november 2001
tute Pc^n tute
VESTNIK 34
Gegra, NJ
i
I
v
I?
rTTTTTnTin
Ss'?4''?tž
■
Prehitevanje
prepoved
i-'
K*'
zaletel
jS.
V
steber)
foto: k alte
Gospodarja ZORICA in MIRKO sta pripravila s pomočjo šefa obreda ANDREJA BERDENA in njegovega pomočnika JOŽETA ŠTEFANECA (oba iz TROPOVEC) slovesnost, na kateri (glej gasilsko fotografijo) se je zbrala množica govejih navdušencev. Ob krstu male teličke, ime ji je LUČKA, se je neposredno vključil tudi MURSKI VAL oziroma njegova najbolj gostobesedna reporterka VIDA TOS. V imenu krščenke (ki v nasprotju z Vido še ne govori) je med drugim obljubila, da bo skrbela za potomstvo in da bo. da ne bi stradala, v skrajni sih odšla med politike v Ljubljano, kjer je veliko bikov.






FOTOZAPIK
po desni
(ker se boš
I
II






I
KORENOF LUJZ: >Pje, SIMONA! Takšnega telefona še nej sen vida,*
Na goliči svejt stoji!
11
SIMONA ŠPINDLER: .Lujzek, to je nej telefon. Slušalke so, ka čUješ program Murskega vala!'
FERI HORVAT: Neta tuu! Tou se se čuje po radiji, ka
vuva norosti gučljta!

RAZKRIŽJiCPeČ^^^ ■ j
fi

Ce ne bi bilo ljubezni, bi izumrli. Tako mi kot na primer GOVEJI GOBOJEDI, ki jih »pou-vajo« pri RENGEOVIH v ŠA-LOVCIH, zato je toliko pomembnejši krst, ki so ga ondan praznično pripravili za prvo potomko škotske vi savske govedi, kot se gobojedom reče uradno.
'A
RENGEO
Prižgimo LUGlKUj, ljudje!
ki"'!
M'
i.
Gibica, nej pa. pica!
h
I
I



I f




Nekoč so v nekaterih naših krajih pekli GIBICE, in to na različne načine - na primer tanko »razvaljeno'' in krožno oblikovano testo, opečeno na plošči štedilnika na obeh straneh, namazano z zaseko in zvito v obliki palačinke.
V občini RAZKRIŽJE so nedavno skušah ugotoviti, ali je kaj takšnih, ki znajo delati in peči »gibice". Na veliko presenečenje se je našla skupina domačink, ki jim je šlo to neverjetno dobro od rok. Župan zdaj menda razmišlja, da bi pripravili prvenstvo ... (da bi skupino poslal na ...).
JOG
SLOVENIJA GRE NAPREJ
Trpeli so Romuni
in semaforji
V eni od ljubljanskih ulic je palača slovenskega prometnega ministrstva. V bližini pa domuje tudi naše gore list - pisatelj, literarni in likovni kritik V. P. S. (ker je govor o notranjih organih, je ostal raje polano-nimen), Ko se je zbrala njegova družina v nedeljo fll. november, ko je med drugim tudi martinovo) pri jutranji kavici, so se pogledi začudeno usmerili na dvorišče. Poleg njihove vrtne lope je slonel namreč nič drugega kot semafor. Bilo je namreč dan po znameniti zmagi za Bežigradom, ko je PRLEK OSTERC dotolkel ROMUNE. Od nogometne zmage in drugih snovi razigrani SLO-navijači so semafor očitno sneli s pravega mesta. A ker je resorno ministrstvo blizu, so ga (semafor) odgovorni hitro pospravili.
,1'kec
EL
Rdeča, rumena, zelena


VESTNIK 35
tute Pc^n tute
november 2001
3
Oksleji so, maligani bodo tudi
■
Glavni med poznavalci vina (enologi) v Radgonskih Goricah je gospod LOJZE FILIPIČ (na fotografiji ima eno oko zasedeno). Pomalem se ukvarja tudi s skladanjem besed v rime in v času slikanja je (ob strokovni kontroli MIRKA ŠPURA) spesnil tole:
Ob trgatvi na Pomurskem sejmu 12. 10. 2001 v G. Radgoni
Vsako leto direktor sejma vabi, posebni gostje v gorice grejo radi! Trti dve, besed za brent je sto, namesto v gorico pogled uperjen v vinsko je kraljico!
Z očesom enim stroka sladkor meri, reče vedno več, da sejmu se ne zameril Veseli te strokovne smo zabave, samo si trta vinska zasluži te proslave!
Slavospeve dobri kapljici pa znata skladati tudi vinski kraljici: slovenska za leto 2002 TJAŠA KOROŠA iz KLJUČAROVEC in kraljica Dru^va vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, MATEJA ŠTABUC iz RADOMERJA.
NE BO ZEBLO
VINOLOGIJA
J
rt
gegra
Vinska kraljica, moja sodnica!
Ka je t^ nan Tri^laf, če trenejramo na Srebrnon brejgi!)
Sveto juri) ski
gasilci na strehi
Slovenije
Ni sicer vest, ker se je zgodilo že ob koncu poletja, pa vendar bolje pozno kot nikoli: vrli gasilci z Goričkega, natančneje od SV. JURIJA pri ROGAŠOVCIH, so dobili ondan poziv, da gori. In to gori na gdril In to ne kjerkoli, ampak kar na vrhu najvišjega SLO-vrha! Seveda se je kasneje izkazalo, da je bil alarm samo testiranje za morebitne posege v hribovitih domačih krajih, gasilci pa so opravili izpit več kot uspešno. Od koče na Kredarici do očaka so porabili rekordno malo časa, poveljnik PGD STANKO HOLSEDL je menda celo med najhitrejšimi desetimi Slovenci, saj je prisopihal od koče do vrha, preden
je sploh postal žejen. Čestitamo!
M. G.
Lendavski srednješolci na Krfu



1
J

I
Med dopisnik i/-cami Pentut so tudi mlade, nadebudne novinarke. Štejemo si v čast, da nam je TANJA poslala poletne spomine in se podpisala pod »štorijo« o maturantskem izletu lendavske dvojezične srednje šole ekonomske smeri.
Obiskali so kraje, ki so bližje soncu, in sicer na grškem otoku KRF
Oj, mladost ti moooja!
Buzuki, sirtaki in druge grške plese
S
obvladajo predvsem domačini.
Namakanje v Jonskem morju. Kogar mika, naj se pridruži...
z dobro voljo in stimulacijo (otoško vino, pravijo, je prava reč) pa smo tega sposobni tudi mi.
4. b in 4. c z razrednikoma Brigito LAJ in Alfredom FEHERJEM.
T. BOGDAN

november 2001
Pen
VESTNIK 36
Meja je tista, ki mora povezovati
Goran Miloševič, ekonomist
C
e bi Cvetki še pred dvema desetletjema kdo povedal, da se bo v prihodnosti selila v bližnjo Avstrijo, bi mu gotovo odgovorila, naj ne zbija šale na njen račun in naj se nekoliko zresni. Toda Peter UUen
»Težava z denarjemje, da zaradi njega poČneŠ stvari, ki fih pravzaprav ne želiš.«
{iz filma WALL STREET)
in njegovo srce sta bila dovolj prepričljiva, da je Cvetka pred šestnajstimi leti rojstne Sodišince zamenjala za Sicheldorf oziroma za Žetince, kot pravimo kraju tudi v slovenskem jeziku. Čeprav živi v Avstriji, pa je Slovenija Cvetki še vedno zelo blizu. Njena rojstna hiša stoji le streljaj od slovensko-avstrijske meje, in če vmes ne bi rasla drevesa, potem bi lahko uzrla tudi svoj rojstni kraj.
Približuje se novo leto. Poleg nove letnice na koledarju in novih poglavij v zgodbah, ki jih pišejo naša življenja, bomo v njem deležni še ene novosti. Prihaja EVRO. Prispel je že do samih meja naše dežele, prav kmalu se bo pojavil na naših deviznih računih, Z njim bomo nakupovali čez mejo pa. tudi marsikatera nogavica bo dobila vonj po svežih bankovcih.
Vsaka novost, s katero se ljudje srečamo, vzbuja v nas takšno ali drugačno reakcijo. Ta pa se redko zgodi brez določene doze stresa. Še posebej, če gre za denar. EVRO bo v vsakem primeru vplival na naša življenja, vendar kljub temu ostaja zgolj denar, čeravno nov, močnejši in vrednejši. Njegova uvedba nam daje novo priložnost, da razmislimo o denarju nasploh in njegovi vlogi v naših življenjih.
Denar je namreč prav posebna dobrina. Kdor ga ima, pridobi z njim pravico, da si izbere, karkoli mu ponujajo pohce družbenega hipermarketa. Je dobrina, ki je izgubila lastno uporabnost, da bi postala merilo vrednosti vseh drugih dobrin. Ne gre se torej čuditi, da je vse, kar je povezano z denarjem, za človeka tako
EVRO

Peter in njegovo srce sta
bila dovolj prepričljiva
Slovenec po očetu
v šestnajstih letih se je Cvetka že navadila na življenje v Avstriji. Uradni del poroke je bil v Avstriji, zabava pa se je nadaljevala v Sodišincih. »Vse je potekalo po običajih, kakršni morajo biti na pravem prekmurskem gostuvanju,« sta povedala Peter in Cvetka, ki se je preselila na Petrovo domačijo v Avstriji. V začetku je bilo težko, saj nemščine ni dobro razumela. »Če se človek v življenju hoče s kom pogovarjati, se hitro nauči tujega jezika,« se je nasmehnila Cvetka in se spomnila svojih prvih poskusov nemščine. Sreča je bila le v tem, da večina starejših ljudi v Sicheldorfu zaradi bližine meje in nekdaj skupne
Je v Avstriji boljše?
Če bi kdo Petra in Cvetko vprašal o tem, kako se razlikuje življenje v Sloveniji in v Avstriji, bi gotovo odgovorila, da dandanes skorajda ni večjih razhk. Cvetka je edino dodala, da je življenje v Avstriji nekoliko težje kot v Sloveniji. Standard je sicer nekoliko višji, toda tudi cene so višje in ljudje si ne morejo privoščiti vsega, kar bi želeli. Drugače je s tistimi, ki delajo v Avstriji in živijo v Sloveniji, saj jim menjava med šilingi in tolarji omogoča boljše življenje. Posojilo je v Avstriji težje dobiti kot v Sloveniji.
Tudi na gospodarskem in kmetijskem področju ni vse rožnato. Še posebno odkar je Avstrija v Evropski
pokrajine pod Avstro Ogrsko še vedno govori uniji imajo kmetovalci velike težave, saj se jim
slovensko. Slovenščino dobro obvlada tudi Cvetkin mož Peter, ki se drugače ukvarja z gradbeništvom. Njegov oče je bil Slovenec. Med drugo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, odkoder se je vrnil po letu in pol, vendar ni odšel v domače Rankovce, temveč se je zadržal v Sicheldorfu. Tam je spoznal svojo ženo. Takrat je imela v Avstriji še vsaka vas svojega župana in tudi Petrov oče je bil eden od njih. V povojnih časih se je tudi zavzemal, da bi spadal Sicheldorf pod Slovenijo, vendar so drugi odločili drugače
nekaterih zemljišč ne splača obdelovati, poleg tega
.1,
,111
Sodišinci
4.
F’
*
tl
nova priložnost
pomembno. Vsi potrebujemo denar, veliko denarja, da bi z njim zadovoljili potrebe svojih družin, odplačali posojilo, kupili avto ali preprosto napasli svojo domišljijo. Vendar, ali to pomeni, da ga moramo postaviti na prvo mesto v naših življenjih? Nikakor ne. Postaviti ga moramo na pravo mesto.
Denar je vendarle samo sredstvo. Sam po sebi ni ne dober ne slab. Ima pa to nesrečo, da ljudje nanj prilepimo skorajda vse svoje projekcije. Njegova moč je v razgaljanju človekovih strasti. Kaže se v sUi, ki usmerja naša ravnanja k posedovanju stvari in prilaščanju njihovih simbolnih vrednosti. Pri tem si cilji popolnoma podredijo sredstva in medosebni odnosi postanejo zgolj groteskna maska, ki skriva za seboj izkrivljen obraz človeške bede. Je mar denar kriv za takšno podobo?
Ljudje smo tisti, ki v svoji kratkovidni zazrtosti v lastno pomembnost pogosto nismo sposobni videti, da denarju dovoljujemo, da vlada v naših življenjih. Dovoljujemo, da strast po posedovanju narekuje naša ravnanja Denar smo postavili na prestol in ga povišali v predmet malikovanja. S tem, ko vztrajamo v tem razmerju, se naša pozornost vedno znova usmerja proč od resnično pomembnih, predvsem pa trajnejših stvari. Morda potrebujemo nasvet modrega kralja Salomona, ki pravi: »Kakor si prišel iz materinega telesa, tako boš nag spet odšel. Ničesar si ne boš vzel za svoj trud, ničesar ne bo v tvoji roki, ko boš odhajal. Tbdi to je bridka žalost: takšen, kakršen si prišel, tak moraš oditi; kakšen dobiček imaš, da se trudiš za veter?«
Morda pa tudi jasna beseda ni dovolj, da bi se za trenutek ustavili, premislili, spoznali in sprejeli resnico, ki nam jo ponuja. V tem primeru bomo ponovno zamudili priložnost in čakali na novo - vse dokler ne pride.
Če bi Cvetki še pred dvema desetletjema kdo povedal, da se bo v prihodnosti selila v bližnjo Avstrijo, bi mu gotovo odgovorila, naj ne zbija šale na njen račun. Čeprav zdaj živi v Avstriji, se skoraj vsak drugi dan vrača v Sodišince ali v Gederovce na obisk k sorodnikom.
<<
6>.'
pa Evropa ne želi, da se na kmetijskem trgu pojavljajo presežki kmetijskih pridelkov. Tudi Peter ima zemljo, kot dvolastnik tudi na slovenski strani meje, pa jo je zdaj oddal v najem.
»Pa še ena razlika med Avstrijo in Slovenijo je,« je v šali dodala Cvetka, »v Avstriji ne vedo, kako se skuhata fižolovo zelje in repa,«
Dobro sodelovanje
I Veliko ljudi zanima, kako sta se Peter in Cvetka I spoznala. Pri tem naj zapišemo, da že več desetletij I poteka dobro sodelovanje med ljudmi in društvi na I obeh straneh meje. Na srečanjih se družijo Avstrijci i in Slovenci, pripravljajo skupne prireditve, sodelujejo I pa tudi občine. Peter ima v Sloveniji veliko prijateljev, I in ko je bil z njimi na enem od takih srečanj, je srečal i tudi Cvetko.
I »Natančneje pri »Vorošu,« nam je izdala naša ! sogovornica. Peter in Cvetka imata sina Maria, ki je I star deset let. Mario govori oba jezika ~ tako I slovenščino kot nemščino. Med našim obiskom ga - ni bilo doma, saj je bil v Šoli, smo pa opazili njegovo
Fotografijo smo si sposodili iz družinskega harmoniko. Mario igra na diatonično harmoniko,
albuma Ollenovih, nastala pa je pri Mariovem obhajilu. Med našim obiskom je bil namreč Ma-
na »frajtonarico«.
Glasbo obožuje in Peter nam je povedal, da ima to
rio v šoli, smo pa izvedeli, da ima zelo rad glasbo po svojem dedu, ki je skupaj s strici večkrat igral na
in igra na diatonično harmoniko.
različnih gostijah in zabavah.
J

