Prihodnost Pece kot turističnega centra Podjune Peca: Koliko so vredne obljube politikov? naš tednik Podjunsko gospodarstvo se sprašuje, ali so koroški politiki resnično pripravljeni investirati v Peco. Prepričano je, da bi s 75-nnilijonskimi investicijami s strani Dežele ter z umetnim snegom (Schneekanonen) vsaj na spodnjem predelu Pece poživili turizem. Hkrati upajo, da bi se smučišče razširilo tudi na slovensko stran. Več na str. 2/3 30. matura na Slovenski gimnaziji Odkar je leta 1963 zapustila prva generacija gimnazijcev z zrelostnimi spričevali Slovensko gimnazijo, je med 10. in 12. junijem 1992 pod predsedstvom strok. nadz. dr. Antona Feiniga sedel 30. letnik absolventov za zeleno mizo. V 8. A razredu (razrednik glš. učit. Franc Krištof) je pristopilo k izpitom 15 kandidatinj in kandidatov. Med 14, ki so gimnazijsko pot uspešno zaključili, so maturirali z odliko Emil Kelih, Gregor Koder in Monika Korotaj, z dobrim uspehom pa Veronika Korotaj, Ana-Barbara Kunčič in Peter Wrolich. številka 24 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLT) petek, 19. junij 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu ^srlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec 80-letnica MePZ „Danica“ v znamenju Hanzeja Kežarja (str. 8/9) V 8. B razredu (razrednik prof. Mirko Laußegger) je sedelo za maturitetno mizo 22 osmošolcev. Od 21, ki so uspešno maturirali, so trije končali svojo pot z odličnim uspehom, in sicer Konstantin Cesnovar, Andreja Kumer in Tatjana Malle, dobrega uspeha pa so se veselili Helga Artač, Ana Kapun, Anton Kernjak in Nataša Kropiunik. Po maturi so bili maturantje in maturantke gostje obeh osrednjih organizacij. Predsednik NSKS dr. Grilc, predsednik ZSO dr. Sturm in predsednik KKZ dr. Zer-zer so jim čestitali k uspešnemu gimnazijskemu, zaključku in poudarili, da\naj bi tudi v prihodnje ostali povezani s slovensko narodno skupnostjo. Maturantke in maturantje Slovenske gimnazije 1992 (leva slika). — Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc čestital maturantom. Nujna prošnja našim bralkam in bralcem Številni begunci iz Bosne in Hercegovine, ki se trenutno nahajajo na Koroškem, Jho potrebujejo razne higienske potrebščine, kot so: k • zobna pasta in zobne ščetke, • šamponi za lase, • mila, pralni praški, • vložki za žensko higieno, • papirnate pleničke za dojenčke različne starosti. s ^aše bralke in bralce naprošamo, da velikodušno darujete. Darove lahko odda- ^ Pn okrajnem glavarstvu Celovec, Referat 17, Völkermarkter Ring 19, ali sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev, lO.-Oktober-Str. 25/111. Politika TEDNIKOV KOMENTAR Klestilova zmaga na predsedniških volitvah gotovo ni bila zmaga ÖVP, prav tako gotovo pa je, da je bil Streicherjev poraz hkrati poraz za SPÖ. Marsikaj govori o tem, da ima SPÖ še pred sabo usodo, ki je doletela ljudsko stranko: padec od prek 40 % na približno tretjino volil-cev. Absolutno večino imajo so- P/se mag. Rudi Vouk Strniti vrste in se krčevito držati starih konceptov, je očitno trenutni odgovor SPÖ na vse očitnejšo krizo. Medtem ko je Busek avstrijski politični kulturi naredil uslugo, da je izgovoril, kar vsak, ki je politično malo svež, že dolgo ve, da se bo namreč potrebno posloviti od nevtralnosti, se SPÖ še zmeraj SOCIALDEMOKRACIJA V KRIZI? cialdemokrati samo še pri upokojencih; pri volilcih, ki volijo prvič, so že pred časom padli pod 30 %. Večino svojih zgodovinskih ciljev je socialdemokracija dosegla, nekatere dogme, npr. o družbeni oz. podržavljeni lastnini, so dokončno zastarele in pri prilagajanju novim gospodarskim družbenim in ne nazadnje zunanjepolitičnim razmeram ima stranka težave. S tega vidika je potrebno gledati čudne reakcije SPÖ na poraz_ na predsedniških volitvah. Žaga se stolček dunajskega župana Zilka, čeprav je eden izmed redkih socialdemokratskih politikov, ki si dovoljuje tudi lastno mnenje Cnpr. svoj čas o vprašanju manjšinskega šolstva ali v nedeljski Pressestunde, kar se tiče pomoči Bosni in Hercegovini) in je s tem tip politika, kot bi jih SPÖ v prihodnje nujno potrebovala. S tega vidika je potrebno gledati tudi globoke razprtije v koroški SPO. Predsednik stranke Ambrozy je tipičen predstavnik tistega kova socialdemokratskih politikov, katerim je stranka vse in ki nasprotujejo spremembam, dokler gre. Tipična je bila njegova reakcija na vse ostrejše kritike iz lastnih vrst. Grossmann in Paska naj odložita mandat, je menil, ker sta šla s kritiko v javnost in ne pred gremije stranke. S takšnimi izjavami v stilu kakega politbiroja je Ambrozy porok (= garant) za to, da SPO pod njegovim vodstvom na deželnozborskih volitvah ne bo uspela. Haider se lahko veseli. Njegove metode so sicer še za potenco hujše, toda v nasprotju s socialističnimi vo-lilci njegovih privržencev očitno zaenkrat ne more nič pretresti. boji prebivalstvu naliti čistega vina. CPo Moskovski deklaraciji bi naj naša nevtralnost bila nevtralnost po vzorcu Švice — ta pa seji pravkar odreka!) Vranitzkys kompliciranimi stavki prepušča pomembne odločitve prihodnjim politikom. Lčschnak do tujcev, azilanotv in beguncev vodi takšno politiko, kot da bi bil Haider njegov najožji svetovalec. Z nedopuščanjem sistema split-tinga v novem volilnem redu Cvo-lilec ima dva glasova — enega za stranko, enega za kandidata, neodvisno od stranke) SPÖ vo-lilcem potrjuje, da jih ima za nezmožne za samostojnejše politično izbiranje. To je le nekaj primerov, ki kažejo, da stranki trenutno primanjkujeta pripravljenost za reforme in politični pogum. To velja tudi za manjšinsko politiko. Predsednik Delovneskup-nosti slovenskih socialdemokratov nasprotuje manjšinskemu mandatu in poudarja, da si javnopravnega avtonomnega manjšinskega zastopstva na podlagi demokratičnih volitev zaenkrat ne more predstavljati, čeprav predlogi za evropsko manjšinsko pravo in praksa kažejo, v vedno več deželah, da bo to slej ko prej sodilo k standardu manjšinske zaščite. Ogris kritizira Zernatta, ker kaže pripravljenost za pogajanja o teh vprašanjih, in meni, da naj se raje briga za nerešena vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev in pospeševanja slovenske kulturne dejavnosti. Z drugim delom kritike ima Ogris povsem prav, le da bi moral vedeti za pristojnejšega naslovnika: za obe vprašanji je v deželni vladi pristojen predsednik SPÖ, Peter Ambrozy. STRAN r) petek, ĆL 19. junij 1992 'Zernatto in Rauscher obli^ PECA: Smučišče meje, ali gospel Želja podjunskih gospodarstvenikov je, da bi rešili Peco kot zimsko-športno oz. turistično področje. V začetku marca 1992 so zastopniki občin Bistrica in Pliberk (župan Pajank, ^ dir. Mlinar in mestni svetnik Hans Koschutnig) bili Prl , deželnem svetniku Rauscherju, ki jim je sveto obljubil, da bi se lahko vprašanje sedežnice na Peco rešilo v gospodarsko prid Podjune. Koroška in Dunaj (oz. „Kärntner Bergbahnen AG“, ki je dejansko v lasti dežele in zveze) da bi bila pripravljena podariti 75 milijonov šilingov za novo sedežnico. Piše mag. Janko Kulmesch „Po Rauscherju bi morali izpolniti le naslednji pogoj: v teku enega meseca naj bi našli ljudi, ki bi bili pripravljeni ustanoviti kapitalno družbo (Ges.m.b.H. Co. KG) in v njo plačati 5 milijonov šilingov." Tako dir. Franc Mlinar v pogovoru z Našim tednikom. To je tudi uspelo. Celovški advokat dr. Seeber, dir. Mlinar, sin-čevaški trgovec Colazzo, Raika Pliberk in podjetje STUAG bi skupno vplačali 4 milijone šilingov. Od tega skupno pol milijona v Ges.m.b.H., ki jamči kot komplementär neomejeno, kot ko-mandisti pa 3,5 mil. šil. Ostali milijon bi prispevali drugi komanditi-sti, za trgovsko pravne poslovodje pa so predvidevali dir. Mlinarja, dr. Seeberja in dir. Oschmautza. Omenjena družba naj bi postala edini lastnik nove sedežnice. Še prej pa bi Dunaj in Celovec omogočila s 75-milijonsko podporo novo sedežnico, ki v resnici ne bi bila več sedežnica, temveč bi njene mrzle sedeže zamenjale toplejše kabine. Vrhu tega je ne bi več poganjali z dizlom, kar škoduje naravi, temveč z električnim tokom. Zagovorniki take rešitve pričakujejo od tega pozitivne učinke za tujski promet. Njim ne gre namreč samo za udobnejše kabine — njihov cilj je tudi, da bi po potrebi na vsaj spodnjem predelu Pece pokrivali smučišče z umetnim snegom (Schneekanonen). Župan Janko Pajank: „Poleg tega bi lahko izgradili infrastrukturo in na primer poskrbeli za nadaljnjih sto turističnih postelj v neposredni bližini hotela Najberža.“ Bistriški župan, ki je po poklicu vodja sedanjega podjetja „Petzenlifte“, je prepričan, . . . pesimist Franc Mlinar da nova rešitev „ne bi po-samo turizma v Šmihelu ter nj^ govi bližnji in daljni okolici; PoZI_ livno bi bilancirala tudi nova ka pitalna družba“. V tej zvezi še vedno upajo mu ■ na Slovenijo. Janko Pajank šemu tedniku: „Šef občmsK^ vlade Ravne, mag. Tasič, kaže z to veliko zanimanje.“ Pred neda ^ nim je koroška stran imela s slo vensko neuradne pogovore. Ra pravljalo se je mdr. o možnos ■ da bi z avstrijskega dela Peoe v . dile na njen slovenski predel vlečnice (Schlepplift) in da bi vključili v imenovano Ges.m- • Co. KG tudi slovenski druža niki. Za advokata dr. Seeberja ta razmišljanja bolj dolgorou narave oz. „Zukunftsmusik ■ P3' V nasprotju z županojgj-^- jankom je dir. Mlinar pesimj5- Za dir. Mlinarja novi Pr°ie^ Peca niti ni več „Zukunftsmusi ’ temveč „mrlič". O tem ga PreP*. čujejo njegove dosedanje nje s pristojnimi politiki. V n sprotju z županom Pajankom J dir. Mlinar še sedaj prepričan, iz te moke ne bo kruha. Mlina' En, dva SAK! Le naprej gole dej! 17 zmag je slavil SAK v sezoni 1991/92 in z veliko prednostjo osvojil koroški naslov. Tako kot na sliki zgoraj, so se igralci SAK lahko veselili skoraj na vsaki tekmi, navdušeni navijači pa so bili tudi na domačih tleh velika opora nogometašem. Foto: Fera/nt naš tednik Več kot samo športni uspeh Da se narodnostno Vzdušje v naši deželi sPreminja pozitivno, 2elo nazorno dokazuje tudi razvoj SAK. Ko so slovenski nogometaši začeli pred dobri-1111 20 leti tekmovati, so bili več ali manj redno tarča hudih nemškonacionalnih napadov. Kdor pa je videl npr. zadnjo tekmo proti LUV Graz, ni bil priča samo °dličnemu športnemu uspehu, temveč PGv tako dejstvu, da je resnično vsa broška bila v taboru SAK. Tako so slovenski nogometaši mnogo prispevali K Pozitivnemu psihološkemu razvoju v odnosu med obema narodoma na Koroškem. Ka še nekaj odlikuje Slovenski atletski uo: samozavest njegovih igralcev in navijačev ter doslednost v narodnostem Pogledu. Naši športniki so dokazali, da kicii majhna skupina lahko veliko do-Seže. Vrhu tega so ena izmed redkih lern, ki zna navdušiti ter mobilizirati Gladino. Zato je športna dejavnost tudi Pomemben vzgojni dejavnik. V imenu Narodnega sveta koroških . °vencev ter v lastnem imenu izrekam gralcem, odbornikom in zvestim pri-jkašem SAK iskrene čestitke. NSKS bo l|di v bodoče po svojih zmogljivostih Podpiral slovenski šport. , Glede lastnega igrišča pa obl-Doljam, da se bom kot predsed-kk Sosveta za slovensko narodno uPnost zavzel za to, da bo dobil k to, kar mu dejansko pripada. ^r‘ Matevž Grilc f^^ednik NSKS in Sosveta za Vensko narodno skupnost Vrhunski nogometaši so vsako leto v gosteh na slavju Našega tednika (izbor nogometaša leta) Potrebna podpora športu Šport in koroški Slovenci, to je posebno poglavje. Ko smo v Našem tedniku pred dobrimi 10 leti začeli dajati športu prostor, ki ga je v vseh drugih medijih doma in po svetu že zdavnaj imel, marsikdo tega ni hotel razumeti. Reakcije nekaterih tradicionalnih bralcev so bile, kot da bi športniki bili manj vredni aktivisti naše narodne skupnosti. Kakšen je bil - in je pri nekaterih še danes - odnos do športa s strani narodnih organizacij, je znano. Nekateri narodni voditelji so pač potrebovali desetletja, preden so spoznali, da kulturnopolitična dejavnost ni samo petje in ponavljanje raznih parol. IQsuro so pripravili: Uvo Kumer, Franc K^ljak in Marijan Fera 'Mike) Zastopnik izdajatelja predsednik dr. Matevž Grilc je od vsega začetka podpiral akcije športnega uredništva. Slika: Dr. Grilc pri predaji pokala najboljšemu nogometašu Nt leta 1988 - Miha Kreutz Da je Naš tednik pravočasno spoznal pomen športne dejavnosti za našo narodno skupnost, za to imajo nekateri sodelavci posebne zasluge. Njim bi se ob tej priliki še posebej zahvalil. K tem sodelavcem šteje predvsem namestnik glavnega urednika Nt in tajnik SAK, Silvo Kumer. Silvo je bil prvi, ki je skrbel za celovito poročanje o športni dejavnosti koroških Slovencev, in je med drugim tudi „oče“ priljubljene, že tradicionalne akcije Nt „izbor športnika oz. nogometaša leta“. V tej zvezi pa ne bi hotel prezreti Nužeja Lampichlerja, Jurija Perča, Franca Sadjaka in Marijana Fere. Prva dva sta o SAK poročala že v času, ko Naš tednik še ni posvečal športnikom prostora, ki jim pripada. S prilogo „SAK - koroški prvak“ želi Naš tednik našim uspešnim nogometašem iskreno čestitati. Uspeh SAK obvezuje tudi nas: podpirali bomo naše športnike naprej ter stali na njihovi strani - tako v uspešnih kakor v manj uspešnih časih, mag. Janko Kulmesch, glavni