra se je končala le z remijem. — Dr. Trifunovič je po precej dolgi igri premagal Preinfalka. Dr. Tartakover je igral z Broderjem ter po dvakratni prekinitvi dobil svojo prvo celo točko. Szabo, ki se tudi trdno drži na vrhu tabele, je premagal Foltysa. Nedelj-kovič in Vidmar ml. sta zaslužila vsak po pol točke. Tot je doživel hud poraz od dr. Astaloša. Šorli je spravil Pirca že v zelo kritičen položaj. Naredil pa je proti koncu spet napako in igro izgubil.
Stanje po 7. kolu je tole: Szabo 6, Kostič 554, dr. Trifunovič 5, dr.Astaloš 4K, Brikier, Pirc in Tartakover 4, dr. Vidmar 3'A (1), Steiner 3'A, Tot, Vidmar ml. 3, Furlani, Nedeljkovič 2MI, Preinfalk 2, Foltys h'A, Šorli Vi.
Danes igrajo: Furlani—Pirc, dr. Astaloš— Šorli, Vidmar ml,—Tot, Foltys—Nedeljkovič, dr. Tartakower—Szabo, Preinfalk—Broder, dr. Vidmar—dr. Trifunovič, Kostič—Steiner.
»Oprostite,« je odvrnila.
Videl sem, kako se trudi, da bi se smejala.
»Oprostite, nervozna sem, čisto svojevoljno sem vas odvedla. Niti pomislila nisem na to, da bi vam morda bilo ljubo, da bi Se ostali v Clareju.«
»Milostljiva gospa«, sem rekel resno. »Ali sc vam zdi, da je lepo, če * menoj tako govorite?«
»Oprostite,« je rekla tiho. Ponudila mi je roko.
Držal sem jo za roko vso vožnjo. Niti poskušala ni, da bi mi jo odtegnila. Čutil sem, da Kendalska grofica trpi od neozdravljive žalosti. Nisem razumel, da bi bilo tisočkrat bolje, da bi jo vprašal za vzrok njen« žalosti, ko pa da sem ga poskušal najti sam .
Antiopa me je zapustila v grajski veži.
»Hvala«, je hitro šepetala. »Pridite jutri k meni. Pridite gotovo.. . Šla bova na sprehod, ki sva ga zadnjič odložila. Pričakujem vas toej jutri zjutraj ob pol devetih.«
Prišel sem v svo)» sobo in jel hoditi po njej sem in tja čer kake četrt ure sem jo zapustil in nalašč nisem hotel ugasniti elektrike.
Iz gradu sem iel proti obali. Nod morjem je mogočno kraljeval rdeči šfiip. Kakor široki enakomerni trakovi »o butali valovi. Ko »o me skoraj dosegli, so se v zadnjem trenutku s plazovitim truščem prelomili ...
Čemu sem prišel sem? Sara nisem vedel.
Ko sem se zopet vračal proti gradu. je bila ura pol desetih.
Sel sem po levi strani ob vrtni •graji. Ta ograja j« držala do skalovja, o katerem uri je govorila lady Flora in
Plerre Bčnoit:
VELIKI JEZ
Roman is irskih bo*ev za svobodo
35
gričevjem, na katerem je bil sezidan grad Kendale. Med skalovjem so rasle debele smreke. Med visečimi vejami sem zelo lahko plezal. Poleg tega pa je bila vsekana v skalo še steza, na-tnehjena sprehajalcem iz gradu.
Prišel sem do lesene lope. Od tu sem imel sicer lep razgled proti spalnici grofice Kendalske, a ker sem bil skoraj v isti višini, nisem mo!*el videti v aobo. Vohun lady Arbuklejeve je moral pač plezati še više. Tako sem storil tudi jaz.
Prispel sem do ozke granitne stopnice, ki so jo prepletale črne korenine neke velike smreke. Sedel sem med korenine, kakor sem pač mogel, in pričel opazovati
Spodnji del okna je bil zakrit z zavesami Toda 6kozi gornji del sem imel pregled skoraj če? vso sobo.
Videl sem Antiopo. Sedela je pri malem umivalniku nasproti okna. S komolci je bila naslonjena na mizo, obraz pa je imela zakrit t rokami. Zdelo se mi je, da se ji ramena tresejo od joka
Pred njo je stal, s hrbtom obrnjen proti oknu, moški. Videti je bilo, ko da govori z grofico Kendalsko. Kaj bi bil dal za to, da bi mogel slišati, kaj ji je pripovedoval.
Antiopa je nenadoma dvignila gla*
   	„_________  ,	vo.	Zdelo sc mi je kakor da je izteg-
ki je segalo nad Antioptno nila roke proti onemu, ki ji je govoril,
okno. To je tila zadnja vzpetin« med ko da ga prosi oproščenja.
Moški je počasi prišel k mladi ženi. Objel jo j«.
Ob kretnji, ki sta jo naredila, je luč obema razsvetlila obraz. Spoznal sem gospoda Ralpha.
Ta trenutek sem zaslišal nad seboj pokanje Veja se je morala odlomiti. Slišal sem, Itako nekaj pada.
Nenadno sem občutil močan udarec. Imel sem še toliko časa, da sem se z eno roko zagrabil za korenino, z drugo pa se mi je posrečilo, da sem na robu skale obdržal nekoga, s katerim bi kmalu skupaj zdrknil v globino.
»Gospod profesor Gčrard, če se ne motim. No, mislim, da ste mi zdaj rešili življenje.«
Presenečen sem spoznal doktorja Grutlija.
Drgnil se je po telesu in mc ošinil s pogledom, polnim razumevanja.
»No«, je vprašal premeteno. »Kaj pravite k odličnim irskim damam?«
»Kaj ste iskali tu?« sem ga vprašal užaljeno
Položil je pret na usta.
»Pst, pst, tiše, tiše. Ta kraj ni pripraven za razlaganje.«
Se vedno si je otipaval ude.
»Gromska strela, ves sem razbit.«
»Še enkrat Vas vprašam, kaj ste iskali tukaj ob tej uri!«
»Na to bi Vam lahko odgovoril; In Vi? Toda ponavljam Vam Se enkrat, da ta krat v resnici ni pripraven za •^sliša razlaganja. Ali mi hočete dovo-
liti deset minut razgovora v Vaši ali moji sobi?«
»Dohrol« sem rekel,
»Pojdite, prosim Vas, gospod profesor, naprej. Ne, nič se ne more zgoditi ... za Vami.«
SEDMO POGLAVJE SE OSEM DNI
Soba doktorja Griitlija je bila poleg moje. Tudi pri njem je gorela luč.
»Vstopite, ljubi gospod Girard. Sedite udobno, ko da ste doma.«
Dr. Griitli je zaprl okna. Nato je šel k vratom, obrnil ključ in prišel šepajoč in smeje se k meni.
»Bog me kaznuj!« je vzkliknil, »če si nisem pri tem neumnem slučaju zvil noge.«
Sezul si je čevelj. Pred menoj se je zopet zablestela bela nogavica, ki 6em jo že videl na krovu ladje.
»Poglejte mojo kost«, je vzkliknil. »Jutri bo sinja, pojutrišnjem pa črna. Želim samo, da bo na dan, ko se bo izpolnila Donegalova prerokba, zopet rožnata in zdrava.«
Iz stenske omare je prinesel steklenico in dva kozarca.
»Ampak to naju ne bo motilo, da si ne bi privoščila malo whiskyja. Ali ne, gospod Gerard, gospod profesor Gžrard!«
»Ali mi ne bi hoteli pojasniti?« sem ga vprašal nemirno in ves divji.
Z rokama se je držal za odrgnjeno
kost, se smejal in pri tem čudno pačil obraz.
