Črna kronika
Podravje • Ptuj ima 17 črnih (nevarnih) točk
O Stran 24
www.tednik.si
■ Stajerskitednik - Stajerskitednik
V središču Slovenija • Nad
zaraščanje s 3000 evri pomoči na hektar O Stran 5
p Štajerski TEDNIK
Cena: 1,20 EUR
-1 Ptuj, Podravje * Zgrešena milijonska naložba
Štajerski TEDNIKI
Vsredišču Dominikanca že uničuje vlaga
Ormož • Vodne Mestna občina (MO) Ptuj je v obnovo dominikanskega samostana vložila i g be let 2015- 5,7 milijona evrov. Da bi objekt funkcionalno zaživel, bi za nadaljevanje. izgube v Ietu 2015- obnovitvenih del potrebovali še vsaj tri ali štiri milijone evrov. Denarja/
29 odstotkov
za nadaljevanje obnove ni, že prenovljeni del pa najeda vlaga. O Stran 5 Več na strani 2 i
Politika
Dornava • »Smeti niso problem, ampak posel!«
O Stran 7
Šport
Nogomet • Zavrč spet z novim trener-J jem- vrača se Matic O Stran 11
Nogomet • Drava najbolje spomladi, Aluminij učinkovit O Stran 12
Judo • 29. pokal Ptuja domačinom O Stran 15
Štajerski1
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Sveta ITojica *
Veliko prahu zaradi motokro-sistične proge
O Strani 4 in 5
Kidričevo •
Nevarna zemljina iz Celja začasno skladiščena v industrijski coni Talum
O Stran 3
Podravje *
Cena oskrbe v ZUDV Dornava je
višja od povprečne „
O Strani 4 in 5
Slovenske gorice *
Maj se
■Hvj
Zdravstvenem domu Lenart
O Strani 2 in 3
Gospodarstvo *
Bolj kot si dejaven, večje so obremenitve
O Stran 9
2 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 5. aprila 2016
Lenart, Podravje • Anonimka, ki buri duhove v Slovenskih goricah
Težave v zdravstvenem domu, občani
Na marčevski seji sveta Občine Lenart je v javnost pricurljala anonimka, v kateri neznani avtor opozarja na težave v lenarškem
Kot piše, se problemi v zdravstvenem domu vlečejo že predolgo. Zdravstveni dom naj bi zapuščali zdravniki, nekatere pa naj bi z nepodeljevanjem koncesij enostavno pregnali. V zdravstvenem domu tako po besedah anonimneža vlada neorganiziranost in kaos. Na pregled naj bi se kljub naročilu čakalo po dve uri, tudi več. Težava naj bi bila še v neprestanem menjanju zdravnikov: »Velik problem je, da te medicinska sestra enostavno pošlje k zdravniku, pri katerem sploh nisi podpisal pristopnice. Izbranega zdravnika imamo zato, da pozna nas in naše bolezni in nas temu primerno zdravi. Ne pa da nas prepošiljajo vsakič k drugemu zdravniku. Ne vemo sicer, ali to sestre počnejo po navodilih ali samovoljno.«
Avtor še piše: »Povprašajte malo naokrog in ugotovili bo-
Uvodnik
ste, koliko nezadovoljstva je med občani z delom zdravstvenega doma. Želeli smo se pod naš apel podpisati, vendar je prevladalo mnenje nekaterih, da se ne želijo izpostavljati pred javnostjo.«
Sporno anonimko je na mizo postavil svetnik Tilen Štefanec, ki je dodal: »Tudi sam sem se malo pozanimal. Zdravniki ne odhajajo samo zaradi nedode-ljevanja koncesij, ampak slabih medsebojnih odnosov in organizacije.« Pri tem je še apeliral na svet zavoda in župana, da zadevo raziščejo. Župan pa je odvrnil: »Jaz mislim, da smo v zreli demokratični družbi, kjer lahko pričakujemo, da se ljudje z nekim problemom, ki ga vidijo, identificirajo z imenom in priimkom. Zame so tisti, ki pišejo anonimke, slabiči. Če imajo razlog, naj povedo. In naša naloga in dolžnost je, da napa-
Z metlo na juriš!