urednik V sezoni 1991/92 so zadeli gole (skupno SS): Manfred Hoher 16 golov Werner Urschitz 12 Hermann Lippusch 12 Marijan Sadjak 4 Adi Blažej 4 dr. Ivan Ramšak 3 Camil Brdjanovič 2 Erwin Galo 1 Miha Kreutz 1 Najboljši strelec SAK Mexx Hoher je povprečno na vsaki drugi tekmi zadel gol. Za Eberhardtom je postal (A. Wolfsberg 17 golov) drugi najboljši strelec lige. Tekmovali so (V min, ): Gerhard Pappler 2610 min. Marijan Sadjak 2610 Erwin Galo * 2600 Adi Preschern 2565 Miha Kreutz 2353 Hermann Lippusch 2331 Franc Sadjak 2056 Manfred Hoher 2023 Rade Savič 1980 dr. Ivan Ramšak 1950 Werner Urschitz 1831 Adi Blažej 1236 Aleksander Čertov 1012 Camil Brdjanovič 700 Adrian Kert 451 Andy Cvetko 314 Heinz Wastian 135 Albin Ramšak 96 Mario Buchwald 95 Marko Tolmajer 90 Martin Fera 90 Florian Sienčnik 90 Simon Sadjak 84 Arthur Hanser 20 Roman Koncilia 15 Marijan Sadjak in Pappler sta igrala vse prvenstvene tekme do zadnje minute. Le zadnjo proti Št. Vidu sta izpustila, ker so tekmovali namesto standardne ekipe ju-niorji. Rdeči oz. rumeni kartoni: Rdeči kartoni: Aleksander Čertov 2 (2 x proti A. Wolfsber-gu) Manfred Hober 1 (proti Lendorfu) Rumeni kartoni: Miha Kreutz 8 dr. Ivan Ramšak 7 Franc Sadjak 5 Werner Urschitz 4 Hermann Lippusch 3 Gerhard Pappler 3 Adrian Kert 1 Aleksander Čertov 1 Andy Cvetko 1 Erwin Galo 1 Rade Savič 1 Pot do prvika 1991/92 Jesenski del prvenstva 1991/92 SAK-KIopinj 0:0 SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, M. Sadjak, Galo, Čertov, Lippusch, Blažej (57. Urschitz), Hober Igrišče ASV, 500 gledalcev Sodnik: Gatterer SAK je igral 90 minut na en gol, toda vsem štirim napadalcem (Hoberju, Blažeju, Lippuschu in Urschitzu) ni uspel gol. Gledalci so videli hitro in povsem borbeno tekmo. Matrei - SAK 1:1 (0:0) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, Kert (73. Lippusch), Čertov, Galo, M. Sadjak, Hober, Urschitz Matrei, 500 gledalcev Sodnik: Kandolf Strelec: Hober (46.) Tekma zamujenih priložnosti za SAK. Uresničil se je pregovor: Tiste gole, ki jih ne daš, jih dobiš. SAK-WAC 3:0 (0:0) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak (60. Kert), M. Sadjak, Galo, Hober (65. Blažej), Lippusch, Urschitz Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: Joas Strelca: Urschitz (53. in 72.), Blažej (80.) Po treh mesecih (ali sedmih tekmah) je SAK zopet slavil zmago, in to kar s 3:0, proti lanskemu drugoligašu WAC. Prvič v letošnji sezoni je oblekel dres trener dr. Ivan Ramšak ter dal moštvu v obrambi potrebno oporo. Odličen je bil tudi napadalec Urschitz, ki je zadel dva gola. VSV-SAK 0:0 SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak, Galo, M. Sadjak, Urschitz (86. Kert), Lippusch (65. Blažej), Hober Stadion VSV, 500 gledalcev Sodnik: Mayerhofer V ospredju tekme je bil nedvomno sodnik Mayerhofer, ki je dopustil Beljačanom vse "brutalnosti". Višek pretirano trde igre sta bili poškodbi Papplerja (pretres možganov) in Ur-schitza (nategnjene vezi). SAK - Breže/Friesach 5:0 (2:0) SAK: Preschern, Pappler, Kreutz, F. Sadjak, dr, Ramšak (68. Čertov), Brdjanovič, Galo, M. Sadjak, Hober, Blažej, Lippusch (78. Urschitz) Igrišče ASV, 380 gledalcev Sodnik: Peter Ruch Strelca: Lippusch (5., 43. in 49.), Hober (67., 90.) Prepričljiva in visoka zmaga SAK proti Brežam. Junaka tekme sta bila lippusch (zadel 3 krat) in legionar Brdjanovič, ki je s svojo tehniko in podajami nekajkrat dvignil gledalce s sedežev. SAK-ASK 4:1 (3:0) SAK: Preschern, Pappler, Kreutz, F. Sadjak, dr. Ramšak (68. Čertov), Galo, M. Sadjak, Hober (71. Blažej), Brdjanovič, Lippusch, Urschitz Igrišče ASV, 750 gledalcev Sodnik: Kandolf Strelci* Brdjanovič (20.), Urschitz (28.), Hober (35.) in Lippusch (68.) Zopet visoka zmaga SAK, toda poznavalci nogometa sva-rijo SAK: "Ne precenjujte se!" SAK je po 15 minutah vodil že s 3:0, nato pa nekoliko popustil. Wietersdorf-SAK 1:1 (0:1) SAK: Preschern, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak, Čertov (46. Hanser, 65. Blažej), Brdjanovič, M. Sadjak, Galo, Urschitz, Hober, Lippusch Klein SL Paul, 500 gledalcev Sodnik: G. Gajšek Strelec: Urschitz (46.) Arthur Hanser je kot libero slavil "comeback" v ekipi SAK; že po 20. minutah pa se je ponovno poškodoval. SAK pa je precej srečno odnesel točko iz Wietersdorfa. igredni del prvenstva 1991/92 SAK - Lendorf 4:1 čl SAK: Preschern, Pappler, Čertov, F. Sadjak (48. Kert), M. Sadjak, Brdjan(^(S Galo, dr. Ramšak, Blažej, Lippusch, Hober Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik:Aichholzer Monini c\rr Strelci Hober (16.), dr. Ramšak (21.), Brdjanovič (52.), M. Sadjak (83-) ^ 1:1 (0:0) Rdeči karton: Hober (71.) .1 Sach PaPP*er’ F- Sadjak, Galo, Brdjanovič (70. dr. Ramšak), SAK je tekmo jasno dobil, čeprav so gostje že v 9- V15011112 ®3-Kert)’Blaže|' LlPPusch povedli z 0:1. Nepotrebni trije rumeni ter rdeči Strauß” (Hober) pa so razburili trenerja Ramšaka. i T':Blažej(47,) , /ji ^ j^ava klofuta za igralce SAK, ki so se slabe igre tudi sra-Lienz-SAK VaB^rez borbe tudi Klopinja ni mogoče premagati. SAK: Preschern, Pappler, Savič, Čertov, Kreutz, M. Sadjak, Galo, Ho Kert), dr. Ramšak, Lippusch, Blažej (89. A. Ramšak) L. ^nberk 1:0 (0:0) Dolondtenstadion, 500gledalcev Savi6 F- Sad)ak> PaPPler. &eutz, Čertov (6l. Utschitz), j&SÄäSKr"*“ Sodnik: Haring Strelci: Hober (8.), Lippusch (43.) in Blažej (89.) SAK šest let ni zmagal v Lienzu. Tokrat pa je odigr^ ft^i^^rijhoizei foiab) najboljših tekem na tujem igrišču. Najboljši igralec na «y- ri'an Sad)ak ®i.) je bil branilec SAK Gerhard Pappler, napadalca Adija 0%^™^ Marijan Sadjak je v 63. minuti odrešil SAK (v kapa skorajda ni bilo mogoče ustaviti. e® proštom je v gneči prišel do žoge ter jo poslal v gol). SAK-Treibach 1:1 2:1 (0:0) SAK: Preschern, Urschitz, Kreutz, Pappler, dr. Ramšak, Brdjanovič, G*>r,Blaže; p Savl\PaPPler’Kreutz'Cvetko- ^10’ *'RamSak’M' ^r^»FPUSCh Ql^Scev Ignsce ASV, 1300 gledalcev mao Sodnik* mag. Fera Strelec: Kreutz (77.) Fera naPadalec Hemiann Lippusch je v 16. minuti zadel s* v °vlti gol Žos ' itj 3go je namreč v zraku "direktno" poslal v gol bk namreč v zranu cur< 0 Ugotovil SAK pričakovano točko. relec: Kreutz (77.) ,j Prviri Xl_(55')mM'Sadiak(56d "Če je potrebno, zadenemo tudi branilci," je po tek*111], e 2a SAK igral Andy Cvetko, in to kar zadovoljivo. jal kapetan Miha Kreutz, ki je s strelom iz 25 metrov zag^- Vsv 0:1 (0:1j svoji ekipi točko. Prvič je zavzel mesto libera napa ^Jchem, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, Cvetko, Galo, dr. Ramšak, Urschitz ter nalogo kar zadovoljivo izpolnil. soj kipUjsch A. Wolfsberg - SAK l/teU . ,. SAK: Preschern, Savič, Pappler, Čertov, Kreutz, M. Sadjak, Galo, dr I hif).. . dl le kil SAK neporažen, na 18 pa SO Beljačani pov-Hober (53. Blažej), Lippusch (62. F. Sadjak), Urschitz kut Cno 0dnesli dve točki iz Trnje vasi. SAK je igral 90 mi- Sodnik suaS1*1'8’500 gledalcev 8ostov, vendar so se tokrat napadalci izkazali kot strelec: Urschitz (26., 52., 75. in 88.) j ZaPravljanju najlepših priložnosti. - m «* s*. Če b, , vraüh ATSV odlični Lippitz, bi dal Werner verjetno tudi 7 golov. Sč® ^edalcev dvehletih vWolfsbergu prvič zmagal. ^Lippuschać) Trg/Feldkirchen - SAK M SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, Kert, Galo, Hober, Lippusch (78. Blažej), Urschitz Trg, 300 gledalcev Sodnik: Peter Ruch . 0 ^ 1:1 (0:0) SAK je osvojil sicer pričakovano točko, vendar D1 JoAov^čhern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Cvetko, dr. Ramšak, Galo (80. vilnih zapravljenih priložnostih (Hober 2-krat, Upi ^|f^J^j^^Hobw(65.Bbž^,Uppusdi moral zmagati. WteeFttV ■7.I U ^ ’v hžej(86.) S^I^Savič,F.Sadjak,Pappler,Kreutz,dr.Ran^G*M^^5j5kaSAKyceiovškem derbiju. AdiBlažej je nam- Hober, Utschitz, Lippusch 1 lnut Pred koncem takorekoc zanesel žogo v gol. Annabichl, 350 gledalcev ,SavC'SAK 1 1 m 14 Sodnik: Joas _ ,, her Č V Vh . 1:1 (0:1) Strelci: Lippusch (20., 60.), Ramšak (70., 88.), Galo (56.), U» (jG , <:rn’ 4avič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak, Galo, M. Urschitz (83) . ^2tff>Oti^0|?®2-certov), Hober, Lippusch (71. Blažej) Ognjemet na igrišču SAK! Po prvem polčasu se ^^^Aichhob?’,600gledalcev glasil še neodločeno, v drugem polčasu pa je SAK P® p 'hober(35) goste. Dva gola je zadel celo trener in igralec dr. Ivan to^^edno kuliso gledalcev (1600) je SAK prinesel zlato sam' (/niiiijtr 1 0^s^erga- Za gol je z izredno močnim in natan- FC Št. Vid - SAK „djak^AiC "°m poskrbel "Mexx"Hober- SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak. M N ^ ^tersdorf 1:0 (0:0) Lippusch, Urschitz, Hober (46. Blažej) >Hk r^m, Savič F Sadiak Panoler Kreutz dr Ramšak * Galo* M assr- .> ' "S takimi priložnostmi bi lahko dobili dve tek®11’ df^^j^otRuch koroški dnevniki. Dejstvo je, da je SAK klavrno zapr je^1 c'1 ®2'') ložnost za priložnostjo. Kljub temu so se igrak'40^ °krat slavil pomembno in zasluženo zmago proti vratarju Preschemu za točko, saj je tik pred konc'dl1 5 Uzp0]™Om" za naslov prvaka iz Wietersdorfa. Odlično je branil. /Dni v iicuMuv {Jivatva iz. wiclcjöuuj °Zen legionar "profesor" Rade Savič. Lendorf - SAK 0:1 (0:1) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, Čertov, Galo, M. Sadjak, Urschitz (70. Blažej), Hober, Lippusch Lendorf, 400 gledalcev Sodnik: Fischer Strelec: Hober (20.) "Bum, bum" - Mexx Hober je iz prostega strela odločil tekmo. SAK-Rapid Lienz 1:0 (0:0) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak, Galo, M. Sadjak, Urschitz, Hober (82. Blažej), Lippusch Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: Haring Strelec: Hober (70.) Zmaga SAK ni bila nikoli ogrožena. Odločilni gol je zopet zadel Hober 12 prostega strela. Treibach-SAK 0:3 (0:1) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak, Galo, M. vSadjak, Urschitz (82. Blažej), HoIxt, Lippusch Treibach, 700 gledalcev Sodnik: Kandolf Strelci: Lippusch (25.), Hober (62.) in M. Sadjak (84.) Z bengalskim ognjem so številni navijači SAK slavili zmago nad Treibachom. Zopet je Hober zadel s silovitim prostim strelom in premagal nasprotnega vratarja. SAK - A. Wolfsberg 3:0 (1:0) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak (81. Čertov), Galo, M. Sadjak, Urschitz, Blažej, Lippusch (86. A. Ramšak) Igrišče ASV, 450 gledalcev Sodnik: Strauß Strelca: Lippusch (11.), Urschitz (71. in 82.) Rdeči karton: Čertov (85.) SAK je odigral odlično tekmo. Trener Wolfsberga Buch-leitner je po tekmi dejal: "Proti tako močni ekipi v ligi še nisem igral!" PUberk-SAK 1:3 (0:1) SAK: Preschern, Savič, F. Sadjak, Pappler, Kreutz, dr. Ramšak (85. Buchwald), Galo, M. Sadjak, Urschitz, Hober (78. Blažej), Lippusch Pliberk, 1000 gledalcev Sodnik: Fischer Strelca: Hober (41. in 55.) in Urschitz (71.) V Pliberku si je SAK vzel krono prvaka. Po 21 letih je namreč SAK osvojil naslov koroškega nogometnega prvaka. S pomočjo svojih navdušenih navijačev je SAK pokazal odličen nogomet ter zanesljivo zmagal. SAK - Trg/Feldkirchen 1:2 (0:1) SAK: Wastian, Savič, F. Sadjak, Pappler, Čertov (46. dr. Ramšak), Kreutz, M. Sadjak, Galo, Hober (87. Blažej), Urschitz, Lippusch Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: mag. Fera Strelec: Hober (46.) Dnigi poraz SAK tekom prvenstva. Igralci so bili z mislimi že na kvalifikacijskih tekmah, zato je moral predsednik nogometne zveze inž. Raggautz s kolajnami zopet domov.,. Mölltal-SAK 2:2 (1:0) SAK: Preschern, Pappler, Kert, Kreutz (13. Čertov), Lippusch, Galo, Brdjanovič, M. Sadjak, dr. Ramšak, Hober(81. S. Sadjak), Blažej Obervellach, 300 gledalcev Sodnik: Tschemitz Strelca: Lippusch (63.), Hober (67.) SAK se je v Mölltalu zadovoljil s točko, ki pa je domačinom zagotovila obstoj v ligi. SAK ni igral v popolni postavi. SAK-ŠL Vid 0:2 (0:1) SAK: Preschern (46. Wastian), Čertov, Sienčnik, Tolmajer, Buchwald, Fera, S. Sadjak (75. R. Koncilia), Kert, Brdjanovič, Blažej, A. Ramšak Igrišče ASV, 100 gledalcev Sodnik: Benko SAK je odigral zadnjo tekmo z drugo ekipo, okrepljeno z nekaterimi kadrskimi igralci. Kljub temu je St. Vid za zmago potreboval tudi nekaj sreče Gledalci: Tekme SAK je zasledovalo v sezoni 91/92 skupno 17.830 (594 povprečno na tekmo). Na domačem igrišču 8.630 (564), na tujem 9.200 (613). Največ gledalcev je privabila tekma med WAC - SAK, kjer se je zbralo nad 1.600 gledalcev. Na domačem igrišču pa je 1.450 gledalcev videlo tekmo SAK - Pliberk. Negativni rekord: SAK - Št. Vid (100 glecialcev). — V 8. kolu je SAK prvič prevzel vodstvo na tabeli, katero do konca prvenstva ni več oddal. - Prvi poraz je doživel 5. aprila na domačem igrišču proti VSV (0:1), to se pravi, da je bil 17 prvenstvenih tekem neporažen. V celi sezoni je le 3-krat izgubil in to vedno doma. Na tujem je do konca ostal neporažen. - Do 28. kola SAK na posameznih tekmah ni nikoli prejel več kot (en) gol. — Najvišjo zmago je slavil SAK doma proti Mölltalu (7:1), na tujem pa 1:4 proti A. Wolfsbergu oz 0:3 proti Treibachu. Vratar SAK Adi Preschern je prejel v prvenstvu 1991/92 samo 18 golov (tri dmgi vratar Heinz Wastian). JESENSKA TABELA 1. SAK 16 8 8 0 35:9 24 2. Wietersclorf 16 10 2 4 28:18 22 3. Pliberk 16 7 5 4 25:18 19 4. Matrei 16 6 7 3 21:16 19 5. Lienz 15 8 3 4 21:17 19 6. WAC 16 7 4 5 29:15 18 7. Treibach 16 7 4 5 24:21 18 8. Trg 16 7 4 5 18:15 18 9. Št. Vid 16 7 3 6 23:16 17 10. Breže 15 7 1 7 31:27 15 11. A. Wolfsberglö 4 6 6 20:26 14 12. Mölltal 16 5 3 8 15:25 13 13- vsv 16 4 3 9 13:27 11 14. Lendorf 16 5 1 10 19:35 11 15. ASK 16 2 6 8 11:27 10 16. Klopinj 16 0 6 10 11:32 6 ZAKLJUČNA TABELA 1. SAK 30 15 12 3 55:21 42 2. A. Wolfsberg30 15 8 7 54:36 38 3. WAC 30 14 9 7 49:23 37 4. Matrei 30 12 12 6 36:34 36 5- Trg 30 14 7 9 40:31 35 6. Pliberk 30 12 9 9 44:34 33 7. Wietersdorf 30 13 7 10 41:34 33 8. Lienz 30 11 10 9 33:32 32 9. vsv 30 11 8 11 36:39 30 10. Breže 30 11 7 12 45:44 29 11. Treibach 30 11 6 13 38:39 28 12. Št. Vid 30 11 4 15 33:41 26 13. Mölltal 30 7 9 14 26:43 23 14. ASK 30 4 12 14 22:50 20 15. Klopinj 30 3 13 14 28:50 19 16. Lendorf 30 7 5 18 28:57 19 If.................................. akoj po vrnitvi iz svojega študijskega mesta Gradca domov na počitnice sem « naslovil 13. julija 1970 pismo na varnostno direkcijo za Koroško s prošnjo, da se dovoli ustanovitev društva z imenom Slovenski atletski klub. Pismo sem nesel na policijo osebno in prosil višjega deželnega vladnega svetnika dr. Schuschniga, da zadevo kmalu reši, ker se je že mesec pozneje začelo nogometno prvenstvo. Mož je bil zelo ljubezniv in odgovor je bil gotov že čez štiri dni. V odloku varnostne direkcije z dne 17. 