»Ha, ha, kdor ima bolečine, naj se ne smeje. Toda to de tako dobro. Ha, ha, hal Gospod profesor Gčrard, Ferdinand Gčr&rd, ali ne?«
Grozeče sem vzkliknil:
II'
bil Rože prikazan kot nedolžno jagnje. Mi smo popravke priobčevali ter potrpežljivo čakali, da bo tudi za g. Rožeta udarila njegova ura. Naša potrpežljivost je bila res nagrajena. Končno se je tudi g. Rože znašel pred sodniki, ki so mu sodili zaradi njegovih poslov pri registrirani pomožni blagajni »Naprednost«. To pomožno blagajno je banska uprava zaradi njenega »zglednega poslovanja« prisilno likvidirala. Pri likvidaciji je prišel na svetlo primer, Id je pokazal, kako je znal gosp. Rože poslovati.
Rože je bil obtožen zaradi ponarejanja listin, s katerimi je uspel, da mu je »Naprednost« izplačala dve zavarovalni polici na ime Marije Obersnel in 6icer v znesku 9255 din. Rože je med drugimi listinami ponaredil tudi mrtvaški list župnega urada v Dramljah, da je prišel do zavarovalnine. Na njegove mahinacije je prišel na sled likvidator »Naprednosti«, katerega je postavila banovina. Dasi je Rože svojo krivdo na vse kriplie tajil,, mil to vendar ni pomagalo, ker so bili dokazi državnega pravdnika močnejši, kakor pa njegova izvijanja. Obsojen je bil g. »ravnatelj« Rože na 14 mesecev strogega zapora, 1200 din denarne kazni ali nadalje ih 20 dni zapora ter na 2 leti izgube častnih pravic. Obsojeni ravnatelj Jože Rože je bil tudi v tesnih poslovnih zvezah z Ljubljančanom Avgustom Škofom, ki je bil v Ljubljani obsojen na 2 leti robije in je sodbo potrdil Stol sedmerice v Zagrebu.
Prinesite jutri pred Vodnikov spomenik na trg obleko, perilo in obutev, ki jo morete pogrešati. Mestna občina zbira vsako sredo vse to za svoje reveže in hvaležno sprejme vsako uporabno blago.
KINO SLOGA Tel. 27-30
Danes ob 16., 19*15 in 21‘15 uri
Herojski Cin poročnika Perrtja
Trgovci, pozor pred Hudobo"
Kamnik, 17. aprila.
Na praznike se je hotel marsikdo preskrbeti pravočasno z obleko. Samo — kako bo šlo brez denarja, to je bilo drugo vprašanje.
Tako si je neki M. Fr. iz Godiča pri Kamniku, katerega njegovi prijatelji in znanci nalivajo s priimkom »Hudoba«^ zamislil čisto nov trik, da si za praznike obleče nove hlače.
Malo pred prazniki se je pojavil v trgovini nekega tukajšnjega trgovca, kateremu je oddal naročilnico s podpisom uglednega okoliškega gostilničarja s pripombo, da naj izroči donosilcu blago za hlače s podlogo, eno srajco, kravato in robec. Ker je trgovec dobro poznal podpisanega, je brez nadaljnega blago po naročilu odmeril, zavil v zavitek in iMočir »Hudobi«.
Nagle kretnje pri odhodu iu zadovoljiv nasmešek »Hudobe« je dal trgovcu povod za razmišljanje, če ni morda nasedel sleparju? Sel je na mestno stražnico in zadevo prijavil, nakar sta se stražnika po danem opisu podala takoj na lov. Sreča je bila naklonjena mestnemu stražniku Zabavniku, ki je kaj kmalu izsledil »Hudobo? v predmestju Podgori, ko jo je sekal s štirilitersko steklenico proti Vrhpolju. Ko ga stražnik ustavi in vpraša kam tako hiti s steklenico, mu -Hudoba« na kratko odgovori, da se mora za praznike preskrbeti z vinom. Po krajšem razgovoru in zasliševanju je stražniku priznal, da je bil v Kamniku v trgovini, ter da je blago takoj na trgu prodal za 32 dinarjev nekemu znancu iz Sidraža, denar pa takoj spravil po grlu.
Stražnik je odvedel »Hudobo« za zamrežen« okna občinskega zapora, drugi dan pa je odšel na Sidraž, kjer je dobil še vse blago razen kravate.
Tako je trgovec spet prišel srečno do svojega blaga, »Hudoba« pa je praznoval žalostno alelujo v kamniškem zaporu.
Pijanemu radovednežu so se maščevale čebelo
v Stari KaniSi. Erne Buzoranj je e svojimi prija* telji pijančeval do jutra, ko eo vsi skupaj odšli n* njegovo posestvo. Svoje hiše Erne ni mogel n«jt>> peč pa je e prijatelji prišel do čebelnjaka. Enega izmed prijateljev je zanimalo, kakšna je notranj* ščlna panja. Erne je panj odprl in začel tolči p® njem, ker se čebele niso hotele zganiti. V svoji nerodnosti je panj prevrnil, da so se čebele stresi® no tla. Razjarjene eo planile na vsiljivca In ga z®* čele pikati, koder se je dalo. Mož je skakal in se jih otepal, dokler ni našel najboljšega skočil je ves posut e čebelami v vodnjak. Pijan* prijatelji eo ga komaj re-Sili iz smrtne nevarnosti. Hladna kopel pa jo Buzoranju pomagala, da se je nanaglo streznil.
Od tu in tam
Slovenski denarni zavodi se polagoma popravljajo in dajejo vedno več vlog svojim vlagateljem na razpolago. Zlasti se opažajo ugodne posledice posojila, ki ga je Potštna hranilnica odobrila slovenskim kreditnim zadrugam. Kreditne zadruge Zadružne zveze 60 že izplačale 43.5 milijona dinarjev svojim vlagateljem, nazaj pa 60 dobile mnogo večjo vsoto novih vlog. Sploh se opaža, da dobi hranilnica, ki začne izplačevati vse vloge neomejeno, mnogo več novih vlog, kakor pa znašajo izplačila na račun starih. Tako se je zgodilo hranilnici dravske banovine, ki je začela nedavno izplačevati vse vloge neomejeno. 10 dni kasneje so njene hranilne vloge poskočile za 4 milijone dinarjev. Večina slovenskih hranilnic izplačuje vloge do 5000 ali do 10.000 din. Zdi se pa, da ni dolgo od časa, ko bodo hranilnice izplačevale vloge v celoti.
S ciankalijem je zastrupila sebe in dva mala otroka žena nekega tovarniškega delavca v Gorjah pri Bledu. Vzrok tega strašnega dejala. o katerem se je vest z veliko naglico raznesla po vsej Gorenjski, so skoraj gotovo težke razmere, v katerih je živela v zadnjem času družina omenjenega tovarniškega delavca. Pravijo, da je pred prazniki prišlo med zakoncema oo prepira in da je bil to neposreden povod za strašno dejanje, ki ga je nesrečna mati storila nad seboj in svojima dvema milnma otrokoma prav v teh velikonočnih praznikih. Svoje dejanje je izvršila v bližnjem gozdu, kamor je odšla na veliko soboto dopoldne z otrokoma. Ker je ni bilo dolgo domov, je odšel mož pogledat za njo. Našel pa je vse tri že prepozno. Ni jim mogel več pomagati, kajti zaužili so Preveliko količino ciankalija. Takoj se je začela natančna preiskava, ki bo morda prinesla kaj več pojasnil o pravem vzroku tega groizo-ivrtega dejanja obupane žene.
