matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO iik Slovencev videmske pokraji OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 45 (1326) Čedad, četrtek, 27. novembra 2008 Zaščita manjšine in investicije v bodočnost Manjšinski jezik kapital za novo rast Velikega pomena za vsako jezikovno manjšinsko skupnost je, da zasleduje neko razvojno pot in da si postavlja ambiciozne cilje in visoke kvalitetne standarde. Investicije v manjšinsko šolstvo, kulturo, sredstva obveščanja... morajo biti dosti večje kot za večinski narod, saj je v nasprotnem primeru manjšinski jezik obsojen na ošibitev in izumrtje. Nekako podobno kot za gospodarski razvoj marginalnih, goratih in obmejnih krajev kot v našem primeru, ki potrebujejo več pomoči, da se opomorejo od atavistične socialne in ekonomske zaostalosti. A po navadi se dogaja ravno nasprotno. Da se razumemo, ko govorimo o investicijah v lastno prihodnost, nimamo v mislih le finančnih sredstev, brez katerih pa, jasno, nič ne nastane. Mislimo tudi na investicije v vsebino, kvaliteto, načrtovanje, na potrebo, da se sprožijo potenciali, ki jih sama manjšina ima v sebi. In dostikrat tudi okrog sebe. Potreben pa je tudi misel- ni preobrat, na katerega smo v Furlaniji pripravljeni od trenutka, ko smo bili kot Slovenci dokončno zakonsko priznani in zaščiteni, pa čeprav se znova in znova odpira vprašanje našega “slovenstva”, saj gre kljub podpori, ki jo ti krogi imajo v inštitucijah, za marginalne skupine z glavo in koreninami še v hladni vojni. Zreli smo za prehod od identitete preteklosti v identiteto bodočnosti. Ah z drugimi besedami za prehod od jezikovnega in kulturnega izročila, pojmovanega kot dediščino, ki jo je treba braniti in ščititi, v dediščino, pojmovano kot kapital za nove investicije, s katerimi ustvariti novo bogastvo za celoten teritorij. To seveda predpostavlja tudi opustitev zgolj obrambne drže in odločitev za dialog in interakcijo z okoljem. V tem smislu deluje Inštitut za slovensko kulturo in ta je tudi vsebinska usmeritev tistega dela projekta Jezik, ki ga želimo uresničiti v Špetru. (jn) Najprej za turiste a tudi za ljudi iz Srednjega ShlEDN/stHEONjf Na sobotni predstavitvi v Gorenjem Tarbiju Brošura, ki jo je pravkar izdala Občina Srednje zato, da bi se predstavila in privabila turiste, ni eden od navadnih vodičev kot jih je že kar nekaj izšlo v zadnjih letih tudi v naših dolinah. V resnici gre za poskus branja posebnosti teritorija tako glede bogastva narave kot kulturne krajine in kulture bivanja, v spoštovanju zgodovinskih in kulturnih posebnosti a tudi v relaciji z mejo, ki je ni več, a je pustila številne in vidne sledove. V tem smislu je publikacija zanimiva in koristna tudi za same prebivalce Srednjega. Delo so predstavili v soboto, 22. novembra, v Gorenjem Tarbiju, v centru Okno na slovanski svet. Spregovorili so župan Claudio Garbaz, odbornik Amilcare Vernoni in urednica arhitektka Mariagrazia Santoro. beri na strani 5 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Gli strumenti di tutela ci sono ma sono poco conosciuti Tremila persone hanno risposto al questionario della Regione Il taglio del nastro dell’impianto di teleriscaldamento. Assieme al sindaco Domeniš, Emilio Gottardo e Stefano Predan Parte il primo impianto a biomasse, altri dieci in attesa di finanziamento Nella sala consiliare di Pul-fero riscaldata per la prima volta con l’impianto di teleriscaldamento con legno cip-pato, quattro anni dopo un primo convegno nel quale si era appena accennato ad un percorso innovativo (perlomeno per le Valli del Natiso-ne), sabato 22 novembre si è conclusa, con un altro convegno e con l’inaugurazione, l’opera di conversione dell’impianto termico a metano in un impianto alimentato da una fonte energetica rinnovabile, il legno appunto. Un progetto fortemente voluto dall’amministrazione comunale e che ha permesso il col-legamento di una caldaia con diversi edifici pubblici (il municipio, le scuole, l’ambulato- rio, la sala consiliare) e privati. A Pulfero si sono dati appuntamento quelli che sono stati in sostanza gli artefici del progetto, con il sindaco Piergiorgio Domeniš a fare gli onori di casa, (m.o.) segue a pagina 4 Sono stati presentati giovedì 20 novembre a Udine i primi risultati dell’indagine sulle comunità linguistiche del Friuli Venezia Giulia, commissionata nel 2006 dal Servizio Statistica della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia e realizzata dallo Slori (Istituto Sloveno di Ricerche) e dalla Società Filologica Friulana. L’indagine rappresenta un passaggio fondamentale per la conoscenza “sul campo” non solo delle opinioni dei cittadini residenti nei comuni dove sono presenti le comunità linguistiche friulana, slovena e germanofona, ma soprattutto del grado di conoscenza e di apprezzamento delle politiche statali, regionali e comunali attualmente messe in atto e delle aspettative future. I risultati raccolti mediante 3000 interviste telefoniche sono stati presentati dall’Assessore regionale alla Cultura Roberto Moli-naro, dai presidenti dei due enti che hanno svolto l’indagine Milan Bufon e Lorenzo Pelizzo e dall’ex direttrice del Servizio Statistica della Regione Adriana Janežič. Dai dati è emerso che la maggioranza degli intervistati non conosce le leggi di tutela delle minoranze linguistiche. Solo il 38,7% ha infatti dichiarato di conoscer- ne l’esistenza e questo vale soprattutto per l’area abitata anche dalla comunità friulana. (T.G.) segue a pagina 8 I BENEŠKI KULTURNI DNEVI 1 Incontri culturali della Benecia »ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK« «Scopriamo la nostra lingua» šPEiER/s. pieiro al nàusone četrtek / giovedì 27.11.2008 občinska dvorana/sala consiliare ob/ alle 18 30 Matej Sekll, univ. di ihesie e lubiana/ univ. v usui in uubuani Beneškoslovenska narečja I dialetti della Benecia Rosanna Bena«hio, università di mm/ univerza vpado/i Contatti slavo romanzi e i dialetti della Slavia Friulana Slovanski-romanski jezikovni stiki in beneška narečja |___Inštitut za slovensko kulturo I Istituto per la cultura slovena u soboto/sabato ob 20.30 uri iejo/domenica ob 16.00 uri A XXVI XXVIII. SENJAM BENEŠKE PIESMI ^ canone W pondijak 24 dnuw novembarja to jè balanalu cél din. To jè počalu wže pojiitrè anu to jè rivalu zvèèara. Wsè wkop je 30 centimetrow snèga. Tej riidi nejvinča skàrb to so poti. Ci se nima tih pravih gom te za snig ali-bój kétin to jè bujsè nè se gnot. Wzè populdnè jùdi so počali tribit dwore anu poti. Za otroke to jè bila na lipa rič, ise dni ni čejo mèt snig za tet se pulzat ziz žlikon ali-bòj ziz lòwgo. Snig jè ostal ta-na vajah. Isò to pridi ra-čet da to jè za si čakat da to cè spet balanàt. (L.N.) Pogled na zasneženo Nokulo (Špietar) in na Solbico W pondijak 24 dnuw novembaija te parvi snig Četrtek, 27. novembra 2008 2 Fontaninijev odbor sprejel proračun za leto 2009 Pokrajina Viden, manj sredstev za gorate kraje hodnje leto se bo postavka znižala na 1,4 miljona. Do precejšnje redukcije je prišlo tudi pri postavki za Julijske Predalpe, kjer je bilo letos 206 tisoč evrov, za prihodnje leto pa so namenili komaj 6.500 evrov. Skupno je v bilančnem Predsednik Piero Fonta-nini je predstavil proračun videnske pokrajinske uprave za leto 2009, ki gaje pred nekaj dnevi sprejel odbor in o katerem se bo v kratkem izrekel tudi pokrajinski svet. “Gre za zelo realističen finančno - ekonomski dokument”, je poudaril predsednik Fontanini, “saj upošteva krizno obdobje, kije pred nami in vse investicije so usmerjene v podporo gospo- Bilancio di sei mesi "A 6 mesi dalle elezioni un primo bilancio della attività della Sinistra in Regione" è il tema di un incontro pubblico organizzato dal Partito della Rifondazione Comunista a cui prenderanno parte i consiglieri regionali Stefano Pustetto e Igor Kocijančič. L’incontro si terrà venerdì 28 novembre alle ore 19.00 presso la sala della Società operaia di Cividale del Friuli. darstvu, podjetjem in delavcem.” Bilanca Pokrajine Viden za leto 2009 dosega skoraj 226 milijonov evrov. Največja postavka, 41 milijonov evrov, je namenjena javnim prevozom. Drugo pomembno poglavje je cestna infrastruktura, kateri je bilo namenjenih nekaj več kot 16 milijonov evrov, 600 tisoč več v primerjavi z letošnjim letom. Tretje področje investicij je področje dela, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja, ki je zabeležilo največji porast, za leto 2009 je namreč predvidenih 19,5 mi- lijonov, kar je za 10 milijonov več v primerjavi z letom 2008. Izbira Pokrajine je bila torej krčenje sredstev v drugih postavkah in večanje sredstev za vse dejavnosti, ki so vezane na delo in zaposlitveni nivo. Do krčenja je prišlo tudi glede sredstev, ki so namenjena goratim področjem. A glede teh predsednik Fontanini pričakuje, kot je dejal, da bo Dežela FJK ukinila gorske skupnosti, njihova sredstva in pristojnosti pa dodelila pokrajinam. V letošnjem letu je bilo za gorata področja predvidenih 1 milijon 700 tisoč evrov, pri- Motiv iz Vidna dokumentu za leto 2009 prišlo do krčenja več kot 5 milijonov evrov. Tako so rezali na področju kulture (dva milijona letos, 1,7 milijona za leto 2009), malenkost na področju športnih dejavnosti (z 864 tisoč na 848 tisoč) in za naravne parke (od 500 tisoč na 327 tisoč). Ena od pristojnosti Pokrajine je tudi skrb za šolske stavbe. Temu poglavju bo Videnška pokrajinska uprava namenila 13 milijonov. Večji del bo šel za obnovo konservatorija To-madinija in klasični licej Steliini v Vidnu, a nekaj sredstev bo ostalo tudi za šole teritorija. Pismo iz Ri Stojan Spetič V svojem rimskem pismu nerad pišem o žalostnih stvareh. Tokrat pa ga posvečam Sandru Curziju, ki je umrl pri 79 letih. Bilje zelo znan, vsi se ga spominjajo po pleši, očalih in pipi. Šaljivo so mu pravili Kojak. Bil je star komaj 13 let, ko se je z drugimi rimskimi srednješolci vključil v oboroženo odporništvo proti nacistom. Njegovo skupino je vodil Alfredo Reichlin. Ker je bil drzen in pogumen, si je kljub mladoletnosti prislužil izkaznico KP Italije, ki ji je ostal zvest do konca, čeprav brez vsakršne ideološke prisiljenosti ali dogmatizma. V mladinski organizaciji je bil tesen sodelavec Enrica Berlinguerja. Kratek čas je delal v Pragi, kjer je urejal oddaje Oggi in Italia za italijanske izse- ljence v Nemčiji. Poklicali so ga v agit-prop, kot so tedaj imenovali urad za komunikacije pri centralnem komiteju partije. Nekega lepega dne so mu sporočili, da bo spremljal Pajetto in Giglio Tedesco na kongres jugoslovanskih komunistov, s katerimi so se ravnokar pobotali po dolgih letih strupenih polemik zaradi Ko-minforma. Giglia Tedesco mi je v senatu pripovedovala zabavno anekdoto o prihodu na beograjski kongres. Italijanska delegacija je vstopila v dvorano in iskala svoja mesta. Sandro pa seje nekam izgubil, najbrž h kolegom novinarjem. Pajetta je Gigli Tedesco rekel, naj ga nemudoma poišče in Giglia je začela čez celo dvorano klicati na ves glas: “Curzi, Curzi!”