A


v

I



M

I












1

1

p v
5^
■
S

IK
S
1



5 s • •,
O
4
I I a

o

I
n

I
I
F 'J?
S
VESTNIK 37
Pen
november 2001
■'	- 3’
J
ll
ll
fr; ■ ■ ■
l.'i
P' f P A
Ik
-


Takole pa smo Cvetko in Petra zvabili pred fotografski objektiv mi. Fotografija je nastala v njuni hiši, ki stoji nedaleč od mejnega prehoda.
V Sloveniji je bila vojna
Malo manj zabave pa je bilo takrat, ko je bila v Sloveniji desetdnevna vojna. »Če povem po pravici, sploh nisem vedela, kaj se je tisti prvi dan vojne dan dogajalo v Sloveniji, Sla sem na obisk k sestri v Gederovce, ko so mi cariniki povedali, da je v Sloveniji vojna in da naj grem nazaj. Nisem se obrnila, temveč sem se odpeljala do sestre, tam pa sem vzela še njene otroke in jih odpeljala v Avstrijo. Ko smo prišli domov, so bili okrog naše hiše že postavljeni avstrijski vojaki, ki so se pripravljali, da bodo varovali mejo. Ullenova hiša namreč stoji v neposredni bližini mejnega prehoda. »Bilo je strašno,« se spominja dogodkov Cvetka. Peter pa dodaja: »Naboji so leteli s slovenske strani in dva sta se zapičila celo v našo fasado. Skrbelo naju je za naše sorodnike na slovenski strani in ni nama bilo vseeno, kaj se dogaja z njimi. Toda na srečo se je vojna hitro končala.«
Na obisk k sorodnikom
Kakor se je Cvetka odpravila k sestri tisti dan, ko se je začela vojna, se tudi danes skorajda vsak drugi dan odpelje na obisk k sorodnikom. Razveseli se tudi vseh Slovencev, ki pridejo v Avstrijo. Ko je bila še zaposlena v trgovini, so bili prav veseli, ko so srečali prodajalko, ki govori slovenski jezik. Mimo njihove hiše se vsak dan pelje tudi nešteto avtomobilov s slovensko registracijo. »Čeprav ljudje ne hodijo več toliko po nakupih v Avstrijo, kot so včasih,« je povedala Cvetka. Spremembe pričakujeta Cvetka in Peter, ko bo Slovenija v Evropski uniji. Odkar Avstrijo varuje schengensko mejo je namreč preverjanje potnih listov in dokumentov strožje. »In prav je tako,« sta se strinjala naša sogovornika, saj je Peter že doživel, da so njegovim sodelavcem, medtem ko so delali na gradbišču v avstrijskem Gradcu, ukradli potne liste in jih želeli ponarediti. Peter in Cvetka do zdaj na meji nista imela Še nobenih težav, Thdi na slovensko-hrvaški ne, ko se poleti ponavadi odpeljejo na dopust v hrvaško primorje.
Ml
Meja mora povezovati
Tako Cvetka kot Peter sta prepričana, da je meja tista, ki mora povezovati ljudi in ne ločevati, čeprav sta vmes slovenska in avstrijska zapornica s slo-
Sicheldorf oziroma Že- venskim in avstrijskimi tinci spadajo v okoliš policisti in cariniki, avstrijske Radgone. Slo- Dobri odnosi namreč venci obmejno mesto živijo v ljudeh in ne v večkrat obiskujejo. Tja pokrajini ali državi.
pa se po nakupih odpravi tudi Cvetka.

Dejan Fujs
Afganistan - azijska država, eksotično ime ali zemljepisni pojem, kakor hočete - je beseda, ki se vsak dan pojavi na prvih straneh svetovnih časopisov ter v glavnih televizijskih in radijskih poročilih. Pred leti mi je govoril urednik Los Angeles Timesa, da so uspešne, srečne države samo tiste, ki niso omenjene na prvih straneh njegovega časopisa, kot na primer Švica, Norveška pa tudi Slovenija. Pozabil je dodati, da so to obenem majhne, civilizirane in nemilitantne države. Toda to sva vedela oba. Ob koncu prejšnjega stoletja so bile na prvi strani »abonirane« balkanske države; Kosovo in Makedonija se še vedno pojavljata, čeprav redkeje na straneh tujih dnevnikov. Afganistan jih je bliskovito izpodrinil, posebno po enajstem septembru letos. Kje je ta država? Kakšna je? Kdo jo pozna? Sta jo opisala popotnika Šeruga in Flisar?!
Hollywood je postregel pred leti ameriškim gledalcem z »domoljubnim« filmom s podatki, zbranimi v filmu Rambo III. Glavni junak, borec iz Vietnama, pomaga prijatelju, aktivnemu ameriškemu oficirju, ki so ga v Afganistanu zajeli sovjetski vojaki. Sovjeti so bili v
Afganistanu polnih deset let (1978-1988). In ko Ram-bo jaše na muli s svojim spremljevalcem, »domorodcem«, mu mudžahedini pripovedujejo, kako Afganistana niso zavzeli ne Aleksander Makedonski, ne Džingiskan, kasneje pa tudi Angleži ne, in da ga ne bodo niti Rusi. Neka stara zgodba oziroma molitev pravi, da se človek v teh krajih mora bati treh stvari: kačjega pika, levjih zob in afganistanskega maščevanja. Dobri ameriški vojak Rambo, ki se je znašel v tej divji deželi na prošnjo Cie, se je obnašal v filmu po dosledni recepturi holiy-woodskega scenarija. Ko je film prišel leta 1988 v ameriške kinematografe, so se Rusi že odpravljali iz dežele, ki je niso mogli zavzeti. Moskva je preštevala črne rezultate svojega neuspešnega pohoda: 15.000 mrtvih vojakov, 35.000 telesnih invalidov,’ 469.000 bolnih vojakov, od katerih jih je 115.000 zbolelo za zlatenico in 31.000 za tifusom. Rambo je v filmu pobil na tisoče Rusov, ki so jih ameriški scenaristi prikazali kot sadiste, morilce nedolžnih ljudi. Mudžahedini so bili v filmu idealizirani kot junaški borci za svobodo. Arne-
Vojna in zvezda
v



riški filmski kritiki so film pričakali »na nož«. Američanom ni ustrezalo odkrito prikazovanje njihove vloge v Afganistanu: pridobili so med drugim Osamo bin Ladna, ki se je naučil od Rusov agresivnosti in od Američanov, predvsem Cie, umazane »tehnične« taktike, da bi deset let kasneje ugriznil kot kača, pokazal zobe in se maščeval za ponižanja od Aleksandra Makedonskega do današnjih dni. Pri tem pa celo mudžahedini niso bili zadovoljni s filmom: »Film smeši našo vojno in potrjuje vse ruske izgovore, da morajo ostati v Afganistanu vse dotlej, dokler nas Američani oborožujejo « Eden od vodij svete vojne (džihad) pa je bil še ostrejši: »Sveta vojna in Hollywood nimata nič skupnega. Takšni filmi niso v interesu džihada. Rusi bodo pogledali film in rekli ljudem v Afganistanu: Poglejte, govorili smo vam, da Cia napada Afganistan, in to je razlog, da moramo ostati tukaj in vas . varovati pred zlobnimi Američani.« Žal Rusi niso uspeli prikazati Ramba v Afganistanu: Gorbačov je leto dni kasneje umaknil svojo vojsko iz te dežele.
Pravzaprav se v Afganistanu ni zadržal dolgo nihče od številnih napadalcev in osvajalcev. Aleksander Makedonski je odšel na pohod zoper Perzijce leta 334 pr. n. štetjem. Bil je star dvaindvajset let; v treh letih je zasedel Egipt in se oklical za Zeusovega sina, za novega Herakleja. Bil je poslanec Svobodnega Sveta in hotel je pokoriti Imperij Zla. Perzijski kralj Darij UL, ki je bil dvakrat poražen v velikih bitkah, se je umaknil v notranjost svoje velike države. Aleksander ga je dohitel na tleh sedanjega Irana leta 330 pr. n. štetjem, a žal že mrtvega; zajeli so ga, razorožili in ubili njegovi višji oficirji. Eden od njih, Bessos, vodja severnega dela Afganistana, je prevzel njegov položaj in se oklical za kralja Artakserksa. Potem ko je slovesno pokopal svojega mrtvega nasprotnika Darija, se je Aleksandru porodila misel, da bi postal vladar sveta. Dva meseca
po Darijevi smrti je vkorakal v današnji Afganistan, V deželi se je zadržal samo deset mesecev, nato je odšel dalje. Angleži in Rusi so mnogo stoletij kasneje sicer ostali dlje, vendar so se umaknili kot poraženci. Afganistanci so Angleže zdesetkali, Rusi so ob vrnitvi domov govorili o Afganistanu kot svoji največji življenjski travmi, grozi in peklu. Eden od vojakov Sovjetske zveze, ki je na bojišču težko prenašal ukaze nadrejenih oficirjev, je napisal svoji materi: »Mama, kupi mi psička in mu daj ime Podoficir. Če se bom vrnil živ domov, bo prvo, kar bom storU, da bom ubil tega psa.« Drugi vojak je zapisal: »Talibani branijo domovino, mi pa prekleti ruski tovornjak.« Ruska vojska je naivno vkorakala v Afganistan; v njem so jih ubijali vsi - od vaščanov, meščanov, partizanov do otrok. V mestecu Mazar-e Sharif so jih zvabili na tekmo buškašija, okrutno igro, v kateri se konjeniki pulijo za telo mrtve kože. V nekem trenutku so sovjetske vojake obkolili vaščani in jih vse do zadnjega pobili. Krutost je vladala na obeh straneh: če je na primer deklica vzela bonbon od ruskega vojaka, so ji odsekali roko; ujetim sovjetskim
vojakom so odrezali vse ude in ustavili krvavenje, tako da so preživeli. Ko so se to jesen začeli ameriški napadi na Afganistan, se je na internetu pojavil pozdrav ruskih veteranov: »Izražamo iskreno sočutje Američanom v Afganistanu.«
Gospod Sylvester Stallo-ne s svojim tretjim Ram-bom ni zaslovel, kajti v filmu je nadrobil polno »svojih modrosti«, ki se zdaj Američanom vračajo kot bumerang - med njimi tudi misel enega od mudža-hedinov, ki je rekel: »Za nas je to sveta vojna. Mi ne poznamo smrti. Dobili smo »poslednje olje« in bomo samo teoretično mrtvi. Častno želimo umreti za domovino in Alaha ...« Ho-llywrood je vse to objavil in prežvečil, vendar ni razumel svaril, kajti gnal se je za dobičkom in Rambo, kot nepremagljiv ameriški idol, je bU le eno od dobičkonosnih sredstev ameriške politične in gospodarske moči.
Zdaj, po trinajstih letih, se je StaUone odločil za nov podvig, pri tem pa stopil v lastno past. V Miamiju namreč piše scenarij za četrto nadaljevanje svojih »junaštev«. Gre za rekla
miranje sedanje vojne v Afganistanu. Motiv je drugačen: Osama bin Landen je uničil simbola Amerike in se skril v Afganistanu, zato morajo talibani plačati, ker so ga skrivali, podpirali teroriste Torej je četrti del nekakšen novi film o boju zoper globalni terorizem. Bo tokrat avtor spregovoril o dvojni ameriški politiki, razkrinkal politično hinavstvo in pripravil ameriške gledalce do tega, da bi mu slednjič verjeli?!
Njegov prijatelj, učitelj in mentor v filmu Rambo IH, polkovnik Trautman, je v ruskem ujetništvu med mučenjem poočital ruskemu oficirju: »Če bi proučili njihovo zgodovino, bi se lahko prepričali, da tukaj ni prostora za tujega zmagovalca - Afganistanci se ne predajo. Mi smo imeli Vietnam Zdaj boste vi imeli svoj Vietnam«
Tako je mislil ameriški vojak pred desetimi leti. In imel je prav. Sovjeti Afganistana niso zavzeli. Zdaj Američani ponavljajo vietnamski sindrom. Za zdaj še brez večjih žrtev, in če se bo Osama bin Laden umaknil iz Afganistana, se bodo morda tudi Američani; lov na terorista se bo prenesel v drugi kraj sveta. Ta isti že omenjeni polkovnik Trautman je sovjetskemu zasliševalcu še rekel: »Zagovarjate razorožitev in mir v svetu, obenem pa počnete genocid nad ljudstvom « Danes bi mu lahko ruski vojak lakonično odgovoril: »Tudi vi, tudi vi...«
Skratka; sccnari.st in igralec Sylvester StaUone se je lotil odgovornega posla. Prikazati bo moral resnico. Ta pa je v vojni vsaj dvojna; resnica zmagovalca in resnica poraženca. Kaj pa, če v vojni ni ne enih ne drugih?! Kakšna je potem resnica? Bo Rambo to pokazal in
odgovoril na vprašanje? Upajmo, kajti to je včasih edino, kar nam v umetnosti preostane. Upanje v ustvarjalca.
Branko Šdmen Reuters

november 2001
Pen
VESTNIK 38
Velika
TRIPENKETA
' Novembrska tri
I
vprašanja za šest znanih Pomurcev
^Kje v Pomurju bi namestili snežne topove?
@ Najboljši plastični kirurg na svetu vam je ponudil zastonj operacijo. Za kateri del telesa bi se odločili? Zakaj?
0 Prihaja evro. Kaj boste z devizami, ki jih imate v nogavici?
VIKA KOLARIČ
Mag. veterine IGOR ŠETINC