Dr. Vladko Maček bo le šel v Belgrad, je izjavil na nedeljskem sestanku bivše HSS v Sarajevu dr, Sutcj. Joda _ je dejal dr. Sutej — v Belgrad
Maček ne bo šel, da vrne obisk, ki so ga nacedili zastopniki srbijanske združene opozicije v Zagrebu, pač pa zato, da tam pove svojo moško besedo. V svojem govoru je dr. Sutej razložil sedanji politični položaj v državi, posebno pa zavrnil vSe očitke in sploh neprijazne vesti glede tako imenovanega zagrebškega sporazuma. Poudaril je, da v strankah združene opozicije ni nobenih notranjih sporov, kakor o tem poročajo nekateri časopisi. Utegne pa biti nekaj neenotnosti, kar pa — pravi dr. Šutej — ni jprav nič čudno, če pomislijo, da so to tri stranke, ki so desetletja živele vsaka svoje življenje. O JNS pa je dr. Šutej dejal, da preživlja svojo jesen. Za svoja izvajanja je govornik žel viharno odobravanje. Do kakšnih neredov ni prišlo.
Kongres združenih delavskih sindikatov je bil v nedeljo in včeraj v Zagrebu. Tega kongresa se je udeležilo tudi veliko število delavskih zastopnikov, domačih in tujih. Med tujimi gosti so bili na tem kongresu tudi Danci, Nizozemcih Švedi, Madžari in Francozi. Razni zastopniki iz posameznih krajev so na kongresu govorili o delavskem položaju v njihovih krajih. Ljubljano je zastopal g. Jakomin,, ki je Vnel na kongresu tudi krajši govor, v katerem
razložil stanje delavstva v Sloveniji. Včeraj Popoldne je bilo nekaj sej, na katerih so izdelali nekaj resolucij, ki jih bodo poslali na merodajna mesta.
Krvavo veliko noč so imeli letos v Dolnjem Bukovcu pri Zagrebu. Tam so se domači fantje malo preveč_ nasrkali vina, tako da jim je zavrela kri. Pri pretepu, ki je med vinskimi bratci kmalu nastal, sta jo pošteno skupila dva kmeta, ki so^ ju morali takoj prepeljati na zagrebško kliniko Kljub skoraj vsakodnevnim poročilom o takšnih in podobnih pobojih bodo menda še kar naprej ostali le Kranjci na glasu, da ga radi cukajo in da so največji razbojniki.
Francoski književnik Jules Romam, ki se
je v zadnjih dneh mudil v Belgradu, je včeraj dopoldne prispel v Zagreb, kjer so mu priredili svečan sprejem Penklubovci in drugi odlični zastopniki. Prejšnji dan so temu francoskemu književniku na čast priredili belgrajski dramski igralci svečano večerjo. Na tej večerji je bilo tudi nekaj govorov. Med drugimi je govoril tudi Jules Romain sam ter poudaril potrebo, da se ustanovi mednarodno gledališko društvo po vzoru Penkluba. Naglasil je, da si bo v bodoče najbolj prizadeval za to, da do ustanovitve takšnega mednarodnega gledališkega društva tudi res kaj kmalu pride. V ta namen bo v bližnji bodočnosti obiskal še nekatere druge države.
Pri bivšem banu Krsti Smili »niču so se v velikonočnih dneh tudi oglasili vlomilci ter odnesli Precej lep plen. Kar sto jurjev so odnesli bivšemu banu, poleg tega pa še nekaj drugih dragocenih stvari. Smiljanič se je za veliko noč pripravljal, da odide v neko letovišče. Tatovi pa vse vedo in niso prezrli niti tega banovega odhoda od doma. Zato so to priliko izrabili ter v njegovo stanovanje izvršili drzen vlom v trenutku, ko nikogar ni bilo doma.
Polfski nrometni minister UMch se je vferaj Pripeljal Iz Dubrovnika z ladio »Šumadija« v Split, kjer so mu zastopniki splitskega javnega življenja Priredili prisrčen sprejem. Takoj po svojem prihodu v Split se je poljski prometni minister nodal z ženo in ostalimi spremljevalci na splitski Marjan, Zatem pa si je ogledal še druge zanimivosti splitskega mesta, Zvečer pa se je odpeljal nazaj v Varšavo,
Kapitana in sebe je zaklal Indijski restavrater na donavski ladji »Peter Zrinjski«. Restavrator in ladijski kapitan sta že nekar Časa živela v sovraštvu, ki je menda moralo res ravno v velikonočnih dneh prikipeti do vrhunca. Kapitnn Brašanec se je ravno pogovarjal na krovu ladje z nekim potnikom, tedaj pa je nenadoma prišel od zadaj k njemu restavrater Todorovič in mu zabodel nož v hrbet. Kanitan se je zgrudil mrtev, restavrater pa je odhitel v svoio kabino ter še sebe zaklal z nožem v srce Preiskava je ugotovila, da je omenjeni restavrator izvršil to svoje krvavo dejanje zato, ker ga je kapitan večkrat že opozarjal, naj bolj vestno opravlja svojo dolžnost.
V hribih v Jtižni Srbiji še vedno pada sneg.
•se dni je pritiskal hud mraz, šele v četrtek se Je nekoliko izboljšalo. Na Šarplanini je padlo ®ovega snega 130em. Mraz je običajno dosegel ! stopinj pod ničlo. Hladni in ostri vetrovi pa l1: .Pihajo. V takem času prebivalci niso bili na-ajeni na tak mraz. Škodo trpe lastniki ovac, "a tudi na nasadih in polju je škoda velika.
Čigava imena bodo vklesana na
spomenik Neznanega vojaka na Brezjah
Veličastna počastitev vseh Slovencev, ki so padli v svetovni vojni, bo grob neznanega slovenskega vojaka na Brezjah Dostojna in ponosna grobnica bo spomenik vsem tistim, ki so dali najdražje — svoje življenje na raznih bojiščih. Ponosen spomenik bo pričal poznim rodovom, da se je slovenski narod zavedal svoje samobitnosti, cenil žrtve za svojo svobodo in pokazai veliko spoštovanje do svojih očetov in bratov, ki 60 pretrpeli strašno gorje svetovne vojne,.
Zato se nameravajo na mogočnih stebrih, ki bodo obkrožali spomenik kot mejniki stare in nove dobe, katero je začrtala svetona vojna, z zlatimi črkami vklesati imena tistih, ki «o kovali to razdobje in dali s,svojo krvjo pečat lepSi in srečne:š' bodočnosti. Zato smo prepričani, da se bodo svojci padlih in umrlih v svetovni vojni oprijeli te veličastne zamisli in pokazali s prijavami, da so jim še pri srcu vsi tisti, ki so jim najdražji in ki že dolgo počivajo v hladni zemlji. Mogoče jih krije daleč tuja zemlja, mogoče ni znan niti njih grob, zato pa naj
Strokovno izobrazbo kmečki mladini
Z novim načinom gospodarstva in gospodinjstva je postalo posebno važno vprašanje tem razmeram primerne izobrazbe moške in ženske kmečke mladine. Tem bolj, ker zahteva današnje kmetovanje dobrega, načrtnega in varčnega gospodarstva enako kakOT gospodinjstvo, ki igra v vsakem domu zelo važno vlogo. Kdor ima priliko opazovati življenje v kmečkih hišah, se bo prepričal, da se doraščajoči rod še ni 6eznanil v polni meri z delom, ki vodi do zboljšanja v gospodarskem in gospodinjskem oziru. V tem tiči delno razlog nekakšne zaostalosti, ki jo beleži veliko kmečkih domov. Seveda moramo omeniti na mnogih kmetijah ,»jav prehoda v nov način kmetovanja. To so dela v strokovnem oziru bolj izobraženih gospodarjev in mladeničev, ki 60 se šolali v raznih kmetijskih šolah ter so obiskovali različne tečaje. Isto je v gospodinjstvu. Sadovi izobrazbe so ee prav kmalu pokazali. Iz različnih razlogov se vsi ne morejo šolati. Danes se še najdejo ljudje, ki ne poznajo umetnih gnojil in raznih drugih pripomočkov za napredno kmetovanje.