. Tedaj so na tribuno stopili jugoslovanski voditelji s Titom na čelu, kije sodelavcem naročil: “Če nas bodo Italijani še psovali, jih vrzite iz dvorane.” Pozneje so skrivnost pomena San- drovega priimka povedali tudi italijanski delegaciji. Curzi se je še veliko let pozneje od srca nasmejal ob spominu na beograjske dni, ko nihče ni smel izgovarjati njegovega priimka. Sandro je po reformi in pluralizaciji RAI postal direktor TG3, ki so mu nasprotniki rekli tudi Telekabul. S Slovenci je imel dobre odnose. Pomagali smo mu, daje njegova hči Candida postala dopisnica Primorskega dnevnika in tako pridobila potrdilo za novinarski izpit. Podpiral nas je v vodstvu sindikata novinarjev, kjer je prijateljeval z Lucianom Ceschio. Še eno zaslugo mu moram priznati. Tisto noč, ko so tanki JLA skušali okupirati ravnokar neodvisno Slovenijo, mi je dal na razpolago večerni TG3, kjer je slovenski poslanec Peter Bekeš več kot četrt ure v živo razlagal krizo Jugoslavije in pravico Slovenije do samoodločbe. Ošabnega rdečelasega Paola Garimbertija, ki je hotel biti primadona pa je prijatelj, Piero, režiser oddaje, zaklenil v sobo za kadilce. Sandro je medtem muzgal svojo pipico in se smehljal. Tiirk imenoval pet ambasadorjev sedem pa ne Predsednik republike Slovenije Danilo Tiirk ni potrdil imenovanj predlaganih novih veleposlanikov na Dunaju, v Washingtonu, Bratislavi, Berlinu, Kijevu, Moskvi in Teheranu. Kot ustrezne pa je ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval in sicer Bogdana Benka (Koeben-havn), Jožefa Hlepa (Priština), Toneta Kajzerja(Helsin-ki), Leona Marca (Haag) in Anito Pipan (Bruselj). Predsednik Tiirk tako zaenkrat ni imenoval Dimitrija Rupla za novega veleposlanika na Dunaju, čeprav je Avstrija Ruplu že odobrila agrema za veleposlaniško mesto. Glede nastalih zapletov je predsednik republike Janševo vlado večkrat opozoril na vsebinske in proceduralne pomanjkljivosti predlogov, kar je zahtevalo več dela pri zbiranju potrebne dokumentacije pa tudi pogovor z več predlaganimi kandidati. Na ta način je bila vzpostavljena zadostna podlaga za odločitev, kije po mnenju predsednika v tem trenutku potrebna, saj je celotna situacija, ki se je pojavila v zvezi s postopki odpoklicev in imenovanj veleposlanikov, nekoristna in se mora konstruktivno zaključiti. Pri tem predsednikova odločitev seveda ne bo rešila enega od problemov, ki je v tem, daje od Vlade Republike Slovenije prejel neobrazložene predloge, ki tudi po mnogih prošnjah niso bili dopolnjeni z ustrezno argumentacijo, za kar predsednik upa, da se v prihodnje ne bo več dogajalo. Na podlagi dodatno opravljenega dela in poznavanja tega področja pa je predsednik pridobil podatke, ki so mu omogočili tehtno vsebinsko presojo podanih predlogov in kandidatur. Zato je lahko sprejel odločitev o tem, kateri kandidati so z vidika zakonskih pogojev in strokovnih ter osebnostnih kvalitet primerni za to, da jim na podlagi svojih ustavnih pristojnosti lahko podeli zaupanje, da bodo veleposlaniško funkcijo dobro opravljali. Glede ostalih kandidatov je položaj tak, da predsednik ni mogel izdati ukazov o njihovem imenovanju. Med njimi nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti. S tem se razrešuje situacija, povezana s postopki odpoklicev in imenovanj veleposlanikov, kije nastala v preteklih mesecih. To je rešitev, ki jo je v dani situaciji treba sprejeti, da se ohrani ugled slovenske diplomacije, da se zagotovi spoštovanje Zakona o zunanjih zadevah in da se prepreči dodeljevanje veleposlaniških mest na podlagi političnih zaslug in osebnih prijateljstev, je mnenja predsednik države. Na neimenovanje Rupla za veleposlanika v Avstriji sam bivši zunanji minister pa je tako napisal: “V teh dneh se veliko govori o diplomaciji in o veleposlanikih, ki jih je junija letos izbrala naša vlada. Predlagani so poklicni diplomati, ki so že doslej častno in uspešno delovali za korist Slovenije. Postopki postavitve veleposlanikov se vlečejo že predolgo. Zaradi političnih zadržkov - zunaj pristojnosti Ministrstva za Zunanje Zadeve in vlade - mnoga veleposlaniška mesta niso zasedena”. “Pred iztekom mandata je Janševa vlada po predhodni proceduri na zunanjem Ministrstvu izbrala pisca teh vrstic za kandidata za novega veleposlanika na Dunaju”, je še podčrtal Dimitrij Rupel. “Vlada se je odločila za takšen izbor v prepričanju, da bi lahko s svojimi izkušnjami in s poznavanjem mednarodnih odnosov koristil Sloveniji. Vladno odločitev sem sprejel kot izziv in novo zahtevno nalogo.” (r.p.) Votata la fiducia, insediato il governo Votata la fiducia Due mesi dopo le elezioni, il parlamento sloveno, venerdì 21 novembre, ha votato la fiducia al nuovo governo di Borut Pahor. 56 i voti a favore - quelli di SD (socialdemocratici), Zares, De-sus (pensionati), LDS (libe-raldemocratici) e SNS (Partito nazionale sloveno). 30 i voti contrari di SDS (democratici) e SLS (popolari). Il governo è costituito da 18 ministri di cui 5 sono donne e 7 indipendenti. Sette ministri erano stati eletti in parlamento e quindi sono loro subentrati altrettanti deputati. Passato il testimone Venerdì dopo il voto del parlamento c’è stato il passaggio delle consegne tra il presidente del consiglio uscente Janša ed il nuovo premier Borut Pahor, mentre i nuovi ministri hanno giurato in parlamento. Sabato si è tenuta la prima riunione del governo nel corso del quale è stato nominato il segretario generale Milan M. Cvikl ed è stato costituito un coordinamento interministeriale per definire le misure necessarie per far fronte alla crisi finanziaria internazionale che sarà guidato dal ministro Mitja Gaspari. Lunedì 24 novembre c’è stato il passaggio di consegne in tutti i ministeri, poi il presidente Tiirk ha ricevuto il governo con una cerimonia solenne. Tiirk boccia Rupel Il presidente della repubblica Danilo Tùrk ha nominato 5 ambasciatori su proposta del governo Janša, 7 invece sono stati bocciati. Tra questi anche il ministro degli esteri uscente Dimitrij Rupel, candidato a ricoprire il posto di ambasciatore a Vienna e rispetto al quale il governo austriaco ha già dato il proprio gradimento. La vicenda si trascina da alcuni mesi ed il presidente Tùrk aveva lamentato più volte il fatto che la documentazione inviatagli fosse incompleta, per alcune candidature addirittura in contrasto con la nuova normativa, varata dal governo uscente, mentre riteneva alcuni candidati inadeguati al delicato compito. A sfavore di Rupel avrebbe giocato anche il parere contrario di quali- ficati rappresentanti della minoranza slovena in Austria. Si costruisce meno Nel terzo trimestre di quest’anno sono state emesse in Slovenia 1.355 licenze edilizie, pari al 16% in meno rispetto allo stesso periodo dell’anno scorso. Lo comunica l’Ufficio centrale di statistica della repubblica di Slovenia. Rispetto a tutte le licenze edilizie concesse, il calo del numero delle costruzioni è del 39% rispetto all’anno scorso, mentre si è ridotta del 23% la superficie degli edifici progettati. In compenso, rispetto al trimestre precedente, il costo degli appartamenti è diminuito del 5%. Il calo dei prezzi si è registrato in tutte le maggiori città ad eccezione di Celje. Tra luglio e settembre il costo per metro quadro in media era di 1.845 euro, tre mesi prima di 1.936 euro al metro quadro. Il calo più vistoso è stato registrato a Capodistria ed in Istria dove tuttavia il prezzo per appartamenti sul mare è di 3031 euro al metro quadro, mentre a Lubiana il costo è di “appena” 2.683 euro al metro quadro. Kultura Bambič, un artista coinvolto nel suo tempo Le sue opere in mostra a Cividale dal 12 dicembre Venerdì 12 dicembre alle 18 nella Chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale del Friuli verrà inaugurata la mostra “Milko Bambič cittadino d’Europa” organizzata dal Comune di Cividale con il patrocinio dell’Università degli Studi di Udine e del Club Unesco di Udine e con il sostegno della Provincia di Udine. La mostra nasce da un progetto di respiro europeo portato avanti da Valentina Verani, proprietaria dell’archivio Bambič, e da Anna Panicali, docente di letteratura italiana contemporanea alla Facoltà di Lingue dell’Università di Udine, curatrice scientifica dell’iniziativa nonché coordinatrice di due tesi di laurea elaborate da Lisa Cadamuro e Alberto Zannier e di lavori di ricerca tuttora in corso, come quello di Roberta Pen. Milko Bambič è una personalità complessa e difficile da definire: artista, scrittore e uomo di cultura coinvolto nel suo tempo, aderisce negli an- Particolare di una delle opere di Bambič che saranno esposte a Cividale ni venti al movimento futurista giuliano, ma non si allinea completamente alle parole d’ordine del Futurismo. Anzi. Sviluppa una visione origina- le della donna, che sintetizza graficamente nel disegno della Donna dinamica del 1923; è contro la guerra ed è curioso di dada e delle avanguardie coeve. In un’epoca squassata dai demoni del nazionalismo, esalta la propria identità plurima e trasversale: “Oggi io, italiano, sloveno, tedesco classe 1905 di chi sono alleato? Vorrei essere cittadino d’Europa”. Di padre sloveno e madre italiana, cresce infatti in un clima internazionale e cosmopolita che lo porta a estendere il concetto di patria a tutta l’Europa e lo predispone alla diversità, al pluralismo, al dialogo fra i popoli. E dal suo auspicio di vedere un giorno superate le lotte fratricide per un’alleanza autenticamente europea, ha origine il titolo di questa mostra. Il Comune di Cividale, nell’anno della sua candidatura a diventare patrimonio dell’umanità presso l’UNESCO, nel proporla ha colto in Bambič la dimensione europea e l’aspirazione verso il futuro e verso nuovi pensieri e forme d’arte, nonché lo spirito di libertà e di purezza intellettuale. Razstava društva Kons v Gorici V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled skupinska razstava Društva za umetnost Kons iz Trsta, na kateri sodelujejo: Janina Cotič, Marco Faganel, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Robi Jakomin, Zvonimir Kalc, Vili Lavrenčič, Claudia Marušič, Jasna Merkù, Živa Pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Tatjana Tavčar, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Kulturno društvo za umetnost Kons je naslednik Društva zamejskih likovnikov, ki je delovalo v Trstu in v Gorici v preteklih desetletjih. Društvo deluje na področju vizualne umetnosti v najširšem pomenu besede, saj združuje likovnike, slikarje, kiparje, fotografe, grafične in multimedijske oblikovalce, režiserje, arhitekte, amaterje in ljubitelje umetnosti; skratka vse, ki “imajo spoštovanje do umetnosti”. Razstava je letos posvečena liku in delu pesnika Srečka Kosovela. Izbrana tematika predstavlja članom izziv soočanja med različnimi umetniškimi zvrstmi in iskanja izvirnih interpretacij, med besedno in likovno umetnostjo. Umetniški opus primorskega pesnika Srečka Kosovela, ki je neizbrisno zapisan v slovensko in svetovno kulturno dediščino, želi biti tako rdeča nit in povezovalna tematika tokratne razstave, kot idealni vzor za društvo, ki izhaja in deluje v našem prostoru s pogledom uprtim v prihodnost. Razstava bo odprta vse do 5. decembra po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. A Padova tre giornate nel segno della letteratura e del cinema sloveni Presso l’Università un’interessante rassegna cinematografica Dal primo al 3 dicembre il Dipartimento di Lingue e Letterature Anglo-Germaniche e Slave - Sezione di Slavistica dell’Università di Padova ospiterà un’interessante rassegna cinematografica intitolata Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (Giornate mondiali della letteratura slovena al cinema). L’iniziativa, promossa dal Centro per lo Sloveno come seconda lingua/lingua straniera deirUniversità di Lubiana, vuole rivolgersi non solo agli studenti e agli appassionati dello sloveno o di altre lingue slave, ma più in generale a tutti coloro che sono interessati alla dialettica tra letteratura e cinema. Tale rapporto si sviluppa, in questo caso specifico, nel quadro di una nazione che ha da poco visto riconosciuta la sua indipendenza, e che rievoca o costruisce la sua identità anche grazie ai contributi della letteratura e del cinema. Questo festival si configura in realtà come un’iniziativa trasversale, che coinvolge tutti i lettorati di sloveno nel mondo con il fine di promuovere la cultura slovena, meno nota poiché di minore estensione. Nel caso di Padova l’evento assume rilevanza nel quadro della costruzione di rap- r Teatro Mlela - Trieste martedì 2 dicembre ore 21.00 ANTONELLA BUKOVAZ eTEHO TEARDO in concerto Storia di una donna che gjaida al dissolversi di un paesaego lesto e lettura di Antonella bukoaz Musiche composte ed es Video di Leonaiao Genesi Dal film “Petelinji zajtrk' porti anche culturali tra aree che ormai sono parte di una stessa realtà europea e comunitaria. Il lettorato di Padova non solo si propone l’insegnamento della lingua e della letteratura slovena, ma rende attivamente partecipi i suoi studenti mediante la realizzazione di eventi culturali, di cui il festival letterario del novembre 2006 Svetovni dnevi slovenske literature (Giornate mondiali della letteratura slovena) rappresenta forse l’esempio più importante. In quella sede, antesignana della rassegna di quest’anno, il lettorato ha avuto l’occasione di ospitare lo scrittore Boris Pahor, che ha tenuto una conferenza sulle sue principali opere, sulla sua vita