7. 1970, s tekočo številko Vr. — 1338 — 1/70, piše: Bescheid: — Die Bildung des oben be-zeichneten Vereins (SAK) wird nach dem Inhalt der . . . mit Eingabe vom 13. 7. 1970 vorgelegten Statuten gemäß §§ 7 und 10 des Vereinsgesetzes 1951, BGB. Nr. 233, . . . nicht untersagt. Prvi odbor, katerega glavni nosilci so bili še Ivan Olip, Peter Waldhauser in Miha Za-blatnik, je imel dokaj težko nalogo skoraj brez finančnih sredstev pripraviti vse za prvo nogometno sezono 1970/71. Radiški župan, gospod Ludvik Ogris, je bil tisti, ki je dovolil klubu, da sme imeti sedež v tej lepi občini, saj bi brez takega potrdila nogometna zveza Slovenskega atletskega kluba ne mogla sprejeti med svoje vrste. Ker je bil sedež na Radišah, smo skušali tam urediti tudi igrišče, ki ga je dal ljubeznivo na razpolago gospod Tomaž Ogris, pd. Ko-pajnik. Sploh so bili Radišani ganljivo dobri in so pomagali, kjer so le mogli. Poleg obeh družin Ogris so pomagali še Lampich-lerjevi in Woschitzovi. Vsem tem zvestim rojakom iskrena zahvala, saj so prispevali bistveno k temu, da je klub mogel začeti delovati. Zaradi močvirnatih tal pa nogometna zveza igrišča na Radišah ni mogla odobriti in SAK je igral nekaj časa v Zrelcu, nato pa na Košatovem igrišču v Celovcu. Potem ko nam je radiška občina dala sedež, je bilo treba vplačati pri nogometni zvezi 1000,— šilingov sprejemnine in s tem je SAK postal član Koroške ter Avstrijske nogometne zveze z vsemi pravicami in dolžnostmi. Prvo tekmo smo igrali v Rudi. Dodeljeni smo bili v 2. razred D, to je bila podjunska skupina. Moštvo SAK je pravzaprav obstajalo popolnoma iz igralcev bivšega „čudežnega moštva“ KDZ (bilo je prvak v avstrijskem DSG-prvenstvu), manjkala sta samo Beno Kraut in Jože Fera, ki sta bila vezana že pri drugih klubih in sta pristopila k SAK pozneje. Ne samo igralci so bili po večini KDZ-jevci, tudi prve majice SAK, v barvah znamenitega Inter Milano, so bile izposojene od Koroške dijaške zveze. DR. ZDRAVKO INZKO Tako se je začelo -ustanovitev SAK Idejo o ustanovitvi lastnega slovenskega nogometnega moštva, ki bi bilo prijavljeno pri Avstrijski nogometni zvezt sem imel že kot dijak Slovenske gimnazije. Spominjam se, ^ sem prvič o tem govoril z Jožkom Wrolichom na neketf11 šolskem izletu v petem razredu gimnazije, leta 1964. Mladole1;' nost mi je seveda branila tedaj, da bi resno mogel razmišljaj J o ustanovitvi. Ta ovira pa je odpadla poleti 1970, ko sem postaj polnoleten. Igra v Rudi se je končala 5:5. SAK je moral začeti z 9 igralci. Od teh devetih je bil eden, Urban Popotnik, ki se je pripeljal z mopedom več kot 100 kilometrov daleč iz Bistrice na Zilji v dežju na tekmo. Janči Hribar pa je najel taksi, da je sploh mogel priti iz visokih Kort na Rudo. On je bil deseti igralec. Več jih ni moglo priti. Prvi gol za SAK je ustrelil Stanko Olip iz Sel. Nadaljnje gole so dali: Hribar 2, Waldhauser 1, Woschitz 1. Pri tej premieri so igrali: Ivan Olip, Urban Popotnik, Miha Zablatnik, Nužej Lampich-ler, Marjan Pandel; Janči Hribar, Peter Waldhauser; Stanko Olip, Janko Woschitz, Fortunat Dovjak. Ob robu bi še rad povedal, da smo v Rudi pri prvi naši tekmi imeli že dva navijača, ki sta društvu ostala zvesta do danes: prof. dr. Janko Zerzer in prof. Anton Malle. Ker v začetnih letih igralci zaradi svoje mladosti še niso imeli lastnih avtomobilov, sta ta dva velika prijatelja SAK pomagala voziti na tekme v času, ko je bila ta pomoč najbolj potrebna. Hvala lepa njima in vsem drugim, ki so pomagali SAK predvsem v prvih letih. Slovenski atletski klub je danes dobro utf jeno moštvo, ki je nastopalo po skoraj vS Koroški in ki je odlična reklama za našo fj'1 rodnostno skupnost. Povsod občudujejo dalci lepi in tehnično visoki nogomet naSl fantov. Želim, da bi SAK tudi v bodoče bil t°’ J, radi česar je bil ustanovljen: izbrana skup1 najboljših slovenskih športnikov, ki s kva tetnim nastopanjem dokazuje nedeljo za ^ deljo na igrišču, da je naša narodnostna skup nost zastopana na vedno več področjih u1 se zna, kjer deluje, tudi uveljaviti. Vodilno etašev mesto naših nogometa- ^ odlično mladinsko moštvo sta guran^ t lahko mirno gledamo v svetlo bodoč Slovenskega atletskega kluba. Naj bi tudi v bodoče odlikovala nase 611 . idealizem in veselje do športa in naj bi o . borbeni tudi naprej, ker je naš atletski slovenski. ^ (To je napisal dr. Zdravko Inzko leta ^ j. ob priliki prvega povzdiga iz 2. razreda ^ razred. Do danes njegove besede niso zgU na teži, še vedno veljajo isti ideali-) Leta 1970 je ustanovitelj le sanjal o takem uspehu... eve (stoje): Jože Miki, Stanko Olip, Folti Waldhauser, mag. Mirko Oraže, Joško Wrolich, Nužej Lampichler, dr. Zdravko Inzko; (kleče) mag. Peter Waldhauser, Marijan Pandi, Janez Hribar, Janez Tratar, Janez Pandi. Dragi Joško! Sem dobil danes tvoje pismo. Hvala lepa. Na mladinski dan m™ bil j Celovcu in sem te iskal, tudi k tebi domov sem tičal. Skoda, da se nisva srečala. obro! Imava sedaj važnejše probleme. Zaradi pripustitve do V moie sledeče mnenje: Philips je bil pri OFB in nič k segel. Kljub temu bomo mi pisali na ÖFB pismo, katerega "pil° bomo poslali tudi KFV. Vsebina: z obžalovanjem vza-^etrio na znanje, da nismo pripuščeni. . . Prepričani smo, uJe to pomota . .. Opozarjamo vas, da smo vse potrebno p ln imamo vse pogoje za pripustitev (igrišče in sedež). ^ t agzmo vam sledeče: še v juniju rešite pozitivno urediti J*! slučaj, drugače smo primorani stopiti s tem v javnost, se bomo vse časopise, agenture in avstrijski radio in e a zurnahste v Jugoslaviji. Opozarjamo vas, da se nahaja-° vletu 70 in v Evropi, ne v Južni Afriki, ne °k-^ naš fon Podlog in stvar bi se uredila interno. Če nj’ (.. v javnost. Gradbene kamne bom sestavil in raz-b^°Zll iaz m upam, da ti jih bom lahko jutri poslal. Če jih „ ® nmgel^ na akademiji sam prodajati, ne vem, ker imam da °h državni izpit. Avto imam sedaj naprodaj in upam, Šil V™ Čekom prihodnjega tedna vsaj kakih 1000,— Dr F ?rzabDng. Po 10-em juniju bom imel več časa in bom Jjei ^ Celovec. 0 Cakrat na svidenje Zdravko Preden je bil Slovenski atletski klub dejansko ustanovljen, je bilo potrebno veliko dela, truda, trdnih živcev ter idealizma. Za ustanovitelja študenta Zdravka Inzka je to pomenilo tudi, da je segel v lastni žep. Tako je prodal celo svoj avto (packo) in je s tem omogočil prve korake Slovenskemu atletskemu klubu. Iz korespondence z Joškom Wrolichom je razvidno, s kakšnimi težavami se je srečeval. Toliko bolj ga danes veseli veliki uspeh! Dragi Joško! Hvala ti za pismo. Je pac res tako, kot si ob koncu zapisal. Nevihta je včasih potrebna,^ da je potem zopet lepše, jasneje. Enako se mi godi tudi sedaj. Krivda je bila pac v tem, da se nikoli nisva dosti zgovorila. V Kranju npr. nisva govorila več kot 10 stavkov. Tako si se sedaj zgovonl in spraznil svojo dušo. Kar je Jimmy rekel, seveda ne drži. „Entmachtung“ je pretrda beseda. Sledeče je bilo nameravano. Jaz investiram v klub nekaj tisoč šilingov, delam veliko; kupim avto in druge stvari. Zato sem pa tudi prezident in naredim odbor. Tebe prosim, da prevzameš za trenerja (F-manager). Če bi ne sprejel, bi bil Šmid. To Jimmy morda vidi kot „Entmachtung“. Jaz res v tem ne vidim nobene Entmachtung, če si ti trener. Če bi pa ne prevzel — potem te nisem jaz odstavil. Ampak to so samo hipoteze. Sedaj ko si mi pisal, da si prevzel, je vse rešeno. Ti si Footbolmanager in imaš vse kompetence na športnem sektorju; in to total. Jasno je, da Tonč ne bo pri taktiki nič govoril. On to niti sam noče. Povedal ti bo kvečjemu, če ima ta ali oni igralec dobro ali slabo kondicijo. On bo samo Konditionstrainer, več ne. O tvojih idejah na športnem sektorju tu ne bom govorih To je edino tvoja stvar in si sam odgovoren. K raznim organizatončnim vprašanjem sledeče: junija pridem domov (bom 3 tedne doma). V tem času lahko spravim ves klub v „Schwung“. Mislim tu na različne pogodbe z igralci, s posestnikom našega igrišča na Žihpoljah ali v Št. Janžu. Nabaviti bo treba gole, mreže, druge drobnarije. Imeti bomo morali prvi občni zbor. .. Torej veliko dela. Mislim, da bom to lahko opravil, ker bom imel časa. Poleti grem potem delat v Nemčijo. Če zaslužim okoli 20.000 šilingov, potem lahko del^ tega denarja investiram v klub — kupim si lahko večji avto. Če imaš kaj časa, me kaj obišči, ah pa se pismeno oglasi. Drugače se vidiva sredi junija. Pozdravlja te zdravko 8 JUNIJ 1992 Koncept bodočnostni za Slovenski atletski klub: Centri za naraščal Cilj Slovenskega atletskega kluba so vrhunski športni uspehi. Za to se je izrekel tudi novi odbor, ki je na posebni celodnevni klavzuri podprl koncept centrov z J naraščaj, katerih cilj je jasen: vrhunski uspehi z lastnimi igralci. Prva dva centra za naraščaj sta začela s svojim delom pred mesecem dnim. V Celovcu je bivši igralec SAK Sigi Hobel prevzel 10 šestletnih fantov, v Pliberku pa jih trenira Pavle Steki kar 24. Začetek je bil s tem storjen, seveda pa čaka zdaj na funkcionarje in trenerje SAK veliko dela Trenutno ima SAK pod svojim okriljem 80 mladih nogometašev, v prihodnje jih bo zdaleč čez 100. Do danes se je delo z naraščajem pri SAK osredotočilo v bistvu na študentske domove ter Slovensko gimnazijo v Celovcu. Za vrhunske uspehe je to danes že premalo. Zato so tudi bili usta- novljeni centri za naraščaj; po pliberškem in celovškem bo sledil jeseni še rožanski center; po potrebi pa tudi še četrti. Toda vse to se sliši bolj enostavno, ko sicer je. SAK niti v Celovcu nima lastnega igrišča, kaj šele na podeželju. Tako je SAK tudi na podeželju samo gost ( marsikje celo nezaželjen), potrebna finančna sredstva za te centre pa še niso zagotovljena. Kljub temu so bili začetki več kot obetavni. V senci uspehov prvega moštva priključuje SAK veliko število mladih, katerih starši so z velikim idealizmom in veseljem pripravljeni pomagati. Na tej osnovi je ne- dvomno možno uspešno izpeljati zastavlje ni cilj. Že jeseni bo prevzel izkušen trene| vodstvo vseh centrov in bo koordin ‘ delo med vsemi trenerji. V letošnji tek111® valni sezoni so zelo uspešno tekmovale mlade ekipe SAK. Moštvo pod 14 ftren7 Janko Woschitz) je doseglo odlično mesto, moštvo pod 12 ( trener mag. ^ ^ Oraže) je celo brez poraza osvojilo mesto v svoji skupini. Juniorji SAK Ctre ^ Mladen Jovičevič) pa so že igrali delom^ I. moštvu. Mogoče bo iz te ekipe zrase ali oni talent za prihodnost. p . rvi vratar pod Happlom in Hrubeschem pri C Tirol je bil naš Milan Oraže Največ ji povzdig v zgodvini kluba je kot °samezni igralec dosegel vratar Milan t ra^e- Leta 1988 je prišel iz Sel in pričel hirati pri SAK, kjer mu je kaj kmalu Dd SAK na Anfieldroad aPravil prostor v golu njegov “športni t e Ljubiša Dalanovič, ki je tri leta trdo v niral z Milanom in ga naučil vse, kar se je Sv°ji karieri v I. ligi sam naučil. .j. Januarja 1991 se je Milan preselil k FC kjer ga je izbral veliki Errnst Happel. D !V J^kolu je bil Milan kmalu prvi vratar. v s e; največji uspeh Milana so bile tekme ter Epskem pokalu proti PAOK Saloniki , cKipa na svetu. Na h ^ ^VerP00k ki o sebi trdi, da je najbolj-. ekipa na svetu. Na znamenitem Po 11,eldroadu v Londonu je FC Tirol sicer egel, naš Milan pa je odlično branil. SA^la') ie tudi danes še tesno povezan s recj ' f e je na dopustu v Selah, prihaja kom° na trenin8e SAK, kjer ga "očetovsko" bn .r°ara in tudi popravlja ( če je potre-^ Ljubiša Dalanovič. Sap Tv fL zvezno ligo je ubral tudi branilec Pri |l2e Sadjak. Od jeseni naprej je igral k ,.?v*ki Austrii, pri kateri je sodil med Selite' igralce. Čeprav se danes mnogo kjuk domC>v Zanima za Lojzeta, ga vleče nazaj snPt °V' ^adjak: "Če gre SAK v II. ligo bom ^ ‘gral v moštvu!" tudi