7
pevka skupine Štrk, Ptuj

t 1. Mislim, da bi bilo najboljše, U snežne topove namestiti na I cerkvene zvonike, ki so v Pomurju L najvišji, in tako bi zasnežili celo I nižino.
eden najuspešnejših Jonasovih strank v kvizu Lepo je biti milijonar, Dobrovnik J
I
I n 1

i
■f
h

k
1 2. Sama s seboj sem precej
T zadovoljna, zato bi to brezplačno storitev poklonila kateri drugi umetnici, ki ima že kakšno operacijo za seboj, a s seboj še vedno ni zadovoljna.
3. Nogavice sicer imam, vendar sem v njih le jaz. Če bi pa imela presežek deviz, bi jih I najbrž porabUa za lep dopust I še pred prihodom evra.
MARIO ČEP
učitelj ŠV na OŠ III in športni urednik na TV AS»
OU Murska Sobota
1. Predlagam, da se $ snežnimi topovi zasneži Gorički smučarski center Pečarovci. Od države (Ministrstvo za Šolstvo in šport) pa naj pridobi regija tudi ustrezno koncesijo za postavitev smučarske skakalnice. Tako bi dobila zahodna Slovenija relevantnega tekmeca, to pa bi še dodatno vplivalo na kakovost tega Športa. Sicer pa naj živi slogan: »Kdor ne skače, ni Slovenec, ha, ha, ha!«
2. Plastična kirurgija dela v zadnjem času prave čudeže. Nekateri gospodje so
postali gospe in obratno. Sam bi si želel nekoliko debelejšo kožo, to pa bi bila za svetovno znanega kirurga prava malenkost. Prepričan sem, da bi s podvojeno kožo (debelejšo), laže prenašal skoraj vsakodnevne »smešne« poteze nekaterih resornih ministrov.
3. Previdnost je mati modrosti. Thdi za nove evropske monete ne bi bila odveč. Že iz izkušenj pa je dobro imeti kakšno rezervo. Osebno se sicer ne bom preveč obremenjeval z devizami v nogavici, ker jih nimam. Tisti, ki pa boste imeli takšen sladek problemček, pa ga spremenite v čisto zlato.
VIDA TOŠ

novinarka MURSKEGA VALA, Vitomarci
1. Smešno vprašanje. Vendar če dobro premislim, bi jih postavil na Popov breg v Dobrovniških goricah. Novembra po martinovanju bi turistično društvo lahko organiziralo svetovni pokal v smučanju po dogah od kleti do kleti, kjer bi tekmovalci v vsaki kleti ocenjevali, kateri vinogradnik ima dobro-boljše-najboljše vino. Zmagal bi pa tisti, ki bi mu prometni policisti pri kapelici sv. Urbana izmerili najboljši
h


1l
l^i
I
čas. Seveda z alkotestom.
2.	Še težje vprašanje. Po celodnevnem tuhtanju in ogledovanju v ogledalu (doma so že mislili, da se hočem prijaviti na tekmovanje za mistra Slovenije), sem ugotovil, da sem ne glede na zunanji videz (kUe, pleša in še kaj) še vedno duševno lep in da plastični kirurg ne bi Imel kaj popravljati na moji zunanjosti.
a
3.	To vprašanje je Čisto iztirilo moj duševni mir. Do danes sem Imel v nogavicah »shranjene« noge - vi pa sprašujete o nekakšnih devizah. Šele ko sem dobro prelistal slovar tujk (se posvetoval tudi z Jonasom), sem ugotovil, kaj so to devize. Odločil sem se po dolgem času spet sezuti nogavice in pogledati, ali je v njih kaj tako imenovanih deviz. Če jih najdem, bom pohitel na uredništvo Pena, da mi svetujete, kaj storiti s tem nebodigatreba.
ŠTEFAN HAJDINJAK
pred upokojitvijo direktor Pomurske banke, Murska Sobota
1. Snežne topove bi namestil na tromeji Slovenija - Madžarska - Avstrija, da bi lahko prirejali zimske igre »brez meja«. Lahko bi celo organiziraU zimske olimpijske igre treh dežel, saj za sponzoriranje ne manjka novodobnih tranzicijskih bogatašev tudi v deželi ob Muri.
i 5;
2.	Za operacijo se kljub temu ne bi odločil, saj so učinki le navidezni in kratkotrajni. V vsakem primeru »motor in šasija« ostaneta ista in rok uporabnosti »avtomobila« se nič ne spremeni. »Elektronika« pa hudo trpi.
3.	Nogavica je strgana. Če še kaj najdem v njej, bom tisto namenil v Nacionalni sklad za socialno varnost obubožanih poslancev Državnega zbora po preteku poslanskega mandata.
1.	Ker vem, da so me za to anketo izbrali naključno zaradi enega vprašanja (in to nikakor ni prvo), bom pri tistem malo konkretnejša, tukaj pa krajša. Snežne topove bi dala na Kapelo.
2.	No, pa smo tam. Čeprav bi mi večina ljudi najraje skrajšala jezik in odstranila glasilke, sem si sama vedno želela zmanjšati neki drugi del svojega telesa. Tisti, zaradi katerega me ljudje ne gledajo v oči, ampak dvajset
M n
!
i
LIUJANA GROF
direktorica Ljudske univerze Murska Sobota, Martjanci
1.	Zima ni moj letni čas, ne ukvarjam se z nobenim zimskim ^mrtom, zato bi jih namestila kar najdlje od mojih poti.
2.	Desa Muck je nekje zapisala, kaj vidi ženska, ko se gleda v ogledalu, in kaj naredi:
- pri petnajstih - kako sem grda, taka
centimetrov niže. Ker pa sem zadnjič
videla, kako so neki gospodični s
silikonom povečali prsi (in me je vse
bolelo že ob gledanju!), sem si rekla -
nikoli! Kaj zastonj - še če mi plača, ne bi šla pod nož. Poleg tega pa sem ugotovila, da nimam prevelikih (kot vsi napačno mislijo), ampak sem mogoče malo premajhna za ta obseg, zato bom mogoče začela razmišljati o podaljšanju telesa.
3. Deviz nimam v nogavici, tja ponavadi shranjujem noge, ampak na računu Ljubljanske banke s številko 350-9450-4567. Zdaj ko poznate številko mojega tekočega računa, pojdite preverit in boste videli, da je tam - krnica, zato o evru sploh ne razmišljam. Sploh pa ste rekli, da je operacija zastonj, ne?
res ne morem med ljudi,
- pri dvajsetih - sem predebela, presuha, premajhna, previsoka - kljub temu gre ven, - pri tridesetih - vidi isto kot pri dvajsetih - reče si, nimam časa za ubadanje s temi neumnostmi, in gre ven,
- pri štiridesetih - še vedno vidi v ogledalu isto - reče si, sem čista in zašita, in gre ven, - pri petdesetih - se pogleda in reče; JAZ SEMI in gre, kamor si zaželi
še se nadaljuje, ampak zaenkrat ne zame. In ker sem taka, kot sem, rečem JAZ SEMI in grem, kamor si zaželim, in me tudi ponudba najboljšega kirurga na svetu ne premami.	"
3. Za devize v nogavicah v naši hiši skrbi mož - in vem, da smo že pospravili vse predale, zbrali vse kovance, ki jih je nato pretopil v nekaj izdelkov, kupljenih v brezcarinski prodajalni. Za spomin pa je hčerka shranila nekaj primerkov.
z
VESTNIK 39
Pen
november
2001

Jlf
(
lahtnost so šiponu priznavali že na dunajskem


.1!

cesarskem dvoru pa tudi Napoleon, ki je v Času osvajanj po Evropi obiskal prleške griče. Ko je poskusil šipon, je odobravajoče prikimal: >C 'est si bon« (izvrsten je). Prleki, zadovoljni nad Napoleonovim navdušenjem, so njegove besede malce priredili in rodilo se je ime šipon (Iz zloženke Kluba ŠIPON).
* ■ J



JV
I

ll
V Ljutomersko-Ormoških goricah je šipon cenjena sorta, o kakovosti '* 'wJ prepričanih štirideset članov Kluba ŠIPON. Vinu ♦. hočejo vrniti nekdanji sloves - na račun J njšujejo količine, podaljšujejo^ dozorevanje in spodbujajo umno kletarjenje.



I
I
O U iro. vvi 4* ® o'-1-
4

V
n
A,
'r*-
^<1
I
1
"Devet vi nogradnikov 1 ' ■ v letu 2000
že izpolnilo pogoje odličnosti, med	------ "
njimi tudi Vlado Ferenc iz Veržeja. Skupaj s svojimi štirimi brati prideluje to žlahtno kapljico v katastrski občini Plešivica v bližini Jeruzalema in za letošnje Martinovo ga je zbrana družba tudi krstila, kot se spodobi. »Letina je bila dobra, le dva prekrška sem naredil. Lepi grozdi so se mi zasmilili in sem pridelal za kakšnega pol litra preveč vina na trs in trgal sem nekaj dni prezgodaj, ker smo imeli v družini gostijo. Ampak Martin je naredil odličen šipon!«
'est si bon« - ŠIPON
Po krstnem ceremonialu, zaupali so ga “škofu* Janezu in njegovim pomagačem, je družina skupaj s povabljenci pozirala Penovi fotoreporterki Nataši, Od leve sedijo Lojze, Drago. Vlado, Tone, ministrantka Dana, Škof Janez in moštek Vinko. Stojijo


M
■t-vfc.3 -V^aLt
__«

""-M*
Tl
i
T
** I _ L _ ►	. .	.


,Sl.U
£4
VUa.UoV’
VSe_k^-.^*AJb i-to UjK lili
t
bfl.

4 €^U._
t V

> I
’r-
IZt- v« £ I	viJiLsLi.
v v
f Ko 41 v v L t 3 f?^| ._
___________I
Ferencovi negujejo vinograd na Plešivici kot bi bil vrt. Pred štirimi leti se je zalogaj dela občutno povečal, saj jim je denacionalizacija vrnila hektar nekdaj odvzetega vinograda in so si ga Tone. Lojze, Janez, Vlado in Drago bratsko razdelili, Drago ga je dal v najem, preostali pa ga pridno obdelujejo in vzorno kletarijo.
pa Boris, Irena, Jožica, Irma, Danica, Vilko,
Ica, KJaudija,
Miran, M arij ica, podžupanja Nada, Drago, Nejc,* Merica, Aljaž in odlični muzikantje skupine Zadnji moment iz Veržeja,
rata Lojze in Vlado, z veseljem pa pride tudi Tone iz Ljubljane, sicer javnosti bolj znan kot zgodovinar in publicist dr. Tone Ferenc. Na fotografiji so Sirje - od leve Drago, Tone, Janez in Vlado, brat Lojze je že odhitel za opravki na kmetiji, klopotec pa je prav tako delo Ferencovih rok. Ta posel odlično obvlada Vlado.
Naključje je hotelo, da svoje male skrivnosti pred zbrano družbo nista mogla prikriti gostitelja Vlado in Danica. Janez jima je zaigral za skupnih petdeset, ta dogodek in krst mošta pa je s svojo navzočnostjo počastila tudi veržejska podžupanja, sicer enologinja v Kapelskih goricah Nada Rus (sedi ob violinistu). Tone, ki rad prihaja v prijazen in bratom vedno odprt dom v Veržej, pa je potem, ko sta z Vinkom Kapunom uspešno -prežvečila litanije«, domača slavljenca presenetil s šopkom rdečega cvetja, ki doma v Veržeju še vedno ni ovenelo.


I I I
/Ž’
Novemu vinu je nazdravil dr. Tone Ferenc. V zahvalo dobri letini je recitiral molitev, ki jo je sam spesnil pred štirinajstimi leti, mi pa jo objavljamo šele zdaj. Tone ima v zalogi veliko verzov v čast trti, goricam in vinu, tudi naslednjega:
Gorice jeruzalemske bile že čisto ste slovenske, dajale vino le našemu ste sodu, bog ohrani vos našemu le rodu!
V veselje mnogih bi bilo, če bi jih avtor spisal in ob priložnosti izdal. Z besedo, ki privre iz srca, se vino bolje piti da!
Zadnji ! moment

v'
frnm
Beako

Nataša J.
I1
Za Martinove dobrote je 3^ poskrbela odlična 3aSl^ kuharica Jožica, ki jo je k
Ferencovim priženil Vladov in Daničin sin Vilko. Slastneje zapečene gosi in race še nisem jedla!

|l
a
k. T

november 2001
Pen
VESTNIK 40
Za zgodovino nepomemben dogodek, gostinec Jani Kuhar iz znane puconske gostilne, ki bo letos praznovala 100-letnico, pa se ga vseeno rad spominja.
3^
Sodil mi je i
- ri


sam
*■
■J-
Sekularac!
Po končani vojni, ko so se razmere nekoliko umirile in je pritisk informbiroja popustil, so se nekoliko odprle tudi meje tedanje Jugoslavije. Poleg domačih turistov so začeli prihajati tudi tuji. Ogledovali so si lepo, neokrnjeno d^lo, pa tudi življenje za železno zaveso jih je zanimalo. Ob gledanju siromaštva so še bolj uživali v svojem blagostanju. Prihod gostov s trdno valuto pa je odpiral tudi nova delovna mesta.
Gorenjci za poklic natakarja ali kuharja niso bili navdušeni, saj je bilo treba delati ob petkih in svetkih, podnevi in ponoči. Prekmurcev to ni motilo. Če takrat Prekmurca morebiti ne bi našel v Prekmurju, bi ga zanesljivo v Portorožu. Kranjski Gori ali na Bledu. Bili so dobri in zato iskani gostinci. Marsikateri od njih se je pozneje tam poročil in ostal za gorami za vedno...
Najvišje kazni v zgodovini slovenskega pravosodja

Potem ko je končal veliki senat okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu je predsedoval sodnik svetnik Dezider Novak, z izrekanjem najvišjih kazni v zgodovini slovenskega pravosodja ter sploh najbolj odmevni in razvpiti sodni postopek, ki je kadarkoli potekal na omenjenem sodišču, je bila v ospredju vseh pogovorov v minulih dneh v Prlekiji in Prekmurju ter tudi širše »zadeva Makoter«, Kako tudi ne, ko pa sta se bolj ali manj v celoti uresničila napoved in pričakovanje okrožnega državnega tožilca - vodje tožilstva v Murski Soboti Ludvika Gomje-ca in še marsikoga drugega, ki je zadevo spremljal dalj časa. Tožilec je svoje predloge za visoke kazni pojasnil z dejstvom, da je v Pomurju v zadnjem času zelo veliko umorov in sploh krvnih deliktov, če pa ne
najlepšem redu, se v zraku že čuti, da nekaj ali nekoga močno pogrešajo. O tem smo se lahko prepričah tudi ob našem obisku pri prokuristu Sašu Makoterju, sicer sinu pokojnega Janka in obsojene Milice Makoter, ki je v priporu, Sašo je tokrat prvič spregovoril tudi o družinski plati dogodkov, ki so spremenili življenje. Najprej pa je zavrnil namigovanja, da naj bi že konec minulega leta ko so direktorico Mihco odpeljali v pripor, množično odpuščali zaposlene. Kljub družinski tragediji v enem največjih in najuspešnejših prleških podjetij še vedno sledijo začrtanim ciljem. Težave sicer obstajajo, enako kot tudi v celotnem gospodarstvu, toda s skupnimi močmi vseh zaposlenih in ob pomoči Milice iz pripora skušajo reševati vse težave. Milica je bila vedno navdušena in
Od zadovoljstva do razočaraina
.•w-.