Treba je torej splošne povzdige izobrazbe naše kmečke mladine. Nuditi ji bo treba prilike, da razširi svoje znanje in se seznani z vsemi pridobitvami novodobnega gospodarstva in gospodinjstva, ki moreta zagotoviti lep razvoj njihovih domačij. Naši moški kmečki mladini je treba kmetij-
se njih imena bleste pri Kraljici Slovencev na Brezjah.
Vsaka naša slovenska župnija bo imela določen prostor, na katerega bodo prišla imena Slovencev, padlih in umrlih v svetovni vojni. Župnije bodo na stebrih razvrščene po abecednem redu, imena padlih pa po prijavah posameznih župnij.
Ker bo pa izvedba celotnega načrta zvezana z velikimi stroški, je potrebno, da prtspevajo svojci za imena gotov znesek. Odbor Zveze je določil vsoto 300 dinarjev za vsako ime ki se bo vklesalo v steber ob spomeniku. Znesek se lahko plača v več obrokih. Naša želja je, da se vklešejo vsa imena padlih Slovencev, zato bi bilo prav, da zberejo žup-ljani za'revne Tojake, saj so običajno svojci teh trpeli mnogo več in pretrpeli hujše gorje.
Prepričani smo, da ne bo naše slovenske hiše, ki bi ne žrtvovala za to prelepo zamisel svojega daru in s tem pokazala 6vojo veliko ljubezen do umrlih svojcev.
Prispevke sprejemajo župni uradi in pa Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25.
skih nadaljevalnih šol, dekletom pa pouka v gospodinjstvu v posebnih tečajih. Dokler ne bo zadosti kmetijskih nadaljevalnih šol, morejo praznino izpolniti redni kmetijski tečaji, ki bi nadaljeval pouk, ki se pričenja že v ljudski šol, a ga mladina takoj po izstopu pozabi. Kmetijski piouk bi moral biti vsaj trikrat na leto: pomladi, poleti in jeseni. Maloštevilni gospodinjski tečaji, ki jih tu in tam priredi kakšno društvo ali šola, ne zadostujejo. Stroški teh prekorietnih prieditev bi se zaradi izobrazbe in napredka kmetij in domov bogato povrnili.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Nov brzoviak Belgrad-Jesenrce
Pričenši od nedelje dne 17. aprila vozi dnevno redno na progi Belgrad—Jesenice in obratno nov par brzih vlakov, ki sta vozila v poletni sezoni.
Odhod brzovlaka iz Belgrada ob 20.55, iz Zagreba gl. kol. ob 4.35, iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55, prihod na Jesenice ob 9.35.
Povratek iz Jesenice ob 20.15, iz Ljubljane gl. kol. 22.01, prihod v Zagreb gl. kol. ob 0.40 in v Belgrad ob 8.12.
Vlak prične voziti prvič iz Belgrada dne 16. aprila, iz Zagreba, Ljubljane, odn. iz Jesenic pa dne 17. aprila.
Vozni red omenjenih brzih vlakov «je razviden v stenskem voznem redu.
Nogometne tekme postajajo v Mariboru
zanimive
Maribor, 19. aprila.
Za Mariborčane bodo postale domače nogometne tekme sčasoma res zanimive in privlačne, kakor so za Špance nijhove -bikoborbe. Saj se pa igralci tudi potrudijo, da nudijo občinstvu res še vse bolj zanimive reči, kakor je nogomet sam. Sčasoma se bodo še Mariborčani tako razvadili, da bodo obiskovali samo one tekme, na katerih pride do poštenega pretepa.
Tudi na današnjo tekmo — ki je bila lokalni derby med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, so šli ljudje v napetem pričakovanju, da bo skaj heca«; zbralo se je nad 1000 gledalcev, ki so res prišli v obilni meri na svoj račun. Atmosfera je bila že od začetka igre skrajno zgoščena in je pač zadostovala samo iskrica, da pride do eksplozije. Tudi med občinstvom je napetost rastla od minute do minute, zlasti ker sta moštvi obeh klubov razvijali enake sposobnosti ter je potekala borba ves čas neodločeno 1:1. Od časa do do časa so se iz tega gostega, nevarnega ozračja kresale iskre, ki so zanimanje za igro še večale. Tako smo bili na tribuni priča zanimivemu dialogu, ki ga je zaključila policija. Za funkcionarji enega kluba so sedeli voditelji drugega. Naenkrat se je iz vrste zadaj sedečih funkcionarjev zaslišal klic na račun nasprotne stranke: »Saj tam so same barabe.« Seveda so funkcijonarji iz prve vrste planili kvišku, bilo je prerekanja, nazadnje pa se je pojavil policaj ter je odvedel izustitelja usodnih besed z igrišča. Kmalu nato je nastal med publiko vriše in krik. Mlada go-
spodična, ki je preveč glasno simpatizirala s svojim klubom, pri katerem najbrž nastopa njena simpatija, za nasprotnike pa je imela zelo malo laskavo opazko. Naenkrat se je znašel pred njo gospod srednjih let ter ji je prisolil levo in des-krepko zaušnico za njene besede. Seveda je tudi ta dogodek še povečal zanimanje občinstva za nadaljnji potek igre. In res ni bilo treba dolgo čakati. Glavni teater se je šele pričenjal.
Zgodilo se je, da je igralec prisolil nasprotniku krepko po obrazu. Igro je sodil g. Deržaj iz Ljubljane, ki je vodi! igro objektivno in strogo, pa je surovega igralca izključil. Ta pa se je btanil oditi z igrišča, njegovi tovariši so potegnili z njim ter so napadli sodnika. Nasprotna stranka pa je vzela sodnika v obrambo. Sodnik si ni vedel drugače pomagati, pa je tekmo 20 minut pred zaključkom odžvižgal. Ker je stranka, ki je incident povzročila, s tem izgubila igro, je seveda razburjenje njenih igralcev in kibicev po-rastlo. Sodnik se je s svojimi zaščitniki jedva umaknil v garderobo. Tedaj pa je stopila v akcijo policija, ki je začela igrišče energično čistiti ter pri tem tudi ni štedila pendrekov. Nazadnje so stražniki sodnika spremljali z igrišča v mesto, da so ga varovali pred nepredvidenim napadom.
Vsekakor so to športne razmere, ki do zadnjega časa v Mariboru niso bile običajne. Klub, ki ne zna svoje moštvo držati v primerni disciplini, pač ne bi smel riskirati javnega nastopa tako dolgo, dokler vodstvo ne bo moglo garantirati, da se bodo njegovi igralci na igrišču med tekmo obnašali; kakor je to običaj.
Velikonočni športni pregled
Velikonočni športni program je bil v znamenju velikonočnega mira. V Ljubljani smo imeli priliko videti simpatične, toda ne preveč znamenite Goričane, ki so pa zasluženo premagali našo Ljubljano. Poraz je bil nepotreben in skoraj 1500 gledalcev, ki je tekmi prisostvovalo, ni bilo kar nič zadovoljno z igro domačinov in z menjavanjem moštva. Rezultat Pro Gorizia : Ljubljana 4 : 2 (1 : 1).