p°d SAK v II. zvezno ligo je letos našel 'J°ran Stanisavljevič, ki je bil lani med zvezdami koroške lige. Kot prvemu igralcu pa je uspel tovrstni korak leta 1986 Goranu Razcynskemu, ki je igral eno leto pri Austrii, nato pa v I. ligi pri GAK. Toda tudi šestdesetih letih je bil igralec Slovenskega atletskega kluba v L ligi: Benno Kraut ( poznejši trener SAK) je branil za celovško Austrio. Na letošnjem slavju nogometšev leta, ki jih je izbirala žirija Našega tednika, je profesor Branko Elsner čestital zmagovalcema Milanu Oražeju in Lojzetu Sadjaku. Od jeseni naprej pa bo prof. Branko Elsner tudi trener Milana Oražeja pri FC Tirol. Danes pa je SAK že tako daleč, da si lahko sam odpre vrata v avstrijski vrh. Prej ali slej mu bo ta cilj gotovo uspelo doseči, o tem so prepričani vsi.... Na klavzuri oktobra leta 1991 je odbor SAK zastavil smernice za prihodnjost. Slika: Del odbora na klavzuri: (zadaj) Bernard Sadovnik, mag. Stanko Gregorič, Benjamin Wakounig, Matevž Nachbar, Karl Kulmesch, Albin Waldhauser; (spredaj) dr. Marijan Wakounig, Hans Motschilnik, tajnik Silvo Kumer in predsednik dr. Roland Grilc. ^ Slovenski atletski klub Odbor SAK Predsednik: dr. Roland Grilc Podpredsedniki: Andrej Kumer, Marko Sommeregger, direktor Aleš Šimenc Tajnik: Silvo Kumer Sekcijski vodja: Albin Waldhauser Blagajnik: Milan Blažej Odborniki: Karl Kulmesch (kjnigovodst-vo), mag. Stanko Gregorič (menežment), Marko Krištof, (finance) Benjamin Wakounig (sponzorji) , dr. Marijan Wakounig (finančno svetovanje), Hans Motschilnig (V.I.P - klub) , Vinko Wieser (finance), Bernard Sadovnik (organizacija), Matevž Nachbar (naraščaj) Janez Zdouc (naraščaj); Častni predsednik: dr. Zdravko Inzko Trenerji I. moštvo: Trener: Dr. Ivan Ramšak Ljubiša Dalanovič - trener vratarjev Maser: Didi Magerle Zdravnika: dr. Ivan Ramšak in dr. Maks Zdouc Pod 19 Trener: Mladen Jovičevič Pod 14 Trener: Janko Woschitz Pod 12 Trener: mag. Mirko Oraže Pod 10 Trener Silvo Kumer Pod 8 Trenerja Pavle štekl in Sigi Hobel (Cel.) Koordinator naraščaja: Andrej Kumer Gradbeno podjetje Bauunternehmung und Baustoffhandel Franc BEGUSCH Ges. m. b. H. BISTRICA V ROŽU / FEISTRITZ i. R. 247 Telefon (0 42 28) 22 26 CELOVEC / KLAG EN FURT, Wiegelegasse 20 Telefon (04 63) 22 7 70 MLADINSKI DOM Slovenskega šolskega društva Informacije in prijave: Mikschallee 4, 9020 Celovec, Telefon (0463) 35 6 51 HOLZBAU 4RF GASSER 9072 Ludmannsdorf/Bilčovs 26 Tel. (04228) 2219, Telefax (04228) 2750 BAUHOLZ ABGEBUNDEN — VEZAN GRADBENI LES computergesteuerter Abbund nach ihren Aufmaßplänen/raöunalnisko vezan gradbeni les po načrtu LOHNABBUND — NAJEMNO VEZANJE Sie stellen ihr Bauholz bei — wir binden es ab / Vi dostavite Vaš gradbeni les — mi ga vežemo ZIMMERMANNSARBEITEN -TESARSKA DELA Dachstühle, Balkone, Blockhäuser, Wintergärten / ostrešja, balkoni, lesene hiše, zimski vrtovi TISCHLERARBEITEN — MIZARSKA DELA Bau- und Möbeltischlerarbeiten/ stavbena in pohištvena mizarska dela Unsere Erfahrung — Ihr Vorteil. Naša izkušnja — Vaša prednost. Pokliči me Tvoj vozniški učitelj JANEZ CVELF Nonča vas Podrobnejše informacije: 0663-844532 0463-45774 (stanovanje) SAK v verzih Šport more in mora vedno ostati del kulture in kulturnosti. Stopnjo kulturnosti kažejo vsi udeleženci v športu - igralci, pa tudi njihovi občudovalci oz. navijači. Ob velikem uspehu SAK bi rad poudaril, da moč igralcev ni le v mišicah, ampak predvsem v volji, v naporu duhovne zbranosti. Predlogam navijačem SAK nove spodbujevalne klice (in predlogam slovenskim glasbenikom, da za ta besedila Poiščejo primerne melodije). ES A KA se ne da -to naj nasprotnik spozna! (za ogrevanje moštva SAK) ES A KA, le naprej, Zmago pred očmi imej! < ( ob akciji napadalcev SAK oziroma kot Poziv k napadanju) 2daj počasi, ES A KA, da ostane zmaga ta! (za spodbujanje branilcev SAK oz. kot Poziv k ohranjanju rezultata) Zbudi zdaj se, ES A KA, igra ni za sanje čas. (ob razburjeni in živčni igri SAK) sPesnil Stanko M. SAK - ALL - STAR TEAM prvič nastopil V 21-letni zgodovini Slovenskega atletskega kluba je igralo pri SAK že veliko število odličnih nogometašev, ki so končali kariero pri SAK ali pa so odšli “po svetu”. Toda vse druži nekaj: vsi prihajajo radi nazaj domov! Zato se je SAK odločil, da vsako leto še več zvezd preteklih časov, imena kot skliče ALL - STAR - TEAM, v katerem igrajo Dimitrijevič, Polanšek, Waldhauser, Wieser, ti nogometaši. Prvič je nastopila ekipa ob Stanisavljevič, Lampichler, Ratajec , Stern 20-letnici SC Globasnica, in je premagala ali Pihorner so letos še manjkal, drugič pa prvo moštvo Globasnice s 4:2. Naslednje bodo gotovo že v postavi. Vabljeni pa bodo leto naj bi se ALL-STAR-TEAM-u priključilo tudi bivši trenerji. Slika (z leve): Milan Oraže. Ljubiša Dalanovič, Lojze Sadjak, Manfred Luschnig, Christian Wölbl, Janko Woschitz (kapetan), sekcijski vodja Albin Waldhauser, tajnik Silvo Kumer, trener moštva Lojze Jagodič; (spredaj): Camil Brdžanovič, Jože Fera, Gusti Zablatnik, Mladen Jovičevič, Marijan Velik in Buffy Pandi. Foto: Fera/sportpress 21-letna odisejada brez igrišča Po 21 letih je SAK osvojil naslov koroškega prvaka in je ^anes verjetno še edini klub v Avstriji, ki nima lastnega igrišča, časopisi po Avstriji se ob priliki kvalifikacijskih tekem niso mogli jJačuditi, da tako velik klub nima lastnega doma. SAK je pred kratkim vložil pri celovškemu županu konkreten projekt za grad-igrišča. Kaj bo iz tega, seveda spet leži v rokah politikov ... danes koroški prvak in nima lastnega igrišča. Igralci L moštva trenirajo v Grabštanju, 1 so našli začasni dom pri zelo prijazenem gostilničarju gospodu Hambruschu. Poznavalci položaja in koroške politične realnosti vedo za razloge, zakaj SAK še nima svojega igrišča. Vzroki so nedvomno politične narave; mesto Celovec in tudi dežela Koroška doslej nista imela zanimanja za podporo SAK. Vsak najmanjši klub na Koroškem je dobil svoj dom, velikemu SAK pa nihče ni bil pripravljen uresničiti te osnovne pravice. Pred kratkim se je razbil eden izmed izg-lednih projektov za gradnjo igrišča skupno s Slovensko gimnazijo; ko je bilo končno tako daleč (po veliki zaslugi SAK!), je gimnazija pustila SAK samega na dežju in se zadovoljila z malim igriščem. Tako je SAK moral spet na pot in iskati nove možnosti. Meseca maja je vložil pri županu Guggenbergerju nov projekt, ki predvideva gradnjo igrišča na zemljiščih mesta Celovec (Aich a. d. Straße). Narodnostni sosvet je za to gradnjo igrišča v okvirnem proračunu za leto 1993 na pobudo mandatarja ÖVP Draga Ulbinga predvidel visoko podporo. Celovški župan je SAK prav tako zagotovil svojo podporo. Kako velika bo oz. ali bo sploh prišla, pa tudi pri SAK danes še ne vedo. Preveč negativnih izkušenj so odborniki napravili že na tem področju; toda v enem so si danes vsi edini: Če po teh velikih športnih uspehih ne bo lastnega igrišča, kdaj potem? Posojilnica-Bank Celovec, rzz0j Bahnhofstraße 1 (Priesterhaus) telefon (0463) 57 356, teleks 422075 počel a, telefaks 51 53 93 • se priporoča za • vse bančne posle • in ugodno menjavo Veselimo se Vašega obiska! SPORTAGENTUR ALBIN WALDHAUSER 9020 Klagenfurt, Brennereistraße 9, Tel. 301319 KARNINE LAND-EI Handelsgesellschaft m.b.H. PUTENSPEZIALITÄTEN Brennereistraße 9 9020 Klagenfurt Telefon: (0463) 301 200 Fax 301 200 - 5 Telex 42 28 97 FILIALE: Putenfachgeschäft, St. Veiter Straße 42, Telefon 51 48 77 CARIMPEX fđjk Sonnengasse 13, 9020 Celovec tel: 0463 46801, fax: 46801-87 Ne prodajamo samo robo, prodajamo PCŠitVC. Računalnike, Hardware, Software) vse kar zraven spada. [J ZENIT H F! data Systems laal Groupe Buli uualla maschinen ^ i\H>SAISIKEH intrade Produktions- und Handelsgesellschaft m.b.H. Proizvodna in trgovska družba z o. j. 9020 KLAGENFURT — CELOVEC Paradeisergasse 9 / II — Telefon (04 63) 57 0 88 Telex 422304 Intra Telefax 04 63 / 57 0 88 - 34 l/aš partner za poslovno sodelovanje v Avstriji in po svetu Ihr Geschäftspartner in Österreich und auf internationaler Ebene Jiosta OHG Cafć - Konditorei 9020 KLAGENFURT, I0.-Oktober-Str. 20 u. 26 Telefon 55 5 36 — Autotelefon (0663) 49 3 77 Die bekannt guten Kostakuppeln und Kokosbusserln DIREKTFLÜGE AB KLAGENFURT zur TÜRKISCHEN RIVIERA jeden Montag vom 22. 6. bis 5. 10. APP. OASIS 6er-Belegung BEACH SÜMMEREGGER 9020 Klagenfurt — Telefon (0 46 3) 37 0 OO 9400 Wolfsberg — Telefon (0 43 52) 52 4 20 4er-Belegung HOTEL MIDI N/F HOTEL BELLA HP, mit Pool, Klima HOTEL PAN direkt am Strand, HP, Pool, Klima 1 Wo 3900;— 2 Wo 4700;- 1 Wo 4300;- 2 Wo 5300;— 1 Wo 4600;— 2 wo 6000— 1 Wo 5700;- 2 Wo 8300;— 1 wo 5700— 2 Wo 8300;- SUPERCLUB SIMENA inkl. HP 1 Wo 7450;- 2 wo 12000— HOTEL SULTAN SARAI Luxus, inkl. HP 1 Wo 6900— 2 Wo 10900;— Viele weitere Hotels zur Wahl! Angegebene Preise sind auch in der Hochsaison gültig; Kinderermäßigung in allen Hotels von 2 bis 12 Jahren, Club Simena 2 bis 10 Jahren; Ermäßigung gilt auch bei 1 Erwachsenem + 1 Kind. Mohorjeva-Hermagoras Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec ! Telefon C0463) 56515-0*, Faks 51 41 89 „Ne imejmo doma knjig samo zato, da bi na njih rezali salame, z njimi podpirali vagutaste omare, pobijali muhe in jih metali za mačkami. Jaz hodim s knjigami celo v posteljo . . To pohujšljivo misel sem prebral pred dvema letoma v pobožnem Mohorjevem koledarju . . . Prepričan sem, da boste z zanimanjem in lahko vzeli v roke knjigo „Nekega lepega dne. Norčave zgodbe" in jo prebavili. (dr. Ludvik Karničar) 119 STRANI NATISKANIH NA OKOUU PRIJAZNEM PAPIRJU, OB 140-LETNICI MOHORJEE DRUŽBE 125 ŠILINGOV Korotan Mednarodna družba za trgovino in udeležbe Celovec — Gorica — Ljubljana Viktringer Ring 26 — A-9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: 04 63 / 56 2 16 Teleks: 42 28 01 Telefaks: 04 63 / 51 62 57 Vaš partner v prostoru ALPE-JADRAN . . . tudi vaša zavarovalnica . . . . . . tudi vaša zavarovalnica . . . . . .tudi vaša zavarovalnica . . . GRAZER WECHSELSEITIGE Versicherung auf Gegenseitigkeit LANDESDIREKTION für KÄRNTEN und OSTTIROL 9020 Klagenfurt, Bahnhofstraße 39 POSOJILNICA ■hb ■ | mm. S ' ••S.' - f'% v'1 I M , / 7-a C. 5? tv;', :-| tu- v v letošnjem aprilu in na ’ qaJStV°' zaradi demografske-Sv hadca v tržaškem občinskem te u vni več 60 svetovalcev, (je Veh deset manj, se pravi pet-ob at- Za izvolitev enega zdalnSke9a svetovalca ie treba §1 J zbrati večje število glasov. vabV®nska skupnost je na volit-qh ' ■ junija napredovala tako v bi v °Tkih kot v številu glasov in dietno imela dva svoja pred-SVe nika v tržaškem občinskem kro U' če „skupina pritiska“ iz listo°V SKGZ ne bi postavila na stra L. 'tal* iianske socialistične kjjpke slovenskega kandidata, hil osamljen in torej ni mogel 99 biti izvoljen. Zbral pa je nekaj stotin glasov, ki bi prav prišli SSK, da bi podvojila število svojih predstavnikov v tržaškem občinskem svetu. V tržaški občinski svet je bil na listi SSK izvoljen prof. Samo Pahor, znani bojevnik za uveljavitev slovenskih pravic v Trstu, ki je nastopal kot neodvisni kandidat in je bil na kandidatni listi na drugem mestu. V tržaški pokrajinski svet pa je bil izvoljen prof. Ivan Peterlin, znani športni organizator, ki že vrsto let uspešno Za upravne volitve na Tržaškem pa je značilno občutno nazadovanje tradicionalnih vsedržavnih strank tako na levici kot na desnici ter v sredini. Izjema so neofašisti, ki so občutno napredovali in so tretja stranka v Trstu. deluje med mladino na športnem področju. Za upravne volitve na Tržaškem pa je značilno občutno nazadovanje tradicionalnih vsedržavnih strank tako na levici kot na desnici ter v sredini. Izjema so neofašisti, ki so občutno napredovali in so tretja stranka v Trstu. Na drugem mestu po glasovih je lista za Trst, ki je prav tako dosegla uspeh, kar velja tudi za novo politično formacijo, to je Severna liga, ki je zbrala kakih deset odstotkov glasov in primerjavi z aprilskimi državnozborskimi volitvami krepko napredovala. rt Na listah socialistične stranke ni bil izvoljen noben slovenski kandidat. V tržaški pokrajinski svet so bili poleg prof. Ivana Peterlina izvoljeni še naslednji trije slovenski kandidati: bivši senator Stojan Spetič na listi Komunistične prenove, Nives Košuta na listi Demokratične stranke levice (bivša KPI) in Eva Gruden na listi Severne lige. V tržaški občinski svet so bili poleg prof. Sama Pahorja izvoljeni še naslednji slovenski kandidati: Ana Marija Kalc na listi Demokratične stranke levice (bivše KPI), Jure Canciani in Bruna Giorgini Spetič na listi Komunistične prenove. V primerjavi s stanjem v prejšnjem občinskem svetu je en slovenski svetovalec več, v pokrajinskem svetu pa sta dva slovenska svetovalca več. V obeh svetih pa je zaradi nazadovanja vsedržavnih strank postalo silno kočljivo vprašanje sestave novih večin, ki bi lahko prevzeli vodstvo občine oziroma pokrajine (province). Mladinski dan ’92 Konec prejšnjega tedna so prebivalci nemške zvezne dežele Brandenburg, ki leži v bivši DDR, glasovali o novi deželni ustavi oz. jo v referendumu večinsko sprejeli. Ker živijo v deželi Brandenburg Lužiški Srbi, vsebuje nova ustava tudi določila glede njihovih