Nogometna ekipa gostincev Grand hotela Toplice, Karavanke in Sekularac (Karavanke zadaj, Sekularac v sredini]. Stojijo (od leve proti desni): Janez Kuhar, Jože Sabo iz Bistrice, ki zdaj živi v Kanadi, vratar je Ljubljančan, ki je bil v hotelu glasbenik, Sekularac, Milko Rimahazi iz Trimlinov in Koloman Serec. Čepijo: Stefan Smodiš iz Adrijanec in Škafar iz Stanjevec. Imen preostalih treh se Jani Kuhar ne spominja.
v navadi je bilo, da se je osebje Grand kaj od jedilnega pribora in tako v
hotela Toplice v nogometu pomerilo z
sprevodu uganjali hrup, da se je slišalo
drugimi blejskimi gostinci. Takšno po celem Bledu, Leta 1962 je prišel na tradicionalno srečanje, ki se je ponavadi Bled preživljat svoje medene tedne odigralo na eno od avgustovskih nedelj, legendarni jugoslovanski nogometaš je privabilo na nogometno igrišče veliko Dragoslav Sekularac - Šeki, Na Bledu
domačinov pa tudi ljudi iz Radovljice, Lesc, Bohinjske Bistrice ali celo z Jesenic jih ni manjkalo. Tekma se je
se je znašel ravno v času nogometne tekme. Seveda je privolil v sodelovanje in tako je bilo določeno, da bo tokrat za
začela in tudi končala enkrat med 15. spremembo prevzel sodniško piščalko.
in 18. uro. Torej v času po kosilu in pred večerjo Ob 18. uri so se nogometaši
Tekma, o kateri se je tako in tako veliko govorilo, je dobila še dodaten
ponovno morah preleviti v natakarje, magnet. Pomislite: Šeki na blejskem Ne samo da je postal nogometni dvoboj nogometnem igrišču! Ljudi ni manjkalo
za sod piva tradicionalen, postal je prava brezplačna turistična atrakcija.
in navdušena množica je vpila Šeki, Šeki! In Šeki ne bi bh Šeki, če tekme ne
v kateri so sodelovali tudi gostje hotelov bi obrnil sebi v prid. Že pred tekmo pa sodelujočih ekip. Kot smo rekh: na eni tudi v polčasu in po tekmi je vzel žogo
Strani kuharji in natakarji Grand hotela
in pokazal razne skorajda cirkuške
bo visokih kazni, se bo v medijih še naprej pojavljalo veliko naslovov, kot so v zadnjem času: “Umoril mamo«, »Zaklal nečaka«, »Polil in zažgal očeta«, »Naročila umor
zagnana podjetnica. Vse svoje moči je usmerila v napredek podjetja, ki se je uspešno razvijalo. V dvajsetih letih so ustvarili Makoterjevi zavidanja vredno
moža« ... Tako je dobil Bojan Žalik 30 let bogastvo. Njihova proizvodnja plastičnih
zapora za umor Janka Makoterja, 8 let za
izdelkov doseže petsto ton mesečno.
poskus umora Jožeta Makoterja ter
skupno 9 let za poskus umora Jožetove UspGŠni brez MUice,
Žene Nevenke ter dveh hčera Lare in toda Ob njeni pomoČi Tamare, to pa so mu zaokrožili v skupno
najvišjo slovensko zaporno kazen 30 let zapora. Ladislavu Olahu, ki so ga tudi spoznali za krivega, so izrekli 15 let zapora za umor Janka Makoterja in dve leti za povzročanje nevarnosti z metanjem bomb na PP Ljutomer, enotna kazen pa znaša 16 let zapora. Milici Makoter pa je sodišče prisodilo 30 let za naročilo umora moža Janka, tri leta za naročilo umora sina Tomija, osem let za raketiranje hiše oz. poskus umora svaka Jožeta in njegove družine ter dve leti za naročilo in plačilo bombardiranja PP Ljutomer in s tem povzročitve splošne nevarnosti. Tako gre v primeru Makoter za najvišje zaporne kazni v zgodovini slovenskega sodstva sploh, kajti, kot je znano, so celo znamenitemu Metodu Trobcu smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, takšno kazen pa je dobil v novejši zgodovini tudi Kristjan Kamenik.
Dogodki, ki so spremenili življenje
Podjetje zakoncev Makoter je nastalo
»Naša osnovna dejavnost je proizvodnja polietilenske embalaže, torej natiskanih folij, vrečk raznih profilov in namenov, največ za papirno in živilsko industrijo pa tudi za trgovine. Naš največji kupec v Sloveniji je Paloma ki odkupi četrtino proizvodnje, tukaj so tudi Gorenje in druga domača podjetja. V tujino izvažamo okoli 40 odstotkov svoje proizvodnje. Večinoma so naši trgi v Nemčiji, nekaj pa izvozimo tudi na Hrvaško, Madžarsko in v Slovaško. Likvidnostnih težav trenutno nimamo, saj smo se uspeli pobrati, toda v prvih treh štirih mesecih je bilo zelo težko in smo se morali zelo truditi.
Moram pa se zahvaliti tudi našim bankam, ki so nam v težkih trenutnih stale ob strani in nam niso obrnile hrbta,« pravi Sašo Makoter in dodaja, da je splet okoliščin okrog umora in drugih dogodkov le vplival, da se je stanje na začetku leta poslabšalo. Zaradi tega so izgubili tudi enega največjih kupcev v Nemčiji.
Makoter ne bo izginil
Sedaj je proizvodnja organizirana v šti-
kot majhna obrtna delavnica pred dvaj- rih oddelkih, vsak oddelek pa ima svojega setimi leti, ko sta se takrat medicinska vodjo, ki je odgovoren neposredno pro
sestra in policist, Milica in Janko Makoter,
kuristu podjetja Sašu Makoterju. »V zad
odločila za lastno pot. Danes zaposluje njem času imamo tudi izvršnega direktor-
podjetje skoraj sto ljudi. Čeprav nekateri v podjetju skušajo zatrjevati, kako je vse v
ja mag. Iva Vuka, ki se ukvarja bolj ali manj s financami, pomočnik komercialnega

*



Toplice, na drugi gostinci iz hotelov vragolije, kot se pač za nogometnega Krim, Jelovica, Lovec, Pokljuka pa še virtuoza spodobi. Bogve, kdo je takrat kakšen iz manjših gostinskih obratov se zmagal in tudi pomembno ni. V eni in je znašel v ekipi ... Ne glede na izid drugi ekipi so bili v glavnem Prekmurci,
tekme so petdesetlitrski sod piva družno izpraznih vsi tekmovalci, ki so se za to priložnost lahko zbrali šele po polnoči, ko so odložili metuljčke in kuhalnice.
Pomembno je bilo morda to, da se je po polnoči praznjenju soda pridružil tudi Šeki. Razšli so se šele v zgodnjih jutranjih urah. Gostinci nogometaši so bili navdušeni in Šeki je bil navdušen.
Posebno vlogo so imeli navijači hotela Ali je bila nad tekmo in praznjenjem
Toplice Na prizorišče dvoboja so šli organizirano. Dobili so kuharske
soda navdušena tudi mlada nevesta, ki je v postelji zaman čakala na svojega
predpasnike, kuhalnice, kuharske novopečenega moža, kape, pokrove od posode, zajemalke ali pa ne vemo.
Jožef R.
Milici Makoter je sodišče prisodilo trideset let zaporne kazni za naročilo umora moža Janka, tri leta za naročilo umora sina Tomija, osem let za raketiranje hiše oz. poskus umora svaka Jožeta in njegove družine ter dve leti za naročilo in plačilo bombardiranja PP Ljutomer in s tem povzročitve splošne nevarnosti.
VESTNIK 41
Pen
november 2001
fc
.f!






I.
IBM


1

SR







Zadeva Makoter

Peter Krauthaker z Razkrižja v življenju ni imel sreče
Špijun, troličnjak,
nepopravivi bogomoljac ...
l'U .
A


V najlepših letih življenja, v tujini, po |H zaporih in v vojaški uniformi.	H
Poroka šele pri šestintrideset letih. H
Kmalu potem, ko je nanesel pogovor na robijo, je vstopil v sosednjo sobo in prinesel kartonski izvesek, na katerem je pisalo v hrvaščini: »Špijun Rakošija, troličnjak, okoreli neprijatelj, nepopravivi gad in bogomoljac nepopravivi.« Hude obtožbe, mar ne?
Peter Krauthaker se je rodil staršema, ki sta imela sedem otrok: štiri sinove in tri hčere. On je bil drugi po — vrsti in edini še živi. Rodil se je 24. oktobra 1924. leta, •

1
Miličin sin Sašo je tokrat prvič spregovoril tudi o družinski plati dogodkov, ki so spremenili življenje.
direktorja pa je Jože Hojs. Za letos sicer nismo načrtovali večjih naložb, kajti predlani smo imeli nadvse veliko investicijo, vredno pet milijonov mark, in je prišlo do težav zaradi podražitev reprodukcijskega materiala, zato smo zaradi tega lani skoraj prišli v hude težave. Ker pa smo se le pobrali, smo bili prisiljeni investirati v stroj za regeneracijo, torej za predelavo hladne folije. In ta stroj, ki ga kupujemo na lizing in ki stane okoli 500 tisoč mark, naj bi se nam hitro začel odplačevati,« pravi Sašo Makoter in dodaja, da »kljub vsemu še sedaj naša direktorica Milica največ pomaga pri vseh pomembnih odločitvah Res je sicer, da imam sedaj nekoliko več samostojnosti kot prej, toda glavne zadeve vodi ona iz pripora. Njej vsi zaupamo in verjamemo, da se bo kljub
vsemu kmalu vrnila med nas. Težko sicer rečem, da vsi I
zaposleni, toda vsi, ki smo na vodilnih položajih ali kakorkoli odgovorni, verjamemo, da je padla v sklop okoliščin. Vsi ji stojimo ob strani in bomo s skupnimi močmi skušali pomagati, da bi dokazali nasprotno in da bi se nam kmalu pridružila. TVidi če bo Milica obtožena, bo firma delala naprej, saj poznam svoje sodelavce in njihove sposobnosti, toda brez nje bo zelo težko."
Sin Sašo tudi prek medijev skuša apelirati na sodišče, da bi ji vsaj omogočilo, da bi se branila s svobode. Obenem sin, ki živi s soprogo Karmen ter hčerkama

Kljub vsem dogodkom na sodišču je ostalo uspešno podjetje Makoter, d. o. o. V dvajsetih letih so ustvarili Makoterjevi zavidanja vredno bogastvo.
Kajo in Žano v bližnjem Ljutomeru, tudi upa in verjame, da družinska hiša Makoterjevih poleg velikih proizvodnih hal ne bo več dolgo prazna in zaklenjena.
Ne morejo verjeti
v tem času, ko so sodbe znane in ko Milice, vsaj po prvi odločitvi, dalj časa ne bo v tovarno, pa jo zaposleni, zlasti pa svojci zelo pogrešajo. In tukaj gotovo zadostuje eno samo mnenje iz podjetja Makoter, d. o. o., ki po splošnem prepričanju odseva mišljenje vseh zaposlenih. -Dejansko ne moremo verjeti, da se vse todogaja naši direktorici, ki jo prav vsi pogrešamo.
Žalostno je, da je tako, kajti vsi smo prepričani, da nje tukaj ni poleg. Zelo težko je brez nje, toda sedaj bomo tudi njej v podporo delali še bolj zagnano in verjamemo, da se nam bo kmalu pridružila,« nam je povedal Zvonko Heric, ki je pri Makoter, d, o. o., zaposlen sedmo leto, je pa bil naš naključni sogovornik, tako da nihče ne more trditi, da ga je kdo nagovoril, kaj naj pove.
Tekal
Osnovno šolo je z odličnim uspehom končal, ko se je začela druga svetovna vojna. Od okupatorskih vojska so se na razkriškem območju najprej pojavili Nemci, nato so prišli Madžari, Bil je še mlad, zato ga niso vpoklicali v vojsko, ampak je delal na večji domači kmetiji in, kot je povedal, je večkrat slišal prepire očeta in matere, ki sta se politično razhajala. Leta 1942 je odšel na župnišče v Čakovec, kjer je bil konjar, leto dni pozneje pa je jo mahnil v madžarski Veszprem, kjer je delal pri neki gostilniški družini, ki je imela večje posestvo in konje. Spet je bil konjar. Ne tedaj, ko je bil doma, ne ko je delal na Madžarskem, ni veliko slišal o kakih partizanih. Pa še nekaj je; v osnovni šoli so pač govorili o jugoslovanskem kralju, ki da je združitelj slovanskih narodov, TUdi mu ni šlo v glavo, zakaj je moral kralj pobegniti. Kmalu po koncu vojne se je nameraval vrniti z Madžarskega, a ni dobil vizuma. Leto dni pozneje je prebral v jugoslovanskem časopisu, ki ga je našel odvrženega na železniški postaji, da se vsi, ki nimajo krvavih rok, lahko vrnejo v Jugoslavijo. Spet je šel na konzulat, dobil vizum in 1948. leta se je legalno vrnil domov. Spomnimo se; to leto je bilo informbirojevsko! Doma se je prijavil lokalnim oblastem in kmalu so ga vpoklicali na služenje vojaškega roka v Jugoslovanski armadi,
»Vojake sem služil v Bihaču, Nekega dne po končani Šestmesečni obuki (urjenju) sem bil dobre volje, a jo je prekinil oficir kosa (kontraobveščevalna služba), ki je bil sprva prijazen. Vprašal me je; ,Kako se ono zvala tvoja djevojka u Madžarsko], koja te toliko voli?' Z vprašanjem me je zmedel, saj v tujini nisem imel dekleta, sem pa od vojakov pisal na Madžarsko družini, pri kateri sem delal. Ob neprijetnem srečanju s kosovcem sem hitro dojel, da je bilo moje navadno pismo v tujino le povod, da me primejo, obtožijo in mi sodijo. S kape mi je namreč strgal peterokrako zvezdo, izvleke) opasač (pas), sam pa sem si moral izvleči vezalke na čevljih. , Uhapšen sil’je zagrozil in me odpeljal v celico vojaškega zapora. Kmalu se je v Splitu na vojaškem sodišču začelo sojenje. Očitali so mi, da sem pel pesem o kralju. Verjetno pa sem jim bil sumljiv, ker sem se vrnil z Madžarskega prav v času informbiroja. Nič ni