e sulle problematiche della minoranza slovena attraverso la storia e fino ai giorni nostri. Inoltre, gli studenti di Padova sono coinvolti in gite di profilo culturale e ricreativo che si svolgono una volta al- l’anno, e hanno la possibilità di usufruire di borse di studio messe a disposizione dall’Università di Lubiana per partecipare a seminari di lingua e cultura che si tengono ogni estate nella capitale slovena. L’attività di questo piccolo insegnamento non è insomma di secondo piano, e l’evento viene organizzato nella speranza di coinvolgere quante più persone possibili nella scoperta di un universo culturale sotto molti aspetti inedito e stimolante. Saranno proiettati tre film che hanno riscosso grande successo in Slovenia negli ultimi dieci anni, e che sono tratti da opere di scrittori contemporanei. Nel progetto si inserisce inoltre la commemorazione dei cinquecento anni dalla nascita di Primož Trubar, fondatore e fautore della lingua letteraria slovena: la sua figura e il suo fondamentale contributo verranno ricordati con la proiezione del documentario Pot (“Il cammino”), che ripercorre i luoghi e le tappe più importanti della vita di Trubar. Le proiezioni si terranno presso il Dipartimento di Lingue e Letterature Anglo-Germaniche e Slave - Sezione di Slavistica dell’Università. Il programma prevede le proiezioni di “Petelinji zajtrk / La colazione del gallo” (lunedì 1. dicembre, ore 16), del documentario “Pot / Il cammino” (martedì 2 dicembre, ore 15), “Zvenenje v glavi / Il ronzio” (martedì 2, ore 16) e di “Sladke sanje / Sogni dolci” (mercoledì 3 dicembre, ore 16). Per maggiori informazioni: mal-dura.unipd.it/slavo. Silvia Miani studentessa di sloveno alla laurea specialistica Odmaknjeni prostori Mirana Košute Pri mariborski študentski založbi Litera jev zbirki Nova znamenja izšla knjiga študij in esejev Mirana Košute “E-mejli: Eseji o mejni literaturi”. Delo bi zahtevalo natančnejšo analizo in oceno, vendar zna biti takšno pisanje za bralca tudi dolgočasno in nezanimivo. S tem pa bi Košuti storili krivico. Če naj torej poiščemo razlog za branje E-mejlov, je slednji (razlog) v tem, da je s to knjigo Miran Košuta opredelil in posledično ubesedil osrednji predmet svojega zanimanja. Košuto pritegujejo obmejni prostori, robovi, odmaknjeni literarni izrazi, pozabljene osebnosti, poti, ki jih je zaraslo robidovje. V knjigi je sicer kar nekaj zelo znanih avtorjev, kot so Boris Pahor, Ciril Zlobec, Francesco Petrarca, Vladimir Bartol, Fulvio Tomizza in še kdo. Vendar tudi k njim pristopa avtor po večkrat neprehojenih poteh ali pa zelo osebno, kar je daleč od poklica slavista, literarnega kritika in zgodovinarja. Odmaknjeni literarni prostori so vabljivi, ker dajejo možnosti, ki jih že kanonizirana literatura ne. Polja domišljije so odpr-tejša, saj ne gre za postavljanje antitez znanim tezam, ali pa samo za dodajanje ščepca izrečenemu. Obrobnost dopušča oseb-nejši pristop, užitek tveganja, slutnjo vrednosti tam, kjer sojo ostali spregledali. Kako npr. uživa gobar, ko za trumo iskalcev najde velikega in zdravega jurčka! K zapisanemu bi dodal še en razlog: Košutov narodni in politično-družbeni angažma, ki ga preprosto ne more obiti. Tako se knjiga pričenja z vzponom in padcem srednjeevropskega mita, zaključi pa se s sedanjostjo Slovencev v Italiji. Temi ne bi sodili v zbornik slovenista, čeprav je v naslovu uvodnega eseja ime Lepe Vide. Ko Košuta preide k slovstvu v zapisu “Ime in duh rože-Sodobno slovensko slovstvo v Italiji”, zarisuje tipologijo omenjenega slovstva z gosto mrežo imen in avtorjev, ki gredo od Trsta do Benečije. Ne gre tu za relativizem, ampak je za Košuto tudi zelo malo poznan avtor lahko pomemben zato, da lahko poda idejni tloris širšega pojma “zamejske” literature. Ko bi ostal pri nekaj imenih, bi mu to ne uspelo. Posebno vrednost ima nato Košutov esej o gori- škem piscu in humoristu Damirju Feiglu. Njegovo ime je skoraj izginilo iz slovenske književne in širše zavesti, čeprav je bil v časih fašizma in tudi pozneje med dušami kulturnega življenja na Goriškem in Primorskem. Predvsem pa je bil humorist, pisec, kije pisal hecne spise, kar je v Miran Košuta E-mejH sorazmerno resnobni slovenski literaturi redkost. Košuta postavlja Feigla v slovensko književniško areno, ga vrača sodobnikom kot dragocen dar. Podobno dejanje je, ko se Košuta loti analize dramatike Vladimirja Bartola. Lažje bi bilo z Alamutom ali kakim drugim romanom: lažje, vendar redundantno. V Bartolovih, sicer ne najbolj uspelih, dramskih spisih pa najde Košuta strukturne in miselne značilnosti, ki se kažejo v bolj znanih Bartolovih romanih. Strokovni in prisrčni so zapisi o Cirilu Zlobcu in Fulviu Tomizzi, kije Košuti zelo blizu, morda je on tisti, ki mu je nakazal pot, ki ni le literarna. Ob Borisu Pahorju pa najdemo v knjigi tudi pesnika Marija Čuka in Aceta Mermoljo, kiju ljubljanski literarni trenutki niso najbolj izpostavili, čeprav sta oba študirala v Ljubljani, a sta ostala za-mejca... Če pa se želimo še malce čuditi, je Košuta posvetil esej malo poznanemu (vsaj širše) delu Alasia de Sommaripe “Ragionamento famigliare”, ki predstavlja prvi vzorec italijansko-slovenskega pogovora. V bistvu gre za drobni vademecum, s katerim tujec pride v kraj, kjer ne pozna jezika in iz njega črpa osnovne besede in stavke (kje je gostilna, kaj imajo za jesti itd.). Bralcu je lahko iz zapisanega razumljiva uvodna trditev. Košuta ne piše mejne literature, ker je pač tudi sam Slovenec v Italiji. Piše jo kot mornar, ki pluje mimo znanih otokov in se ne ustavi. Navduši se nad odmaknjenim zalivom ki razkrije svoje lepote le tistemu, ki ljubi morje ali-literaturo. A.M. ZELENI LISTI Ace Mermolja neH’iitilizzo di queste risorse.” Anche qui un dato: sono 67 i progetti di impianti a biomasse fino ad ora finanziati dalla Regione. Dopo una breve descrizione dell’impianto da parte di uno dei progettisti, Loris Meneghini, Stefano Predan della Kmečka zveza di Cividale ha parlato di “grande risultato per un’associazione che sul nostro territorio è attiva da appena cinque anni.” Un risultato reso possibile dalla costituzione di una cooperativa di imprese boschive, denominata E.le.Na. (Eenergia legno Natisone) che produrrà e commercializzerà il cippato per la gestione dell’impianto. Per caricare il quale, ha sottolineato Predan rispondendo indirettamente ad una recente dichiarazione del presidente della giunta regionale Tondo, basta un camion alla settimana. Per l’immediato futuro esistono già una decina di progetti preliminari predisposti dalla Comunità montana per i territori delle Valli del Natisone e del Torre, che attendono il finanziamento della Regione, così come è pronto anche un progetto integrato di filiera forestale che vede coinvolte oltre trenta ditte locali. (m.o.) Četrtek, 27. novembra 2008 Kakšni bodo naši otroci? S psom sem zavil po poljski poti, ki pelje v gozd. Ob začetku je še nekaj samostojnih hiš, zadnja pa je razkošna vila. Kot običajno sta me hišna psa nalajala ob ograji. Na velikem vrtu je stal sam pet ali šest let star otrok. Ukazovalno se je obrnil name in mi velel, naj grem takoj proč, saj njegovi starši spijo, lajež psov pa jih lahko zbudi. Začudil sem se nad gospodovalnim tonom otroka in ga osorno vprašal, kateri psi lajajo in če je pot, po kateri hodim, njegova. Na vprašanje je seveda odgovoril, da je pot njegova. Razjezil sem se in s temu primernim glasom dejal, da pot ni njegova in da lahko grem po njej, kot pač želim. On je vztrajal, dokler nisem zažu-gal, da stopim čez ograjo in ga natepem. Spremenil je izraz na obrazu in obmolknil. Bil je očitno zaprepaščen nad mojim nastopom, obenem je begal med strahom in jezo. Dogodek me je intimno pretresel, saj sem se zamislil v to, kaj bo s tem otrokom jutri, če se že pri petih ali šestih letih upa ukazovati ljudem in jih poditi s poti, kije skupna, a jo on doživlja kot lastno. V bistvu je vse njegovo. Lahko si mislimo, kakšna je vzgoja staršev, koliko je ta otrok sploh z njimi in kako iz odnosov srka vase ostrino in hudobijo. Zal lahko danes govorimo o hudobnih otrocih, ki morda s fračo ne razbijejo šipe, a mislijo, da so večvredni od ostalih ljudi. Kaj lahko naredi tu šola, če odpove družina z okoljem vred. Mnogi otroci prihajajo v vrtec neprespani. Pred zaključkom šolskega dne je v vrtcu otrok zaspal za mizico. Učiteljica ga ni zbudila, ker je vedela, da je otrok utrujen. Ko je prišla mati ponj, je nadrla učiteljico, zakaj pusti otroka spati, saj potem zvečer ne spi. Ne spi zaradi počitka v vrtcu, ali zato, ker zre v televizijo pozno v noč? Gospa, ki “zaokroži” pokojnino s tem, da varuje sta-rejše ljudi ali pa otroke, mi je pripovedovala o mladi družini. Starša sta mlada in posebno mati ima možnost lepe kariere in dobrega zaslužka. Z doma odide ob osmih zjutraj in se vrne ob osmih zvečer. Zjutraj je pozorna na primernost svojega oblačila in na videz, saj mora lepo iz-gledati. Oče manj zagrizeno pleza po družbeni lestvici, vendar je tudi sam zaposlen in bistveno ne “ukaže”. Otroci so prepuščeni varuškam in nonam. Njihova prehrana je neredna. Določenih stvari ne smejo jesti, vendar se njihovi obroki zreducirajo na nekaj jedil in seveda na prigrizke, ki jih starši kupijo v konfekciji. Za kuhanje doma ni časa. Otroci kažejo očitne znake nevroze in agresivnosti. Lahko bi še našteval. Problem so seveda najprej starši, ki se spreminjajo v duševno prazne zbiralce “reči”: statusa, denarja, hišne opreme, oblek, počitniških krajev itd. Ljubezen, družina kot skupnost, otroci so atributi življenja, ki cilja drugam, k stvarem pač. Nihilizem tu ni več filozofska postavka, ampak je zgodovinska stvarnost, ki se udejanja v reifi-ciranih ljudeh, drugače si določenih dejanj in stanj preprosto ne moremo razlagati. Po televizijskih poročilih, ki imajo pretežno ustrahovalno vlogo ter manipulirajo z nevarnostmi (včeraj je bil kriminal, danes je to gospodarska kriza, jutri ne vem, kaj bo), sem slišal eno izmed tolikih strašljivih zgodb. Normalni oče zgledne družine, ki nima finančnih ali drugačnih problemov, nenadoma ustreli ženo, otroke in še sebe. Med raznim izvem, da je imel ta zgledni državljan doma zbirko neprijavljenih pištol in puško. Zglednega očeta, ki se mu je v hipu zavrtelo, bi morali po zakonu zapreti zaradi nedovoljene posesti orožja. Kaj počne človek s tremi ali štirimi pištolami in s puško? Sovražnika je pobil kar v lastni hiši. Če bi si moja žena namesto ogrlice za božič kupila revolver, bi v meni zazvonilo tisoč alarmnih zvoncev. Stvari pa se samo in nenadoma dogodijo. Mimo ekstremov pa je očitno, da mnogi starši s svojo odsotnostjo, brezbrižnostjo, čustveno plitvino, z nikakršno srčno in drugačno vzgojo vcepijo v otroke seme praznine, ki se bo jutri spremenilo v strupeno drevo in razžiralo človeka. To, žal, smo. Biomasse, Pulfero dà il buon esempio Un momento del convegno di sabato dalla prima pagina Il presidente dell’ Associazione italiana energie agroforestali, Marino Berton, ha parlato dei vantaggi determinati dal modello di riscaldamento a biomasse, prendendo come parametri soprattutto realtà (in Austria e Germania) dove questo modello è la norma. Un dato, poi, sopra tutti: per la stessa quantità di energia con il legno si spende un ottavo di quanto si spenda con il gasolio. Le poten- zialità dell’uso del legno nel Friuli Venezia Giulia sono state evidenziate dal funzionario regionale Emilio Gottardo, secondo il quale “è necessario far partire un sistema di imprese locali per garantire sviluppo e continuità L’intervento di Paolo Manzini al Consiglio nazionale dell’Anpi “I partigiani della Benečija hanno lottato anche per essere liberi di parlare in sloveno” Paolo Manzini durante il suo intervento davanti alla platea riunita per il Consiglio nazionale dell’Anpi L’ANPI informa Pubblichiamo l’intervento che Paolo Manzini di S. Pietro al Natisone ha tenuto nel corso del Consiglio nazionale dell’Associazione nazionale partigiani d’Italia - del quale è componente - che si è tenuto a Cervia, in provincia di Ravenna, gli scorsi 15 e 16 novembre. Pozdravjam vse vas na ime vsieh beneških partizanu. Saluto voi tutti a nome dei partigiani delle Valli del Natisone. Il mio intervento è soprattutto un