pravic. Člen 25 mdr. piše, da je Nova ustava nemške zvez-ne dežele Brandenburg: Pravice lužiških Srbov Lužiškim Srbom zagotovljena pravica do zaščite, ohranitve in gojitve narodne identitete ter avtohtonega naselitvenega prostora. Nadalje imajo občine in Dežela dolžnost zagotoviti pravico Lužiških Srbov do političnega soodločanja. Predvsem jim morajo zagotoviti možnost soodločanja glede manjšinske zakonodaje. Javni napisi morajo biti dvojezični, „srbska zastava ima barve modro, rdečo, belo“, Dežela pa ima tudi nalogo, da se zagotovi Lužiškim Srbom kulturna avtonomija. Mladinski dan v Slovenjem Plajberku Lepo je biti mlad, če . . . Osrednja prireditev Katoliške mladine, Mladinski dan, vSIovenjem Plajberku je bil letos pod geslom „ Lepo je biti mlad“. Z izraženo željo, da bi se mladi veselili svoje mladosti, pa je organizatorju letošnjega mladinskega dneva uspelo prepričati le malokoga, kajti ponudba na Mladinskem dnevu je pustila odprto skoraj vsako željo. Piše Heidi Stingler Kaplan Janko Krištof, ki je daroval mašo na Mladinskem dnevu, kot tudi Silvija Steharnig sta mlade pozvala, naj bi zavestno praznovali svojo mladost. To je doba človeškega življenja, v kateri doživiš lepe in nepozabne trenutke mladosti — to je čas, ko se je treba odločati. Te odločitve pa spremljajo človeka vse življenje. Nekateri mladinci so ob tej priložnosti povedali, zakaj jih veseli mladost. Za enega so to prijateljstva, za druge spet so srečni trenutki, za tretje pa so neštete možnosti, ker je mladost šele začetek življenja. Po bogoslužju in po malici s klO' basami so se mladinci podali ra pot na „travnik sanj" (Märchenwi6; se), kjer so ob prepevanju pesr11 uživali trenutke sproščenosti in miru na prečudovitem kraju. Poleg možnosti srečanja s pnja' telji in možnosti spoznati še koga od mladih — katerih itak ni bil° preveč — organizator mladim nl ponudil nič vsebinskega. Ker je bilo to vidno že na plakatih in leta' kih, je razlaga za skromen obisk zelo enostavna. Za zaključek Ml_a' dinskega dneva pa so se mladi še nekaj časa več ali manj dobro za' bavali pri plesu. Odmev na Mladinski dan Marko Kovačič, Zgornja vesca: „Nisem vedel, daje sploh Mladinski dan. Nikjer nisem videl plakata, pa tudi prijatelji niso govorili, da bi bil ali da bo kdo šel na Mladinski dan.“ Krista Krušic, Čahorče: „Na Mladinskem dnevu sem bila le pri maši, ki mi je bila všeč. Ko sem pa potem spraševala, kakšen program bo popoldne, mi tega nihče ni mogel povedati. Tako se popoldanskega sporeda nisem več udeležila, ker tudi nisem čutila, da bi bilo kaj privlačnega. Ko sem govorila z mladino, ki se je vrnila s „travnika sanj", sem izvedela, da nisem ničesar zamudila." Z MOJEGA VIDIKA Vedno znova nosim to „solidarnost" na jeziku, pa še prav ne vem, kaj pomeni. Grem pogledat slovenski priročnik: „vzajemnost, vzajemna pomoč, soglasnost, družnost, čut za skupno odgovornost in korist (po načelu: vsi za enega, eden za vse)“. Tale „vsi za enega, eden za vse“ mi pomaga razumeti, zakaj ljudje nočejo biti več solidarni. Načelniki imajo radi taka načela. Z načelnostjo v našem času ponovno in vsepovsod prav uspešno pehajo ljudi, ki nič slabega ne mislijo, v nesrečo. Včasih pa bi bilo treba tudi malo spoštovanja do tistih, ki drugače mislijo. Poziv k solidarnosti je odveč med prijatelji in pravimi tovariši — ne onimi realsocialistično zmrcvarjenimi. Če si tovariš, sprejmeš tovariša takega, kakršen je. Že pozivi in namigovanja k spreminjanju ali prilagajanju so krivica. Krivica pa boli. Tudi nam vbijajo vedno znova neka nova načela. Morda je res, dasmo vse manj načelni, ker nam „podplat je koža čez in čez posta- la“. Spet in spet se oglasi kak stric tudi z ne vedno tako sončne strani Alp in pove, kako je prav. Tokrat zelo razgledano v (naših? vaših? njihovih?) Razgledih (5. junija 1992). Štirinajstdnevnik najbolj pametnih Slovencev tako kot nekateri drugi dražljaji iz osrednjega prostora prav lepo zna poučiti nas koroške „lancmane“. Rad iščem dražljaje ob branju, tokrat niti ne povsem zastonj, saj sem „Naše Piše Tomaž Ogris rekoč komot, kot samozadovoljen izgovor, da gojiš svojo sladko malo kulturo v zabačeni dolini, v kateri se slovenščina, pa čeprav mutirana do nerazumljivosti, oh- Solidarnost in enotnost razglede“ celo sam plačal. Pametno sicer ni, pišejo, pa vendar ne narobe, če se na Koroškem ukvarjamo med drugim s folkloro, z narodnim blagom, z ljudskim izročilom. Razgledani razglednik se razgleduje še naprej: „Trdim celo, da niti materinščina ni nujen pogoj za izražanje nacionalne pripadnosti. Folkloro in jezik dela v očeh teh ljudi privlačne . . . zgolj dejstvo, da je tak način izražanja najlažji, tako rani kar sama od sebe . . . “ No vidite, „niti materinščina ni nujen pogoj za izražanje nacionalne pripadnosti“, nam sporočajo iz Ljubljane. Mi se pa pehamo za ohranitev jezika in narodove kulture. Kultura lajbaherjev in al-penoberkrajnerjev je vse kaj drugega. Z njo prideš brez težav celo na CD in v CD (Ubogi Cankar, za kaj vse mora sedaj, ko se braniti več ne more, dajati svoje ime!). Zato, dragi Slovenci, poboljšajte se in ne govorite več slovensko! Potem pa hoj, za menoj v enotni slovenski (ali kakšen?) kulturni prostor! Nauki s sončne strani Alp. takšni in drugačni, niso nič novega. Vedno se bo še pri nas našel kdo, ki jih bo pogreval in širil kot načela, s katerimi naj bi se solidarizirali. Meni pa je vse manj do enotnosti in solidarnosti. Kakšna sreča, da nam nihče ne more prepovedati, da mislimo s svojo glavo! V „Razgledih“ pa sem (po)bral tudi čudovito lepo izklesano slovensko besedno umetnost: „Zaman s samoto si ljubezen zdravi, kdor v lastno bolečino se zaljublja ..." , (Ciril Zlobec! Gost v Našem tedniku ob robu povedano Mladinski dan — osrednja Prireditev Katoliške mladine ~~ se je letos izkazal kot „obligaten termin“, na katerega je Predsedstvo KM vabilo, ker je to pač očitno obvezna vsakoletna prireditev. Razen spoznanja, da je „lepo biti mlad“, Pa odgovorni mladim ta dan aiso mogli oz. niso znali ničesar nuditi. Sprašujem se, ali je danes res še lepo biti mlad, ko ima mladina zastopnike, katerim Je danes res še lepo biti mlad? nihče ni nastavil budilke. Komentar predsednika KM ftoperta Gasserja, „da je bila 'tok lani 30-letnica Mladinskega dneva in so takrat nudili mladim obširen spored“, pove vse. Kaj bi rekli, če bi vam kot NT |toli v roke nekaj praznih listov m bi vam povedali, da smo itak toni imeli jubilejno številko ^ašega tednika? Ali pa poizku-s'te povedati komu, da mu jtones itak ni treba jesti, ker je b'l že lani na kakšnem slavju, Nar se je dobro najedel. Brez zamere — vendar se mi zdi, da bi morali vsi funk-Cl°narji Katoliške mladine, ki sn bili odgovorni za organiza-mjo letošnjega Mladinskega jtoe, imeti toliko občutka, da b' bil to zanje vzrok, da bi tokaj odložili svoje funkcije. Morda pa prizadanejo taki mladinski dnevi še posebno 'sto, ki so pred desetimi ali betnajstimi leti smeli doživljati tok dan, ki je bil dejansko btoznik za mladino z Zilje, iz “°ža in Podjune, katerega so Se rhladi veselili že mesece btoj. stih ^9oyor slovenskih kulturnih ^uštev z dr. Ambrozyjem lgV četrtek, 25. junija 1992, ob Pl' „üri, bo v gostišču Niemetz na sivcu pri Kotmari vasi pogo-rer l°b malici) z deželnim refe-ij torti za kulturo, namestnikom ArnKlnega Stovarja dr. Petrom Pj. brozyjem. Vabljeni so zastop-k ' slovenskih in dvojezičnih ni tornih društev, da se z dežel-torreferentom za kulturo pogo-tgr'to o svojem delu in težavah ne tou predložijo svoje konkret-Podrobnejše informaci-5?q k° dobite tudi po tel. C0463) mag. Kristijana Ogris). j6^°govor z dr. Petrom Ambrozy-rrv? 0r9anizira DS „Avstrijske na-uartosti v SPÖ“. GOST V NAŠEM TEDNIKU Hanzi Lesjak „V planinah najdem trenutke miru" S Hanzijem Lesjakom se je pogovarjala Heidi Stingler Hanzi Lesjak iz Ledine je pred dvema letoma prevzel funkcijo predsednika Slovenskega planinskega društva in s tem nasledil vnetega planinca Ljuba Urbajsa, ki je to funkcijo vestno opravljal polnih 35 let. Hanzi Lesjak pa je znan tudi kot prizadeven kulturni delavec in z velikim zanimanjem sledi političnemu dogajanju, in to predvsem v krogu slovenske narodne skupnosti. Kot človek, ki je spoznal prijateljstvo v planinah, priporoča zastopnikom osrednjih kulturnih in političnih organizacij, da bi se kdaj srečali na pogovoru na kakšni gori, ker tam ni pomemben stan ali ideološko prepričanje — tu so ljudje prijatelji in jih odlikuje medsebojno spoštovanje in pripravljenost za sodelovanje. Ker postaneš na nadmorski višini nad 1000 metrov drug človek, je Hanzi Lesjak prepričan, da bi zastopniki slovenske narodne skupnosti tu laže prišli „na zeleno vejo“. „Politiki naj bi se kdaj srečali v planinah. Tu bi gotovo laže prišli ,na zeleno vejo“1. Kot predsednik Slovenskega planinskega društva pa si Hanzi Lesjak, ki je sam gore vzljubil že pred dolgimi leti, želi, da bi društvu uspelo, da bi se tesneje povezalo s krajevnimi kulturnimi društvi. V ta namen bo skušal priti v stik s predsedniki, katere hoče naprositi, da bi društva obvezala po enega zastopnika, ki bi bil pristojen za planinstvo. Namen planinstva naj bi bil v tem, da bi ljudje našli boljši odnos do narave, po drugi strani pa naj bi spoznavali le- pote gorskega sveta. Hanzi Lesjak pravi, da je planinstvo strast, ki nekoga zajame in ga ne spusti več. V gorah in na planinah ljudje ne najdejo le kraja za oddih in počitek, ampak začnejo gledati svet in naravo z drugimi očmi. — Le kdor spozna lepote narave, jih zna tudi ceniti in je pripravljen prispevati k temu, da se ohranijo neokrnjene. Prav v današnjemu času, ko je naše okolje že hudo onesnaženo, postaja zdrav odnos do okolja vedno bolj potreben in pomembnejši. Tako planinci skušajo prispevati k temu, da bi se ljudje zavedali, da varovanje okolja ohranja podlago za življenje nas vseh in naših potomcev. „Planinstvo je strast — kogar zajame, ga več ne izpusti“. Za vse tiste, ki pa ne najdejo časa,da bi se kdaj podali v planine, pa Slovensko planinsko društvo vsako leto pripravi fotografsko razstavo podob iz planin. S čudovitimi motivi skušajo planinci privabiti ljudi, da bi se vsaj za nekaj ur odtrgali iz vsakdanjega življenja in se podali na kakšno goro, kjer lahko vsak človek najde nekaj trenutkov miru. Poleg tega nudi planinsko društvo svojim članom vrsto prireditev, od zimskega pohoda na Arihovo peč, turnega smuka za Karavanškega medveda, planinskega srečanja treh dežel pa do srečanj s prijatelji drugih planinskih društev. „Koča na Bleščeči je v Karavankah edina, ki je odprta prek celega leta “ Slovensko planinsko društvo ima svojo kočo na Bleščeči nad Arihovo pečjo (1060 m). Nekateri člani društva skrbijo prek celega leta, da je koča poleti odprta ob sobotah in nedeljah, pozimi pa vsako nedeljo in je tako edina koča v Karavankah, ki je odprta celo leto. Koča, katere gospodar je Tomi Miki iz Svaten, nudi 20 ležišč. Kakor pa nam je pripovedoval Hanzi Lesjak, se je tudi že zgodilo, da je v koči prespalo 60 ljudi. Svoj čas je bila koča posebno priljubljena tudi za praznovanje Silvestra, saj se je ta dan zbralo tu veliko planincev. Danes pa se tu vedno spet radi srečavajo razredi; tudi krajevna društva s svojimi ljudmi rada prihajajo na Bleščečo. Poleg tega je koča na Ble-ščeči kraj, kjer posebno radi 'l prespijo tudi planinci iz Slovenije, ki so s Slovenskim planinskim društvom že desetletja prijateljsko povezani, saj je to posebno primerno izhodišče za marsikateri izlet. Tovensko planinsko društvo ima svojo kočo na Bleščeči nad Arihovo pečjo (1060 m). Nekateri člani društva skrbijo prek celega leta, da je koča poleti odprta ob sobotah in nedeljah, pozimi pa vsako nedeljo in je tako edina koča v Karavankah, ki je odprta celo leto, Rož — Podjuna — Zilja Mnogo obiskovalcev prvič spoznalo slovensko kulturo Globaška folklorna skupina gostovala v Šmohorju Preteklo soboto je bila „starejša“ Folklorna skupina Kulturnega društva „Globasnica" gost „Volkstanzgruppe Hermagor“ (Folklorna skupina Šmohor). Šmohorska publika je nastop Globašanov honorirala z navdušenim aplavzom. ČESTITAMO Folklorna skupina Šmohor povabi vsako leto na to svojo prireditev tudi gosta, mdr. celo iz inozemstva. Letos so želeli prikazati koroško-slovenske plese. Glo-bašani, kot je znano, imajo kar tri folklorne skupine, ki jih vodijo Janja Boschitz, Rado Markitz in Sabina Hrast. Tudi v Šmohorju so zelo uspešno zastopali slovensko folkloro. Publika je bila navdušena tako glede plesne izvedbe kot Minulo nedeljo je župnik Jože Damej obhajal v St. Rupertu pri Velikovcu svoj srebrnomašni jubilej. Mašoje v Št. Rupertu daroval mestni župnik Peter Förster, ki je v svoji pridigi o duhovniku dejal, da v današnjem času nima lahke naloge. Težko je po eni strani živeti evangelij, po drugi strani pa ustreči. željam ljudi v moderni družbi. Srebrno mašo je s pesmimi olepšal_ cerkveni zbor iz Št. Ruperta. Žal pa so to bile le nemške in latinske pesmi, čeprav je bilo navzočih tudi lepo število slovensko govorečih faranov, ki so med mašo v slovenskem jeziku slišali le berilo. narodnih noš, v katerih so glo-baški plesalci nastopili. Vrhu tega so se Globašani in Šmohorčani menili o nadaljnjem sodelovanju. Tako je bilo srečanje v Šmohorju več kot samo enkratni nastop: mnogi obiskovalci so imeli priložnost prvič srečati se s slovensko folklorno kulturo in besedo, hkrati pa je srečanje služilo tudi boljšemu razumevanju med obema narodoma na Koroškem. Poleg Slaka so še nastopili Smrtnikovi fantje, Kamniški koledniki (Slovenija) in seveda domači Moški pevski zbor „Valentin Polan-šek". Povezoval je Vladimir Smrtnik, ki je poudaril pomen slovenskega petja za slovensko narodno skupnost. „Kjer utihne slovenska V Šentjurju pri Libu-čah je obhajal 92-letni-co življenja Anton Grilc. Tončevemu očetu želimo obilo zdravja ter osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Na Blatu pri Galiciji je praznoval svoj 65. rojstni dan Repi Hribernik. Slavljencu prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in veselih let. Svoj 58. rojstni dan je v Št. Jakobu praznovala Marija Fugger. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče in trdnega zdravja. ( Dvojni praznik je v Zvoninah pri Kotmari vasi praznoval Anton Krušic. Slavljencu želimo vse najboljše! Alojz Male iz Borovelj je slavil te dni svoj 60. življenjski jubilej. Iskreno mu čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! Na Obirskem je obhajala svoj 42. rojstni dan Ani Strugan. Naše iskrene čestitke! Svoj 25. rojstni dan je v Št. Petru pri Št. Jakobu praznoval Hanzej Sticker. Iskreno čestitamo! pesem, utihne tudi slovenska beseda,“ tako Vladimir Smrtnik. Hkrati se je spomnil dveh domačih kulturnih delavcev — pokojnega Valentina Polanška in župnika Tomaža Holmarja. Oba sta mnogo doprinesla k temu, da skrbi danes na Obirskem za slovensko kulturno rast zlasti mladina. Rojstni dan je v Globasnici slavila Bernardka Sadovnik. Iskreno ji čestitamo in ji želimo mnogo sreče ter osebnega zadovoljstva! V Globasnici je praznovala 45. rojstni dan Justina Kosmak. Ob tem osebnem prazniku ji želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. Visok življenjski jubilej, 84. rojstni dan, je v Železni Kapli praznovala Nani Mihelič. Iskreno ji čestitamo in ji želimo predvsem trdnega zdravja! Osebne praznike obhajajo te dni Lojz Krištof in Peter Močnik iz Šmihela, Peter Gradina iz Male vasi, Milka Krajger in Marija Bricman iz Strpne vasi, Marjeta Krajnc iz Libuč, Mairja Žagar in Marija Butej iz Večne vasi, Vida Koncilija iz Vogrč, Marija Nachbar iz Vidre vasi, Antonija Per-njak iz Brega, Margareta Ižep iz Podkraja in Janez Apovnik iz Borovja. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita ter želi mnogo zdravja in sreče. Čestitkam se pridruži tudi uredništvo NT. 28. življenjski praznik je v Senčnem kraju slavila Gabriela Ulrich. Iskreno čestitamo! Društvo upokojencev Podjuna čestita za 70. rojstni dan Citi Razdevšek ter za osebni praznik Amaliji Sadovnik. Iskreno jima čestitamo ter jima želimo mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan in god je v Celovcu praznoval Franc Pucelj. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo! Osebni praznik sta v Home-lišah praznovala Ani in Hanzi Ja' goutz. Iskreno jima čestitamo in želimo mnogo zdravja in osebne sreče! 4 V Selah obhajajo osebne praznike Lojz Kelih, pd. Čevhov, Lojz Užnik, pd. Travnikov, in Janez Kropivnik. Iskreno čestitamo! V Senčnem kraju pri Pliberku je praznovala rojstni dan in god Micka Rožman. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebne sreče! Pretekli torek je praznoval 84-letnico svojega življenja BeP tej Močilnik iz Libuč. Mlinarjevemu Berteju želijo za ta visoki življenjski jubilej obilo zdravja jn božjega blagoslova vsi domači-Uredništvo NT se čestitkam pridružuje. Obipsko: Prireditev SPD „Valentin Polansek" v prijetnem domačem vzdušju Nabito polna dvorana in zelo prijetno domače vzdušje — tako sta se prejšnjo soboto odvijala koncert in ples pri Kovaču na Obirskem. Vabil je Moški pevski zbor „Valentin Po-lanšek“, nastopil pa je mdr. tudi ansambel „Lojzeta Slaka“. Rož — Podjuna — Zilja Šentjakobski upokojenci so se spet zabavali Bili so tudi gostje prof. Antona Wutteja Srečanje slovenskih maturantov iz leta 1972 V soboto, dne 13. junija letošnjega leta, so se zbrali maturanti 8. a razreda Slovenske gimnazije iz leta 1972 po dvajsetih letih na prvem „uradnem“ maturitetnem srečanju v kulturnem domu na Radišah. Vabilu sedanjega profesorja na Slovenski gimnaziji, mag. Urbana Popotnika, ki jeorganiziral srečanje, so se razen dveh odzvali vsi nekdanji maturanti. S pestrim kulturnim sporedom je Društvo upkojencev St. Jakob minulo nedeljo znova privabilo v farni dom lepo število upokojencev na družabno srečanje. Prišla je tudi znana pesnica Flora Rauter, ki je te dni praznovala svoj 96. rojstni dan. Za družabno srečanje šentjakobskih upokojencev je napisala pesem, za katero se ji je publika zahvalila s prisrčnim nasmehom in velikim aplavzom. Za dobro razpoloženje Pa je s pesmimi in godbo poskrbel ansambel Korenika iz Šmihela, ob dobri kapljici in zakuski pa sta domačina Franci in Mici zaigrala gostom nekaj viž na citrah in harmoniki. Ne le svoje kasete, ampak tudi sami sebe so priljubljeni Vaščani iz Zgornje vesce prodajali na družabnem srečanju upokojencev. Z nasvetom, da naj bi dekleta dale svoje srce le Rožanu, jim je 9otovo uspelo prepričati vsako žensko, ki še ni skusila česa drugega. Znano je, da Vaščani tre-hutno snemajo že tretjo kaseto svojih pesmi. Zal pa pri svojih nastopih — tako tudi v Št. Jakobu — pogrevajo le svoje stare komade. Če pa ima publika srečo, da Pn nastopih Vaščanov niso navzoče žene pevcev, pa pevci ra-2odevajo tudi širši javnosti skrivnosti iz svojih mladostnih dni. Obujajo lepe spomine na čase, ko so hodili vasovat in so se skri-vali tu ali tam v omarah, da jih katere ljubljenih deklet niso našle. , Vsekakor je to bil popoldan, ki )e bil zabaven ne le za starejšo 9eneracijo. Društvu upokojencev ,UsPeva, da s svojimi prireditvami jn srečanji nagovori tudi mladino, ki se vedno spet rada pomeša ^ad starejšo generacijo in rade volje prisluhne pripovedovanju njihovih spominov. Lep dokaz za to je tudi šentjakobski župnik Jurij Buch, ki se je raje odločil za obisk srečanja upokojencev kot pa za mladinski dan. Težko je verjeti, da je vzrok temu dejstvo, da se pač župnik ne počuti več tako mladega, kajti očitno je, da je še zelo agilen. Odlično vzdušje na takih sreča- njih in prijateljski stiki starejših ljudi pa so gotovo tudi sad neutrudnega dela „duše“ društva upokojencev Micke Miškulnik, ki vedno spet poskrbi za kakšno prijateljsko srečanje starejših in mlajših domačinov. Pred kratkim so dijaki celovške politehnične šole in srednješolskega centra na Ptuju predstavili javnosti sad plodnega sodelovanja. To je bila razstava fotografij, ki pričajo o občutjih mladih ljudi, ki pripadajo obema sosednjima kulturnima sredinama, ki se stikata, spoznavata, dopolnjujeta in sodelujeta. Po prvem prijateljskem srečanju dijakov omenjenih šol v letu 1991 se je letos porodila zamisel, da bi stike še poglobili. Tako so se mladi lotili dela in pripravili zanimivo razstavo fotografij, na katerih z umetniškim čutom posredujejo drug drugemu svojo kulturo — na slikah, ki povedo več kot tisoč besed. V ta namen pa so morali šolarji Prišli so ljudskošolska učiteljica Marija Dlopst, Vida Einspieler, ljudskošolska ravnateljica Erika Fera, ravnateljica Dvojezične trgovske akademije mag. Maja Ho-ja-Amruš, nastavljenec Štefan Hudi, nastavljenec Nužej Lam-pichler, univerzitetna asistentka na slavističnem institutu v Gradcu, etnologinja dr. Herta Laussegger, ljudskošolska učiteljica Jožefina Mitsche, bančna nastavljenka na Dunaju Krista Mlečnik, Judita Müller, ljudskošolska učiteljica Matilda Novak, dipl. inž. Kristijan Ogris iz Dolnje Avstrije, Matilda Oitzl, živi-nozdravnik dr. Peter Pavlič, ljudskošolska učiteljica Hilda Smreč-nik, mag. Marija Wieser, profesorica na Slovenski gimnaziji v Celovcu, sodnik mag. Walter Wutej in zdravnik Franc Wutti. Dospeli so iz raznih krajev krajev južne Koroške, iz Gradca, z Dunaja in iz Dolnje Avstrije. Pridružilo se jim je še nekaj nekdanjih maturantov iz leta 1972 iz paralelnega 8,b razreda in nekaj profesorjev, ki so poučevali obadva razreda. Dijake 8. a razreda so najprej spoznati svojo kulturo, jo ubesediti in najti zanjo znamenja. Tako so učenci obeh šol lahko doživeli pomen pregovora: „Ne za šolo, le za življenje se učimo!“ Odprtja fotografske razstave na Ptuju se je udeležil tudi podpredsednik koroškega deželnega šolskega sveta Herbert Würschl, ki se je ob priložnosti prisrčno zahvalil zastopnikom mesta Ptuj in zastopnikom srednješolskega centra, da so omogočili tako tesno in plodovito sodelovanje. Razstavo si od 16. junija naprej lahko ogledate v prostorih Kärntner Sparkasse v Celovcu. vzgajali od prvega razreda naprej Mohorjevi domovi; prevladovala so dekleta. Zato je bil prijeten razred, da so profesorji radi prihajali vanj. Dolgo v noč so nekdanji maturanti in njihovi profesorji v prijetnem kramljanju obujali spomine na pretekle skupne doživljaje. Sklenili so, da se bodo srečavali odslej vsako peto leto. Tako naj se prepreči, da ta ali oni ne bi spoznal več svojega nekdanjega sošolca oz. sošolke ali svojega učenca oz. učenke, kot se je zgodilo tokrat po dvajsetih letih. Tisti, ki se po deseti uri zvečer niso poslovili, so nadaljevali srečanje na razrednikovem domu na Žihpoljah še čez polnoč. Profesor v pokoju dr. Anton Wutte je bil vseh osem let razrednik tega razreda. Na svidenje na naslednjem srečanju! Razrednik * Bilčovs Lutkovna predstava: „PEKARNA MIŠ-MAŠ“ (Svetlana Makarovič) V petek, 26. 6., ob 17. uri v kulturni sobi stare šole v Bilčovsu Nastopajo: Lutke KPD „Šmihel“ Prireditelj: SRD „Bilka" v Bilčovsu PRAZNIK SLOVENSKE MLADINE V BILČOVSU v soboto, 27. jun., ob 20.30 pri KORENU v Bilčovsu Za ples igra: ansambel RUBIN Šolsko partnerstvo Celovec — Ptuj Z razstavo fotografij posredujejo mladi kulturo Reportaža Reportaža STRAN q petek, O 19. junij 1992 STRAN /~v petek, _____C7 19. junij 1992 Na obisku pri sosedih — v Redi Rožeški društveniki so obiskali Rezijo — in prišli v „čisto drug svet“. Le nekaj več kot 100 km iz našega domačega Rožeka je bil oddaljen cilj letošnjega tradicionalnega društvenega izleta kulturnega društva „Peter Markovič“, pa smo prišli v „čisto drug svet“! Društvo je prosilo velikega poznavalaca Rezije dr. Julijana Strajnarja za vodstvo — brez vodstva ne bi bilo izleta, je bila zaključna misel vseh udeležencev! Tudi na tem mestu priznanje in najlepša hvala vodiču iz Ljubljane! Rezija je zaprta dolina, ki se odcepi od Kanalske doline pri zaselku Resiutta na levo v hrib ob reki Bili. Rezijanov je kakih 2000 doma, nad 5000 pa jih pride vsako leto domov prav za pust, ki ga praznujejo v Ravanci (Prato di Resia) kar nekaj dni prav na vaškem trgu. Godci sedijo na saneh, prebivalci pa plešejo noč in dan. „Pisati po rozojanski“ pravijo. Rezijanski ples je prav poseben ples — pa tudi godba se močno razlikuje od vseh sosednih znanih godb. Igrajo na citira (violina) in na bunkulo (bas na 3 strune) melodije, ki nas malo spominjajo na irske dude. Dr. Strajnar nam je povedal, da imajo Rezijani odličen posluh, polovica prebivalcev ima celo absolutnega! Najbrž je to tudi vzrok, da so ohranili posebno glasbo, ki ni ne v duru ne v molu in vsebuje le malo tonov. „Ga ni Rezijana, ki ne bi znal plesati" — izrek g. Strajnarja se je izkazal za resnico že kar pri kosilu, kjer smo bili priča krstni pojedini z glasbo domačega kova. Plešejo vsak z vsakim — tudi domači župnik g. Maurizio se je Z leve: Julijan Strajnar, Leni Izop in Maks Kanzian naučil rezijanščine (je po rodu Furlan) in rezijanskega plesa, kar je tudi dokazal ob tej priliki. Pa tudi rezijanščino je uvedel pri bogoslužju, kar smo sami mogli doživeti pri maši. Rezijani so bili vedno bolj zaprti, brez stikov z ostalimi Slovenci; tako se je njih govorica tudi ohranila v stari obliki, podobna je prav našemu narečju v zgornjem Rožu (štejejo kar tako kot mi: štiredi za štirideset ipd.). Rezija je 21 km dolga in 2 do 4 km široka dolina s petimi zaselki: Bila, Ravanca, Osojane, Njiva Liškarce, Solbica in Korito. Večina Rezijanov dela izven svojega domačega kraja — le za pust in gospojnico se vrnejo domov. Niso imeli nikoli šol v lastnem jeziku — priimke so jim italijanizirali, hišna imena pa so še domača. Domače hiše sta porušila dva potresa I. 1975, nove so pozidali, a te so si podobne kot jajce jajcu. Zvedeli smo, da so do 16. stoletja živeli od živinoreje, vse pa so morali zaradi strmih zemljišč nositi na hrbtu. Tako tudi konja ne poznajo. Kuhinja je bolj preprosta, le mlečnih jedi poznajo celo vrsto. — Mrliče so prej zaradi neprehodnega snega pozimi zakopali v sneg ali — kar je manj znano — obesili v dimnik, da so se posušili do vigredi, ko so jih mogli zanesti na pokopališče k zadnjemu počitku. Za zaključek poročila naj dodam še nekaj vrstic očenaša v rezijanščini: „Oče nas, ki ste tu nebe, svete bode uaše ime, pridi nan naša krainska, bode sdilana naša sveta volontat, takoj tu nebe pa na semje ..." Rezija, zaprta dolina prijaznih rojakov, je ohranila svojo identiteto tudi zaradi dejstva, da jo do današnjega dne le redki obiščejo. S pomočjo našega vodiča dr. Strajnarja smo na nepozabnem izletu mogli spoznati del naše lastne zgodovine, ki je ohranjena še tam, 80 km za mejnim prehodom v Italijo pri Podkloštru. PMS =3^55= 80-letnica iPZ „Danica" v znamenju H. Kežarja Na dostojen način \\ MePZ „Danica“ praznovi preteklo soboto svojo letnico. Prireditev je bil1 predvsem v znamenju n precenljivih zaslug, ki i1 ima za kulturno delo zej Kežar — širom po KO' roški in preko njenih mej1 znani zborovodja. Zb0j „Danica“ pa je na sla1' nostnem koncertu prej' Gallusovo priznanje. Pripravil Janko Kulmes^, O delu in zaslugah Hai Kežarja poročamo v posebni na em občnem stolpcu. Na sobotnem koncert ^ ^ ^ Janežičev0 na katerem so domačin, nap ri2 g y sp[) ml, sentpnmsk, kulturni dom g n ^ ^ jn Kežar^ česhtala vrsla predati U v znak zahvale predal darilo. nikov javnega življenja. 