Ostali ligaški klubi so velikonočne praznike izrabili predvsem za gostovanja. Tako je belgrajski Športni klub gostoval v Budimpešti na mednarodnem turnirju, ki so se ga udeležili najboljša madžarska kluba Hungarija in Ujpest ter praška Slavija. BSK je prvi dan nastopil proti Ujpestu in nezasluženo po krivdi sodnika, ki je neopravičeno oškodoval BSK z 11 metrovko, izgubil z 3 : 2. Druga mednarodna tekma med Slavijo in Hungarijo pa se je končala z zmago praške Sla-vije 3 : 1. Včeraj se je program nadaljeval in je BŠK-a nastopil proti Hunagiriji ter dosegel neodločen rezultat 2_ : 2. BSK je v Budimpešti zapustil najboljši vtis in sijajno reprezentiral jugoslovanski nogomet. V moštvu BSK je igral tudi Tomaševič, član Baska.
Zagrebčani so imeli tudi za velikonočne praznike izboren program. Prvi dan praznikov, ki je proti reprezentanci Zagreba nastopil češkoslovaški klub Zidanice (Brno) in izgubil S : 2. Tekmi je prisostvovalo okoli 4000 gledalčev. Reprezentanco Zagreba je v glavnem sestavljal Hašk z nekaterimi novimi igralci. Drugi dan praznikov pa so Židenice nastopile proti ligaškemu moštvu Haška. Hašk je odpovedal in prevedel zelo slabo igro tako, da so gostje zasluženo zmagali z dvema golom« razlike (2 : 0)
V tekmah za naslov prvaka Ljubljanske nogometne podzveze so se vse tri tekme končale neodločeno. V naši severni metropoli v Mariboru
pa je prišlo zopet do novih incidentov, ki jih moramo najostrejše obsoditi: kazenski odbor LNP naj ima topot temeljito besedo in naj za vzgled izreče drakonske kazni. V Ljubljani je nastopil CSK iz Čakovca proti Hermesu. Rezultat je bil 1 : 1. V Kranju pa so Celjani igrali tudi neodločeno 2 : 2 (2 : 0). Ni mnogo manjkalo, da bi Celjani v Kranju celo	zmagali. Tabela prvenstva
LNP je sledeča:
CSK	5	4	10	12:5	9
Maribor	5	2	2	1	9:7	6
Hermes	5	1	3	1	10:9	5
Železničar	5	1	2	2	8:8	4
Kranj	5	113	5:10	3
Celje	5	113	4:9	3
Na marborski zeleni trati
Na naš članek pod naslovom »Škandalozni dogodek na mariborski zeleni trati«, smo prejeli tale popravek:
Ni res, da so igralci ISSK Maribora igrali izredno slabo in da so zato začeli od prvega do zadnjega s samimi fouli nad svojimi športno zavednimi nasprotniki in da so čakovčani padali po tleh ko snopi, temveč je res, da na nobeni strani ni bilo surove igre in je res, da je sodnik g. Camernik sodil tako, da ni zadovoljil niti enega niti drugega moštva s svojo pretirano rigoroznostjo pri foulih, tako da se sploh ni mogla razviti regularna nogometna tekma.
Ni res, da je padel g. Camernik v nezavest in da so g. Camernika odnesli v kabino, temveč je res le to, da se je g. Camernik sklonil pred udarci na zemljo, da je takoj na licu mesta vstal, spil kozarec vode in sodil tekmo naprej.
Ni res, da ni pritekel ali so vsaj zganil za pomoč niti en funkcijonar ISSK Maribora, ampak je res, da sta takoj priskočila na pomoč načelnik in tajnik nogometne sekcije, pa njuna pomoč ni bila potrebna, ker je sodnik že sam. vstal, čeravno sta imenovana funkcijonarja bila v neposredni bližini.
Kraj	Barometer-1| sko stanje j	Tempe ratnri v r>		2 > 3» a >	o a Ki Z. li w “	Veter (smer, iakost)	Pada- vine	
		'e'3 a ® >	23 1 « CQ C o H E				| Ul/Ul	os z >
Ljubljana	764-8	6-4	1-2	86	7	NEi	126	dež in «neir
Maribor	765-4	6-3	1-0	90	7	0	6*0	dez
Zagreb	7634	6-0	4-0	90	10	N*	—	—
Belgrad	760-4	190	7-0	90	8	0	—	—
Sarajevo	761 2	16-0	1-0	90	0	0	—	—
Sušak	758-6	140	120	60	5	ENE-	—	—
Split	759-5	17-0	10-0	60	6	E,	—	—
Kumbor	759-5	19-0	10-0	80	10	SE,	—	—
Rab	760-9	12-0	lu-0	80	10	NE«	—	—
Vremenska napoved; Deloma oblačno, spremenljivo vreme.
Splošn« pripombe o poteka vremen« v Ljubljani od sobote do danes; V soboto je bilo v zgodnjih jutranjih urah popolnoma jasno. Ob 5 so se pojavili lahki oblaki, ki so se polagoma razširili tako, da je bilo ob 7 dve tretjini neba pokritega. Ob 7.10 je pričela oblačnost naglo upadati, ob 7.25 je bilo že skoraj popolnoma jasno, tako je ostalo do 9.30, nakar se je na severu zopet malo pooblačilo. Okrog 16 je oblačnost naglo naraščala in je bilo ob 16.30 povsem oblačno. Ob 18.10 je pričel nekoliko rositi dež in pihal je precej močan severnovzhodni veter. Ob 18.30 je pričelo precej deževati in je deževalo do 20.50. Ponoči se je večkrat malo zjasnilo, vendar pa je prevladovalo oblačno vreme. Padlo je 1.9 mm dežja.
V nedeljo je bila iz noči do 7.10 srednje
Scsta megla, nakar se je pričela dvigati in se je o 8.30 popolnoma zgubila. Do 10.45 je bilo popolnoma oblačno, nato pa so se oblaki pretrgali in je za nekaj časa posijalo sonce. Ob 14.30 se je zopet pooblačilo in tako ostalo ve« ostali čas. Okrog 23 je nekoliko pršilo.
V ponedeljek je pričelo zjutraj okrog 4.15 deževati, med 6 in 7 pa močneje. Ob 7 je znašala zmerjena količina dežja 2,1 mm. Ob 1015 je pričel med dežjem padati tudi sneg, snežilo je v presledkih do krog 15, ostali čas pa je bilo oblačno. Ponoči je deževalo od 23.50—2.30. Proti jutru pa se je nekoliko zjasnilo.
Najvišja temperatura v 6oboto 16.6,
Najvišja temperatura v nedeljo 15.2.
Najnižja temperatura v nedeljo 3.4
Najnižja temperatura včeraj 4.4.
Ljubljana danes
Ko!H*r
Danes, 19. aprila: Leon.
Sreda, 20. aprila: Marcelin.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška c.
Protituberkulozna neia v Ljubljani opozarja
na svojo 7. redno letno skupščino, ki bo v nede-l.o, 24. aprila 1938 'ob 10 v veliki dvorani D e -lavske zbornice, Miklošičeva cesta (in ne, kakor je bilo javljeno v veliki dvorani OUZD), z običajnim dnevnim redom. Na ta občni zbor ne vabi Zveza samo onih, ki so bili osebno vabljeni, temveč vse, ki se za protituberkulozni pokret zanimajo, odnosno bi se zanj po svojem poklicu morali zanimati. Letna skupščina Zveze bi morala biti vidna demonstracija za to gibanje.
Poročila sta se včeraj v kapelici Lichtentur-novega zavoda urednik našega lista gosp. Jože Kessler z gdč. Valesko Sušnikovo, hčerko pokojnega ministra g. Antona Sušnika. Poročil ju je vseučiliški profesor dr. Fr. Ks. Lukman, a za priči sta bila g. Franc Kessler, referent na železniški direkciji, in g. Alojzij Sušnik, trgovec v Ljubljani. Svojemu tovarišu želimo v novem življenju mnogo sreče in božjega blagoslova!