ringraziamento all'Anpi che tanto si è interessata e tanto ha fatto per la nostra minoranza slovena in provincia di Udine. Sono un partigiano delle Valli del Natisone, sul confine della Slovenia, dove la nostra comunità aspetta ancora che vengano attuati definitivamente gli articoli della Costituzione che interessano la tutela della nostra minoranza. I partigiani della nostra Benečija hanno combattuto non solo per liberarci dai fascisti e nazisti ma anche per essere liberi di parlare, cantare e pregare nella nostra lingua slovena che ci era drasticamente vietata durante il ventennio fascista. I nostri giovani erano andati in montagna già nella primavera del 1943, arruolati nella “Beneška četa” quando ancora non li chiamavano partigiani, ma ribelli e hanno combattuto fino alla fine. Venne il 25 aprile. In tutta Italia si festeggiava la liberazione. E da noi cominciavano momenti terribili per i nostri partigiani: violenze, arresti, galera, fino ai processi che poi si sono ri- solti con assoluzioni. Tutto questo perchè appartenenti a formazioni operanti con il IX corpus di Tito. Invano poi a lungo hanno aspettato la realizzazione dei loro sogni, la tutela dei diritti previsti dalla Costituzione, che dopo decenni e decenni appena ora si sta attuando. Ma oggi, gran parte di loro, non c'è più. Nel 1986 al X congresso provinciale si era posto e discusso il problema che riguardava la nostra minoranza slovena. In seguito al Congresso nazionale di Milano l'on. Mario Lizzerò (compagno Andrea) nella sua relazione riproponeva il problema con alla fine la promessa del nostro presidente Boldrini di un suo intervento in Parlamento. E finalmente dopo tanti anni si è arrivati ad una soluzione, ma non è tutto ancora chiaro. Speriamo si risolva bene ed il più presto possibile. Ringrazio ancora il presidente Boldrini, il compagno Andrea ed il nostro presidente regionale Vincenti per l'impegno e l'aiuto che è stato determinante. Termino rivolgendo a Voi tutti il nostro saluto di 65 anni fa: Smart fašizmu. Svoboda narodu! Morte al fascismo. Libertà ai popoli! La Sezione Udine Città dell’ANPI presenta agli iscritti e a chi è interessato all’iniziativa il nuovo Sito Internet gestito dai giovani dell’ANPI, in linea all’indirizzo www.anpigio-vaniudine.org, in sintonia con le modifiche allo Statuto approvate nell’ultimo Congresso Nazionale. L’iniziativa nasce dalla volontà di avvicinare le giovani generazioni usando un mezzo di comunicazione innovativo per trasmettere quei valori fondanti della nostra Repubblica che l’Associazione ha difeso e difende fin dalla sua nascita, e che riteniamo quanto mai attuali e necessari in momenti difficili come quelli che stiamo vivendo. La festa di inaugurazione del sito (a cui seguirà una bicchierata) è stata fissata per sabato prossimo, 29 novembre 2008, alle ore 15.00, presso la sede dell’ANPI Provinciale, viale Ungheria n. 10 a Udine. Aktualno Podžupan Občine Srednje Davide Clodig o vsem, kar turistom ponuja vasica Gorenji Tarbij privlačna točka za uživanje v naravi in potovanje po slovanskem svetu Na varhu pogled na Hum iz Kraguonce in vas Gniduca, ki je obrnjena v Idarsko dolino, tu pogled na Gorenji Tarbij Eden od stebrov, ki jih je Illyjeva deželna uprava določila za razvoj podeželja in hribovitih predelov, je turizem, seveda ne za velike množice pač pa za ljudi, kijih privlačijo neokrnjena narava, mir in pristen stik z domačini, bogastvo kulturnega izročila in posebnosti zdrave domače kuhinje. V ta okvir sodi tudi projekt razpršenega hotela ya katerega je Dežela Furlanija Julijska krajina kakih pet let od tega razpisala natečaj zato, da bi teritorij opremila s potrebno infrastrukturo in ustvarila torej osnovo za socio-ekonomski razvoj odmaknjenih, podeželskih in goratih krajev. V projekt so se vključile tudi tri beneške občine: Srednje, Dreka in Grmek. V Srednjem (Zamir, Baier, Preserje, Gorenji Tarbij, Oblica) in Grmeku (Topolovo) je sedaj na razpolago 85 ležišč, od katerih jih je 25 v drugem nadstropju nekdanje tarbijske šole, nad centrom Okno na slovanski svet. Druga so razpršena po teritorju v posameznih počitniških hišah. Privatniki, ki so se vključili v projekt, so preuredili hiše v spoštovanju tipologije beneške hiše in so večinoma tudi obdržali starodavna hišna imena, kot je povedala predsednica zadruge Albergo diffuso Liliana Stulin. Vse je torej pripravljeno in od sedaj lahko sprejemajo goste. Za informacije in rezervacije je na razpolago spletna stran www.alber-godiffusovallidelnatiso-ne.it. Seveda je potrebno sedaj, ko je infrastruktura pripravljena, tudi promovirati teritorij. V ta namen je pred kratkim izšla brošura Stregna - Srednje, Zemlja kostanja, ki so jo predstavili v soboto v Gorenjem Tarbiju. Pomem- bno vlogo lahko odigra v tem smislu “hotelska” ponudba, ki so jo ustvarili v Gorenjem Tarbiju, kot nam je povedal podžupan v Srednjem Davide Clodig. S svojimi 25 ležišči je namreč primerna za sprejemanje skupin, ki tu prespijo, imajo na razpolago kuhinjo, prostore za razne dejavnosti v spodnjem centru Okno na slovanski svet. Ob tem, dodaja Davide Clodig, imajo še na razpolago igrišče s slačilnicami. Gorenji Tarbij je seveda odlična štartna točka za sprehode v naravi, najbolj privlačen je gotovo pohod na Hum, ki se s svojimi 912 metri dviga nad ostalimi hribi. “Tu bomo kmalu začeli graditi hišičo s stolpičem, kjer bomo odprli opazovalnico živali v naravi”, pravi Davide Clodig. “Prejeli smo finančna sredstva in v kratkem naj bi začeli z deli”. Prostorje res idealen, saj pogled objame dober del naše zemlje in sega okrog in okrog od Matajurja do Krna in Banjščice. Istočasno je pravi raj za opazovanje narave. Sredenjski podžupan še posebej izpostavlja dejstvo, da je vse, kar je bilo v zadnjih letih realizirano v Srednjem povezano in bogati teritorij občine, ki se predstavlja v svoji najlepši luči in je vse bolj vabljiva, saj je njena ponudba široka in širše zanimiva. Zato Clodig vse omenjene iniciative povezuje tudi z evropskim projektom Zemlja kostanja, ki je imel velik pomen za domače kmete in seveda za okolje, s katerim mislijo nadaljevati in ga razširiti. “Sedaj ko so dokončno u-rejeni prostori, se bo nadaljeval tudi mednarodni študijsko-raziskovalni projekt Okno na slovanski svet”, je povedal Davide Clodig. “Bil je že financiran nov projekt, ki v bistvu nadaljuje raziskavo o po- javu guziranja, o katerem smo prav z dosedanjimi raziskovanji odkrili ne le razsežnost ampak tudi kulturni nivo tega pojava. Beneški guzirovci so bili nekako v službi družine Re-mondini, ki je imela v naših dolinah pomembno postojanko in so v vsej srednji Evropi prodajali njene svete podobice.” Z novim projektom bodo raziskovalci Okna na slovanski svet stopili v stik z vsemi univerzami, kulturnimi in raziskovalnimi ustanovami srednje Evrope z upanjem, da bodo odkrili novo dokumentacijo in nove zgodovinske povezave z našo deželico iz katerih bi se lahko naprej razvijalo raziskovalno delo, z njim pa bo raslo tudi samo Okno na slovanski svet. Gorenji Tarbij postaja vse bolj zanimivo središče, kjer ob lepih razgledih in neokrnjeni naravi, človek lahko odkriva specifiko domače slovenske kulture in obenem potuje skozi zgodovino in po vsem slovanskem svetu.(jn) Stregna, la natura abitata E’ una pubblicazione agile, fatta per essere tenuta in tasca, destinata a chi ancora non conosce questo angolo delle Valli del Natisone e desidera visitarlo, ma anche per i suoi stessi cittadini. Stregna-Srednje, Terra di castagne, Zemlja kostanja, The land of chestnuts, edita dal Comune di Stregna e presentata presso la Finestra sul mondo slavo a Tribil Superiore sabato, 22 novembre, è un utile strumento per promuovere il territorio in chiave turistica. Lo ha sottolineato alla presentazione il sindaco Claudio Garbaz che ha anche annunciato l’avvio, in breve, dell’albergo diffuso che nel solo comune di Stregna ha portato alla realizzazione di una cinquantina di posti letto. E’ una guida che non si limita a presentare spunti di storia, arte e ricordi, ma piuttosto aiuta a leggere e capire il territorio con i suoi 21 centri abitati che, come dimostrano le carte dei catasti storici dei singoli paesi, sono testimonianza dell’ottimizzazione del rapporto tra abitazioni e natura, una natura abitata, come l’ha definita l’architetto Mariagrazia Santoro che assieme alla collega Paola Ci-galotto ha curato la pubblicazione. Ottimo è il rapporto tra risorse e potenzialità come l’esposizione a sud dei ballatoi. “Provate ad andare da Stregna a Udine e osservate quante nuove abitazioni tengono conto di questo criterio. Pochissime, mentre si parla tanto di risparmio energetico”, ha proseguito. Ottimo anche l’uso dei dislivelli del terreno per definire gli spazi, ad esempio per separare quelli privati da quelli pubblici. Il territorio inoltre viene presentato in relazione alla frontiera che ora non c’è più ma ha lasciato tracce, relazioni, percorsi. E sono naturalmente evidenziate anche le caratteristiche del paesaggio ed i mutamenti che si stanno verificando con il passaggio dal “tempo dei prati”, come viene definito, a quello dei boschi. Si fa cenno alle feste tradizionali, si propongono alcuni sentieri ed itinerari oltre a tutte le informazioni di servizio su come arrivare a Stregna, dove dormire e dove mangiare. Nel panorama delle pubblicazioni di questo genere che ormai sono molte anche nelle Valli del Natisone, questa si differenzia oltre che per l’approccio anche per la cura dei testi che sono essenziali, ma ricchi di spunti ed indizi e sono frutto di una grandissima selezione, come ha sottolineato la curatrice. Questa è solo la prima pietra, ha ag- L’assessore Vernoni, il sindaco Garbaz e l’architetto Santoro giunto l’assessore al turismo del Comune di Stregna Amilcare Vernoni, che ha anche espresso l’opinione che a questa pubblicazione dovrebbe seguirne un’altra specifica per la parte culturale. Infine la parola è passata a Liliana Stulin, presidente della società cooperativa Albergo diffuso. Il progetto riguarda i comuni di Stregna, Drenchia e Grimacco (che è capofila). Le case vacanza sono situate a Topo-lò, Zamir, Baier, Presserie, Tribil Superiore e Oblizza. A queste va aggiunta la struttura realizzata nell’ex scuola di Tribil Superiore che è attrezzata anche con una moderna cucina ed è in grado di accogliere ed ospitare 25 persone.(jn) Liliana Stulin preside nte della coopera tiva Albergo Info e prenotazioni www.albergodif-fusovallidelnatisone.it stilEONJÉ SREDNJE sHiednj1 ,JÉ sHiednjé Aktualno “Tudi mi v Rimu za splošno stavko” “30. oktobra smo šle v Rim. Šolski sindikati so bili napovedali splošno stavko. V vlaku smo napisale in pobarvale plakat, ki smo ga potem nosile po Rimu. V Rimu smo preživele kar štiri dni, stanovale smo na trgu Fontana di Trevi in imele smo čas, da smo si ga lepo ogledale... Zelo kaotično in kulturno-bogato mesto je!” “I due istituti comprensivi possono coesistere” Più di qualche preoccupazione sul futuro delle scuole nelle Valli del Nati-sone è scaturita dall’incontro pubblico organizzato dall’Auser martedì 18 novembre per discutere su un tema, la riforma scolastica, di interesse nazionale ma che, per come è stata pensata, potrebbe colpire il sistema scolastico presente oggi nelle Valli e quindi condizionare il futuro dei nostri giovani. In rappresentanza dei genitori dei due Istituti comprensivi di S. Pietro sono intervenuti Tatiana Bragaghni e Michele Coren. Entrambi hanno espresso una forte apprensione per i possibili effetti della riforma, a partire dal rischio di un accorpamento, mentre, come ha rimarcato Coren, “i due istituti possono tranquillamente coesistere, anzi uno può garantire la presenza dell’altro.” A parlare apertamente di “colpo mortale all’istruzione pubblica” con la riforma Gelmini è stata Franca Gallo, insegnante e sindacalista della Flc-Cgil. “Fe famiglie chiedano alle amministrazioni locali un intervento per garantire organici e tempo pieno” è l’appello che ha lanciato. Gallo ha anche rivelato che in un incontro in un liceo di Udine il consigliere regionale Paolo Ciani avrebbe giurato che le scuole delle Valli del Natisone non saranno toccate dalla riforma. Sami člani orkestra so želeli spet tekmovati