Drobni roza-vijolični cvetovi breskev so se razbohotili, pa tudipopje jablan in hrušk se že razpira. Medtem ko seje narava odela v cvetoče ogrinjalo, so v Ljubljani vzvalovile slovenske zastave. Glede na televizijske posnetke jih je bilo manj kot v Planici, pa še bolj desno so bile usmerjene. Tako smo lahko izvedeli, da so bili na roparskem pohodu barabini, ki so ukradli našo državo in da jo je več tisoč ljudi, po večini starostnikov, tudi pripravljenih braniti. Na juriš torej. Vprašanje zgolj proti komu in za kaj se borimo? Za več demokratičnosti? To bojda ne, vsaj glede na žvižge zastavonoscev in braniteljev države. Za spoštovanje različnosti? Tudi to ne, ker drugače mislečih tudi ne vidimo radi v naši državi. Proti komu torej? Morda pa proti tistim, ki izkoriščajo zaposlene, tako da jim ne plačajo prispevkov ali plače za opravljeno delo, morda proti tistim, ki so podpisani na pogodbah za milijonske kredite, ali proti tistim, ki si nesramno polnijo žepe na tuj račun. Ne, tudi proti tem se ne borimo, vsaj ni bilo slišati, da bi proti tem lopovom kdo govoril.
Nekaj ur pozneje je prav tako v Ljubljani potekal zbor - revni za revne. Udeleženci so opozorili na težave, ki pestijo našo družbo, torej na revščino, izkoriščanje delavcev, brezposelnost in na vse prej kot svetlo prihodnost mladih. Kako torej izplezati iz tega brezna? Floskule in filozofske teorije žal niso in ne bodo dale odgovora.
90 naj bi jih sedelo v državnem zboru, vsak izmed izvoljenih ima svoj glas, svoj um in razum, izvolili smo jih, da nas zastopajo, da zastopajo malega človeka. Človeka, ki mu je vseeno, ali mu kruh reže desna ali leva roka, človeka, ki ve, da bi morale vsakega odlikovati vrednote, kot so iskrenost, prijateljstvo, poštenost... Človeka, ki je svoj prosti čas, tudi ta konec tedna, posvetil čiščenju okolja. Številni so se namreč opremili z rokavicami in vrečkami ter naravo očistili nemarno odvrženih smeti. Morda bi se lahko nad tem zamislili tudi izvoljenci ljudstva, vzeli v roke metlo in počistili . Najprej pred svojim pragom.
Mojca Vtič
ke v tistih ustanovah, kjer imamo pristojnosti, odpravimo.«
»Če v nujnem primeru ne moremo dobiti zdravil, je bolje, da ZD zapremo«
S Štefanecem se je glede problematike v lenarškem zdravstvenem domu strinjalo več svetnikov, poleg Srečka Maleka in Svetlane Bogojevic tudi Drago Zorger, ki naj bi mu eden izmed podpisnikov pismo osebno izročil. Zorger je še na to temo zahteval sklic seje odbora za družbene dejavnosti. Mne-
Direktor ZD Lenart in župan danes nista v sorodu
V anonimnem pismu sicer še piše, da so se hoteli obrniti na župana, vendar naj bi prišli do spoznanja, »da so sorodstveno prepletene vezi tako močne, da župan ne bi hotel ukrepati.« A sorodstvene povezave sta tako župan Janez Kramberger kot direktor ZD Lenart Jožef Kramberger gladko zavrnila.
»Kar se tiče sorodstva z županom, je trditev prav smešna, saj z županom Janezom Krambergerjem nikoli nisva bila v sorodu, res pa je, da sva nekoč bila svaka,« je povedal direktor ZD Lenart. To je na minuli seji potrdil tudi župan.
i
»Tudi sam sem se malo pozanimal. medsebojnih odnosov in organizacije,«
Ptuj • Vložili milijone evrov, objekt prepuščen na milost in nemilost zobu časa
Še ne do konca obnovljen samostan najeda vlaga
Mestna občina (MO) Ptuj je v obnovo dominikanskega samostana vložila 5,7 milijona evrov. Da bi objekt nih del potrebovali še vsaj tri ali štiri milijone evrov.
Po zdajšnjih informacijah in glede na finančno situacijo MO Ptuj ni pričakovati, da bi se letos ali prihodnje leto za nadaljevanje del v dominikancu našla sredstva. Od sredine oktobra 2015 do minulega petka so bila vrata samostana zaprta. Od 1. aprila je dominikanski samostan za obiskovalce odprt po rednem odpiralnem času. Za ogled sicer ne ponuja veliko: obnovljene pro-
store, brez kakršnihkoli zbirk ali drugih vsebin. Obiskovalcem je na voljo tudi poljudna knjižica Branka Vnuka iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož s kratko zgodovino samostana in opisom njegovih umetnostnih vrednot. Obisk samostana je porazen, prav tako število v njem organiziranih dogodkov. Leta 2013, ko je obnovljeni objekt odprl vrata za javnost in obiskovalce, v njem
skorajda ni bilo nobenega dogajanja. V letu 2014 je gostil okrog 12 in lani deset dogodkov. Letos je bil v samostanu en dogodek.