0 cenij° „Danico“ in Han- ^ Ja Kežarja, ki je vodil „Danico“ Njegove zasluge za slovensl' isetletja, v domači občini, pa prosvetno in cerkveno PetieJ, |3azuje tudi to, da so mu izre-poudaril predsednik KKZ 0 1 svoje priznanje predstavniki Janko Zerzer, ki je mdr. omet11 set, štirih frakcij v škocijan-da mu je Krščanska kulter,1‘ >em občinskem svetu. Poleg slovenskega zastopnika Franca Starca — Franc Starc je spregovoril tudi v imenu društva „Vinko Poljanec" — so spregovorili še župan dr. Holzer, kulturna referentka Exner in svobodnjak Marolt. Župan dr. Holzer je mdr. dejal, da je občina letos spet namenila Kulturnemu domu v Št. Primožu 50.000,— šilingov. Posebej prisrčne so bile be- sede zahvale predsednika SPD ’ „Danica" Stanka Wakouniga, ki je v imenu zbora predal Hanzeju Kežarju posrečeno darilo. Kristijan Sadnikar, bodoči akademski slikar, je narisal sliko s portretom Hanzeja Kežarja in njegove žene. V imenu SPD „Zarja" je spregovoril njen predsednik mag. Jože Blajs. Ta je poudaril, da je bilo v zgodovini obeh društev obdobje zelo tesnega sodelovanja. V tej zvezi je omenil, da so konec 50. in v začetku 60. let imeli Kapelčani in Šentvidčani skupen zbor „Franc Pasterk-Lenart“. Vodila sta ga Hanzej Kežar in Vladimir Prušnik. Sedaj vodi Mešani pevski zbor „Danica" mag. Stanko Polzer, njegov učitelj Hanzej Kežar pa je stopil „v drugo vrsto". Kot se je že doslej izkazalo, mag. Polzer uspešno in resno nadaljuje Kežarjevo delo — kot je to storil Hanzej Kežar, ko mu je, tedaj 18-letnemu fantu, po vojni dal delo v roke Andrej Mičej, prvi dirigent „Danice" ter nepozabni „slepi organist". ST^OLZER v POGOVORU z NT: „tosen sem, da smem n^ievati Kežarjevo delo” . . . o svojem učitelju^Jl^ ziju Kežarju________ Zame je bil vedno, Preci^ti pa v otroških in mladinskih le , velik zgled. Predvsem serr]jd tudi občudoval in ga še ve ^ občudujem glede njegovega c likega zavzemanja za sloven kulturo na podeželju. _ $ Že kot otrok sem si žele’ bi lahko nadaljeval njegovo v Št. Primožu. Hanziju Kez postaviti zborov^ je uspelo ,______ petje v našem kraju na te^sgf katere je lahko na ----- . vsak, ki sme nadaljevati nj delo. prihodnjih ciljih MePZ Ranica“_____________________ 1994 nameravamo pripra-I ' ^di program, s katerim bi uko sodelovali na raznih zbo-rt^kih tekmovanjih. Naš na-'inji cilj je nova plošča ali ka-I a- Po vsej verjetnosti pa že v ^ u 1993 želim naštudirati skup-v z vsemi zbori, ki jih trenutno §1 'T (Mešani mladinski zbor p°venske gimnazije, MePZ ’’ eca" v Globasnici in MePZ ^anica") večje delo za orkester, in soliste, kar bi pomenilo, le^i pri tem sodelovalo okoli 50 Pevcev. Poleg teh pevskih ciljev se mi zdi zelo pomembno, da postane v zboru družabnost še večji dejavnik. Mislim, da zbor nima samo glasbene naloge, temveč se mora prav tako posvetiti čim boljši povezavi z našimi ljudmi ter ohranjevanju narodne identitete. V tej zvezi mislim npr. na vaške praznike, ki bi jih lahko ini-ciiral naš zbor. Želim pa tudi, da bi prišlo v naši občini do sodelovanja z nemškimi zbori. Mislim, da bi se lahko na tem področju kaj premaknilo, če bi obstajala pripravljenost s strani nemških zborov. ... o potrebah slovenske zborovske politike na Koroškem Prepričan sem, da so uspehi zbora zelo odvisni od tega, koliko so se zborovodje pripravljeni šolati. Zato bom skušal doseči, da bo spet prišlo do zborovods-kih seminarjev, ki naj bi jih organizirali KKZ in SPZ. Kolikor bolj kakovostni bodo zborovodje in kolikor zanimivejši bo pevski program zborov, bolj bodo le-ti privlačni tudi za mladino. Poleg tega pa se mi zdi zelo pomembno, da bi na zborovskem področju našli primerno obliko strokovnega ocenjevanja posameznih zborov. To bi bil gotovo dodatni prispevek k izboljšanju našega zborovskega dela. Pa še to: Pri vsem tem ne smemo prezreti, kako pomembno je za vsak zbor načrtno mladinsko delo. MePZ „Danica" je zbor, ki deluje na geografsko omejenem območju, kljub temu ima dober potencial in je dosegel že velike uspehe. Le-teh pa bi ne dosegli, če ne bi bilo v našem društvu dolgoletnega načrtnega mladinskega dela. Hanzi Kežar Čeprav kot zborovodja, kot pevec-solist in kot muzikant nikoli ni stopal v ospredje, je vendarle vsa povojna leta do današnjih dni bistveno sooblikoval razvoj pevske kulture na Koroškem. Dolga leta je vodil MePZ SPD „Danica“ v Št. Primožu, še vedno pa z veliko ljubeznijo vodi domači cerkveni zbor. Pevski zbor SPD „Danica" je privedel do visoke stopnje kvalitetnega petja. Sam ima izredne sposobnosti interpretacije zborovske glasbe, zlasti koroške narodne pesmi. Vendar je vedno spet vabil svetovalce in strokovnjake, ki so delali z njegovimi pevci. Svoje izkušnje je spretno in koristno prenašal na pevce in ansambel. Skrbel je za mlade pevce in mlade zborovodje in jim privzgojil ljubezen do slovenske pesmi. Pred kratkim je predal vodstvo zbora svojemu učencu mag. Stanku Polzerju, sam pa velikodušno stopil v drugo vrsto. Pred skoraj 30 leti je ustanovil ansambel Trio Korotan. S svojim zborom in z ansamblom je posnel številne pesmi za radio in televizijo, izdal gramofonske plošče in kasete. Hanzi Kežar posveča ogromno svojega časa in energije, skrbi in dela vsestranskemu kulturnemu delovanju. Dolga leta je bil navdušen kulturni delavec v svojem domačem kraju, cenjen je bil kot igralec, nad 10 let pa je v domačem društvu celo kot režiser skrbel za razvoj gledališke dejavnosti. Njegova zavzetost se ni omejevala le na domači kraj. Bil je dolga leta osrednji zborovodja Slovenske prosvetne zveze. Vse to pa je delal kot glas-benik-samouk, ki je svoje življenjsko poslanstvo opravljal poleg svojega dela kot kmet in obrtnik. Kultura SPZ zbrala ■ ■ ■ da bi lahko ta zbor še 60,000-šil. večkrat slišali na Koroškem za begunce Slovenska prosvetna zveza je letošnji Slovenski ples odpovedala zaradi trajnih vojnih dogodkov na Hrvaškem. Ob tem pa se je odločila, da organizira humanitarno zbiralno akcijo ter za Slovenski ples namenjena sredstva daruje za begunce iz vojnih področij. Zbrani denar v višini šil. 60.000,— šil. je v soboto, 13. junija 1992, predal Kulturni zadrugi na Gradiščanskem (KÜGA) oz. na dobrodelnem koncertu za begunce. KÜGA, ki je tudi izvedla zbiralno akcijo, bo iz skupaj zbranih sredstev nakupila hrano in zdravila, kar bo s posebnim tovornjakom odpeljala v begunsko taborišče na otok Rab. Na dobrodelnem koncertu v Velikem Borištofu je sodeloval tudi kvartet MePZ „Podju-na-Pliberk“. Na povabilo Krščanske kulturne zveze in farne skupnosti Železna Kapla je preteklo soboto in nedeljo gostoval na Koroškem MePZ „Milan Pertot“ iz Barkovelj pri Trstu. V soboto je oblikoval sv. mašo v Železni Kapli, v nedeljo pa v Št. Primožu. V farni cerkvi v Železni Kapli je izvajal „Mašo v B.“ ter Gallusove skladbe „Resonet in laudibus“ in „Stejtit Jesus“. Poleg tega je imel na sporedu skladbi „Iže heruvimi“ (M. E. Kobalerski) ter „Otčenaš“ (Kedrov). OD 27, 6.00 17. 7.1992 POSPRAVLJAMO POHIŠTVO RAZPRODAJA CENE ZNIŽANE m Rdeči karton za izbrano pohištvo. Razstavni komadi do 60% cenejši.-: Dostava kot vedno brezplačna. Po maši so bile v prvem delu na vrsti slovenske in ljudske pesmi, v drugem pa skladbe W. A. Mozarta. Poleg zbora sta sodelovala godalni orkester Glasbene matice iz Trsta ter Stefan Bembi, ki je igral na orgle. Zboru je dirigirala Aleksandra Pertot- Obisk je bil tako v Železni Kapi' kakor v St. Primožu zelo zadovoljiv. Ljudje so v izvajanju vsej1 nastopajočih resnično uživali-Tako je npr. župnik Tomaž Hol-mar, eden najboljših koroških poznavalcev cerkvene in sloveO; ske pesmi, po koncertu v ŽelezP Kapli dejal, da sodi MePZ „Mil311 Pertot“ med vrhunske zbore v zamejstvu. Zelo ga je veselilo, d® se mladina navdušuje tudi nad zahtevnejšo glasbeno literaturo-tržaški zbor „Milan Pertot“ pred; •stavljajo namreč samo mlad' pevci, katerih dosežki so sad zelo intenzivnega dela dirigentk® Aleksandre Pertot. Dolgoletn' šentviški zborovodja Hanzi Ke-žar je obirskega župnika Tomaža Holmarja potrdil v tej njegov' oceni. Na tem mestu pa bi radi izrekli vse priznanje tudi župnikom® Poldeju Zundru in Antonu FtoZ' mariču, ki sta omogočila in sprejela tržaški zbor v železnoka-pelški oz. šentviški fari. Zelo bi nas veselilo, če dl MePZ „Milan Pertot", ki štej6 okoli 25 pevk in pevcev, še večkrat lahko slišali na Koroškem- v tem smislu se jim prisrčno zahvaljujemo za enkratni glasben1 užitek! PRI RUTARJU Nov«' šenttidu „ RUTAR RUTAR RAZPRODAJA POHIŠTVO center V soboto, 13. junija 1992, se je v avli žitrajske ljudske šole kljub zelo deževnemu večeru zbralo precej občudovalcev folklornih nastopov. Večer je prijetno domače povezoval ravnatelj Fr. Kukoviča. Toplo je pozdravil zlasti gostujočo folklorno skupino iz Gornjega Senika v Porabju na Madžarskem. Ta skupina je na odru kar tekmovala z domačo žitrajsko folklorno skupino — v veliko veselje navdušenega občinstva! V obeh skupinah so nastopali mladi plesalci, tem pa se noge ne utrudijo tako hitro. Obe skupini sta tudi imeli spretna harmonikarja, ki sta z odličnim čutom za melodijo in takt podžigala pravi korak. Skupini sta predstavili predvsem domače folklorno blago, a tudi umetnost iz drugih slovenskih pokrajin. Obe skupini sta enakovredno presenetili 'f1 navdušili občinstvo tudi z nar kvalitetnejšimi točkami: G°r' njeseničani so se najbolj živeli pri plesu z jemanjem buka in pri plesu s poljskih orodjem, Žitrajčani pa z ze znano Babjo hojsetjo. Vmes je „za oddih“ skrbej MoPZ domače „Trte“. Njib° nastop se je glede suveren® umirjenosti, umetniške dodelanosti in vrhunskega podajani odlično vključil v kulturni večen Še dolgo v noč so v ušesih zvenele njihove melodije, kako npr. „Kaj ti je deklica“ ali Pra. voslavna duhovna pesem, P . katerih sta se izkazala zlas solista. Mladi umetniki iz GornjeS6 Senika so Žitrajčane povabÜ1 sebi. Nastop je za obisk najlep5 priporočilo! t. Marš|ć Kultura 3 j Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava“ iz Žvabeka i Zvočna slika libuškega polja Ob koncertu SRD Lipa Velikovec - Milki Hartman za 90, rojstni dan ^ Piše Alojz Angerer Zborovsko petje je v krizi, tako 0dmeva od Žile preko Roža do — v Podjuni doživlja pravo vi-9red. O tem pričajo uspehi nekaterih velikih zborov, ki so z zahtevnimi koncerti zbudili pozor-nost. To dokažejo Judi majhna, telada društva, kot SRD Upa iz Velikovca, ki je v nedeljo v Velikovcu ponovilo koncert za 90. tejstni dan podjunske ljudske Pesnice Milke Hartman. Za uspeh takega koncerta je Potrebno troje: 1. da ima društvo ftešo CB. Logar) in srce CZ. Kuch-lnQ), ki poživljata celi organi-Zem, 2. da se zbirajo zavzeti Pevke in pevci (10 najbolj vnetih Je pridno vadilo pol leta za ta na-step), ki jim je slovenska pesem n°tranja skrb in osebno veselje, 'n 3., da ima vsak osrednji kon-Cert neko vodilno idejo in ustre-Zen enoten spored. Tokrat se je mladi glasbeni etnolog mag. Bertej Logar posvetil pesnici Milki Hartman, „ki je po svoje nadaljevala bukovniško tradicijo“ in je „med samorastniki to, kar si želi biti: zelo dobra“. „Žal kot prva pevka vasi zbuja še vse premalo pozornosti." Vse citate so iz knjižice Pesmi Milke Hartman, 4. zvezek iz zbirke Pesmi in glasba iz južne Koroške, ki jo urejata dr. L. Karničar in mag. B. Logar. Vsebina zvezka (23 Milkinih pesmi in instrumentalnih skladb, namenjenih mladini, večinoma v novi priredbi) je obenem spored za koncert. Dragocen dodatek je pa z znanstveno skrbjo zbran seznam vseh (321) uglasbenih pesmi Milke Hartman, skladateljev (najbolj pomembni: Marko Bajuk, Hanzi Gabriel, Hanzi Artač, Janez Pet-jak) in virov, kjer so pesmi objavljene. Skupina sodelujočih zborov (poleg „Lipe" še MoPZ „Foltej Hartman“ iz Pliberka — vodi Božo Hartman, krožek Graških študentov — vodi B. Logar, KPD „Drava“ Žvabek — vodi R. Katz in dve instrumentalni skupini — „Lipa“ in „Drava“) so nam pričarali zanimivo zvočno sliko libuškega polja. Prav živo je bilo čutiti napetost, ki je obdala ustvarjalce in poslušalce: stara besedila ljudske pesnice, polna čustev in romantike, navdihana od življenja verskega preprostega človeka minulega časa in današnja mladina, ki z vso vnemo izvaja sodobne ritmične melodije mladih priznanih avtorjev v moderni priredbi. Lok se je raztegnil od klasične zborovske pesmi (Zeleni Jurij, Pojdi bratec — priredbi B. Logar) preko ponarodelih (Oj pridi, ljuba bewa smrt, Nate mislim — priredba R. Katz) do priljubljenih oziroma popevkarskih O Podjuna (Radovan Gobec) in Ob reki Dravci (H. Artač). Nekateri napevi so literarno izpoved Milke polno zadeli (npr. Hvala, Bog oče, B. Logar 1992), drugi so daleč od Milkine življenjske globine (npr. Ali je to res mogoče, H. Artač), ampak to so bolj subjektivni vtisi nedeljskega koncerta. Pogrešamo skladbe dosti bolj posrečenih narečnih pesmi Milke Hartman. Kje so glasbeniki, ki se upajo svojstven zvok Pliberškega narečja ujeti v notni zapis in kje so podjunske skupine, ki skrbijo še za staro in novejšo narečno ljudsko pesem? Vsekakor je bila zvočna slika libuškega polja bogato doživetje, ki je zbudilo živahno razpravo med obiskovalci ob zakuski po koncertu in je vredna, da jo spoznajo še druga področja Koroške. O komentarju Heinza Traschitzgerja v Kleine Zeitung „Kdor ima uspehe, ima dosti ljudi, ki mu jih zavidajo.