v Castelfidardu Prof. Ipavec o delu in uspehih harmonikarskega orkestra Oktobra je harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra osvojil prvo nagrado na pomembnem mednarodnem tekmovanju v Castelfidardu. Na njem nastopajo glasbeniki iz petindvajsetih držav in je eno največjih in najkvalitetnejših tekmovanj. Uspeh naših nadarjenih harmonikarjev je torej zelo pomemben, zanj pa v veliki meri nosi zasluge predvsem njihov profesor Aleksander Ipavec, s katerim smo se pogovorili o gojencih špetrske Glasbene matice in njegovih zadnjih osebnih nastopih in projektih. Ste v Castelfidardu letos nastopili prvič? “Ne. Tekmovanja smo se že udeležili leta 2004 in lani. Prvič sem orkester vpisal na tekmovanje, ker sem želel, da bi se naši gojenci pomerili z drugimi orkestri v svetovnem merilu in spoznali, kaj pravzaprav pomeni igrati harmoniko. Bila je to zelo lepa izkušnja, čeprav nismo dosegli vidnejših rezultatov.” Kako pa je bilo lani? “Lani smo slavili 10 letnico obstoja harmonikarskega orkestra in smo jubilej hoteli na primeren način proslaviti. Zato smo med šolskim letom posneli zgoščenko “10 let kupe” in se pripravljali za nastop na tekmovanju v Castelfidardu. Vadili smo tudi poleti. Enkrat tedensko smo se dobivali v Hlodiču, kjer nam je dala Občina na razpolago dvorano. Delo seje obrestovalo, saj smo potem na tekmovanju osvojili tretjo nagrado.” Letos pa ste bili še uspešnejši... “Tako je. Letos sploh nisem načrtoval nastopa na tekmovanju v Castelfidardu. Ob zaključku šolskega leta smo priredili lep celovečerni koncert v cerkvi San Giorgio in Vado v Čedadu. Predvajali so ga tudi po televiziji, na slovenskem programu Rai 3, na TV Koper in RTV Slovenija. Po koncertu pa so me sami člani orkestra prosili, če bi lahko spet tekmovali. Tako smo spet celo poletje intenzivno vadili in si v Castelfidardu priborili prvo nagrado.” Katere skladbe ste izbrali za nastop? “Mojo skladbo Piškice, dalmatinske plese Gòtza, mojo priredbo jazza Richarda Galliana in skladbo Drei bildern v priredbi Paola Picchia, kije umetniški vodja tekmovanja v Castelfidardu. Tu je šlo celo za krstno izvedbo.” Boste v letošnjem šolskem letu še kje tekmovali? “Mislim, da je čas, da se malo odpočijemo, poleg tega pa tu pri nas ni veliko tekmovanj, na katerih lahko nastopimo. Na večini tekmovanj so namreč orkestri razdeljeni po starosti, naš orkester pa sestavljajo glasbeniki, ki obiskujejo na primer 1. razred nižje srednje šole, a tudi taki, ki že študirajo na univerzi. Upam, da nam bo uspelo pripraviti kak kvaliteten celovečerni koncert. Sestaviti moramo tudi nov program, bodisi koncertni kot zabavni.” Nastopajo ob orkestru na tekmovanjih tudi solisti? “Ja, v Spetru imamo namreč tudi nekaj uspešnih solistov. Omeniti velja predvsem Giovannija Banellija in Leonarda Snidara, ki sta že večkrat prejela tudi kako posebno nagrado. Kot solista nekaj let nastopata tudi Mattia Trusgnach in Matteo Golob.” Na mednarodnem tekmovanju so si gojenci špetrske šole Glasbene matice priborili prvo nagrado Ob orkestru uspešno nastopajo na tekmovanjih tudi nekateri solisti Aleksander Ipavec na vrhu in Harmonikarski orkester glasbene šole Glasbene matice v Špetru Koliko harmonikarjev pa imate v Spetru? “Skupno jih je čez 20. Sam učim 15 mladih glasbenikov, ostale pa poučuje Claudio Furlan.” Imate tudi otroški orkester? “Imeli smo ga do lani. Imenoval se je Sončki, sestavljali pa so ga otroci mlajši od 10 let. Žal ga zdaj nimamo več, upam pa, da bo kmalu spet začel delovati.” Omenili ste, da ste lani ob desetletnici delovanja orkestra posneli tudi zgoščenko. Je bila to prva? “Ne, skupno smo posneli že dve zgoščenki, rad pa bi posnel še eno.” Ob poučevanju na Glasbeni matici pa sami tudi uspešno nastopate in komponirate. Nam lahko navedete nekaj svojih zadnjih nastopov oziroma projektov ali sodelovanj? “Pripravil sem glasbeno kuliso za otroško predstavo Olgica in Mavrica, kije imela velik uspeh, in za dokumentarec Martine Repinc ...San sanju, de pride en dan... Sodeloval sem s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice in s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Nekaj let že sodelujem s Kreslinom (tudi kot član tria Etnoploč). Z njim sem posnel tudi dokumentarec Glej, vlak se vije, ki je na razpolago tako v slovenski kot v italijanski verziji. Nastopal sem na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji s Tamaro Obro-vec. Obrovčeva je še posebno na Hrvaškem zelo znana pevka, ki izvaja istrsko et-no-jazz glasbo, skladbe pa tudi piše ali jih aranžira. Spremljal sem tudi tržaško pevko Alessandro Franco. Že več let sodelujem s pianistko Paolo Chiabudini pri projektu ...sul filo del Tango. Zdaj se učim tudi igrati bandeon, to je harmoniki podoben instrument, s katerim se izvaja tango, na koncertih pa z njim še ne nastopam.” (T.G.) Aktualno Alcune immagini della serata con Slavoj Žižek tenutasi al Kulturni dom di Gorizia (foto Boris Princic) Straripante Žižek, il filosofo che provoca con il pensiero A Gorizia ospite del consorzio Slov.I.K e del festival Ex-Border Un ciclone o un vulcano, fate un po’ voi. Comunque qualcuno capace di intrattenere e impossibile da trattenere. Brillante, senza dubbio. Pieno di energia, chissà dove la trova, e pure di tic. Ma anche provocatorio e ondivago, capace di passare in un attimo da Heidegger a “Tutti insieme appassionatamente”. In ogni caso Slavoj Žižek, il filosofo sloveno ospite giovedì 20 novembre del consorzio di imprese Slov.I.K. e del festival Ex Bor-der nel Kulturni dom di Gorizia, ha lasciato un segno. S10V.I.K., kako nuditi mladim perspektive dela in razvoja Non si fa nessuna illusione, Žižek, sulla Cina di oggi, dove “non ci sono né capitalismo né comuniSmo, ma un nuovo ordinamento dove il capitalismo è più dinamico di quello occidentale, ma che è guidato dall’autorita-rismo. Qualcuno ha mai sentito parlare, in Cina, di sindacati?” Poi, cambiando scena, un parallelo tra Josef Fritzl, il mostro della cantina austriaco che tenne per anni segregata una figlia, violentandola e costringendola ad avere da lui sette figli, e Radovan Karadžič, ex leader serbo-bosniaco incriminato per crimini di guerra e genocidio, per indagare, chiamando in causa anche Hitler e Stalin, nella psiche umana che spesso si diverte a mescolare la verità e la menzogna, i piani (come i due piani della casa di Fritzl, quello dove viveva e quello dove segregava). Altre scintille, questa volta dedicate ad una grande passione del filosofo, la cinematografia. Viene voglia di andarsi a rivedere “Tutti insieme appassionatamente” dopo il colorito ritratto che ne fa Žižek per spiegare come il mezzo cinematografico può venir usato anche ideologicamente. Ma ce n’è anche per il Benigni di “La vita è bella” (“Pensate a come sarebbe stato più bello il finale se il bambino avesse dimostrato di aver capito tutto dell’orrore del nazismo fin dall’inizio”) e per l’odiato Kusturica del quale deplora “Underground” e dal quale si sente fisicamente minacciato perché sarebbe stato lui, Žižek, a non permettergli di ‘sbarcare’ a Hollywood. L’inesauribile monologo, che spesso ha strappato applausi e sorrisi - perché, occorre dirlo, il nostro è anche dotato di una buona dose di ironia - ci fa tornare ai Balcani passando per brevi Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) je združenje podietij, izobraževalnih ustanov in drugih javnih in zasebnih organizacij. Ustanovljen je bil leta 2005. Cilj konzorcija je ustvariti permanentni center dodatnega in dopolnilnega izobraževanja na visokošolski ravni ter spodbujati vseživljensko izobraževanje in raziskovalno delo na gospodarskem, upravnem in organizacijskem področju. Mladim kadrom omogoča pridobitev širše splošne izobrazbe, ki jim bo koristila na trgu dela, v okviru delovanj neprofitnih (na primer kulturnih ali športnih) organizacij in na splošno v njihovem osebnem uveljavljanju. “Izhajamo iz prepričanj a - piše v brošuri, ki prestavlja vizijo in ponudbo konzorcija - da so v družbi, ki temelji na znanju, aneddoti su Ceausescu e Miloševič per arrivare ad un testo scolastico, un poema proibito dall’amministrazione controllata nelle scuole in Bosnia (come se da noi proibissero la ‘Divina commedia’) nel quale ci sono neanche troppo nascosti riferimenti alla pulizia etnica, e quindi vi ci possono vedere associazioni con i più recenti drammi di quell’area. E infine, citando la scrittrice austriaca Elfriede Jeli-nek, la parabola si conclude sul tema della lingua: “Ogni človeški viri neprecenljivo gibalo kulturnega življenja, zagotovilo konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti na globalnih trgih ter temeljni element trajnega in sonaravnega družbenega razvoja.” Slov.I.K. ponuja torej svojim članom multi disciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, ki traja tri leta, forume in se-minarije (predavanja, ki jih izvaja v sodelovanju z bančnimi, finančnimi in drugimi reprezentativnimi slovenskimi ustanovami iz Italije), javna srečanja (predavatelji so, kot Slavoj Žižek, znani in mednarodno uveljavljeni predstavniki kulturnega, političnega in znanstvenega življenja) pa tudi programe t.i. “po meri”, pripravljene po željah in potrebah naročnikov. Več informacij na spletni strani www.slovik.org. lingua porta con sé una sua visione del mondo, già in questo c’è una violenza. Cosa è la poesia se non un modo di torturare la lingua? Se non violentiamo la lingua, prima o poi violenteremo le persone.” Ecco, ridotto il vigore e la brillantezza di nove decimi, cosa rimane dell’incontro con Slavoj Žižek. Dal quale non si può non uscire frastornati, colmi di suoni e di parole. Come dopo il concerto di una rockstar. Michele Obit Lo definiscono il filosofo-rockstar, e finché non lo vedi e senti non riesci a capire il perché. Non è sufficiente la ‘divisa’, jeans e maglione, o sapere che vive tra Lubiana, Londra e Buenos Aires, per capire cosa intriga di questo eccezionale intrattenitore che ha fatto del proprio pensiero un’eccitante disciplina sportiva e delle proprie lezioni spettacolari apparizioni pubbliche. La sua apparizione a Gorizia è stata un viaggio di oltre due ore nello ‘Žižek- pensiero’, con un titolo della conferenza (Cosa succede quando cade un confine: film e ideologia) che è parso poco più che una giustificazione per raccontare pene e dolori di questo mondo, ma come se il mondo fosse un minestrone in ebollizione, dal quale estrarre di volta in volta pietanze più o meno commestibili (il capitalismo, il comuniSmo, la Russia, la Cina e gli Stati Uniti, il multiculturalismo, le verità e le bugie, l’utopia, la lingua...) per masticarle e rigettarle al pubblico. Un saluto “alle compagne ed ai compagni”, in italiano, e poi via, si parte da una definizione dei Balcani (“Non è mai dove siete, sempre sotto a destra”) per passare alla lezione che ci sta dando il primo decennio di questo secolo, cioè che l’utopia è morta due volte, con ITI settembre 2001 e con la crisi finanziari attuale. I confini? “Non cadono, anzi crescono come funghi”. Berlusconi? “Il problema è che ci si sta abituando...”