|	^UBUAMSKI ZVo/V'
I	/—r~x
PEVSKO DRUŠTVO	>S^ V LJUBLJANI FŠ
I	1905	\Ky	1925
><'r4ciia /«'■v
Mpbldh,
ff P”i 1}
\	;	\	4	Ji
SLAVNOSTNI KONCERT
v proslavo
DVAJSETLETNICE DRUŠTVA
15 letnice, odkar je društveni pevovodja ZORKO PRELOVEC, in 25 letnice umetniškega delovanja skladatelja EMILA ADAMIČA
v ponedeljek, dne 5. oktobra 1925. ob osmih zvečer
V VELIKI DVORANI «UNIONA».
PO KONCERTU KOMERZ.
I
Na proslavo Vas najvljudneje vabi
ODBOR.
SSE»
f
i
42. društveni koncert.
Slavnostni koncert
povodom društvene 20 letnice
dne 5. oktobra 1925. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela «Union».
ZORKO PRELOVEC
Sodelujejo: gosp. Niko Štritof, kapelnik narodnega gledišča v Ljubljani (klavir), gosp. Heri Svetel (harmonij),-ženski, moški in mešani zbor «Ljubljanskega Zvona».
Dirigent: društveni pevovodja Zorko Prelovec.
VZPORED:
1. E. Adamič............. a)	Modra devojka (belokranjsko	narodno	besedilo)
E. Adamič.............b)	Mara v jezeru (belokranjsko	narodno	besedilo)
Sopran=solo: S. Ramšakova («Zbori»)	Moški	zbori
E. Adamič............. c)	Kdo dobi dekle? (belokranjsko	narodno	besedilo)
E. Adamič............. č)	Lucipeter ban (medjimursko narodno besedilo)
Bariton=solo: }. Pavlič. (Zal. «Ljublj. Zvona»)
2. St. Premrl........... Štirje	ženski	dvospevi	(zbori)	s	spremljevanjem	klavirja	na	besedila
Karla Široka. (Založba «Ljubljanskega Zvona»)
a) Pojdimo spat!
b) Starček roma na goro
c) Jezus je majhen č) Tri kaplje krvi
Ženski zbori
&*-+■ ODMOR —«3
3. E. Adamič........... a)	Vragova nevesta, narodna balada za mešani zbor	(«Zbori»)
E. Adamič........... b)	Barčica je zaplavala, narodno besedilo (Iz 6 mešanih	zborov	1
«Prosvetne zveze» v Gorici)	J	Mešana
E. Adamič........... c)	Kresovale tri devojke (O. Župančič) («Zbori»)	J	Z	ora
4. E. Komel............ Psalm na višini (J. Samec), mešani zbor in sopran-solo (Š. Ramšakova)
s spremljevanjem klavirja in harmonija (Rokopis)
Razen točk l.b) in 2. c) se izvajajo vse skladbe v Ljubljani prvič.
Vstopnice in besedila skladb so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.   --------------------------------------------------------------------------------------------
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» 1905^1925.
Pred dvajsetimi leti se je iz «Delavskega pevskega društva Zvon», ki se je sestavilo iz vrst preprostih delavcev in ohrtnikov, pomnoženo z novimi, za petje gorečimi člani, ustanovilo sedanje pevsko društvo «Ljub» ljanski Zvon». — Prvi pevovodje sta bila Rudolf m Ludovik Bajde, tajnikoval je prerano umrli pesnik in pisatelj Josip Premk, ki je spesnil po drugem pevovodji uglasbeno geslo:
Zvonke, mile melodije vro naj iz srca globin, ob akordih lire vije, naš se spev naj do višin!
Prvi odbor pod predsedstvom V. Magistra se je iz» premenil že v naslednjem letu ustanovitve in je prevzel društveno vodstvo predsednik Ivan Zirkelbach, pevovodstvo pa pokojni skladatelj in učitelj v prisilni delavnici Al ojzij Sachs, ki je spretno vodil društvo po tedaj nejasnih smereh slovenskega petja.
Izključno koncertno petje je gojil v onih časih pred* vsem pevski zbor «Glasbene Matice». Ostala društva so živela v dobi raznih nacijonalnih slavnosti in nastopala večinoma ob prigodnih prilikah, podrejena bolj javnim prireditvam ter stremeča za lepo ubranim omiznim petjem. A že tedaj je mala četa «Zvonašev» z mladim veseljem sodelovala povsod, kjer jo je klical v bodrilo rojakom narodno in politično razburkani čas.
Leta 1908. si je društvo s pomočjo raznih dobrot» nikov nabavilo lepo zastavo, za katero je izdelal načrte slikar in skladatelj Saša Šantelinje zastavi kumo» vala ga. Marija Trnköczyjeva, pesnik Anton Aškerc pa je ob tej priliki zložil in društvu poklonil geslo:
«Z zastavo v roki gremo v boj, navdušeni za narod svoj!