Bolgarske učiteljice bodo pele v L ubifani
Pevski zbor sofijskih učiteljic, ki bo nastopil v ponedeljek 25. aprila t. 1. v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani, je bil ustanovljen prod tremi leti na pobudo učiteljic iz Sofije. Prvi dirigent ja bil znani bolgarski komponist in učitelj Peter Bojadžiev, od lanskega leta dalje pa vodi zbor mladi in energični učitelj tehnične šole, absolvent muzikalne akademije v Sofiji g. Krum Bojadžiev.
V zboru je 70 učiteljic z raznih osnovnih in meščanskih šol v Sofiji. Pevski zbor slovi kot prvi ženski učiteljski zbor v Bolgariji, ki prvenstveno goji bolgarsko narodno pesem. Zbor je član bolgarske pevske zveze ter uživa od strani prosvetne oblasti vso gmotno in moralno podporo. Na svojih koncertih nastopajo Članice zbora v bolgarski narodni noši.
24. t. m. zvečer bo pevski zbor sofijskih učiteljic prispel v Ljubljano z brzovlakom. Ženska društva mesta Ljubljane predvsem pa učiteljstvo pripravljajo bratski sprejem. V Ljubljani bo zbor koncertiral v ponedeljek 25. t. m. zvečer v veliki dvorani Filharmonije. Program koncerta je skrbno sestavljen ter bo pokazal naši javnosti odtenke bolgarske duše. 26. aprila bo zbor nastopil v Škofji Loki, 27. aprila v Litiji in 28. aprila v Trbovljah. Na svojem povratku v domovino bodo pevke nastopile tudi v Belgradu.
V ^ vseh krajih, kjer bodo bolgarske pevke nastopile pripravljajo društva, predvsem pa učiteljstvo bar najlepše sprejeme in bivanje, da bodo odnesle iz naših krajev najlepše spomine.
Šiška brez Favne ure
Po priključitvi okoliških občin je br&z dvoma Šiška, ki šteje okoli 10.000 ljudi, največ pripomogla k modernemu razvoju Ljubljane. In vendar je ta predel mesta brez javne ure, torej svojevrsten rekord. Farna cerkev je brc/, nje, v cerkvi sv. Jerneja je potrebna restavriranja. Javna potreba električne ure v Spodnji šiški je nujna. Razlogi, ki so upravičeno utemeljevali potrebo po električni uri na Karlovški cesti, so še bolj stvarni za Celovško cesto, ki v tujsko-prometnem razmerju daleko prednjači Karlovški ceesti. Splošna želja šiškarjev je, da bi bila postavljena električna nra na živilskem trgu v Spodnji šiški.
Vsa javnost v šiški je s priznanjem sprejela pokrenjeno akcijo pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani za izboljšanje nevzdržnih razmer pri železniškem prehodu na Černetovi in Janševi cesti, posebej pa bomo hvaležni še mestni občini ljubljanski, če ugodi zgoraj omenjeni želji in nam postavi električno uro.
:i- ■■ •
- , '•••
*>ymws-
ts9Seraiw2
Vožnje po širnem morju niso nezanimive niti za one, ki si na morju 6hižijo svoj vsakdanji kruh, za mornarje. Navadni ljudje o njih nimamo dosti pojma. Mornarji še potem, ko so se te svoje večne vožnje po morju naveličali in na stara leta prišli morda spet nazaj v svoj domači rojstni kraj, kaj radi pripovedujejo o tem svojem dostikrat zanimivem, dostikrat pa tudi nezanimivem, če ne skoro dolgočasnem življenju. Tako je nek mornar med svojimi spomini popisal, kako so si na dolgih vož-njak iz Evrope v Ameriko mornarji krajšali čas. Najboljša zabava, ki 6e najhitreje prežene čas, je lov na ribe. O tem lovu j« stari mornar napisal tole:
Dvoini trnki, podobni riblim repom
Na poti iz Evrope smo videli le trikrat suho zemljo: Kanarske otoke, katerih smo se navadno precej izognili, zeleni rtič, ki je najzahodnejša točka Afrike, in rtič Frio, ki leži v bližini Rio de Janeira, že na ameriški 6trani. Skoraj vso to dolgo pot, za katero smo navadno rabili 28—30 dni, smo lovili ribe. Vlekli smo za seboj trnke, ali bolje rečeno, imeli smo jih privezane na krov ladje podnevi in ponoči. Ti naši trnki so bili dolgi nekaj centimetrov, zvarili pa smo po dva skupaj ter ju ovili z tanko belo krpo. Ta dva zvezana trnka sta bila na ta način čisto podobna ribjemu repu. Med vožnjo ta dvojni trnek, zavit v krpo, ustvarja vtis, kakor da za ladjo plava riba. Trnke 6rao imeli privezane na šest do deset metrov dolgi medeni žici, to žico pa na približno 30 metrov dolgi, precej močni vrvi. Ta naša naprava je bila pravcati avtomat. Tam, kjer je bila žica pripeta k ladji, smo obesili na drugi konec žice precej težko utež. čim se je ta utež dvignila, je bil to znak, da se je nekaj vjelo. Poleg tega pa je vselej, kadar se je na trnek kaj vjelo, neka naša posebna »iznajdba« zaškripala. To naj bi bil opozorilni zvonec. Trnke smo včasih vlekli za seboj po več dni, ne da bi sploh kaj vjeli.
R be, ki leta o po zraku
Mnogo več sreče smo navadno imeli v vodah okoli zemeljskega ravnika. Tu je bilo mnogo več rib ko drugod. Tu lahko človek vidi neke posebne vrste ribo, ki je drugod ni nikjer. To so tako imenovane vodne lastovke, svojevrstne ribe, ki se poženejo iz vode, lete po več metrov daleč nad vodo in nato zopet izginejo pod morsko gladino. Kakor rečeno, smo tu imeli dovolj plena. Dostikrat pa se nam je tudi zgodilo, da je na trnku obvisela samo ribja čeljust. Riba je bila namreč tako zelo težka, da je moralo nekaj odnehati: ali vrv ali pa ribja čeljust. Ribja čeljust pa je vsekakor precej manj odporna kot močna vrv ali žica. Kadar se je utež na našem »avtomatu« le preveč visoko dvignila — kar je bil znak, da se je vjelo nekaj težkega
— smo navadno vselej ladjo morali ustaviti, če smo hoteli 6rečno potegniti ribo na krov. Pa še tako smo imeli dovolj posla z njo. Pa ne samo posla, tudi dovolj zabave! Dostikrat je bilo treba kakšno preveliko vodno zverino najprej utruditi « tem, da smo jo cukali z vrvjo, na kateri je bil privezan trnek. Šele ko je bila do kraja utrujena, ni delala več tako velikih preglavic. S kakšno večjo zverino smo se dostikrat mučili po četrt ure, preden smo jo mogli potegniti na krov. In ko smo jo potegnili na ladjo, je že čakal mornar z nalašč za to izdelanim kavljem, s katerim je pirijel ribo za rep, da ni mogla več opletati okoli sebe. Ribe pa nismo pustili, da bi počasi sama poginila, pač pa smo bili že toliko usmiljenega srca, da smo s kladivom poskrbeli za njeno hitro smrt.
Rib pa na vse zadnje tudi nismo lovili kar tako za zabavo, pač pa smo kaj hitro zaposlili tudi našega rejenega kuharja. Če smo imeli pri lovu kaj več 6reče, smo je bili deležni tako tudi pri kosilu, saj so takšne dni prišle na vrsto precej večje porcije kot navadno. Nemalokrat smo vjeli ribo, ki j.: bila težka nad 100 kg.