Spraševali vodstvo občine, odgovarja ekspertna skupina
Lastnik samostana je MO Ptuj. Vodstvo občine smo zaprosili za
odgovor na vprašanje, kaj name-
Delinu za delo v dominikancu mesečno 2.500 evrov
Mladen Delin je član strokovne komisije za dominikanski samostan. Z letošnjim letom je kot programski vodja za samostan dobil pogodbeno zaposlitev, kar je bila želja MO Ptuj in strokovne komisije za dominikanski samostan. Zaposlile so ga sicer Javne službe (JS) Ptuj, ki so po pogodbi z MO Ptuj upravljavec objekta. »V preteklosti je MO Ptuj zaradi davčnih vidikov (odbitka vhodnega DDV pri investiciji) dominikanski samostan morala nekomu oddati v najem. Med MO Ptuj in JS Ptuj je bila sklenjena najemna pogodba. Vsi zaposleni in pogodbeni sodelavci so zato vedno v razmerju z JS Ptuj in ne občino, četudi se dejansko občina zaveže kriti stroške njihovega dela oz. pogodbenega razmerja. Tako je tudi v tem primeru. Pogodba se sklepa med JS Ptuj in Mladenom Delinom (preko njegovega s. p.-ja). Stroške v zvezi s to pogodbo se je zavezala pokriti MO Ptuj,« je povedal direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Na vprašanje o trajanju pogodbe ter njeni vrednosti pa Hodnik odgovarja: »Sklenjena je do septembra tega leta, pokriva pa dogajanje za leto 2016. Po pogodbi mu bomo v šestih mesečnih obrokih izplačali po 2.500 evrov, skupaj 15.000 evrov (z vsemi dajatvami).«
ravajo narediti z objektom, da bo zaživel in da ne bi propadal. Kakšni so načrti? Ne župan, ne njegovi sodelavci v kabinetu ali občinski upravi (po županovem pooblastilu) - nihče izmed njih ni odgovoril na to vprašanje. Na vprašanje je odgovarjala zunanja sodelavka MO Ptuj, vodja strokovne skupine za dominikanski samostan Marjeta Ciglenečki. Povedala je, da za končanje obnove denarja ni in da je težava tudi z akustiko - v nekdanji cerkveni ladji, danes dvorani. Za popravilo akustike bi občina potrebovala znatna finančna sredstva. Objekt najeda tudi vlaga. »Vlaga v objektu še ni povzročila trajne škode, je pa vidna po zidovih in vpliva na arheološke najdbe pod tribuno. Po zagotovitvi sredstev v občinskem in državnem proračunu se bo za odpravo vlage iz severnega in zahodnega zidu izvedla izsuševalna kineta in vzpostavil elektro-kibernetični sistem razvlaževanja zidov ter notranjosti velike dvorane. Za financiranje in izvedbo arheoloških raziskav na območju nove kinete se dogovarjamo z Zavodom kulturne dediščine RS,« pojasnjuje Ciglenečkijeva.
Akustika v dvorani neustrezna, ozvočenje deluje
V javnosti so glasne govorice,
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 5. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
nezadovoljni
zdravstvenem domu.
Zdravniki ne odhajajo samo zaradi nedodeljevanja koncesij, ampak slabih je opozoril svetnik Tilen Štefanec.
dominikanski
funkcionalno zaživel, bi za nadaljevanje obnovitve-
da naj bi zaradi vlage in nizkih temperatur v objektu v času zime prišlo do okvar na ozvočenju. Marjeta Ciglenečki pravi, da te informacije ne držijo. »Ozvočenje ni v okvari. Res se je pri uporabi glavne dvorane, ki je v nekdanji cerkveni ladji, izkazalo, da so odmevni časi v prostoru za nekatere prireditve verjetno nekoliko predolgi. To je bilo pričakovano zaradi narave prostora in ni povezano
Če po čem, si bo javnost aktualnega župana MO Ptuj Mirana Senčarja zagotovo zapomnila po ustanavljanju strokovnih skupin za posamezna področja. Njegov mandat se bliža polovici, pa Ptuj in okolica premika naprej še nista občutila. 0 strokovnih skupinah, ki delujejo po pooblastilu MO Ptuj, smo v našem časopisu poročali avgusta lani. Jeseni se je takrat že ustanovljenim skupinam (za prenovo občinske spletne strani, za pripravo sprememb in dopolnitev odloka o oglaševanju, za raziskave in ureditev Panorame ter za področje ravnanja z odpadki) pridružila še skupina za dominikanski samostan. Sprašujemo, čemu in komu služijo občinski uradniki ter na volitvah izvoljeni mestni svetniki in člani odborov, če župan vse rešuje z zunanjimi strokovnimi skupinami. V njih pa v večini sedijo njegovi podporniki iz predvolilnega obdobja.