Naprej, tovariši pojoč,
saj pesem v žilah vžiga moč!»
Po smrti Alojzija Sachsa je priskočil društvu na pomoč med svetovno vojno umrli učitelj Avgust W a s c h t e, ki je pomlajen zbor z energično roko vodil leta 1910. v Beograd. Bila je to doba najhujše avstrijske 1 ^akcije kipečemu naeijonalneinu pokretu Slovencev nas sproti. «Ljubljanski Zvon» se je ni bal, a tudi ni omahnil pod poznejšimi tujimi in domačimi napadi. Društvo je bilo gost kralja Petra in regenta Aleksandra, njegov izlet je pomenil važno srčno zbližanje dveh plemen, hrepe» nečih vzporediti svojo duševnost v skupni državi. Slo» venska pesem je bila posredovalka. Že v jeseni istega leta je bil službeno prestavljen zaslužni pevovodja Av» gust Wasch te v Trst in je za njim prevzel vodstvo zbora tedanji zborovi namestnik Mateja Hubada v Glasbeni Matici, mlad in agilen organizator in sedanja duša «Ljubljanskega Zvona», Zorko Prelovec. Z nje» govim nastopom je društvo jadrno preokrenilo v čisto umetniško smer. Idealnemu pevskemu voditelju se je bilo spočetka boriti ne le proti zastarelim nazorom počitalniške dobe, njemu je pripadla naloga, da je iz skromnih sredstev in kljub predsodkom v lastnem pevskem organizmu izklesal z brezprimerno požrtvoval» nostjo in polnim osebnim žrtvovanjem pevski zbor, ki stoji kot njegovo delo ob jubileju pred njim. Koncertno petje je pričel gojiti takoj ob svojem nastopu v 1. 1910. in ga po grenkih in razočaranja polnih poizkusih pri» vedel do sedanje višine. Sredi najlepšega razmaha je prekinila koncertno delovanje vojna furija. A že 1. 1917. je nikdar mirujoči pevovodja zopet pričel z delom. V slovenski operi je v tem letu priredil koncert, v na» slednjem pa ob prevratu zbral in uredil dohajajoče pevske moči. Z dalekovidnim pogledom je razbral čas in glasbenokulturne zahteve nove dobe in z isto vnemo gojil narodno kot umetno jugoslovensko pesem, kateri je bilo društvo od svojega početka zvesti in ne» omadeževani glasnik. Razširjene meje ožje domovine pa so zahtevale širšega udejstvovanja. Pomanjkanje dobrih
as»
se*»
MO®
muzikalij, dostopnih širšim zahtevam javnosti, je društvo deloma spoznalo že ob svojih početkih s tem, da je izdalo A. Sachsov II. venček narodnih pesmi za moški zbor. V isti meri, kot je od koncerta do koncerta vzpo« redno rastel in se z zborom izpopolnjeval v umetni in narodni pesmi, je Zorko Prelovec tudi razširil izdajanje društvenih muzikalij, katere je društvo izdalo v šestih zbirkah. Ponajveč — tako na koncertnem odru kot v izdanih edicijah — je dominiral naš najdelavnejši skla« datelj Emil Adamič, ki zaeno z 201etnico «Ljubljanskega Zvona» praznuje letos 251etnico svojega umetniškega delovanja. Društvo si je tekom svojega koncertnega in založniškega dela pridobilo mnogo prijateljev in pod» pomikov. Pod vodstvom zaslužnega častnega predsed« nika dr. Antona Šviglja in sedanjega delovnega predsednika L. Drenovca je društvo vdrugič v juniju minulega leta pohitelo v Beograd — topot seznanit srb« sko javnost z umetniškimi uspehi svojega dela. Sprejem, koncert in zadržanje zbora je zapustilo obojestransko okrepljene in utrjene najboljše sledi. Povodom tega koncertnega zleta je bil z redom sv. Save priznan duševni oče društva Zorko Prelovec, njega častni pred« sednik dr. Anton Švigelj ter društveni prapor.