Morski pes nas te le ugnal
Dogodilo 6e nam je tudi to, da smo vjeli morskega psa Nekega morskega psa smo opazovali kar cela dva dni, kako »jo reže« za nami. Ne vem,, če smo vjeli ravno tega prestradanca, verjetno pa je vseeno tudi to, saj je znano, da imajo morski psi to navado, da zelo daleč plavajo za ladjami ter lovijo razne odpadke, ki jih ljudje mečejo v morje. Preden smo ga pa potegnili na ladjo, smo imeli neprimerno več opravka kot pri drugih ribah. Z morskim psom je čisto druga »muzika«. Cim zagleda ljudi, potem šele pobesni, otepa z repom, nateguje vrv in dela vse mogoče- »akrobacije«, samo da bi se rešil. Imeli smo ga že či-jto blizu, skoraj že na varnem, in videli njegove bele zobe. Ta zverina je bila gotovo štiri me're dolga. Hoteli smo ji vreči zanjko čez glavo, jo potisniti do repa in nato zadrgniti, pa se nam ni posrečilo. Skoraj smo se mi vsi že mnogo bolj utrudili, kot ta preklicani morski pes. Nek naš tovariš je celo nekajkrat ustrelil vanj, pa je bilo vse zaman. Potem je šele podivjal ter bil z repom tako silovito, da je pretrgal medeno žico ter z njo vred izginil v globino. Mi pa smo se najprej morali pošteno prepotiti, nato pa še obrisati za mastno pečenko. In ta mrcina nam je odnesla tudi trnek.
Otok San Paolo - pribežališče r b, ko se naveličajo potepati
Dostikrat smo se vozili po ameriških vodah, ko dneve in dneve nismo ničesar vjeli. V takšnih primerih »mo večkrat tudi kar nekoliko spremenili
Sprejem italijanskih delavcev ▼ Nemčiji, kamor se P« priključitvi Avstrije k Nemčiji prišli na v	sezonsko delo.
Nov tip ameriških letal, kakršnih je nekaj naročila sovjetska Rusija.
smer vožnje, zavili bolj v bližino brazilijanskega otoka San Paola. Ta otok leži čisto osamljen in na njem tudi ni žive duše. Edini njegovi prebivalci so beli galebi, ki jih je ogromne jate. Med njimi so tudi posebne vrete ptiči, ki jih imenujejo albatrosi. Če lov na ribe ni drugod uspel, je uspel gotovo ob tem pustem skalnatem otoku. Tu smo jih lahko nalovili kar za ves teden, pa še potruditi se ni bilo treba bog ve kako.
Pravijo celo to, da je to morje okoli lega otoka kar nekakšno pribežališče morskih rib. ki so- se prej potepale po vsem mogočem morju, ko pa 60 naveličale tega nemirnega beganja sem ter tja, pa so se zatekle k San Paolu, ki je kakor nalašč za oddih. Tu lahko prežive kot nekaki upokojenci svoja stara leta, dokler tudi ponje ne prnU 6mrt in jih vzame s seboj na m 'mo morska dno
Kitalske posebnosti
Navad in običajev, kakršne imajo na Kitajskem, menda res ni nikjer drugod. Naj navedemo le nekatere:
Kitajec sme nositi brado šele tedaj, ko je dopolnil 45 let starosti.
Nihče ne sme praznovati svojega rojstnega dne, preden ni star 60 let. S to starostjo si tudi šele pridobi pravico soodločati v družinskih sporih.
Še danes imajo kitajski zdravniki v več krajih io navado, da k bolniku, kamor so poklicani, prinesejo e seboj človeka iz cunj ali iz kake druge stvari. To navado so vpeljali zato, ker so kitajske ženske, pa tudi nekateri moški, od sile sramežljivi in ne marajo, da bi jdh zdravniki preveč podrobno preiskovali. Bolnik tako lahko kar na omenjenem »modelu« pokaže, kje ga kaj boli.
Kadar žena toži svojega moža zaradi nezvestobe, je še danes v neštetih kitajskih pokrajinah navada, da tega grešnika privedejo na kak javen prostor, ga zvežejo in toliko časa tepejo 6 palico, dokler njegova žepa ne reče, da je dovolj.
Zanimiva so tudi imena posameznih kitajskih hotelov, restavracij, gostiln itd. Ti napisa pričajo, kakšni umetniki so Kitajci v dajanju teh naslovov in kako bogata je njihova domišljija. Med drugimi najdemo tam tudi tele napise; »Hotel izpolnjenih želja«, »Gostilna nebeškega izvora«, »Pri blaženih sanjah«, ali »Biser, ki razsvetljuje noč«.
V občinskem domu v Butalah so na steno pritrdili sliko bivšega zaslužnega župana. Ob priliki male slovesnosti je župan zaključil svoj govor s temi vznesenimi besedami: »Da, gospoda moja, la mož je zaslužil, da bi ga bili še za časa življenja tu obesili, pa je to vedno odklanjal.«	,
Visokošolec: »Mi bi svoj klub prenesli v vašo gostilno. Ali imate kako veliko mizo?«
Oštir: »Poglejte si tole mizo, pod to jih lahko najmanj deset leži.«
Usmiljenka - edina zdravnica
>Zdravnica Alma se je vkrcala za Indijo.« Kratka vestica, ki je prišla iz Newyorka, se nam zdi brezpomembna. V Ameriki pa je ime mlade zdravnice zelo poznano.
Pred nekaj leti je krasna, prtkupljiva Miss Lalinsky stopila v samostan >Društva katoliških zdravniških misijonarjeve, postala sestra Alma in začela pridno študirati zdravništvo. Bila je v raznih bolnišnicah in na washingtonskem vseučilišču, kjer je zbujala veliko pozornost in zanimanje vseh Amerikancev, ki so se bali le tega, da fii izvrst-uana zdravniška pripravnica zaradi svojega verskega poklica bila primorana edravniško praksa opustiti.
Toda papež ji je dal posebno dovoljenje za izvrševanje zdravniške službe; posvetila se je kirurgiji in porodništvu ter kot prva usmiljenka-specialistka za ženske bolezni odšla v indijski misijon, kjer bo oskrbovala indijsko ženščad.
13 letni otrok ukradel" lokomotivo
Kakih 200 metrov od neke večje shrambe lokomotiv v Franciji je nenadoma odjeknil grozovit tresk: lepa, močna lokomotiva se je zaletela v tovorni voz, ga popolnoma razbila in se sredi razvalin ustavila. Na lokomitivi pa je stal majhen šolarček in bridko jokal, ker so se mu njegove srčne želje in sanje — voziti vlak — tako hitro razblinile. Samo 200 metrov se je veselil čudeža, da je spravil ogromni stroj v gibanj^-Že dalj časa je poželjivo ogledoval strojev in njihove samozavestne vodje; nazadnje pa se sai prikradel do enega, mesto da bi šel v šolo, tet ga pognal v tek, kar se je vsem zdelo neppjniljj-vo. Otroku pa prerokujejo lepo inženirsko bodočnost.
Katolicizem v Angliji
Pred dvema mesecema je bilo v še nedovršeni liverpuleki katedrali, ki bo poleg cerkve sv. Petra v Rimu največja cerkev na sveta, veliko zborovanje Katoliške akcije za Anglijo. Bili so zbrani tudi vsi angleški škofje, resen londonskega nadškofa Hinsleya, ki je odpotoval v Rim po kardinalski klobuk. Pač pa je izdal pred odhodom pastirsko pismo, v katerem poziva angleške katoličane, naj bodo edini in naj povsod, tudi ▼ javnosti, nastopajo kot katoličani. Poziva posebno katoliške državnike in podjetnike, naj se združijo z velikim številom kat. delavstva v močno skupno armado. Zgleda, da se bo angleški katolicizem posebno zavzel za rešitev socialnih vprašanj. Sklenjeno je bilo na omenjenem kongresu, da začno izdajati velik katoliški dnevnik.