Z ženo Francko nista imela otrok, pač pa sta vzela za svojega sestrinega sina, ki se je poročil domov. Peter je rad v družbi z »vnuki*.
Peter Kra(u)thaker s svojo »tablico* iz vojaških zaporov.
pomagalo prepričevanje, da se ne ukvarjam s pohtiko, ampak so me kar obsodili na sedem let strogega zapora in dali so me med »ta zaresne« ah pa vsaj osumljene informbirojevce.«
Peter Krauthaker z Razkrižja, tedaj star petindvajset let, torej ni več služil vojaščine, ampak je bila ta prekinjena, pač pa je šel »sedet« v zapor. Pa ne le v enega. Okusil je »dobrote« znanih kaznilnic v Bihaču, Lepoglavi, Novi vesi, Stari Gradiški in na otoku Sveti Grgur, na katerem je bilo menda celo hujše kot na morda bolj znanem Golem otoku. Na njegovi zaporniški celici je visel že omenjeni izvesek s karakteristikami: »Špijun . « Zapornike so pazniki razvrščali v tri kategorije: bojkotirani, odloženi in člani kolektiva Dokler so bili posamezniki v skupini bojkotiranih, so jih tepli kot Kristusa in kri je špricala vsenaokoli. Imeh so tudi pranje možganov. Niso jim očitah le po Etičnih grehov, ampak tistim, ki so bili verni (in tak je bi) in osta) Peter Krauthaker), tudi govorili, da je vera opij ljudstva itd. Petra so celo razglasili za nepopravivega bogomoljca. »Prevzgajali« so jih tudi z delom, večkrat je bilo tudi nekoristno, samo da so delali.
Po Stalinovi smrti je prišla »odjuga« in 1953. leta, potem ko je odslužil štiri leta zapora, se je smel vrniti domov. Leta 1955 so ga znova vpoklicali k vojakom na tako imenovano dosluženje. Vrnil se je naslednje leto, ko je bil star dvaintrideset let in še vedno neporočen. Ker je bil za domača dekleta prestar, se je odzval na posredno ženitno ponudbo, objavljeno v Kmečkem glasu, in na grunt h Krauthakerjevim je prišla štiridesetletna Francka Kadunc iz Tuhinjske doline, s katero se je 1960, leta poročil. Upanje, da mu bo rodila potomce, se ni uresničilo, zato sta vzela k sebi sedemmesečnega Borisa Jagra, sina Petrove sestre Matilde, ki je v tistem času živela z družino v Vogošču pri Sarajevu.
»Vzljubila sva ga kot svojega otroka in pred leti se je poročil domov. Medtem je moja Francka umrla in podedoval je njeno premoženje, jaz pa sem svoj del še zadržal,« je nadaljeval s pripovedovanjem Peter. Izrazil je veselje in srečo, da imajo pri hiši tri otroke; Veroniko, Marka in Mirka, ki imajo tako radi dedka, čeprav formalno ni dedek, ampak bolj striček.
Peter, ki je več kot deset let zapravil na Madžarskem z vojaščino in zaporništvom, je pred nekaj leti malo popravil svoj priimek, saj se od tedaj priše Krathaker, torej ne več Krauthaker. »Nemoči« priimek je bil menda sumljiv tudi kosovcu, ki ga je degradiral ter dal zapreti in obsoditi. Le zakaj pa uporablja drugo verzijo priimka v novejšem času. »Lažje ga je izgovarjati,« je pojasnil.
S Petrom Krathakerjem sva hitro prišla na enako »valovno dolžino« in sva se lepo pogovarjala. Najbrž tudi zato, ker sem pohvalil njegovo pokončno držo in tudi to, da sta s Francko kar veliko prigospodarila, četudi sta delala le na kmetiji.
f,

Štefan
Sobočan
november 2001
po Pc^n tepanje
VESTNJK 42
d
GRENLANDIJA
Grenlandska pomlad







MARINKA JERIC




E


e

Na Grenlandiji postajajo dnevi vedno daljši, junija in julija sonce ne J zaide, V dveh mesecih se stopi sneg, ! ledeni kosi zaplavajo ob obali in | turistična sezona je na vrhuncu. I Vendar le za kratek čas. Konec I septembra zapade že nov sneg. Spet I bo pokrajina bela, neskončno lepa, I nebo v vseh barvnih odtenkih. I
Po zanimivem popotovanju po I otoku Islandiji se odločim, da za en I dan obiščem še Grenlandijo. Tako I
* «
\ Življenje in smrt
- pogled na vas Kulusuk
iz Murske Sobote, uslužbenka, si
vsako leto, kolikor ji dopušča letni dopust, bogati življenje s potovanji po različnih deželah sveta. V petindvajsetih letih se je nabrala polna malha doživetij. Bera je resnično pestra: od Južne Amerike^ daljne Avstralije in Nove Zelandije, Japonske, Nepala in Bližnjega vzhoda do evropskih državah, Afrike ... A svet je prostran in lep, doživetja pa še kar kličejo. Ko enkrat začneš, se ne moreš ustaviti. Svet dobiva neko celoto, ti se pa v njem počutiš minljiv kot milni mehurček. Po drugi strani pa si bogat, da vso lepoto sveta lahko globlje doživljaš. Vedno bolj spoznavam, da sem ustvarjena za gledanje, občudovanje in učenje, saj se sleherni dan lahko vedno znova kaj naučim. In potovanja po različnih celinah in med različnimi ljudmi mi to vsekakor omogočajo.

blizu temu največjemu otoku na svetu kot sem sedaj, najbrž ne bom tako kmalu, zato velja to izkoristiti, pa tudi če samo za en dan.
Vremenska napoved je ugodna in poleg številnih japonskih in kitajskih turistov se nas znajde v letalu kar nekaj Slovencev. Polet iz Reykjavika je bil miren, poln pričakovanja in v dveh urah pristanemo v enem od večjih grenlandskih naselij, Kulusuku, ki leži ob vzhodni obali otoka
Najprej me preseneti letališka pista.
■I’


I’
■ t*
v



1
Bogato založena samopostrežna trgovina in vdor civilizacije na otok ledu
Nepogrešljivi i HASKIJI
Narodna noša in ples bogate kulturne dediščine’


po Pe" tepanje
november 2001
VESTNIK 43
DEŽELA LEDU
kamnita, ki je videti kot nekoč naše ma- ptice, okrog
kadamske utrjene ceste, Namreč zaradi
dvesto raz-
sta
znana
Ijencih, težkih razmerah bivanja in drugih polenovka
hudih zim in nizkih temperatur bi asfaltno ličnih vrst. V podlago dvignilo in bi razpokala, treba se grenlands-je pač prilagajati razmeram, ki veljajo v tej kih vodah pa
prebiva okrog sto vrst rib, najbolj
a
zanimivosti. Do vrnitve letala popoldne je potem vsak po svoje preživel dan.
deželi.
Na letališču nas je pričakal vodnik in vsi, ki smo prileteli z letalom, smo bili deležni bogate razlage zgodovine, o prvih nase-
Bojeviti Vikingi ________tukaj niso bili prvi
Pripadniki arktičnih lovskih rodov kulture Sarkak iz Severne Amerike so bili vsekakor prvi, ki so prišli na Grenlandijo,
in losos. Vode so bogate z različnimi vrstami tjul-njev, mrožev
in kitov in Pogled na ogromna prostranstva ledenikov in gora z letala nič ni čudne-
ga, da Grenlandija brani svoje pravice do ribolova v lastnih vodah, saj to predstavlja
Z lokom in puščico ter velikimi psi so ljudem edini način preživetja v tej divji zasledovali severne jelene. Tisoč let pozneje
so prišli lovci iz kulture Dorset, ki so lovili s harpuno. Le-te so premagali in pregnali Eskimi iz kulture Thule, in sicer okrog leta 1000 do 1400. Kot v megli so izginili ljudje in vse te kulture in zgodnji skandinavski priseljenci. Nihče ne ve, kje so ostali potomci Erika Rdečega. Norveški misijonar Hans Egede je iskal leta 1721 in je tukaj našel samo še Eskime ali Inuite, kot se sami imenujejo.
Danes živi na tem največjem otoku na svetu (2.175.600 km^) le okoli 56.000 prebivalcev v približno šestdesetih razpršenih naselbinah. Eskimi imenujejo Grenlandijo Kalaallit Nunaat - Dežela ljudi. Vsekakor bi ji bolj pristajalo ime Dežela ledu, saj je pet šestin otoka nenehno pokopanih pod mogočnim ledenim oklepom. Zavaja pa vsekakor oznaka Zelena dežela, ki jo je uporabil Erik Rdeči leta 986, ki je pod tem obetajočim imenom zvabil na Grenlandijo norveške naseljence. Za človeška naselja so primerna le obalna območja, kjer ni ledu, ta pa so na osrednjem delu zahodne obale.
deželi.
Vasica Kulusuk
Še zmeraj pod dansko krono
1815 leta je pripadla Grenlandija Danski. Od leta 1953 je enakopraven del kraljevine z notranjo avtonomijo. Danska skrbi za
denarno in tehnično podporo, to pa seveda zgodi nič po-
Kakšne pol ure hoda od letališča prek kopnih rahlo valovitih hribov leži ob fjordu vasica Kulusuk. Raznobarvne lesene hišice ob sončnem vremenu žarijo v vsej svoji podobi in z razglednega hriba je videti pisano pravljično deželo.
Že od daleč zagledam razigrane otroke, ki se podijo po vasi. Otrok je tukaj največja vrednota Če ga starši ne morejo obdržati, ga posvoji širša družina. Mamice so izredno mlade, dekleta rodijo že s petnajstim letom, za poroko pa se odločajo, ko imajo že dva ali tri otroke. Otroci so zelo nestalni, neambiciozni,'s premalo samozavefsti in zau’ ■ panja vase. Že prvi trenutek opazim, da so nekako podivjani, neobvladljivi, nevzgojeni. Delno to razumem zaradi okolja, saj živijo na koncu sveta, kjer se ne
lovom. Pri vsem jih vodijo načela in lovska izročila, ki jih zelo spoštujejo. Na primer lov na severnega medveda: glavno trofejo - kožo, dobi tisti, ki je prvi zagledal medveda, glavne kose mesa dobi tisti, ki ga je ubil, manjše kose in drobovino pa razdelijo med preostale sodelujoče lovce.
Pozornost mi pritegne v fjordu blizu hiš naravna hladilnica privezov velikih rib, ki jih shranijo za zimske dni Pred več hišami pa je kar nekaj stojal za sušenje polenovk in lososov
Nekoč so živeli Eskimi pozimi izključno ,v iglujih, v dveh poletnih mesecih pa v šotorih, pokritih z jelenjo kožo. Bili so nomadi. Življenje je bilo izredno težko in velikokrat so umirali od lakote ali nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli lovci na kite. Danes je to bistveno drugače. Civili-
±1
zacija je prodrla tudi v te najbolj odmaknjene kraje.
Hiše so narejene iz lesa, izolirane, z gretjem, evropsko oprem-
ljene
zavlačuje popolno samostojnost. Leta 1979 se je okrog 70 odstotkov Grenlandcev izreklo za samostojnost, vendar vlada zaradi težkih gospodarskih časov okleva s samostojnostjo. Kljub naraščajočemu turizmu so socialne težave vedno večje. Prebivalci se selijo v manjša mesta v upanju, da dobijo delo. Rešitev vidijo v odkritjih večjih nahajališč nafte in zemeljskega plina Geološko sodi dežela h Kanadi, od nje je oddaljena le 350 km.
sebnega, Živ-Ijenje je skrajno zahtevno, zato je povezanost med ljudmi zelo pomembna.

Rastlinstvo in živalstvo ter bivalne razmere
Stari ljudje so izredno spoštovani in mladina jim rada prisluhne. Sef priče izročila in vrednot. Skozi tisočletja so ljudje opazovali podnebje, vremenske pojave.
Dežela večnega ledu se v kratkem ekološke sisteme in si tako pri-
i;i
I

Sredi vasi vidim goro plinskih jeklenk, zaloga za hu de zimske dni. Tudi samopostrežna trgovina z mešanim blagom je dobro založena. Dvakrat na leto, v avgustu, iz Danske pripeljejo z velikimi ladjami vse, kar bodo potrebovali za preživetje v dol gih temnih zimskih mesecih. V tem času je možna plovba, saj v zimskih mesecih še
sodobnosti, ki pa zaradi naravnih težkih razmer ne bo mogla prodreti in nadomestiti starodavne sposobnosti preživetja.
Ko se sprehajam po vasi, opažam na vsakem koraku neurejenost, podivjane pse haskije, ki v poletnih mesecih preživljajo dopust. Pozimi pa so nepogrešljivi. Sedaj, ko ne potrebujejo energije, jih hranijo dvakrat tedensko. Pred hišami se suši veliko perila, saj so gospodinje izrabile sončen dem. Zvem, da imajo skupno pralnico in na sploh skrbijo za skupno vsesplošno blaginjo.
Kar na prostem pripravijo za vse obiskovalce predstavitev plesa ob udarjanju na boben in petju. Progreun izvaja Eskimka, oblečena v tradicionalno oblačilo - nošo. Odeta je v dolgo pelerino vinsko rdeče barve, ki jo sleče in začne plesati. Udarja ob boben in z ječečim glasom zapoje. Seveda v jeziku Inuitov.
Zanimivi so kratke kožnate hlače in bombažna bluza ter visoki kožnati škornji, Pleše, udarja na boben, se zvija, pači in smeji. Okrasje iz školjk in koral na njej rahlo pozvanja. Na fjordju zadaj za nastopajočo pevko pripluje kanu in puščica -škarpina švigne v vodo. Nekaj se premika. Lovec na tjulnje, ki pa se počasi oddaljuje. Idilična pokrajina, ogromna prostranstva in raznobarvna paleta barv. Fotoaparati delajo, pri čemer so zelo aktivni predvsem japonski turisti. Zanimiva predstava.
poletju razcveti in okrasi svoj obalni pas s čudovitimi barvnimi kontrasti.
Številni ledeniki segajo v morje in se prelamljajo v zalivih - nastajajo ledene gore. Led je najbolj debel na severu in se proti robovom tanjša. Debelina doseže tudi prek 3000 metrov. Obalo razčlenjujejo
dobili znanja, da so mogli preživeti v enem najbolj krutih in trdih predelov našega sveta. Poglavitno znanje Eskimov je, da imajo enako spoštovanje do vsega, kar je živo; ljudi, živali, rastlin.
tako dober ledolomilec ni kos zaledeneli pokrajini. TVidi Eskimi niso več to, kar so bili nekoč. Življenje se jim je bistveno spremenilo.
Če so se že izboljšale bivalne razmere, pa je civilizacija prinesla tudi veliko slabega. Največji sovražnik družin je alkohol.
Kot posebnost je pokopališče, ki je pred povečujejo pa se tudi spolne zlorabe.
vasjo Zanimivo je, da so vsi križi prazni.
Prenatrpanost bivalnih prostorov, pred-
^evilni fjordi. Klima je arktična. Srednje brez napisov imen in drugih podatkov, vsem v zimskem času, ko divjajo meteži in
julijske temperature niso nikjer višje od 10
'C. ki pa se proti severu nižajo. Takrat sem