Stopajoč v vrsto muzikalnih založnikov, je izdalo društvo A. Lajovica «Pesmi samote», tri solospeve s spremljevanjem klavirja, tri lahke moške zbore (E. Ada» mič: «Ljubici», M. Rožanc: «Mak žari» in Z. Prelovec: «Jaz bi rad rdečih rož»), nadalje E. Adamičevih «Pet veselih pesmi» in «Pet ženskih dvospevov» s spremijo« vanjem klavirja, Stanko Premrla «Štiri ženske zbore» s spremljevanjem klavirja in končno Emil Adamičevih «Osem lahkih moških zborov» na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke, katere deloma izvaja «Ljubljanski Zvon» kot krasne vokalne draguljčke na jubilejnen koncertu. Kulminacijsko točko svoje založniške naloge je doseglo društvo z izdajo mesečne revije «Zbori»,
ki jo ureja Zorko Prelovec in mu neumorno pomaga upravnik in društveni arhivar Joško Jamnik. «Zbori» prinašajo moške in mešane zbore, dostopne vsem ljubiteljem petja, bodisi po zmernosti svojih cen in raznolikem gradivu. Revija je razširjena po vseh delih domovine in izven nje. Od ustanovitve do danes je priredilo društvo 41 koncertov; društvo ima 13 častnih, 158 ustanovnih, 302 podporna in 70 rednih članov ter enega pospeševatelja. Petnajst in več let so redni člani društva, odlikovani s častnim znakom, bratje: Lojze Pip, Jože Jamnik, Lojze Lombar, dr. Anton Švigelj, Zorko Prelovec, Slavoj Gärtner in Lujo Drenovec. «Ljubljanski Zvon» je spo« četka gojil le petje v moškem zboru, leta 1912. si je ustanovil tudi mešani zbor.
To je kratek pregled truda, boja in 201etnega dela društva in petnajstletnega prizadevanja pevovodje Zorka Prelovca, ki je v zadnjih letih v raznotere kraje ožje domovine, zlasti v delavske centre, ponesel svojega zbora kipeče navdušenje.
Delo naj govori — in sodi naj ga javnost!
S plahimi koraki je krenil «Ljubljanski Zvon» med vodilne faktorje naše vokalne glasbe, zaupajoč v mlado moč svojih članov in z živo vero v uspeh dela svojega dirigenta. Po navdušenih popevkah narodnih omizij pred dvajsetimi leti stoji danes že vrsto let na koncertnem odru, ki je njegov cilj in s tem tudi načrt za bodočnost. Umetnost ljubeči naši javnosti, kateri je namenjeno delo društva, ki ga leto za letom skuša pomnožiti in izpopolniti, naj bo ta jubilej resnega stremljenja za prospeh narodne kulture edino merilo moči in važnosti prizadevanja «Ljubljanskega Zvona». Z moralno pod« poro javnosti bo društvo tiho in skromno, a z žarkim veseljem in veliko ljubeznijo do naše prelepe jugoslo« venske pesmi in glasbe gradilo naprej!
Blagajniki:
Ivan Dachs f	od 1905.	do	1906.
Jakob Lumbar	„ 1906.	„	1919.
Karel Wohinc	„ 1919.	„	1923.
Alojzij Lombar „ 1923. dalje.
Zastavonoše:
Franc Kržič	od 1908.	do	1910.
Alojzij Pip	„ 1910.	„	1924.
Ivan Vizjak „ 1924. dalje.
Odborniki od leta 1905 do 1925. Predsedniki:
Vinko Magister od 1905. do 1906. Ivan Zirkelbach „ 1906. „ 1910.
Dr. Anton Švigelj „ 1910. „ 1923. Lujo Drenovec „ 1923. dalje.
Pevovodje:
R. in Lud. Bajde od 1905. do 1907. Alojzij Sachs f „ 1907. „ 1909. Avg. Waschte „ 1910. „ 1910. Zorko Prelovec „ 1910. dalje.
Tajniki:
Josip Premk f	od 1905.	do	1906.
Alojzij Pip	„	1906.	„	1907.
Franc Kržič	„	1907.	„	1909.
Janko Zorko	„ 1909. „ 1919.
Dore Matul	„	1919.	„	1920.
Janko Krek	„	1920.	„	1921.
Dore Matul	„ 1921. dalje.
Arhivar:
Joško Jamnik od 1906. dalje.
Častni člani «Ljubljanskega Zvona»:
Gospa Franja	dr. Tavčarjeva,	gospod	Anton Lajovic,	Prvo beogradsko pevsko društvo,
„ Marija	Trnköczyjeva,	„	Emil Adamič,	Pevska družina «Stankovič»,
gospod Anton	Foerster,	„	Risto Odavič,	Akademsko 'pevsko društvo
„ Matej Hubad,	„	Branislav Nušič,	«Obilič».
„ dr. Gojmir Krek,	„	Kosta Manojlovič,
Odbor «Ljubljanskega Zvona» ob 20letnici:
Lujo Drenovec, predsednik.	Zorko	Prelovec,	pevovodja.	Dore	Matul,	tajnik.
Odborniki:
Minka Cizelj, Marica Ramšak, Slavoj Gärtner, Josip Grilc, Lado Hartman, Jože Jamnik, Lojze Lombar, Tone Meglič, Franc Starič, Artur Šulc, Ivan Vizjak, Ludovik Wohinc.
Delnlžka tiskarna, d. d. v Ljubljani.