POD CRNO KRINKO
Upam, da mora biti tako .... Poslušaj, ti, kaj pa gledaš tako bedasto...?«
»Motiš se, draga moja... Ali misliš, da mora mož ženi res prav vse povedati?«
»To se razume ... Zakaj imate pa potem žene . ...«
»Poslušaj, draga Betty, pojdi domov, pozdravi mamo, vrzi »e ji v naročje in ji jokaje povej, da te je zapustil zaročenec.«
»Torej tako, ti cigan.. ! Uničil si mlado dekle ... Zdaj ga zapuščaš... Razbojnik, ničvrednež! Grem, da si poiščem drugega fanta...«
Betty je vstala, užaljeno odšla nekaj korakov naprej, zavila za gostim drevjem spet nazaj ter se v trenutku spet znašla ponovno pred Edom... Prijazno se je pred njim poklonila ter ga vprašala:
»Klanjam se, mladi gospod!... Kaj pa delate t? Ali se
dolgočasite?...«
»Poklon, gospodična!...« je skočil Ed pokoncu in se priklonil ... Ime mi je Romeo... Lovim komarje za muzej v Oklohami.«
»Mladi gospod Romeo! Mene je pravkar zapustil zaročenec. Zelo sem nesrečna. Ali me hočete malo potolažiti?«
»Prav rad, gospodična Julija... Izvolite sesti. Če mislite, da vam bo pri meni preveč dolčas, si odtrgajte tole bilko in jo
začnite grizti... Takoooo...«
Dvogovora je bilo konec. Padla je rahla tenčica sreče na oči dveh srečnih mladih ljudi. In za trenutek je spet to srečo prekinil sitni komar, ki je pičil Eda...
»Pojdiva domov. Betty, mama že čaka z večerjo...«
»Pojdiva, pojdiva...« je tiho pritrdila Betty. »Rada pa bi vseeno videla, da ne bi imel v glavi teh mrzlih možganov. Rada bi videla, če bi bila tale butica votla... Pojdiva domov ...«
Stara Groganova ju je pričakala na stopnišču. Jezila se je. Mikea tudi še ni bilo domov.
»Gotovo se spet bori z nesrečnimi kontrami« ... Mu bom že pokazala, ko pride domov!...«
»Pusti, mama, nikar se ne jezi! Naj se očka zabava po svoje, kakor mu je všeč ...« je poskušala Betty braniti očeta.
Ed se je smehljal. Dobro je vedel, da je gospa Groganova, ki se je znala tako silno jeziti in ki je bila na videz od sile stroga, znala biti tudi dobrosrčna in mirna...
Mikea niso čakali z večerjo. Sedli so kar sami za mizo in začeli jesti...
Malo pozneje se je vrnila k njim Ruth.
Ko je videla, da so vsi tako lepo zbrani, ji je postalo malo nerodno... Stara Groganova je opazila njeno zadrego ter jo vprašala:
»No, Ruth, kaj je novega? ... Morda bi kaj rada? .’. .«
»Da, ravno zato sem prišla, da vas nekaj poprosim... Frank bi rad pri večerji pil, pa nimam doma nobene kapljice niti vina, niti piva... V mesto ]e zdaj tako daleč ...«
»O, to bo pa lahka stvar.. •« se je takoj oglasila Betty. »Tam v omari imamo pet steklenic... Če vse vzameš, bo mama še zelo hvaležna, potem vsaj očka ne bo imel prilike, da bi se ga nasrkal...«
»Vzemi Ruth, kolikor hočeš...« je pridrdila Groganova mama...
»Daj mu rajši malinovca ali pa limonade ...« se je oglasil Ed . ..« Ta tvoj dečko je zadnje čase čudno žejen... Kar naprej bi pil j..«
Ruth se je v zadregi nasmejala... Ni vedela, kaj naj bi odgovorila... Bila je dobra ženska. Čeprav je Želela, da Frank ne bi toliko pil, vendar ji ni bilo prav, da bi tudi drugi tako govorili o njem. Zato tudi Edu ni ničesar odgovorila, čeprav mu je dala prav...
»Gremo po večerji skupaj kam?« je vprašala Betty.
»Ne vem. Vprašala bom Franka Če greste v mesto, se mimogrede oglasite pri nas, pa bomo videli... Hvala lepa, mama Groganova, jutri vam bom vino vrnila...«
Ruth je hitro odšla.
»Pa kaj se vtikaš, klepetulja,« se je jezila Betty na Eda. »Če Frank popije kozarec vina, mu vendar ne bo škodilo...
On tebi ni nikdar nič dejal, kadar si se ga navlekel.«
Po večerji so še malo posedeli na terasi. Nato pa je Betty predlagala, da bi šli po Frankove, med potjo pa bi nagnali starega Grogana domov...
»Prinesla sem ti vina, Frank« — je dejala Ruth Franku( ki je sedel za mizo in poslušal kramljanje sinčka Buddya.
»Dobro je, hvala... Zdaj pa mi daj večerjo. Mudi se mi.« »Betty me je vprašala, če hočeva z Groganovimi po večerji v mesto .. «
»Ne utegnem .Imam važen sestanek ... Daj hitro večerjo!« Ruth ni ničesar odgovorila. Šla je v kuhinjo in hitro prinesla jed na mizo. Ruth je te čase preživljala težke dni. Borila se je sama s seboj. Spoznala je, da s Frankom nekaj ni tako, kakor bi moralo biti. Ni vedela, kaj naj stori. Frank ji ni ničesar povedal. Vedno bolj je bil molčeč in vedno zamišljen. Doma je bil le redkokdaj dalj časa. Domov je prihajal samo spat in jest. Kje je bil tisti čas, ko sta v zadovoljstvu in sreči presedeta vse večere doma! Z žalostjo v srcu se je spominjala teh dni... Z vso svojo bitjo mu je skušala pomagati... Toda, kaj je mogla slabotna ženska proti silam, ki so imele v oblasti Franka. Za njegovim hrbtom so se neprestano dvigat? pošastne črne sence
Zadnji dogodki so nanj silno vplivali. Ko je po burnih dneh in nočeh nastopilo pomirjenje, je Frank začel mirno in trezno razmišljati, kako bi se rešil te družbe.
To spremembo je na njem opazil Cliff, Toda ta njegov zli duh je takoj začel z grožnjami vplivati nanj, tako da Frank res ni mogel več misliti na izhod iz tega zamotanega položaja. Na dnu duše je bil Frank še vedno toliko pošten, da je veroval v čiste namene Črne legije. Niti številni članki v časopisju, ki s® napadali Ku-Klux-Klan, mu niso mogli te vere vzeti. Še naprej je bil zatrdno prepričan, da vse to mora biti tako zaradi splošne blaginje vseh Amerikancev. To je bil res krvav posel, toda šlo je za obstanek bodočih rodov, v ta mladi ameriški rod je spadal tudi njegov Buddy. Zanj se je Frank boril. Vsaj mislil j®* d* se zanj bori... To mu je dajalo novih moči in poguma.
Vendar mu je kiju temu od dneva do dneva postajalo težje in neznosnejše. Ko je že čisto omahoval, ga je Cliff spet spravil k zavesti z grožnjami, da se ne bo godilo dobro ne njemu ne njegovima dragima, Ruthi in Buddyju.
3.3ETE’m"S.St™ aSSTuUlS', 122 tiSS. 40
Upravai Kopitarjev« 1
Kako si mornarji kraišaio čas
„Največ zabave so nam pripravile morske ribe"