. Il capitalismo? “Che ci sia, ma gli Stati intelligenti devono indirizzarlo verso una direzione giusta”. Četrtek, 27. novembra 2008 8 Ricerca realizzata da Slori e Filologica per conto della Regione Le lingue minoritarie vanno insegnate a scuola segue dalla prima Nell'area slovena e germanofona le norme di tutela sono invece conosciute circa dalla metà degli intervistati. Ciò nonostante la grande maggioranza ritiene che sia giusto che le lingue minoritarie siano tutelate per legge e che sia utile o molto utile insegnarle a scuola (68,3%). Ciò vale soprattutto per l'insegnamento del tedesco (82%) e dello sloveno (83,3%), meno invece per il friulano (62,1%). Per quanto riguarda la lingua madre quasi la metà degli intervistati ha dichiarato di aver imparato come prima lingua il friulano, lo sloveno o il tedesco oppure una di queste tre contemporaneamente con l'italiano. Nonostante ciò però la lingua prevalentemente parlata in famiglia è solo nel 28,6% dei casi quella minoritaria, mentre nel 14,3% dei casi vengono parlate in misura uguale la lingua minoritaria e l'italiano. Quasi la totalità degli intervistati (il 94,2%) ritiene molto o abbastanza importante la lingua materna. Rispetto all'area friulana e slovena dove ci sono stati casi, seppur pochi, di persone che hanno dichiarato di non ritenere per niente importante la lingua madre, nell'area tedesca a parte tre intervistati che hanno dichiarato di ritenere la lingua madre poco importante, tutti gli altri l'hanno definita come minimo abbastanza importante. Secondo il 35,7% degli intervistati le lingue autoc- tone vengono usate molto o abbastanza negli uffici comunali. Delle tre lingue minoritarie quella che a seconda degli intervistati, abitanti nella relativa area, viene utilizzata meno è quella tedesca. Per il 34,9% delle persone intervistate l'uso delle lingue minoritarie nei mass media negli ultimi cinque anni è aumentato, mentre per il 49% è rimasto uguale. La lingua il cui uso è aumentato maggiormente secondo gli intervistati è stata quella friulana (39,2%), mentre per quanto riguarda 10 sloveno e il tedesco solo per il 25,9% ossia l'11% dei residenti nelle relative aree 11 loro uso nei mass media è aumentato negli ultimi anni. Per il 33,6% degli intervistati la situazione delle lingue autoctone è migliorata negli ultimi cinque anni. Questo vale soprattutto per la lingua slovena (41,6%). Il 41,1% delle persone ritengono che la situazione sia rimasta invariata, ma per Anche la Val Resia al festival delle lingue minoritarie a Potenza Si parlerà di minoranze linguistiche in occasione del 1° Festival delle lingue di minoranza e delle culture migranti, organizzato dallo sportello linguistico regionale per la tutela della lingua arbereshe, che si terrà a Potenza ed in altre località della Basilicata nel prossimo fine settimana. Tra i numerosi appuntamenti è prevista, nella mattinata di sabato, a San Costantino Albanese (in Val Sarmento), anche la presentazione del libro fotografico “Tre vallate Tre culture”, di Santino Amedeo ed edito dal Circolo culturale resiano “Rozajanski Dum”. Per l’occasione è stata allestita anche la relativa mostra fotografica. Il volume presenta la Val Re-sia/Rozajanska duiina, la Vallata del Sarmento, in Basilicata, abitata dalla co- Santino Amedeo TRE VALLATE TRE CULTURE Il libro fotografico Tre vallate tre culture Minoranze linguistiche nell’itinerano di un fotografo Immagini dal 1985 al 2008 Circolo Culturale Resiano «Rozajanski Dum Resia/Rezija ■ Udine munità arbereshe e la Vallata Amendolea, in Calabria, abitata dalla comunità grecanica. Sebbene lontane le tre vallate hanno in comune diversi aspetti. Tutte e tre sono percorse da torrenti omonimi con i paesi disseminati su entrambi i lati della valle. Tutte e tre hanno territori compre- si in aree protette: il Parco Regionale delle Prealpi Giulie, il Parco Nazionale del Pollino, il Parco Nazionale dell’Aspro-monte. Tutte e tre sono parti di minoranze (quella slovena, quella albanese e quella greca) sottoposte a tutela dalle normative statali e regionali in materia di tutela di mino- ranze linguistiche. In tutte e tre le vallate da qualche decina d’anni sono in corso iniziative che denotano la presa di coscienza della propria cultura ed identità. Sotto il profilo economico hanno alle spalle periodi duri segnati da forte emigrazione che ha depauperato il tessuto sociale, tutte e tre alla ricerca di nuove prospettive, soprattutto per i giovani. Una di queste è rappresentata dal turismo culturale legato alle particolarità etniche e linguistiche dei territori. Sempre più numerosi sono infatti in Val Resia i visitatori provenienti dalla Slovenia così come, nella vallata dell’Amendolea, quelli provenienti dalla Grecia attratti soprattutto dagli aspetti linguistici e culturale. Il libro verrà presentato dall’autore delle numerose immagini fotografiche, Santino Amedeo, che ha curato anche parte dei testi insieme ad autori locali di tutte e tre le vallate. (LN) quanto riguarda il friulano e il tedesco il 20% ovvero il 19% degli intervistati ritengono che la situazione sia peggiorata. I dati emersi dall'indagine, anche se relativi e non assoluti, dovrebbero essere abbastanza attendibili, visto che si tratta di un campione molto numeroso (di solito per le indagini Istat nella nostra regione viene scelto un campione di 1500 persone). Delle 3000 persone maggiorenni che hanno accettato di rispondere alle domande del questionario, 2150 vivono nelle zone dov'è presente la comunità friulana, 750 nel territorio dov'è presente la comunità slovena e 100 nelle zone abitante anche dalla comunità germanofona. Il questionario è stato preparato in quattro lingue, il che si è rivelato molto utile. Avendo modo di rispondere alle domande nella propria lingua madre infatti, meno persone hanno rifiutato di partecipare all'indagine. La ricerca in questo campo va sicuramente ancora approfondita come ha ribadito anche l'assessore Moli-naro, al momento però è in programma solo la pubblicazione dei risultati già ottenuti. (T.G.) Minister Boštjan Žekš o manjšinskih vprašanjih Primorski dnevnik je objavil v torek, 25.novembra 2008 daljši intervju z novim slovenskim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem. Intervjuje izpod peresa Sandorja Tenceta, za bralce Novega Matajurja pa bomo objavili nekaj izvlečkov, saj bo minister nedvomno obiskal tudi naše kraje, kamor je seveda toplo vabljen. Boštjan Žekš je po poklicu fizik. Življenje je posvetil raziskovanju in je imel možnosti veliko potovati in predavati. Obiskal je med drugim Nemčijo, Brazilijo, Anglijo, Francijo in druge države. Kot sam pravi, je po svetu srečal veliko Slovencev. Svoje intenzivno delo je zaključil kot predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Za nek drug časopisje Žekš izjavil, da mu nova zadolžitev prija, saj ga je vsakodnevno in dolgoletno raziskovanje pričelo izčrpavati. Kljub temu, da Žekš ni več na SAZU, pa si je kot minister zastavil cilj, da bi Slovenija izpostavila stike z “vrhunsko izobraženimi Slovenci v tujini, z znanstveniki in s profesorji.” Njihovo delo bi podprla in s tem ne bi izgubila znanja, ki je danes drugje. Žekš se je opredelil tudi za nov koncept skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ideja se je rodila za časa Jugoslavije, ko so Slovenci živeli v različnih političnih sistemih in v praksi ni bila uresničljiva. Ko pa “ živimo skoraj vsi v isti skupni evropski državi, pa bi se lahko dogovorili o tem, kaj skupni kulturni prostorje in kako ga uresničevati.” Kako to uresničiti? Po ministrovem mnenju mora Slovenija sprejemati zamejce kot svoj enakopravni del. V tem smislu bi morali osrednji slovenski mediji obravnavati življenje Slovencev v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, kot obravnavajo Slovence v raznih slovenskih pokrajinah. Svojo vlogo pa bi morala opraviti tudi šola, ki naj bi uvrstila v programe to, kar se na raznih področjih dogaja v zamejstvu in seve- da to, kar se je dogajalo. V poštev naj bi prišli zemljepis, pouk slovenščine, zgodovine itd. To seveda v okviru normalnih predmetov in ur. Minister se zaveda, da v Sloveniji ljudje o Slovencih v zamejstvu vedo zelo malo ali skoraj nič, kar seveda ni normalno. Na novinarjevo vprašanje je Boštjan Žekš odgovoril, da ne podpira stališča, da bi v Italiji in v Avstriji Minister Boštjan Žekš V skupni izjavi SKGZ in SS0 pozdravila novo slovensko vlado in ji predočila težave manjšine Krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SSO in SKGZ, sta v skupni izjavi pozdravili potrditev nove slovenske vlade in izrazili prepričanje, da čaka spričo splošnih mednarodnih dogajanj predsednika Pahorja in ministrsko ekipo zahtevno delo za ohranjanje gospodarske rasti in sociale varnosti. SSO in SKGZ sta izrazila zadovoljstvo, ker je v vladi tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter da je bil na to mesto imenovan prof. Žekš. Krovni organizaciji menita, da bo imelo delo ministra Žekša ključno vlogo za nadaljni razvoj slovenskih narodnih skupnosti, za slovensko narodno skupnost v Italiji je to še toliko bolj pomembno, saj ji je sedanja rimska vlada izkazala nenaklonjenost. SKGZ in SSO, kot piše v izjavi, pričakujeta tako od predsednika vlade Pahorja, kot tudi s strani ministra Žekša in zunanjega ministra Žbogarja, da bodo usklajeno oblikovali primerno zunajepo-litično strategijo do Italije, kjer morata biti med osnovami spoštovanje sprejetih mednarodnih obvez in izvajanje zaščitne zakonodaje za slovensko narodno skupnost. vzpodbujali ali celo od zunaj vsilili spojitev krovnih manjšinskih organizacij. “Vse organizacije imajo svojo zgodovino, svoje poglede in svoje vizije, zato je prav, da obstajajo”. Bistveno je, da pride do poenotenja stališč glede ključnih problemov. Minister Žekš je spregovoril tudi o trenutnih stiskah Slovencev v Italiji. Glede zmanjšanja sredstev in drugih ukrepov je menil, da so za slovensko manjšino zelo škodljivi. Države bi pri varčevalnih ukrepih vendarle morale paziti na posebno občutljive dele družbe, kot so tudi manjšine. Glede konkretnih vprašanj in možnih odgovorov nanje pa je Žekš napovedal svoj obisk pri predstavnikih slovenskih krovnih organizacij v Italiji, ki mu bodo točneje pojasnile položaj. Intervju se je zaključil z vprašanjem padca mej. Glede tega je Žekš potrdil, da je formalen padec meje eno, drugo pa je njegova percepcija v ljudeh. Sam zaseje dejal, da včasih še išče potni list in se sprašuje, če bodo v Italiji vzeli njegove evre. Pri mlajših generacijah, ki niso doživele mejnih bremen, so stvari seveda lažje in percepcija novega prostora hitrejša. I partecipanti alla presentazione della ricerca nella sede della Regione a Udine Kronaka Praznovali so njih lieta tisti od klase 1939 “Za šigurno smo se dobro imiel!” Takuo so nam jat, kar so nam parnesli fotografijo tisti od klaše1939. “Al sta bli vsi iz Nediških dolinah?”, smo še vprašal. “Vič al manj....”, so nam odguoril. Takuo smo zastopil, de fešta je bla za tiste iz naših dolin, pa višno, de se jim je parluožu še kajšan drug iz drugih kraju, saj vsi vedo, de kjer so naši ljudje, je nimar parjetno! Koškriti klaše 1939 so se srečal v saboto 25. otuberja an so šli na vičerjo v Dolegna del Collio, kjer so jim poskarbiel tudi za godce takuo, de so se pru dobro imiel an vsi se troštajo se srečat druge lieto, še ankrat vsi kupe zdravi an veseli Ultime escursioni in calendario del Cai Val Natisone SILVESTROVO 2008 / 2009 DUNAJ IN BRATISLAVA 29.12.2008-1.1.2009 29.12.'08: Špeter - Gradec - Dunaj - Bratislava 30.12.'08: Bratislava 31.12.'08 : Bratislava - Cerveny Kamen - Bratislava 1.1 .'09: Bratislava - Dunaj - Gradec - Špeter Cena Potovanja na osebo: 360,00 EUR (minimalno 35 plačanih udeležencev v avtobusu) info: 0432/731386 Senjam svetega Štandreja v nediejo 30. novemberja ob 14.30 sveta maša pieu bo cerkveni pevski zbor IZLET V LJUBLJANO NA 24. KNJIŽNI SEJEM gita a Lubiana alla 24. Fiera del libro v saboto / sabato 29.11.2008 prispevek odrasli / contributo adulti 15,00 € prispevek otroci / contributo ragazzi 5,00 € tajništvo dvojezične šole / segreteria scuola bilingue, tel. 0432.717208 Sul Kolovrat e Korada... ma non Unisce qui! L’autunno ha regalato due splendide giornate di sole al CAI - sottosezione Valnati-sone per le ultime due escursioni in calendario. La prima, il 26 ottobre, si è svolta nelle nostre Valli in occasione dell’ormai tradizionale marronata. Quest’anno è stata scelta la zona del Kolovrat, con partenza dal rifugio di Soiarie. Qui ci hanno raggiunto anche gli amici del P.D. di Kanal, e si è subito resa necessaria una tappa per corroborarsi un po’, visto che di mattina la temperatura non era poi così mite, dopodiché un numeroso gruppo ha percorso i sentieri che si snodano dal Rifugio Soiarie in notturna! L’ultima escursione si è svolta invece il 16 novembre, abbinata alla cena sociale. Mentre lo scorso anno per quell’occasione ci eravamo recati sul Monte Sabotino, quest’anno, per un collegamento ideale, la scelta è caduta sul Monte Korada, in Slovenia, anch’esso teatro di dure battaglie durante la I Guerra. A questa escursione si sono aggiunti anche parecchi altri soci esterni, quindi anche questa volta il gruppo è stato molto numeroso. Lasciate le auto presso l’abitato di Ponte Miscecco, nel co- rte par kraj: na varhu Korade. Tle zdol: v varsti na Kolovratu mune di Prepotto, è bastato attraversare un ponticello per trovarsi in territorio sloveno. Adesso la cosa è semplicissima, ma fino a qualche anno fa non era certo così... forse anche per questo motivo queste belle zone, così vicine alle Valli, in realtà non sono molto conosciute. La camminata è stata molto piacevole, e si è svolta in parte per boschi e in parte su immensi prati. Dalla cima abbiamo potuto ammirare un ineguagliabile panorama, da Castelmonte a Sveta Gora, fino a tutta la pianura friulana. Prima di raggiungere l’ospitale rifugio che si trova nei pressi della cima, c’è stata l’occasione per svolgere una simpatica cerimonia, a dire il vero mai fatta prima d’ora, ma che si pensa diventerà abituale: la presidente Gianna ha ufficial- mente consegnato a due dei più piccoli soci della sezione (entrambi di 5 anni) il libretto CAI per le timbrature, con l’augurio e la speranza che siano loro il futuro della nostra sezione. La sera, poi, un’ottantina di soci si sono trovati al Ristorante “Al Pellegrino” di Castelmonte per la cena sociale, che oltre ad essere un occasione conviviale è anche la serata dedicata alla proiezione delle diapositive di tutte le uscite realizzate nell’anno. A dire il vero, le escursioni per quest’anno non sono ancora finite, perché c’è spazio ancora per due “classiche”: la fiaccolata della vigilia di Natale sul Monte Roba e la salita sul Monte Matajur l’ultimo dell’anno, (ic) DVOJEZIČNA ŠOLA V SODELOVANJU Z ZAVODOM ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE Monte Klabuk fino al Monte Nagnoj, tra le trincee che ricordano tristemente la Grande Guerra. La giornata tersa ha regalato dei panorami mozzafiato, ma soprattutto ha colpito la cura con cui sono mantenuti i sentieri e le zone circostanti, sia dal CAI sia dalle altre associazioni ivi presenti; sicuramente questo territorio rappresenta uno dei più bei biglietti da visita di tutte le Valli. La camminata si è conclusa al bivacco Zanuso, dove alcuni volenterosi soci avevano nel frattempo preparato pastasciutta e castagne per tutti. Il resto della giornata è passato così in allegria, e sappiamo per certo che gli ultimi sono tornati al BRATISLAVA IZR AVA f? Agencija KAM - Tolmin INKAVAK V Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Sesto Bagnarola 2:1 Juniores Valnatisone - Varmo 4:0 Allievi Pomlad - Valnatisone 1:4 S. Gottardo - Moimacco 0:4 Giovanissimi Manzanese - Valnatisone 1:1 Amatori Rangers Terzo - Filpa Pulfero 2:2 Campeglio - Pizzeria Le Valli 0:1 Sos Putiferio - Reai Buja 4:0 Blues Fc - Savognese 0:1 Poi. Valnatisone - Montegnacco 0:1 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Us. Friuli 0:3 Prossimo turno 1. Categoria Maranese - Valnatisone Juniores Cormons - Valnatisone Esordienti Osoppo - Valnatisone Pulcini Audace/A - Centro Sedia/A Audace/B - Centro Sedia/B Pozzuolo - Audace Amatori Pozzuolo - Filpa (29/11 ) Pizzeria Le Valli - Pizz. Al sole 2 (29/11 ) Dinamo Korda - Sos Putiferio (29/11 ) Savognese - Friulclean (29/11 ) Poi. Valnatisone - Piaino (29/11 ) Calcetto Merenderos - Boca Juniors (1/12) La Viarte - Paradiso dei golosi (3/12) Vili. Ce. Fitness - Essicatoio Dorbolò (3/12) Pallavolo maschile Aurora Volley - Poi.S.Leonardo (29/11 ) Pallavolo under 13 misto Pol. S. Leonardo - Pav Udine (28/11 ) Classifiche 1. Categoria Aquileia 25; Maranese 24; Valnatisone 19; Union Pasiano 18; Cjarlins Muzane 17; Co-droipo 15; Sesto Bagnarola 13; Prata 12; Ancona, Paviese 11; Palazzolo, Aurora Buo-nacquisto 10;Torreanese 9; Ricreatorio Latisana 8; Varmo 6; Risanese 5. Juniores Valnatisone*, Pasianese 19; Forum Julii 18; Serenissima* 16; Sedegliano*, Cormons 15; Tre Stelle*11 ; Varmo* 9; S. Gottardo 8; Azzurra Go* 5; Assosangiorgina 4; Torreanese*, OI3** 3; Fortissimi 0. Allievi (Regionali) Donatello 23; Brugnera, Pordenone, Virtus Corno 21 ; Sanvitese 18; San Luigi 16; Cor-mor 12; Extra 10; Valnatisone 9; Pro Cer-vignano 8; Pomlad, Fincantieri 2. Allievi (Provinciali) Bearzi, Tre Stelle 24; Union 91 17; Come-tazzurra 16; Forum Julii 14; Moimacco 13; Azzurra* 12; S. Gottardo 10; Buttrio 9; Serenissima*, Poi. Lestizza* 6; Cussignacco* 4; Rangers 3; Pagnacco 0. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ponziana*, Ancona**22; Azzanese**, Itala S. Marco**16; Sacilese** 12; Trieste calcio**, Valnatisone** 10; Bearzi**9; Tol-mezzo Carnia*3; Aquileia** 0. Giovanissimi (Regionali gir. C) Donatello 24; Com. Fiume Veneto Bannia, Tamai 21 ; Moimacco 20; Sanvitese 13; Pasianese 10; OI3 8; S. Giovanni 6; Latisana Ricreatorio 5; Pro Romans 3. Giovanissimi (Sperimentali) Donatello 21 ; Bearzi 17; Pasianese, Ancona 16; Nuova Sandanielese 12; Tolmezzo Carnia 11 ; Valnatisone, Reanese*, Manzanese 8; Pagnacco, S. Gottardo 7; Azzurra* 3. Amatori U.I.S.P. Filpa Pulfero 11; Bar Centro Drag Store, Mereto di Capitolo 9; Bagnaria Arsa 8; Pozzuolo 6; Flot And Cool 4; Rangers Terzo 3; Rangers Monfalcone 1 ; Enoteca Sandi Ro-jalese 0. Amatori Collinare (2. Categoria) Pizzeria Le Valli 12; Sos Putiferio, Roja-lese 11 ; Campeglio*, Axo Club Buja 10; Bil-lerio/Magnano 9; Pizz. al sole due 8; Dinamo Korda* 7; Sammardenchia, Colugna 5; Reai Buja 4; Gemona* 2. Amatori (3. Categoria) Bleus Fc 11; Collerumiz 10; Piaino*, Poi. Valnatisone 9; Savognese 8; Pingalonga-long, Montegnacco*, Racchiuso*, Tuttomeccanica Trep* 7; Friulclean 5; Il Savio 3. Calcetto Amatori U.I.S.P. Merenderos 10; Paradiso dei golosi* 9; Santa Klaus 8; Santa Maria* 7; Boca Juniors, Cussignacco 6; Pizz. da Raffaele 5; Arte-gna*4; Citta di Carlino*, Copia e Incolla*, Reai Felrtto*, La Viarte*, EAP Udine* 3. Calcetto Amatori Collinare Artegna, Modus 10; CrazyTeam Feletto** 8; Dlf Abramo Impianti** 6; Pizz. Moby Dick 5; Essiccatoio Dorbolò**, Village Centro Fitness*, Abs* 4; Pizzeria Cantina Fredda* 3 ; Fustsal Udine*, Forever** 0. *Una partita in meno; ** due in meno. Amatoriali aggiornate al turno precedente. In vantaggio per 4-0, la squadra amatoriale si vede sospendere l’incontro per il mancato numero minimo di giocatori awersari Sos Putiferio, vittoria per abbandono Pronto riscatto della Valnatisone, bene gli Juniores - La Pizzeria Le Valli accelera e ottiene la vetta imsm mm Robi Caucig, una delle “colonne” della formazione della Sos Putiferio Pronto riscatto della Valnatisone che, grazie al successo ottenuto sulla Sesto Bagnarola, con le reti siglate da Gazzino e Gabriele Miano si è riportata solitaria nella terza posizione della classifica, con Aquileia e Maranese (prossima avversaria) ormai in fuga. Con il poker rifilato al Varmo gli Juniores della Valnatisone hanno mantenuto la loro prima posizione in classifica. Per i ragazzi di Pietro Dorigo hanno realizzato due doppiette Manuel Primosig ed Andrea Scau-nich. E' arrivata la seconda vittoria stagionale degli Allievi Regionali della Valnatisone che hanno fatto ritorno dalla trasferta di Trebiciano col Pomlad con tre punti. Per i valligiani, guidati da Luca Pressacco, sono andati a segno nell'ordine Antonio Bor-tolotti, Nicholas Graneri, La-min Camara e Massimo Chiabai. Secondo successo consecutivo degli Allievi Provinciali del Moimacco che, grazie alle reti di Piccaro, Guerra, Feletig e Feresin, hanno espugnato il campo del San Gottardo. I Giovanissimi Sperimentali della Valnatisone hanno pareggiato a Manzano grazie alla rete messa a segno da Cudicio. Nel campionato amatoriale UISP la Filpa di Pulfero, sotto di due reti, ha riportato il risultato in parità con le reti siglate da Walter Rucchin e Vajkic. Nel campionato del Friuli collinare di Seconda categoria, vittoria sofferta della Trattoria Pizzeria Le Valli nel recupero giocato a Gemona. Nel primo tempo, alla mezz’ora prima occasione per Pomarico che ha colpito la traversa. L'azione è proseguita con i padroni di casa che sono partiti in contropiede procurandosi un calcio di rigore, poi realizzato. Nella ripresa la Pizzeria le Valli ha tentato il tutto per tutto creando numerose occasioni e riuscendo a segnare il pareggio al 40' con Graziano Iuretig. Nei minuti di recupero è arrivata la rete del vantaggio di Pomarico ed all'ultimo istante Rossi si è presentato da solo davanti al portiere di casa, senza riuscire a scavalcarlo. Nel successivo impegno a Campeglio, due belle occasioni nel primo tempo per la Pizzeria le Valli, prima con Besič e quindi con Kim Smrekar che, sfruttando un La rosa degli Juniores della Valnatisone al completo errore difensivo degli avversari, ha mandato il pallone in rete. Alla fine del primo tempo i ragazzi di mister Caiati sono rimasti in dieci in seguito all’espulsione di Magnan. Nella ripresa i padroni di casa hanno tentato di riportarsi sotto centrando due traverse, mentre la Pizzeria ha sfiorato il raddoppio in contropiede con Rucchin Daniele e con Smrekar. Con questi due successi la Trattoria Pizzeria le Valli si porta al vertice della propria classifica. Senza storia la gara della Sos Putiferio impegnata in casa contro la Reai Buja. Gli ospiti, scesi in campo in otto, non sono riusciti a chiudere l'incontro, sospeso a causa del mancato numero minimo dei giocatori in campo del Buja mentre si era sul risultato di 4-0 a favore dei savognesi andati in rete con Mauro Corredig (due volte), Matteo Trinco e Roberto Clarig. In Terza categoria impresa della Savognese che espugna il campo della capolista grazie alla rete realizzata da Massimo Medves. Sconfitta invece per la Polisportiva Valnatisone che si è fatta superare dall’unica conclusione a rete dalla formazione di Montegnacco. Paolo Caffi Sc‘tftrt%žo Nonostante il risultato negativo la prova dei ragazzi della Polisportiva San Leonardo, impegnati contro la capolista di Prima divisione dell’Us. Friuli, è stata buona. Gli ospiti si sono dimostrati più completi ed hanno chiuso la gara sul 3-0 con i seguenti parziali: 25:15; 25:19; 27:25, soffrendo solo nell’ultimo set. Prossimo appuntamento ad Udine con la Aurora Volley. Nel prossimo fine settimana la formazione Under 13 misto della Polisportiva San Leonardo inizierà il suo campionato ospitando venerdì 28 novembre, presso la palestra di Merso di Sopra, la Pav Udine. Classifica 1. Divisione maschile U.S. Friuli 12; Aspa Lg Computer, Pippoli team Up. 10; Aurora volley Udine 9; Polisportiva Blu volley 8; Caffè Sport, Volley Ball Udine 7; Mcf Pasian di Prato 6; Polisportiva San Leonardo, Flusystem II Pozzo Pra-damano 5; Roj alese 3; Volley Codroipo, Stella volley 1; Edildue Ausa pav 0. ŠPORT PO SLOVENSKO ATLČTIKA mr KOPjA Četrtek, 27. novembra 2008 Giovanni e Laura, quasi nozze d’oro Festa a Clastra dove vivono e dove han Nella famiglia Carlig abbiamo un buon motivo per ricordarci questo 2008: il 90. anniversario di Giovanni e Laura. In effetti non è proprio così tanto tempo che condividono la stessa “branda”: si sono sposati il 10 ottobre 1963, ma a detta dei “novelli sposi” hanno vissuto e lavorato notte e giorno insieme quindi se la matematica non è un’opinione 45 anni trascorsi ininterrottamente l’uno accanto all’altro sono veramente 90 anni di rispetto, comprensione e lealtà. A vederli sembra che questi anni non siano mai passati perchè quando parlano, ridono o quando si guardano teneramente negli occhi si può percepire ciò che li lega: la complicità. Col trascorrere degli anni Giovanni e Laura sono cresciuti insieme anche professionalmente: negli anni 60 gestivano l’osteria di Clastra ottenendo molti riconoscimenti dai clienti che provenivano da tutto il Friuli. Successimante Giovanni è diventato tassidermista con l’aiuto di Laura, facendosi conoscere in tutte le valli e non solo per le loro capacità artistiche, ma anche per la loro gentilezza ed accoglienza che li caratterizza ancora oggi. Ormai siamo diventati una grande famiglia grazie all’unione che lega Giovanni e Laura: basti pensare che tra il patriarca di famiglia e Martina, la più piccola di casa, ci sono ben 73 anni di differenza! I nonni per noi giovani sono delle inesauribili fonti di saggezza dalle quali dovremmo carpire più consigli possibili. Oggi come oggi le giovani coppie che vogliono intraprendere il lungo cammino di una vita insieme, do- vrebbero prendere d’esempio le coppie più mature che ci insegnano i principi fon- damentali per costruire un