pomislila: Temperatura današnjega dne je kar 6 °C, doma pa je sredi avgusta več kot
Tako se ne ve, čigav je grob. Njihovo izročilo neurja in po več dni ne morejo iz hiš, fizična
časti žive ljudi, predvsem otroke,- zato je skrb slehernega za ohranjanje rase, mrtvi pa naj počivajo. Grobovi so okrašeni s
30 ’C. Rastje in živalski svet sta omejena plastičnim cvetjem in venci, saj drugih rož
bližina oseb, vse to vpliva na nezdrave odnose. Velik problem je tudi brezdelje.
Ti ljudje niso obremenjeni z zgodovino, vojnami, nihče se nikoli ni potegoval za
na obalno območje. Za južni del otoka sta značilna brin in sleč, proti severu pa so čedalje značilnejši trave, lišaji in mahovi. Tbkaj so našli domovanje zajci in lisice, na severu pa severni medved, medtem ko so severnega jelena ponovno naselili Norvežani leta 1952, Obale privabljajo številne
tukaj ni. Pokojnike pokopavajo v poletnih njihovo zemljo, mnogi so še danes na mesecih, ko se stali sneg in lahko izkopljejo stopnji lovcev, kot je bil evropski človek
grob le 30 centimetrov globoko zaradi trde kamenine, potem pa ga obložijo s kamni. Do poletja pokojnika položijo v krsto, ki na robu vasi čaka na pokop.
pred 12.000 leti. Kako dolgo še?
Po drugi strani pa se dogajajo nagle spremembe in skokovit prodor civilizacije. Opaziti je, da so v vsem tem precej iz-
Slovo od dežele večnega ledu
še vožnja po fjordu, med ledenimi kosi ledu, proti letališču. Na tirkizni gladini drsi več čolnov, ki se izogibajo belim ledenim goram, Le-te se bleščijo, svetloba se lomi, od zelene do modre.
Še enkrat zaobjamem ogromna prostranstva, barve, vonjam čisti rezki zrak in se sprašujem, ali bom imela še kdaj priliko videti to samosvojo deželo. Da zadovoljim svojim željam, vprašam na agenciji za možnost obiska celotne Genlandije, Zvem zanimive podatke najugodnejši čas bi bil konec aprila, treking bi trajal enajst dni okrog celotnega otoka, za hrano, vožnjo s psi, opremo, vodnike in voznike bi bilo poskrbljeno, sama bi morala odšteti le 3 milijone tolarjev. Mislim, da se bom zadovoljila s tem enim dnevom na Grenlandiji.
Kot pika na i pa je vožnja z letalom nad otokom od vzhodne do zahodne obale. Duša mi kar poje in vriska, ko vpijam to lepoto. Letalo drsi ponekod le 5 do lO metrov nad ledeniki. V nebo štrlijo visoke zasnežene gore, ponekod se fjordi zajedajo globoko med bela prostranstva, na tir-kiznih barvah voda plavajo bele ledene gore, preletimo redka naselja . Duša je pomirjena in bogata zaradi novih spoznanj.
Še vedno se preživljajo z lovom in ribo- gubljeni, Ali naj se držijo tradicije ali
Na Grenlandiji, 23. avgusta 2001
november 2001
Pen
VESTNIK 44
HRIBI


'(j ‘ I
IN GOR

r. •
J ■
f-* 'S t.'-	1
ra
n
zaspanec


1^3'.
l* Pomurja

Julijske Alpe
V primerjavi s Kamniškimi so mnogo obsežnejše in imajo nekaj višjih vrhov. Večidel ležijo v Sloveniji, le zahodne so v Italiji. Najvišjain Slovencem najbolj znana, verjetno pa iz Prekmurja tudi najbolj obiskovana gora je seveda TRIGLAV. Tisti, ki ga skoraj obredno obiščemo vsako leto, ne razmišljamo več o njegovem vrhu, ki je v lepem vremenu poln ljudi, pač pa o poti, po kateri bi šh gor. In poti na Triglav je veliko, od enostavnih, kot so tiste s Pokljuke, iz Kota ah iz Vrat čez Prag, iz Trente čez Dohč, do zahtevnejših, kamor šteje tista čez Plemenice (Bambergova) in Tominškova, in do najbolj zahtevnih plezalnih poti čez severno triglavsko steno.
Največ poti se sreča pri Domu na Kre- t darlci, ki je rudi največja gorska postojanka

spornem križu na' ŠkrlalM

t.

(


v Sloveniji. Dom so razširili pred več kot desetimi leti in Prekmurci smo šh množično
■ ,&
l'’ L
Fzll
na otvoritev. Iskreno povedano smo proslavo megleno streho pa se je skrilo vse nižje in zamudili, čeprav smo se od doma odpeljali majhno, dolinsko in vsakdanje. Taka drago-
opolnoči. Med silnim deževjem, ki je kar
cena razpoloženja, ki ti jih pričarajo le neki
Pridno ste pošiljali dopisnice in tu so rezultati.
Prepričljivo in z veliko prednostjo je zmagal gospod zaspanec pod črko B (saj se še spomnite, tisti z jezuščkom nad glavo) CESTITAMOI Za tolažbo saj vemo, da so te NAJ..,NAJ..,NAJ... pajdaši »namočili«.
Zaspanec J. F. prejme prvo nagrado (po njegovem izboru) v trgovini ORFAM v Murski Soboti, vsi finalisti pa prejmejo tolažilno nagrado. PONOVNO ČESTITAMOI Zmagovalca smo povprašali, ali se posnetega prizora kaj spomni. Skromno je dejah »Pa kaki, mel san čisto krnico, vej bi jo vi pri tej količini tudi meU.« Vsi, Id ste poslali dopisnice, ste prišli v boben. Nagrado (našo majico) prejeme Dušan Horvat, Hotiza 143, Lendava. Ker pa mu je nagrado izvlekel Adi Smolar (tisti z dolgimi prsti), dobi Dušan tudi Adijevo kaseto s podpisom. BRAVOl

bolj mastna, J pikantna... fotografija
r
zanašalo avtobus, smo se v temi pripeljali v posebni kraji in prizori, so vredna naporov	____
in nevšečnosti. Obračajo te k najglobljemu v PRED VAMI SO PRAVI VELIKI IN MALI PACKI.
Mojstrano, od koder nas je domačin s kombijem zvozil v Kot, ker pa je bila še tema,

f
■ ■ ■ ■
r
A-
. . ...
»/is**'?

'ij
J

I
sebi in ti žlahtnijo bivanje,
ŠKRLATICA je druga najvišja gora v Sloveniji in se s Triglavom spogleduje prek doline Vrat. Nanjo hodimo prek Sovatne do Pogačnikovega doma na Križkih podih in potem čez Rdečo škrbino do melišč pod vrhom
Prejeli smo veliko fotografij, a kaj, ko so izvirne, pikantne ... ostale doma na toplem. Zakaj jih skrivate v albumih? Pustite malo veselja še drugim, saj veste, kako pravijo, najslajše se je smejati na tuji račun. Pred vami so najbolj pogumni;
t*
>/


J
J ah pa »direktno« iz Aljaževega doma v Vra-" tih do bivaka IV. in na vrh. Pred nekaj leti






A
M J
Ka gen? Mamin mečmelov, pa ka, če ne trufin ... Glavno, ka je odličen.
Lakota, vrvUte, na začetki je bilo vsega puno ...
nas je v vršnem delu Sovatne presenetil čuden ropot. Včasih sprožijo kamenje gamsi, a
Prek Plemenic
, .. ,, I	tokrat je bobnelo in zasmrdelo po žveplu.
* na Triglav=— Skala v premeru dveh metrov se je odbijala
''! *
"J 19
i^S'

'•l



smo vedrih pod nekim kozolcem, v prvem jutranjem mraku pa nosili k naraslemu hudourniku (ki je sicer suha struga) kamenje in debla in •bujrah«, da bi se prebili čezenj. Smeha in vode v čevljih pri tem opravilu ni
od sten in padala proti naši stezi. »K steni!« je nekdo zavpil in že smo pritisnih glave ob skale, ko je padajoča gmota zgrmela mimo nas in nas posula z drobirjem. Odron je bil, smo ugotovili in ugibali, kako grozno bi bilo, če bi skalni okrušek izbral le dva metra bližjo
smer. Drugačno nevšečnost smo doživeh lani.	I
Prišh smo s Križkih podov, previdno zlezli čez I spolzko Rdečo škrbino in se prek zadnjih mehšč, pod katerimi je skalna globel z veliko I skalo, odpravljali na vrh.	I
»Najbolje bo, da pustimo odvečne stvari I tukaj pod skalo, da bomo manj nosili,* se je ■ nekdo domislil. Stlačili smo eni vrečke, drugi I nahrbtnike pod skalo in vse to obložili z
manjkalo. Dež je ponehal, pač pa [e sredi poti Suriati« suho » vračah pmti mehščem, ki začelo snežiti, zato smo prišh prvi trije na
polovico otvoritvenega govora, preostali pa le na ogled doma.
V Kotu smo se znašli tudi 23, oktobra 1098, ko je dolga in topla jesen podaljševala planinsko sezono, vendar je bil tisto jutro Kot meglen in zoprno moker. Komaj smo čakali, da pridemo nad gozdno mejo. Tam pa so nam začele noge čudno drseti sem in tja. Požled' Skale, stezo in travo je pokrival leden oklep. »Obračamo?« smo se prepadeni spraševali. Skušajmo priti do Staničeve, potem pa čez Prag v Vrata, smo sklenili. Naenkrat se je na prelomu steze nad nami pojavil kozorog. Kar stal je tam in nas gledal. Pozabili smo na led in se vsi štirje stisnih k večji skali. Kozel je pokimal in se mirno napotil navzdol, se ustavil vštric nas in si nas nekaj minut ogledoval, potem pa šel naprej. Lovili smo fotoaparate, a ni se obrnil. Vili je s svojo lovsko izkušnjo ocenil, da gre za starega, bližajoči se zimi primerno rejenega samca, ki se v zaščitenem območju Triglavskega narodnega parka ne boji ljudi. Više gori so bile skale suhe in pri Staničevi koči nam je planinec, ki se je že vračal z vrha, povedal, da je malo pod Kredarico sonce. Kmalu smo se prebili nad megleno morje in se otročje veselih gora, ki so štrlele iz njega. Glej tam čez Škrlatico, smo si kazaU, desno so Oltarji, bliže sem je Dolkova špica, levo vidiš Razor in še bolj levo Špik in Prisojnik, tam zadaj pa sta lepotca Jalovec in Mangrt. Skoraj vsi najvišji vrhovi Julijcev so bih okrog nas, pod
večjimi kamni. Po vzponu in počitku na vrhu ।
Enouk ga že pogen.
Dragi PENOVCl, to je tol Pa sl je le nekdo upal pokazati še kaj več. Pornografija... Ne, ml smo najboukši!
jih je že prekrivala megla. Za hip se je megleni zastor pretrgal in odkril »našo* skalo. Čudno gnečo je bilo videti tam okoh. »Ovce!« zavpijejo prvi. Kakih trideset ovac se je gnetlo okrog naših pod skalo skritih stvari in prizor, ki nas je pričakal, ko smo pritekli zraven, je bil nadvse zanimiv. Ena od ovac je žvečila črn modrček, druga se je ukvarjala s srajco, nekaj jih je z gobci rilo po nahrbtnikih, na skali so ležali ključi od avta, zlomljena očala
Pri enem od sedmerih Triglavskih jezer
sem našla deset metrov vstran, malice nikjer. Prav vse pa je bilo podrekano in razmetano. Zagnali smo se med volnene nadloge, ki nikakor niso hotele zapustiti prizorišča Ko smo bih končno sami, smo zbrali preostalo hrano in jo družno pojedh, saj so nas čakale še debele štiri ure hoje v dolino.
Torej šest novih fotografij, vi pa odločate, katera bo zmagala. Na dopisnico napišite črko (A, B, C, D, E ali F) vašega izbranca in jo pošljite na naslov: agencija VENERA, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom *za najbolj mastno fotografijo^. Vsi sodelujoči pridete v boben, enega čaka nagrada.
Nadaljevanje poti po Julijskih Alpah v decembrskem FENU
Ivanka Klopčič
Ne zajebavajte me ... Dajte mi glavno jed.
^ir
s ECt
LO.«,
Murska Sobolac
Lemtovika 37, vrfBb Munka Sobota ld:(02>52313 98! fax:(02)S2313 79
Imate doma štirinožnega prijatelja, frfotajočega ljubljenčka, kosmatinca ... POŠLJITE FOTOGRAFIJO, ki pa mora biti hudomušna. Izbirali bomo NA J...NA J... NA J... KOSMATINCA, vse, kar leze in pleza, frči in se plazi, tisto, kar je vaša radost in včasih muka. Uživajmo skupaj! Veseli bomo vaših slik, ki jih seveda na koncu vrnemo. Zmagovalca čaka lepa nagrada!
VESTNIK 46
Pen
november 2001
3
I

