Vabilo je solnce Cvetico na dan: ,,Preljuba , le vstani, Je prišel sveean! Ze sneg je odlezel, Napojil zemljo, In sape pihljajo Po trati gorko." Cvetica posluša Vabljivi ta glas, Vesela pokaže Spod rušne obraz. In solnce rumeno Ji lice žari, Se dalje dobrika, Za njo še tiši. Veoer pa že pervi Se revca kesi, Da vbogala koj je In venkej prišla. Hud veter prituli, Razmrazi koj spet, Oj mlado cvetico Umoril jc Ied. — A. P.