matrimonio: comprensione, rispetto e lealtà, proprio co- me hanno fatto Giovanni e Laura. La famiglia Carlig SREDNJE Sriednje/Gniduca Zbuogam Paolina V mieru je za venčno zaspala Paolina Simoncig, uduova Qualizza. Paolina se je rodila 83 liet od tega v Juracovi družini v Sriednjem, za neviesto je šla v Hlaščanovo družino le iz tiste vasi. Ona an nje mož Francesco (vsi pa smo ga poznal kot Keko) sta zredila veliko družino. Imiela sta pet otruok: Romeo, Marcellina, Silvano, Valentina an Danila. Na žalost dva otroka sta umarla pred njim: Valentina je bla mlada mama, kar je zapustila tel sviet kako lieto od tega, lietos ženarja je umaru pa sin Silvano. Paolina je bla kuražna an vier-na žena an tuole ji je pomagalo prenest tele velike na-sreče. Zadnje lieta nie bla pravega zdravja, lepuo je za njo skarbiela hči Danila z nje družino, vsi nje otroc an njih družine pa so jo hodil gledat malomanj vsak dan. Na naglim je zapustila tel sviet v torak 18. november-ja zjutra, zadnji pozdrav novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 smo ji ga dali v četartak 20. novemberja go par svetim Pavle (Černečje), kjer se je zbralo zaries puno ljudi. Černečje Žalost par Kanaučanih V Kanaučanovi družini je smart spet močnuo udarla. Februarja je ukradla še mlado mamo an ženo Vittorio, seda še nje moža Giorgia. Giorgio Qualizza se je rodiu 69 liet od tega v veliki družini par Cerneč. Bratje an sestre so bli šli po sviete zavoj o diela, on je biu ostu na duomu. An brat, Luigi -Vigjac, je umaru zlo mlad v belgijanskih minierah. Giorgio je biu pridan zidar, puno liet pa je dielu v feroviji. Doma so daržal tudi kimetijo an je biu med tistimi riedkimi, ki so še daržal čedno okuole vasi. Huduo ga je udarlo, kar mu je umarla žena Vittoria. Kratka boliezan je pobrala še njega. Za njim jočejo hči Renata, sinuova Paolo an Andrea, nevieste Natalia an Anna, navuodi Caterina an Francesco, sestre Anna, Maria, Elena an Gina, brat Franco, kunjadi, navuodi an vsa druga žlahta. Na njega pogrebu, ki je biu go par svetim Pavle (Černečje) v sriedo 26. novemberja, puno ljudi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. ŠPETER Ažla - Čarnivarh Zapustila nas je Pia Menig V videmskem spitale je zapustila tel sviet Maria Pia Menig, uduova Cencig. Pia Menčoua, takuo so jo poznal po domače, je bla iz Čarnegavarha an je imiela 68 liet. Le iz tiste vasi je biu tudi nje mož Pio, ki po domače je biu - Ta par Kočja-neh tih al pa Sjoru. Puno liet sta preživiela v Niemčiji, pa njih sarce je bluo nimar tle doma an tle sta se varnila živet kako lieto od tega. Zazidala sta hišo v Ažli, an tle sta ušafala hitro puno parjatelju. Njih vrata so ble nimar odparte za vse, všeč jim je bluo sparjet parjatelje an vsi kupe piet. Znal so vse m Včlanjen v USPI Associato airUSPI domenica 14 dicembre BRUNICO per i mercatini di Natale h 6.00 partenza da Savogna - h 6.05 Ponte San Quirino -h 6.10 Cividale ex stazione ferroviaria - h 10 arrivo a Bru-nico e visita della cittadina con guida - pranzo libero - h 17 ritrovo - h 22 rientro a Savogna Iscrizioni e pagamento (30 euro pullman e guida) entro 5 dicembre residenti a Savogna, dopo questa data gli eventuali posti liberi saranno a disposizione dei residenti fuori comune. Daniela 0432/714303 - 731190 Sabrina 0432/714304 - bar Cn-snaro Savogna 0432/714000 naše piesmi an vsaka par-ložnost je bla dobra za jo za-piet. Na žalost šest liet od tega Pio je zapustu tei sviet. Njih sin Walter, ki je biu ostu v Niemčiji z njega družino je pogostu hodu gledat njega mamo, ona pa seje troštala, de an dan tudi on se varne tle damu. An takuo se je zgodilo. Lietos je Walter, kupe z ženo Petro an z njih čičico Liso paršu živet v Ažlo. Na žalost Pia nie uživala puno cajta telo veliko veseje: huda boliezan jo je ukradla vsiem tistim, ki so jo imiel radi v miesac dni. Pustila je veliko praznino v vasi an miez parjatelju, ki jih je imiela zaries puno. Za njo jočejo sin an ne-viesta, navuodi Lisa an Lau-renz, ki živi v Niemčiji a je biu zlo navezan na njega nono, sestra, brat an vsa žlahta. Na nje pogrebu, ki je biu v Ažli v saboto 22. zjutra je bluo puno ljudi, obedan nie teu parmanjkat tudi iz nje rojstne vasi, Čarnivarh. Špietar Smart parletne žene V vesoki staruosti - Buog ji je dau učakat 95 liet - nas je zapustila Chiara Marzolini uduova Costanzo. Na telim svietu je zapustila hčere Rosetto an Lino, navuode, pranavuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Špie-tre v saboto 22. novemberja popudan. PODBONESEC Gorenj Marsin - Mersino A Tahiti ci ha lasciati Valter Cucovaz II 18 giugno 2008 è venuto a mancare ai suoi cari Valter Cucovaz, della famiglia Koserjova. Valter era nato a Mersino alto il 5 aprile 1945. Era partito assieme al suo caro amico Renato Medves (della famiglia Sinkova) per Tahiti (Polinesia francese) nel febbraio del 1967 per cercare fortuna perchè a Mersino non era facile sopravvivere per i giovani a quell’epoca. Laggiù entrambi si erano rimboccati le maniche e avevano creato insieme un’impresa edile. Insieme hanno lavorato in perfetta armonia ed entrambi si sono sposati con donne del luogo. Valter ha avuto quattro figli: tre maschi ed una femmina, mentre Renato un maschio ed una femmina. Purtroppo Valter ha lasciato Renato solo per un ictus che lo ha portato via. Per lui piangono i familiari e tutti quelli che gli hanno voluto bene. P.S: Caro Renato come vedi il tuo desiderio è stato esaudito! Volevi vederlo sul Novi Matajur e io ti ho accontentato con l’aiuto di sua sorella Mariuccia. Coraggio, sai bene che Valter ti è sempre vicino dal cielo. Gemma PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI | RANAMI OBRNITE SE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU. L TEL. 00386 31 837 218 j VENDESI da stallone nelle Valli del Natisone ottimo concime per campi e orti. Telefonare 0432/723147 ore pasti VENDO buona legna da ardere anche piccole quantità. Telefonare al numero 340/7846185 - Mama, mama! - je zaueku Perinac - v kam-bri od dikle je an mož forešt sliečen do naze-ga! Njega mat an nje parjatelce, ki so igrale tombolo v tinelu so se pogledale prečudvano tu oči. Malo cajta potle Perinac seje nazaj par-kazu v tinel an je spet zaueku na glas: - Je an škerc! Je an škerc! V kambri od dikle nie obednega fo- reštega... je samuo tata! ★ ★ ★ Giovanin an Milica sta se kregala zavoj nje ljubosumnosti (gelosie). - Moja draga, sem ti že stuokrat poviedu, de je samuo adna žena na sviete za me! - je jau Giovanin. - Sa viem - je pogo-dernjala Milica - pa mi nisi nikdar poviedu, kuo se kliče! ★ ★ ★ Dva parjatelja v gostilni. - San radoviedan, po-viejmi - je jau adan -, al vieš, kduo je tista garda čeča tam za bankam? - Je moja sestra! - Oh ne zamiermi! Sem samuo tel moment zamerku, de sta se podobna! ★ ★ ★ Dva pijanca na klopi pred gostilno. - Ka si začeu pit nazaj? Al se zmisleš, ki učera si mi jau, de je te zadnji kuart? - Ja, je ries, ma sem ti kazu gu luno! ★ ★ ★ An pijanac je šu h miedihu. Potle, ki ga je previzitu mu je jau: - Od seda napri, če čete ozdravit, muorete popit vič vode, ku vina. - Nie mogoče! - je jau pijanac. - Zaki, de ne? - je po-prašu miedih. - Zatuo, ki popiem pet litru vina na dan! ★ ★ ★ Bepo an Tonca sta pila za bankam v gostilni. Vsaki krat, ki Bepo je parluožu kozarc h ustem, je pokru z roko oči! - Zaki dielaš tiste? -ga je poprašu Tonca. - Zatuo, ki miedih mi je jau, de vina ga ne smiem še videt! ★ ★ ★ Dva pijanca sta se pogovarjala. - Se zmisleš, de v caj-tu te zadnje svetovne vojske, kadar an dan so začel bombardat od luh-ta, kapitanih je zaueku: “Varzite se vsi na tla!”? Samuo ist sem imeu ku-ražo ostat na konac! - je jau te parvi. - Kuo je tiste? - Zatuo, ki sem imeu tu gajuf adno staklenco vina brez zatka! Kronaka Velika torta an dvie kandelce za Dano “Nona Liliana prave, de tu družini, čeglih san te narbuj mine-na, komandieram ist! Nona... kaj praveš?! Nie moja kauža, če me vsi bugajo!” Za šigurno, draga Dana, si na frišna čičica, tuole nam “prave-jo” toje bistre oči! An če s tojim sladkim nasmieham vprašaš kiek, duo ti more reč, de ne? Srečni so mama Erika Fejcova iz Gorenjega Tarbja (vas kier tudi živiš), tata Amerigo Dorbolò, noni Sergio Mačkinu an Liliana Fejcova iz Gorenjega Tarbja an Eliseo an Rosina iz Špietra sa’ imajo v družini ta- ke lepe an pridne otroke, kot sta ti an tuoj brat Biagio, ki za šigurno te uči puno liepih reči, saj ima dvie lieta vič ku ti an hode že v vartac, v ažilo ! Srečna sta tudi vidva imiet tako veliko družino, kjer blizu tata, mame an nonu, imata tudi drugo žlah-to an parjatelje, ki vas imajo puno radi. An imata tudi dvie bižnone, Angelino an Nadaljo. Dana, si dopunla dvie lieta na 7. novemberja, pa čeglih nomalo z zamudo, vsi ti željo še ankrat veseu rojstni dan! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 30. NOVEMBRA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruot Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dvie čičice v Kurinjovi družini “Nanaj zibaj... nina nana nina o...”, z adno pie-smico so obadvie mierno zaspale, takuo njih mame an njih tata se morejo odpočit.... noni pa se trošta-jo, de se hitro nazaj zbudijo za jih povarvat an po-figotat nomalo priet, ku se varnejo na njih duom. Čičice so Giulia an Sarah. Ta parva se je rodila na 12. vošta, nje mama je Simona Covaceuszach -Kurinjova iz Dolenjega Tarbja, tata pa Paolo Gu-sola iz Ščigle, žive v Špie-tre. Ta druga se je rodila 30. otuberja, nje tata je Andrea Covaceuszach -Kurinju iz Dolenjega Tarbja, mama je pa Paola Mar-zano, je iz južne Italije, živi pa v Mestrah z Andream an z njih čičico. Giulia an Sarah sta ku-žine an z njih rojstvom Luigi - Vigjac Kurinju an Carmela Cernetig -Šmo-nova iz Černeč sta v tri miesce ratala dvakrat noni! Dvie čičice so pravo veseje za njih družine, za žlahto an za vse parjatelje an noni v Gorenjim Tarb-ju se troštajo, de jih bojo pogostu imiel v njih veliki hiši. Vsi vemo, de v pandiejak 24. novemberja snieg je pobeliu tudi našo deželo, saj so napisal an poviedal po teievižjone na duzim an šarokim. V planji nie bluo težav, pa ljudje, ki živijo po gorskih vaseh priet, ku so se diel na pot z avtom, kako težavo so jo imiel an “spazzaneve” so imiel puno diela za očedit cieste. Snieg pa je tudi liep an vsaki krat ki se kida, nam “Šenka” an poseban sviet an tudi vasi, kjer živmo, se nam parjo vse drugač, ku de bi ble an kos kake posebne pravce. Tle par kraj Mašera takuo, ki jo je ujeu s fotografsko makino Germano Bazielnu Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA Čedad (Fontana) tel. 731190 - Premarjag 729012 Povoletto 679008 Planinska družina Benečije Tečaj smučanja v Podkloštru konec januarja / februarja 2009 corso di sci ad Arnoldstein fine gennaio / febbraio 2009 Predvpisi do 15. decembra, potrditev do 10. januarja Preiscrizioni entro il 15 dicembre, conferme entro il 10 gennaio info: Flavia 0432/727631 (ore serali) Daniela 0432/731190 (ore ufficio) - 714303 (ore serali) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOŠNA SLIKA Četrtek, 27. novembra Jasno do zmerno oblačno bo, ponoči lahko zmrzne tudi po nižinah. Ob morju bo pihala šibka burja, ki bo tekom dneva slabela. Petek, 28. novembra Zjutraj pričakujemo hitro poslabšanje vremena z dežjem po nižinah in ob morju. V hribovitem svetu bo snežilo. Sprva bo snežilo tudi do alpskih dolin, nato nad 700m nadmorske višine. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -5/-1 1/5 Najnižja temperatura (°C) -1/3 4/7 Najvišja temperatura (°C) 7/10 7/10 Najvišja temperatura (°C) 6/9 8/11 Srednja temperatura na 1000 m: -1°C Srednja temperatura na 1000 m: 0°C Srednja temperatura na 2000 m: -5°C Srednja temperatura na 2000 m: -3°C OBETI V soboto bo oblačno z možnimi padavinami. Ponoči se bo vreme poslabšalo, v nižinah bo deževalo, v hribih nad 1000m pa snežilo. Ure sonca Sonf ,, . zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) ... ~ „ megla Megla vidiiiiost 1 v M ’ Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne = — o ^ / j * o aliu«X £ o * c o à 'i _i:___: o c -c n_c mm c m —m in 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Do četrtka bodo nad severno Italijo dotekali mrzli in suhi severovzhodni vetrovi. V petek pa bodo začeli dotekati zelo vlažni jugovzhodni.