Dirke


Dirke v Soboti so bile vedno svojevrsten praznik. Bile so enkrat v nedeljo v pozni pomladi in ne spomnim se, da bi bilo kdaj slabo vreme. Mislim, da je bilo tisti dan, ko so dirkali, vedno sonce.
Prve dirke so organizirali kmalu po vojni. Na njih so sodelovali v glavnem soboški obrtniki, ki so imeli svoje motorje. Po letu 1950 so na dirkah sodelovali tudi gostje, v začetku sedemdesetih, ko so organizirali dirko za svetovno prvenstvo, pa se je v Soboti zbrala tudi takratna elita, kot so bili Grasseti in bogve kateri svetovno znani dirkači še.
Med organizatorji oziroma funkcionarji prvih dirk so bili tudi nekdanji Benkov uradnik Rušanov, funkcionar A M D-ja Topolovec in slatinar Rituper, vse skupaj pa je delovalo pod okriljem avto-motodruštva Dirkali pašo Žitek, Kuštor, Sarotar, Gomboši, krojač Sabo, strojni ključavničar Vlaj, Lesjak in še bi jih lahko nekaj našteli oziroma smo jih pozabili. Pozneje so se pojavila tudi nova imena iz naših logov, ki so bila uspešna tudi v takratni Jugoslaviji. Vsekakor sta bUa med najboljšimi in najbolj znanimi Černjavič in Berden pa tudi Štefanec in še kakšen bi se našel, ki se je s svojim rezultatom vpisal v imenik slovenskih dirkačev Od slovenskih imen so mi ostala v spominu Drofenik, Salobir in Mrzel. Zmagovalec v kategoriji je vozil časten krog. Okrog vratu je imel lepo pleten lovorjev venec in bil deležen bogatega aplavza. Oprema dirkačev je bila skromna. Očala, čelada brez vizirja, zaradi prahu, takrat še ni bilo asfalta, pa so imeli čez usta zvezane rute.
V začetku 50. let so na koncu motornih dirk priredili še avtomobilsko dirko. To so bili pravi dirkalni avtomobili v obliki cigare, s katerimi sodirkali pred 2. svetovno vojno. Trije avtomobili so bili, ki smo jih poznali po barvah: rdeča, rumena, modra. Vsaj tri leta zapored so popestrili soboške dirke Avtomobili so se pripeljali iz Beograda ali Zagreba
[Spomini kratkohlačnika)
Prvo štartno mesto je bUo na današnji Slovenski uhci nekje med takratnim gostiščem Central in na drugi strani sedanjo prodajalno Borovo, kjer je bila takrat slaščičarna Pauko. Proga je potekala od starta prot) sodišču, nato po Cankarjevi ulici do strojnega ključavničarstva Gomboši, kjer je, na koncu zdajšnje avtobusne postaje, zavila desno in vodila po Kocljevi ulici do Doma tehnike oziroma lekarne, kjer se je obrnila proti Šopingu do cilja. Pozneje so dirkališče razširili do gostilne Polanič in Gimnazije, na koncu, preden so cestnohitrostne dirke ukinili, pa celo do ulice Mikloša Kuzmiča in železničarskega doma.
Na dvorišču današnje Blagovnice Potrošnik je bila takrat mestna tržnica, kjer so se motoristi pripravljali na dirko Ker je bil prostor dokaj majhen, so se nekateri preselili čez cesto, k Zalikovi delavnici. Ih je bilo zabavno in zanimivo. Dirkači so pripravljali svoje mo-
torje, jih prižigali, ugašali, razstavljali in ponovno sestavljali. se vozili na poskusne vožnje, se vračali in ponovno drezali v motorje Takšen vrvež se je po navadi začel že v petek popoldne in trajal vso soboto.
Dirkači so imeli navadne motorje. Dirkalnih takrat še ni bilo, šele pozneje so prišle na vrsto, predelane, "frizirane mašine-. Svojim motorjem so odstranili luči, da so na tisto mesto namestili dirkalne številke. Motorjem so obvezno sneli izpušne cevi, v gorivo pa dodali nekaj etra. Nemogoč hrup, pomešan z izpušnimi hlapi bencina, pomešanega z etrom, je ustvarjal napetost, ki se je stopnjevala do poznega sobotnega večera in se začela ponovno v nedeljo navsezgodaj zjutraj, ko so tisti del ulic, ki so bile namenjene dirki, zaprli za promet. Na vseh ostrejših zavojih so postavili bale iz slame. Ko sta že dirkala Černjavič in Berden, so celo zaprli cesto pri Črnskih mejah, da sta lahko trenirala vožnjo v ovinke.
Dirkali so v kar nekaj kate, gori j ah Od 50 pa vse do 500 ccm in prikolic. V najnižji kategoriji so dirkali mopedisti. Celo živinozdravnik Plantarič, ki je svoj moped že prej na moč predelal, je dirkal Dandanes bi bila morda dirka s tistimi mopedi videti klavrno, takrat pa je
imela svoj smisel in nam je bilo njihovo tekmovanje skorajda ravno tako zanimivo kot dirka motorjev z višjo prostornino.
Ob vsaki dirki je bilo nekaj padcev, tudi s hujšimi posledicami, vendar, kolikor se spomnim, nesreče, ki bi se končala s smrtjo, ni bilo. Vsako leto smo govorili, da je en dirkač pri Polanlcevl gostilni zavozil v krompir. Ali je bilo res ali ne, ne vem. Pri današnji Osnovni šoli I se je dirkač celo zaletel v množico. Med ranjenimi gledalci je bil tudi moj sošolec. Kakšne tri dni je bU v bolnici, nato pa se je ves v povojih prikazal v šoli. Bil je "glavni- in vsi smo mu na neki način zavidali in bogve kolikokrat poslušali njegovo zgodbo o nesreči, ki jo je bU vsakemu vedno pripravljen povedat,)
V začetku sedemdesetih let so bile dirke v Soboti že tako znane - evidentirane so bile tudi v svetovnem koledarju dirk -, da si jih je prišlo ogledat tudi veliko Avstrijcev.
Zadnje dirke so imele start pri današnjem kinu. Takratno gradbeno podjetje Pomurje je čez cesto postavilo veliko častno tribuno. Ko so dirkači že skoraj prevozili prvi krog in bili pri prvi osemletki, se je radovedna množica na tribuni nagnila naprej. Železna konstrukcija je popustila in se sesula na cesto. Na vso srečo še pred naletom dirkačev, ki so še imeh čas zavirati in se izogniti, tako da hujših poškodb ni bilo. Tisto leto pa je bila na dirki v Škofji Loki nesreča s smrtnim izidom Tista nesreča in soboška sta bili vzrok, da so takrat v Sloveniji uradno prepovedab cestnohitrostne dirke.
1 1
5
- ~	-r“	■“	I
Od 29. novembra do 27. decembra ! HOROSKOPEV
I
Pripravlja: Agencija Hogod
\
za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
OVEN
(21. IIL - 20. IV.)
ecember se bo začel z nekaj napetostmi in negotovostmi v medosebnih odnosih, ki bi se lahko nadaljevale celo ves mesec. Pripravite se na precej zahtevno in naporno obdobje! Zavedajte se, da bodo izzivi veliki in potrpljenje majhno. Močno se boste morali potruditi, da ustrežete vsem, posebno skrb pa bodo, kot rečeno, zahtevali partnerski odnosi, ki bodo ponovno stopili v ospredje po 9.
z
LEV
(23. Vn. - 22. VIII.)
livahen november! Povezali se boste s prijatelji, za
katere prej niste imeli časa, zato bo vaše družabno življenje spet pestrejše in zanimivejše. V službi boste dajali prednost raziskovanju pred rutinskim delom. Na splošno bo prva polovica meseca stabilnejša od druge. Počasi in zanesljivo boste dosegali neki dobro premišljen in stvaren cilj. Razburljivo v zadnji desetini meseca, ko bodo vaša čustva
decembru.
V
BIK
(21. IV-21. V.)
aš avanturistični duh bo zablestel v vsej svoji moči.
na preizkušnji.
DEVICA
(23. Vlil. - 22. IX.)
v.
STRELEC
(22.XL-21.XII.)
časih ne razmišljate dovolj o sebi. Prišlo bo obdobje,
ko se boste morali spoprijeti s stvarmi, ki jih že nekaj časa potiskate vstran, čeprav se dobro zavedate njihove pomembnosti. Kljub mesecu zabave velike možnosti za uspešno sklepanje novih poslov in dogovorov, Z malo truda in s pomočjo sodelavcev boste veliko dosegli. Pazite na izjave. Partner vam bo stal ob strani, zato poskrbite, da ne bo
razočaran.
[
KOZOROG
Po 15. boste večkrat agresivni in neučakani. Kje hodite in kdaj se boste vrnili, bo vprašanje, ki ga bodo vaši bližnji večkrat izgovorili, V bistvu morate razmisliti, kaj bi sploh radi, in to potem jasno povejte. Na delovnem področju ničesar ne počnite na lastno pest, ampak se posvetujte z nadrejenimi- Zaslužite manj, kot nameravate por^iti.
ep mesec za device, ki boste res uspešno dokazovale svoje nadpovprečne umske sposobnosti! Po 8. decembru, ko prestopi vaš vladar Merkur v škorpijona, boste postali še natančnejši in redoljubnejši, kot ste sicer. Vpliv bo trajal do 27. novembra. Izkoristite ga za vsakršna dela, ki zahtevajo predanost, zbranost, analitičnost, kritičnost ... Streznitev bi lahko nastopila v zadnjih dneh meseca.
(22. KIL - 20. L)
R
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
'azmišljali boste o stvareh, o katerih ponavadi sploh
v

t
EHTNIC
s ■
(23. IX. - 22. X.)
■ roči december. Zunanje temperature seveda ne bodo
ne razmišljate. Pojavila se bodobra ideja. Do nerazumevanja pride zato, ker se premalo jasho in natančno izražate. Pri. poslu bo razpoloženje spremenljivo. Z neko osebo boste navezali zelo pristen odnos. Pozneje vam bo pomagala. Ob pravem času in na pravem mestu boste izboljšali položaj. Za stvari, ki so obsojene na propad, ne izgubljajte energije.
takšne, toda v sebi boste tako polni energije in navdušenja, da ne boste imeli niti za trenutek časa, da bi se ustavili. To velja predvsem za tiste mlajše med vami, če pa ste že starejši ali manj odporni, bi silno energijo Marsa, ki bo prehajala vaše znamenje kar ves december, lahko občutili tudi kot napad kake bolezni in z njo povišano temperaturo.
RAK
(22. VL-22.ViL)
rihaja obdobje, ko boste na vrhuncu moči. Privoščili si boste marsikaj, ob tem pa imeli občutek, da vam primanjkuje ljubezni. Čeprav menite, da denar ni vse, boste kmalu ugotovili, koko hudo je brez njega. Včasih pozabljate na sebe in najbližje, to pa ni dobro. Preskušali boste partnerjevo potrpežljivost. Vmes bo treba, da se umirite in razmislite o svojih težavah.
ŠKORPIJON
(23. X.-21.XI.)
udovito lep mesec je pred vami! Številni planeti v vašem znamenju kažejo, da boste postali še privlačnejši, kot ste sicer. Zvezde zagotavljajo dobro počutje, vitalnost in zdravje pa tudi uspeh. Nekaj stresa v tem pogledu lahko pričakujete le okoli 5. in 13.. ko bi lahko tudi kaj izgubili. Merkur in Venera bosta do konca meseca skrbela za pestro družabno življenje in predvsem za srečo v ljubezni!
P^n
Pen (e, liratke re<eno. Vestniliova mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Uslanovl|en |e Ul, da bi, v skladu z Imenom in Bseriacilaml, učinkoval kot ča^ophnl pon (tnalo) In peneiraninež (prodlraJec) lai" bil poln fotografih kakor «e tabloid ffpodobh
munikacija in sodelovanje s prijatelji bosta imela ključno vlogo prav ves mesec, po 15. pa se bo začelo novo obdobje. Kmalu boste morda ugledali čisto nov vir dohodka ali pa z obnovitvijo nekega starega znanja odslej zaslužili več. Na finančnem področju bi lahko imeli po drugi strani tudi nekaj smole. Nekaj težav na začetku meseca, po 9. decembru pa več sreče in skladnosti.
V
VODNAR
(21. L - 19. IL)
roč in pester december! Obdobje pred vami prinaša
novo energijo in potrudite se, da jo boste čim koristneje uporabili. Večja občutljivost v prvi polovici meseca, V drugi polovici težave minejo (predvsem tiste, ki ste si jih ustvarili v svoji glavi). Odnos s partnerjem bo bolj napet v začetku meseca, pozneje sprostitev tudi zato, ker boste našli prave rešitve tudi za najbolj zapletene težave. Nekaj zadev ostane
nedokončanih.
RIBI
red vami je čudovito lep
(20. IL - 20. IIL)
mesec! Številni planeti v vašem
znamenju kažejo, da boste postali še privlačnejši, kot ste sicer. Sonce bo skrbelo za dobro vitalnost in zdravje pa tudi za uspeh. Nekaj stresa v tem pogledu lahko pričakujete le okoli 5. in 13., ko bi lahko tudi kaj izgubili. Merkur in Venera bosta skrbela do konca meseca za pestro družabno življenje in predvsem za srečo v ljubezni!
Izdala g& Pod)et)e za lnformlran|e.OdgovomJ urednik madčnega časoplea (e Janko Votok, uredniki Pena oo Bo|an Pečeh, Jože Rituper In Inna Benko. Oblikuje ga Endre Gont^r, za fotografife skrbita Nataša Juhnov tai Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrt. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač Za Pen ni posebne naročnlnel
P^n
november 2001
VESTNIK 46

NATALIJA VERBOTEN IN HELENA BLAGNE
Pen rockregerep
HITOVA
ZMAGOVALKA
ALENKA
-V
GODEC

Natalija in. Helena se na fotografiji nista prepirali o tem, katera ima večje in lepše oprsje, ampak sta prijetno klepetali o stilistih in frizerjih. Res pa je, da je na tokratnem koncertu Zaigrajmo in zapojmo po domače gledalke in gledalce v športni dvorani pri tretji osnovni šoli v Murski Soboti bolj navdušila mlajša in ...
In če smo že pri tem, koga je bilo občinstvo najbolj veselo, moramo omeniti gosta iz sosednje Hrvaške, Dražena Zečiča, ki je obiskovalke in obiskovalce spravil na noge s skladbo Kad preko mora. Z njim se je veselil tudi voditelj četrtkove večerne oddaje na Murskem valu Geza se zeza, ki je priljubljenega hrvaškega pevca tudi povabil na koncert.	_
Odkar je izgubila odlična slovenska pevka Alenka Godec nekaj odvečnih kilogramov, je postala tudi samozavestnejša. To pa se pozna tudi pri njenih nastopih. Najprej je osvojila s stasom in glasom ter skladbo Če hočeš ali ne občinstvo in žirijo na letošnji Emi ter pristala na tretjem mestu, 3. novembra pa še prepričljivo zmagala na Hitovem festivalu s skladbo V meni je moč. Melodijo zanjo je napisal Aleš Klinar, aranžma Aleš Čadež, besedilo pa je prispevala poleg Alenke še Anja Rupel.
DVA »ZLATA PETELINČKA«
v STUDIU MURSKEGA VALA
Vlado Kreslin in Adi Smolar
dobitnika
letošnjih zlatih glasbenih petelinov. Prvi, ki danes praznuje rojstni dan, ga je dobil za najboljši album leta Ptič, drugi pa za najboljši album glasbe za otroke Jaz ne grem v šolo. Prvi je bil naš gost v ponedeljkovem MV DURU, drugi pa bo 10. decembra 2001., ko bo prvi pripravil 10. tradicionalni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani
TER DRAŽEN ZEČIČ IN GEZA FARKAŠ