“ Med te šteje tudi Heinz Traschitzger, glavni urednik športa pri Kleine Zeitung. Zares „hud udarec“ je njegov komentar z dne 12. 6., ko med drugim meni, da uganja SAK politiko, da razpolaga z denarji, ki za druge niso pristopni idr. S podobnim „svinjskim“ komentarjem je že jeseni skušal zadeti Slovenski atletski klub, ko se je ta drznil igrati ob istem času kot celovška Austria. Pa bi on najbolje moral vedeti, da se z denarjem ne more kupiti moštvo, saj je njegova Austria morala v klet kljub podpori 12 mio. šilingov iz javnih sredstev. To seveda boli. Pa še k politični plati: „uganjali smo politiko", ko smo si leta 1970 drznili nastopati po koroških igriščih, ko so nam sodniki dolga leta preprečevali vstop v višji razred, ko so nas po Koroškem psovali in na nas pljuvali pri vsakem nastopu, ko so orožniki morali ščititi naša tekmovanja in smo bili tudi po tekmah tarča nemškonacional-ne gonje. Nihče nam takrat ni zagotovil najosnovnejših človekovih pravic. Zato je danes, ko si je SAK v avstrijskem športu osvojil zavidljivo mesto, zadoščenje toliko večje. Jožko Wrolich, Loče Odprto pismo celovški Mohorjevi Dipl. inž. Boris Rebernik iz Maribora nam je ponovno poslal odprto pismo celovški Mohorjevi s prošnjo za objavo. Pismo smo posredovali dvornemu svetniku dr. Valentinu Inzku, ki je predsednik koordinacijskega odbora vseh treh Mohorjevih; odbor je bil soglasno ustanovljen 14. majnika letos nasrečanju Slovenske škofovske konference z zastopniki Mohorjevih družb izGorice, Ljubljane in Celovca. Odbor naj bi reševal odprta vprašanja in skrbel za stike med sestrskimi ustanovami. Uredništvo V Čestitke in zahvala Milki Hartman Slavljenka Milka Hartman je delovala tudi v okolišu Velikovca k°t voditeljica kuharskih tečajev. Prav posebno pa nam je v spomi-nh kot farovška kuharica na Želinjah, kamor se je z g. Holmarjem Vrnila iz pregnanstva ob koncu vojne. Tam je bila močna opora n9stajajočemu cerkvenemu pevskemu zboru, ki ga nekako sma-teamo za predhodnika danes tukaj nastopajoče Vokalno-instru-teentalne skupine Lipa, kot je omenila v pozdravnem nagovoru Predsednica društva „Lipa“ mag. Zalka Kuchling. Dve grenki kapljici pa nam kljub lepemu poteku le nista bili pri-Pranjeni. Ena je bila ta, da smo se morali umakniti iz dvorane Pd Šolskih sestrah (prireditev je bila v dvorani Trgovske zbornice), Pruga pa seveda ta, da slavljenka Milka Hartman zaradi oslabelo-ni mogla biti med nami. Njej kličemo prav od jezikovne meje: °og Vas živi! Hvala Vam za dar pesmi, ki ste jih dali slovenskemu narodu! Janez Kuchling Radio / TV / Prireditve T PETEK, 19. junija Zvočno pismo iz Ljubljane. A SOBOTA, 20. junija Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 21. junija 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna D misel (žpk. Tone Opetnik, Grabštanj). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N P0NED., 22. junija 80 let SRD „Bilka“ v Bilčovsu — Pogled naprej. V !Ipilil:ill 1 llilililiIII 1 II;jIplIUl 1 III 1 1 1 m TOREK, 23. junija Partnerski magazin. R A SREDA, 24. junija Glasbena sreda. Večerna: Pen-srečanje Bled. ipMMI sSi ■ HR WM ■§ . D 1 ČETRTEK, 25. junija Rož - Podjuna - Zilja. ' U Nedelja, 21. junij, ob 13.00 v TV 2 Nekoč edino prevozno sredstvo — danes priljubljen pripomoček za rekreacijo — s kolesom skozi korške pečine „Sosed v stiski“ — Globasnica: dobrodelni koncert v pomoč beguncem 80 let organiziranega petja v Št. Vidu v Podjuni: „Danica" star zbor z mladostnim zagonom Vrhunski športnik kot umetnik: Robert Kropiunik prvič razstavlja svoje akvarele 40 let trške občine Dobrla vas — galerijska razstava umetnikov — domačinov v samostanu „Mladinski dan ’92'' — Izraz veselja nad mladostjo Kvalifikacijski turnir za vstop v drugo zvezno ligo — bo SAK uspel? STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU VABI NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV in OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Ogled razstave: v soboto, 27. junija, od 14. ure v nedeljo, 28. junija, do 18. ure Kulturni spored: Petje — Pozdrav — Igri: „Krst pri Savici“ in „Poštena deklica“ v režiji g. dekana mag. Petra Stickerja — Ples sužnjev iz opere NABUCCO Začetek prireditve: v soboto, ob 15. uri in v nedeljo, ob 14. in 16. uri Rili 1 Zaključni letni koncert Glasbene šole v četrtek, 25.6., ob 19.30, vfarni dvorani v Železni Kapli Soprireditelja: SRD „Zarja“ in SRD „Valentin Polanšek“ Predstavitev instrumentov: bo v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri v Modestovem domu! JAVNI NASTOPI PO ODDELKIH: Oddelek Mohorjeva I: vponedeljek, 22.6., ob 15. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Mohorjeva II: v sredo, 24.6., ob 16. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Modestov dom: vsredo, 24.6., ob 19. uri v Modestovem domu Oddelki Št. Primož, Dobrla vas in Žita ra vas: vsredo, 24. 6., oJd 19.30 v Kulturnem domu v Št. Primožu Oddelek Mladinski dom: v petek, 26.6., ob 19.30 v Mladinskem domu Oddelek Bilčovs: v torek, 30. 6., ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu Oddelka Šmihel in Globasnica: v sredo, 1. 7., ob 20. uri v farnem domu v Šmihelu Oddelka Pliberk in Vogrče: v četrtek, 2. 7., ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku Oddelek Št. Jakob: v soboto, 4. 7., ob 16. uri v društveni sobi nad Posojilnico Železna Kapla OBČNI ZBOR Slovenskega športnega kluba Obir Čas: v petek, 19. 6., ob 20. uri Kraj: v gostilni SILA v Železni Kapli Šmihel PESEM UPANJA — Lied der Hoffnung Koncert bogoslužnih pesmi Allahu ekber — Jom Kippur — Boženstvenaja liturgija —Miša Criolla Zbor/Chor „Rož“ — Zborovodja/ Chorleiter: Lajko Milisavljevič Režija: Marjan Sticker Likovna oprema: prof. Hugo Wulz Čas: v soboto, 4. 7., ob 20.30 Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu Prireditelj: KPD „Šmihel“ in Kulturni referat občine Bistrica Kostanje MEŠANI CERKVENI PEVSKI ZBOR iz Ježice pri Ljubljani bo sooblikoval sv. mašo v farni cerkvi na Kostanjah Čas: v nedeljo, 21.6., ob 8. uri zjutraj Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Celovec RAZSTAVA Stane Lušnic-Arsovske iz Slovenjega Gradca Kraj: v knjigarni Mohorjeve v Celovcu Razstava je odprta do 3. julija od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Veselimo se Vašega obiska. Obirsko KEGLANJE od 3. do 5. julija pri Kovaču na Obirskem petek, 3. 7., ob 14. uri sobota, 4. 7., ob 10. uri nedelja, 5. 7., ob 10. uri, ob 19. uri FINALE in razdelitev nagrad. Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem Globasnica KONCERT Čas: v nedeljo, 28. 6., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Globasnici Nastopajo: MePZ „Peca“ iz Globasnice, MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi, Otroška folklorna skupina SKD Globasnica Celovec Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje 22. LIKOVNO KOLONIJO MLADIH 1992 Likovna kolonija, ki je bila nekdaj v Vuzenici in lani na Radišah, bo letos med 24. in 29. avgustom v Devinu (Duino) ob morju blizu Trsta v Italiji-Udeleženci so dolžni skrbeti za prevoz, stanovali bodo pri družinah, vse ostale stroške (prehrana, material za likovno ustvarjanje idr.) krijejo prireditelji. V koloniji sodelujejo otroci iz Porabja (Madžarska), Slovenije, Italije in iz Koroške. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15-leta starosti do 12. junija (pismeno ali po telefonskem sporočilu) v pisarni SPZ v Celovcu. Število je omejeno, zato bomo prijave sprejemali po časovnem zaporedju prijav. Rebrca TEDEN MLADIH UMETNIKOV Čas: od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1992 za otroke od 6. do 11. leta v Mladinskem centru na Rebrci. KREATIVNI DNEVI ZA DEKLETA Čas: od ponedeljka, 20. julija, do petka, 24. julija 1992 za dekleta od 12. do 16. leta v Mladinskem centru na Rebrci. Sveče Zdravstveno predavanje: „ČREVESNE BOLEZNI“ Predava: dr. Patricia Payer-Winkler Čas: v ponedeljek, 22. 6., ob 20. uri Kraj: v galeriji Gorše v Svečah Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah ŠK0CIJANSKI KULTURNI UNEVI od 18. do 21. junija 1992 Prireditelj: Kulturni referat občine Škocijan Petek, 19. 6., ob 20. uri: Kraj: Kulturna dvorana KASSL v Škocijanu KULTURNI VEČER Sodelujejo: Otroški zbor Škocijan, MoPZ „Vinko Poljanec Škocijan, Volkstanzgruppe in Sängerrunde Turnersee, Marin-Duo, Mädchenterzett Grafenstein in pesnica Zita Katschnig Nedelja, 21. 6., ob 18.30: Kraj: hotel ALTE POST v Škocijanu BRANJE o dddr. UDETU Bere: dir. Karl Wunder Nedelja, 21. 6., ob 20. uri: Kraj: farna cerkev v Škocijanu KONCERT Mozartove Krönungsmesse in Gallusovih motelov Izvajajo: Mešani pevski zbor „Danica“, člani orkestra Slovenske til" harmonije in solisti glasbene visoke šole iz Gradca Dirigent: Stanko Polzer stran Prireditve Kršanska kulturna zveza vabi na 3. mednarodni lutkovni festival POLETNI LUTKOVNI PRISTAN „JANKO IN METKA“ (Saša Kump) Izvaja: lutkar Cveto Sever v ponedeljek, 22. junija, ob 9. uri, v ljudski šoli v Kotmari vasi v ponedeljek, 22. junija, ob 11. uri, v ljudski šoli v Selah v torek, 23. junija, ob 9. uri, v ljudski šoli na Ziljski Bistrici v torek, 23. junija, ob 10.30, v ljudski šoli pri Mariji na Zilji v torek 23. junija, ob 14.30, v Zavodu šolskih sester v Št. Petru „VALENTIN“ (I. Schweighofer) Nastopa Lutkovna skupina „Theater im Kürbis” — Wies/ štajerska v Modestovem domu: v četrtek, 25. junija 1992, ob 9. uri ob 10. uri ob 11. uri Odbor Skupnosti staršev Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu razpisuje delovno mesto vzgojiteljice/ vzgojitelja v Varstvu ABCČ, Celovec, Mikschallee 4. Pogoji: '■ Končana poklicna izobrazba za vzgojiteljico/vzgojitelja za popoldansko varstvo ~~ ali podobna poklicna kvalifikacija. 2- Znanje obeh deželnih jezikov (slovenščine in nemščine). Interesentke/interesen-,e prosimo, da se do 22. junija 1992 pismeno oglasijo na naslov: Odbor Varstva 4BCČ, Mikschallee 4, Celovec. starše obveščamo, da so prijave otrok v Varstvo ABCČ mogoče do 22. junija 1992. Kasneje prijavljenim otrokom ne moremo zagotavljati mesta v Varstvu ABCČ za šolsko leto 1992/93. Metlova: Uspešen razvoj mizarskega podjetja WEK0 Leta 1970 je začel delati sam v majhni „baraki“. 1972/73 je že imelo pri njem dela 12 domačinov, podjetje pa je izgradil na 1700 m2. Sedaj šteje površina podjetja okoli 5000 m2 in je nastavljenih 32 sodelavcev. Ti podatki lepo ponazorujejo uspešni razvoj mizarskega podjetja WEKO na Metlovi. Lastnik Werner Kotnik, rojak iz Libuč, je lahko ponosen na to, kar je ustvaril sebi ter zlasti za domače gospodarstvo. In to, čeprav ni prejel niti šilinga javne podpore. Prejšnji petek je bila blagoslovitev novo izgrajenega podjetja. Blagoslovil g^ je — vzorno dvojezično — domači župnik Florijan Zergoi in se ob tej priložnosti zahvalil Wernerju Kotniku, ker je vedno rad podpiral tudi potrebe kazaške farne cerkve. Poleg župnika Zergoja je čestital Wernerju Kotniku še dobrolski župan Josef Pfeiffer in mu želel obilo poslovnega uspeha za prihodnje. Podjetje WEKO, znano po kvalitetnih izdelkih in veščih sodelavcih, opravlja vsa mizarska dela. Še posebej pa je specializirano na mizarska dela iz masivnega in bio lesa. Številnim čestitkam, ki jih je bil Werner Kotnik te dni deležen, se pridružujejo tudi njegovi libuški znanci ter uredništvo Našega tednika. Dom v Tinjah 0d sobote, 20. junija, ob 14.30 do nedelje, 21. junija, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik ^gčerni spored do 21.30! ''soboto, 20. junija, ob 19.30 ODPRTJE razstave del ni- SOjjTTE DERMOTA — akvareli ''soboto, 20. junija, ob 20. uri “tNEFIČNI koncertni VEČER za žrtve vojne Bosni s skladbami Roberta Schumanna in Johannesa “rahmsa dovita Weber-Dermota: sopran rÜlga^Dermota: klavir ______ °d Petka, 26. junija, ob 16. uri do sobote, 27. junija, ob 20.30 'veti — umreti — vstajenje aselje — inspiracija — upanje hevi meditacije, nem. spremlja; Edeltraud Pirker, Jelovec torka, 30. junija, od 8.30 do strtka, 2. julija, do 17. ure DUHOVNIK — KRISTUSOV sodelavec - Duhovne vaje