KORENOV LUJZEK
IZDAL SVOJO
PRVO KASETO








BILA LIDIJA KODRIČ
PRIHAJA TINKARA KOVAČ
v torek, 20. novembra, je nastopila v JUKEBOKU Lidija Kodrič, ki se je starejši spominjate po pesmi Danes mi je šestnajst let, s katero je pevka zaslovela daljnega leta 1962. Mlajši pa so jo lahko spoznali v JUKEBOKU. Verjemite, kljub letom, ki jih dobro skriva, -dekle* še vedno odlično poje.
Murskovalovec Boštjan Rous pa že pripravlja decembrski JUKEBOK. Gostja bo odlična slovenska pop - rock pevka Tinkara Kovač, ki je med slovenskimi izvajalkami dobila največ glasbenih petelinov. JUKEBOX s Tinkaro Kovač pri soboški Zvezdi bo v torek, 18. decembra 2001
Upokojeni ključavničar Alojz Koren iz Nedeljske ordinacije ne počiva. V teh dneh je izšla pri založbi Slovenija records njegova prva kaseta s pomenljivim naslovom; -THE BEST OF« (TA BOJŠO VUN POBRONO, 1. VOL j, ob poslušanju katere boste prišli na svoj račun vsi tisti, ki mu radi prisluhnete ob nedeljskih večerih, saj vas ob njej čaka cela ura zabave. Na sliki poleg Lujzeka ni vol, ampak krava Lisa in ne Meta, kot ste bili morda prepričani nekateri. Kaj ima pri vsem tem vol, še raziskujemo.
JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA ČE NI NA HRIBU
Veseli smo, da naši glasbeniki poskrbijo tudi za svoje glas; bene naslednike. To z besedami in fotografijama potrjujeta nekdanja članica skupin DO-ROJA in BE RADIO, zdaj pa du* eta DORINA & DEJAN Dorina Gujt, Za hčerkico Anjo, ki je pred kratkim dopolnila dva

• • •
Glasbeno alran urejata SIMONA ŠPINDLER in FLAVIO DOTTO-
- J?
< v
meseca, Dorina že danes trdi, da je glasnejša od nje, ter Tadej Šalamun, vodja , pevec in klaviaturist skupine HAY, ki je zelo ponosen na malo Nušo. Ne tisto, ki je pela na Evrosongu, ampak na svojo petmesečno hčerkico, ki najbolj uživa, ko ji očka zapoje Čuval te bom.
Pen
november 2001
VESTNIK 47
E K


i




1
o/
Tako sta sklenila Paul McCartney in njegova spremljevalka Heather Mills. Novico je povedal sam Paul na Dunaju, ko je prejemal ob svetovnem dnevu moških iz rok komika Otta Walkesa nagrado za življenjsko delo. »Da« bosta dahnila junija prihodnje leto. Da prireditev, kjer je bila povedana novica, ni bila kar tako, govori
seznam pomembnežev, ki so novico slišali » med prvimi oziroma naravnost iz Paulovih ust: Luciano Pavarotti, Gorbačov s hčerko Anastazijo, Niki Lauda itd.
o s g co
O
O
o s
A
To je povedala potem, ko se je ločila od Borisa Beckerja. Poznavalci so bUi mnenja, da se bo umaknila iz javnega življenja in počasi utonila v pozabila. Zgodilo pa se je ravno obratno. Barbara Becker, ki je ves čas živela v senci svojega slavnega soproga, je šele po ločitvi postala znana. Nekaj časa je sicer živela odmaknjeno na Floridi, zdaj pa vemo, da se dnevno najmanj tri ure ukvarja z jogo in, to pa je najpomembnejše, začela je peti. »Joga mi je pomagala, da sem pozabila na Borisa in mi dala moč, da sem postala to, kar sem. Zdaj pojem. To je bila že moja želja iz otroštva in zdaj se mi je uresničila. Joga mi daje harmonijo in ravnovesje v življenju,« ne more prehvaliti te vzhodnjaške oblike rekreacije in filozofije.
w I I
... i/
■


ati in hči
l
)
Ne bomo se trudili in ugotavljali, katera je mati Jolanda in katera hči Joliette. Obe sta lepi. Vsekakor je za ih ate r kompliment, če v trenutku ne moreš ugotoviti razlike. Pomembna je mati! Usodno leto za mater Jolando je bilo 1968, Takrat je bila na počitnicah v Umagu, kjer jo je opazil fotograf in ji ponudil sodelovanje na prireditvi Miss Teenenager Naslednje poletje je Jolanda Perko že postala miss Portoroža, Zvezda je bila rojena... Do konca študija na filozofski fakulteti je živela v Ljubljani, nato se je preselila v Rim, Tam se je poročila z bogatašem. Leta 1972 se je rodila hčerka Joliette, Danes je Jolanda v Italiji uspešna podjetnica. Nasvetov ne daje pa tudi sprejema jih ne.
Srečna k
nikoli:
To je torej ta, ki ga čaka lepa in bogata prihodnost: Jaden Gil. Tako je ime 2600 gramov težkemu dojenčku, ki ga je pred kratkim povila očku Andreu Agassiju Steffi Graf, Kaže, da se je začeto s poroko dveh teniških zvezd umirjeno obdobje. Vsak po svoje sta imela v preteklosti nekaj škandalov, s tem da je Steffi po tej plati vodila. Utaja davkov in namigovanje na čudne odnose z očetom pred dvema letoma sta bUa vrhunec negativnih novic iz njenega življenja.
»To je najponosnejši dan v najinem življenju. Nikoli nisem bila srečnejša,« je izjavila ponosna mlada mati in dodala, da ne bo pustila, da bi njen otrok odraščal v luči reporterskih žarometov. Lačen in pozabljen pa Jaaden Gil ne bo.
lU \
Srečna mamica in očka. Malček je takoj dobil nemški in ameriški potni list.
Ljubi Evropo
Ob obisku Slovenije Bill Clinton ni mogel prehvaliti sprejema, ljudi in lepot dežele, ki jo je prvič obiskat. Kljub temu, kaže, dežele na sončni strani Alp nima na spisku tistih, ki jih mora obiskati, ko je v Evropi. Konec oktobra se je mudil na stari celini in obiskal Rim, London, Atene, Madrid, Malorco, Barcelono in Bruselj. Obisk je bil zasebni, vendar so se ob njem, kjerkoli že je bil, vedno pojavile tudi osebnosti iz evropskega političnega življenja -pa naj bo to ganski kralj, britanski
Clinton v havajski srajci ob obisku barcelonske katedrale
premier ali monaški princ. Če govorimo o Clintonu v Evropi, moramo povedati, da je bil zdaj, novembra v Parizu, decembra pa načrtuje obisk hčerke, ki študira na elitni britanski univerzi v Oxfordu.
Po očetovih stopinjah
Deset let po očetovi smrti se je že prebil tja, kjer je njegov oče začel. Nikolai Nanhoi Kinski je postal filmski igralec. In kot se za igralca spodobi, živi v Los Angelesu, v apartmaju, ki ga je v tridesetih letih dal zgraditi Charlie Chaplin.
Rodil se je 30. julija 1976 v Parizu kot tretji otrok Klausa Kinskega in prvi Vietnamke Minhoi. Ker se mati s Klausom ni ravno razumela, je Nikolai večino časa prebil z njo. Pred kamere se je prvič postavil leta 1987 v filmu Paganini, kjer je igral tudi oče Film ni bil kaj posebnega, je pa vplival, da se je vpisal na igralsko akademijo univerze v Los Angelesu. Pravo kariero je začel leta 1994 z glavno vlogo v filmu Jamila. V nasprotju z očetom, ki je igral vloge zločincev in psihopatov, igra Nikolai nežne Hke. V teh dneh se je mudil v Frankfurtu, kjer se je v muzeju udeležil otvoritve razstave Jaz, Kinski.



II
i'
I
Pen
I
BralciPena se predstavljajo TonČCk, ki Fad dcla
N
isem bil pobudnik te predstavitve, bil pa sem prijetno presenečen, ko me je poklical sodelavec Pena in me povprašal,
ali sem pripravljen, da kaj povem o sebi, češ da me je že večkrat slišal govoriti, izražati mnenja in spraševati to in ono na Murskem valu ter da ima občutek, da bi bil zanimiv gost Vestnikove priloge. Pristal sem na srečanje, kaj vse mi je zletelo z jezika, pa lahko preberete.
Bil med brigadirji
Uradno mi je ime Anton, tako kot očetu, a tako reč vsi, ki me poznajo, me kličejo Tonček; nosim tudi očetov priimek Golob. Nekaj let po rojstvu sem preživel v Lomanošah, nato sem se skupaj s starši preselil v Gornjo Radgono, kjer mi teče že petintrideseto leto bivanja. Počutim se Radgončan. Štiri leta osemletke sem obiskoval šolo v grajskem poslopju, drugo polovico pa v novi šoli. Nisem bil ravno med najboljšimi učenci, posebej rad pa sem

S sošolcem Bojan Jozeljem sem se udeležil leta 1981 na njegovo pobudo prvega maratona treh src. Dobil sem številko 347, uvrstil pa sem se nekje okrog sredine.
- Le bežen spomin na Lomanoše
- V obratu Mure najprej krojač, nato rezalec
- V kuhinji lepa dekleta za navdih
- Brada tudi na ženino željo
V
Muri
imel tehnični pouk in kemijo. Šolanje sem na- f daljeval na centru pok- ! ličnih šol v Murski So- , boti, in sicer sem se vpi- I sal v 3-letni program za ] krojača. V razredu nas je . bilo pet fantov in devet- | najst deklet. To so bila e zelo lepa leta. Ob koncu t





rebno, skuham tudi kosilo in pri tem se upam pomeriti z ženskami, razen pri pecivu. Sicer pa
šole smo se fantje pogovarjali, da bi šli s kolesi na morje, a tega načrta nismo uspeli uresničiti. Štirje pa smo se udeležili prostovoljne mladinske delovne akcije v Zagrebu Ora - Sava '&1. Bilo je zanimivo in od tam sem se vrnil z lepimi spomini. Škoda, da danes ni podobnih akcij.
Pride prej, ostane dlje, če je potrebno
Avgusta leta 1982 sem se zaposlil v obratu Mure v Gornji Radgoni na delovnem mestu krojača.
«1
I
Bilo mi je okrog pet let, ko je nastala tale fotografije, in sicer v bližini Sicinijeve vile v Gor, Radgoni, kjer smo nekaj let stanovali.
I Anica in Stefan
I Znani krvodajalec Štefan Tratnjek iz Male Polane je bil vsekakor prijetno
ll
presenečen, ko ga je na izletu pod roko prijela mladenka (za njegova leta) Anica Varga iz Lendave. Tako mu je šlo seveda lažje in hitreje, veliko hitreje pa mu je menda bilo tudi srce ... Na srečo se je vse srečno končalo.

3



r’
-.J
II '-i
<■
ti
I
■



'S-.
I ■.
Č'
*


'l
* 1

>




1
J
‘C-.

L LT
b^V


J 4
I

L Mi;
4 j'’' •:
.t

1
Ib
. xa-
C!*
f*
1 .
/5'
I
I
Na delovnem mestu v obratu Mure, ko sem bil še ledik, brez brade in brkov.
Čez čas sem moral k vojakom, in to v enoto protiavionske obrambe v Nikšič. Kakšna sreča, da sem znal pisati na pisalni stroj! Tega me je naučil starejši gospod na občini v Gornji Radgoni, kjer je bila mama hišnica, V šoli pa me je zanimala tudi cirilica, tako da sem oboje obvladal še kar dobro. Ko je za to zvedel komandant kasarne, me je premestil v svojo pisarno, kjer se mi je res dobro godilo.
Ko sem se vrnil od vojakov, so me v Muri razporedili na drugo delovno mesto, in sicer v prikrojevalnico, kjer sem po petih letih napredoval v mojstra in to sem še danes. Rad hodim v službo in z veseljem opravljam svoje delo Če je potrebno, pridem tudi prej ali pa ostanem dlje časa na delovnem mestu.
Ne prave kave, ne cigaret
v Muri sem spoznal
Al fr
JOG
.. .1
J tudi svojo ženo Veroniko,
' .-1
s katero sva delala v isti
. ■ brigadi. Zdaj delava v
r( ’
11
L-v

nasprotnih izmenah za-
radi sina Danija, tako da je eden lahko vedno z
nii m
doma. Če je pot-
imata doma prednost pri kuhanja žena in mama ( Marija. Jaz sem običajno glavni samo pri jedeh na j žaru, ki jih imam tudi najraje, in sicer poleg ocvrtih j lignjev. Jem pa tako rekoč vse, le prežganke ne maram. Ne pijem prave kave in ne kadim, le kakšen j kozarec piva ali dobre kapljice kdaj pa kdaj spijem, i
Brado sem si pustil rasti najprej kar tako, ko sem f si jo obril, pa je bila žena razočarana, zato jo zdaj j nosim že osem let.
Lepa dekleta, dopisovanje, želje ...
I
Moj največji konjiček je zbiranje pločevink vseh vrst in iz razbčnih držav. Doslej mi jih je uspelo zbrati j okrog 300, Prostora na kuhinjskih elementih mi že zmanjkuje, odnehati pa vseeno še ne nameravam. Zbiram tudi koledarje z lepimi dekleti. Njihove . fotografije imam razobešene v kuhinji, da me motivirajo pri delu, na primer pri reševanju križank. ■ Vsak teden jih rešim in pošljem na različne naslove j okrog štirideset Zdaj mi pri tem z veseljem pomaga že tudi sin Dani. Če me v mislih preveč zanese, pa se . zazrem v gobelin Zadnja večerja, ki ga je našila žena.. Svojčas sem zbiral tudi fotografije znanih pevcev.
doma in po svetu, Z nekaterimi sem si tudi dopisoval, najdlje s Tatjano Dremelj, Odgovore pa sem dobil od Moni Kovačič, Ljupke Dimitrovske, Oliverja Dragojeviča, Novih fosilov, Zdravka Čoliča, Čobija, I ansambla Bijelo dugme itd. Tudi svetovno znani ansambel Bee Geess mi je poslal svojo fotografijo, j
Neuresničenih želja in načrtov imam še veliko,j zlasti pa bi bilo zelo lepo, če bi ml uspelo žgradtli* svojo hišo.

fj-
I S;
Jt
- 'J


Zbral sem že blizu tristo pločevink, ki jih je treba občasno obrisati. Za kazen naj bi to delal sam, vendar mi žena vseeno večkrat pomaga.

Jožef G. Bistriški


ra

A ■■
ni'
G fr'
'	" ' ■	, i'
Tedensko rešim okrog štirideset nagradnih križank. Zda
mi lahko pri tem pomaga tudi že sin Dani, ki obiskuje 1 letnik srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih.


r IS 1

J
t
te
b
'J
>r
I


., p
I ________________________
11