nju Štefaneca se je sicer pridružil tudi Maksimiljan Šuman: »Že nekaj let opozarjam na problematiko v ZD v organizacijskem in še v kakem drugem smislu. Stvari po moji oceni niso organizirane. Očitno se komaj zdaj te stvari z vidika lastništva urejajo, čeprav je revizija to ugotavljala že pred osmimi leti na državnem nivoju.« Pri tem pa je še izpostavil nezadovoljstvo nekaterih občanov, saj morajo v nujnih primerih ob sobotah popoldne in nedeljah, ko je tamkajšnja lekarna zaprta, po zdravila v več kilometrov oddaljeno dežurno lekarno na Ptuj ali v Maribor. Šuman tako predlaga, da bi se ponovno vzpostavil standard, ki so ga že imeli pred leti. V nujnih primerih so namreč zdravila dobili pri dežurnem zdravniku. »Res je, včasih smo imeli ta standard. A da bi imeli zdravniki depoje zdravil v ordinaciji, pa mislim, da ni v skladu s sedanjim zakonom o lekarniški dejavnosti,« je pojasnil župan. Šuman je vztrajal: »Če v nujnem primeru ne moremo dobiti zdravil, potem je boljše, da ZD ukinemo. Jaz mislim, da bi se mi kot ustanovitelj v imenu občank in občanov morali zavedati, da če imamo ZD za namen nujnih primerov, bi morale biti urejene zadeve z vidika zdravil, da jih dobimo tam, kjer jih nujno potrebujemo, ne pa da gremo v Maribor ali na Ptuj.«
Župan je še odvrnil, da si tega niso izmislili lenarški zdravniki, pač pa je to stvar organizacije zdravstvene službe v RS.
Monika Levanič
Direktor ZD Lenart odgovarja na anonimko
Za odgovor v povezavi z anonimnim pismom smo zaprosili direktorja ZD Lenart Jožefa Kram-bergerja, ki pismo jemlje kot prvoaprilsko šalo, saj se na takšen način ni mogoče pogovarjati: »Dejstvo je, da avtor tega anonimnega pisma ne pozna delovanja lokalne samouprave ali pa namensko zavaja javnost. Mislim, da gre bolj za zavajanje, saj piše, da so nekatere zdravnike zaradi nepodeljevanja koncesij enostavno pregnali. Še enkrat, vodstvo ZD Lenart je zadolženo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, organizacijska oblika je stvar lokalne skupnosti, torej županov. Z avtorjem pisma se strinjam, da vlada kaos, vendar ne v ZD Lenart, ampak kje drugje. Pred dnevi sem prejel pismo župana, v katerem piše, da je skupina občanov razpravljala o tem, da posamezni zdravniki ne opravljamo hišnih obiskov. Zanimivo je, da smo bili navedeni zdravniki, ki jih opravimo največ. Pa tudi nekateri smo iz javnega zavoda, drugi so zasebniki. Nedavno so nas grajali, ker nismo imeli specializantov, sedaj nas spet grajajo, ker jih imamo. Kar se tiče čakanja, so ti časi različni, redko se pa zgodi, da kdo čaka dve uri. Kar se tiče pomanjkanja zdravnikov, lahko povem, da nas v zdravstvenem domu dela osem zdravnikov in dva zasebnika splošne medicine s štirimi specializanti.«
Direktor sicer priznava, da se je v zdravstvenem domu zamenjalo kar nekaj zdravnikov, a nekateri tudi zaradi županov, ki se po njegovih besedah niso bili v stanju dogovoriti, ali bodo podeljevali koncesije ali ne.
Kot je še poudaril, pa v stavbi ZD delajo zdravniki iz Zdravstvenega doma in tudi zasebniki. Zato težave, na katere uporabniki storitev naletijo pri zasebnikih, niso stvar vodstva zdravstvenega doma, ampak zasebnika, ki so mu koncesijo podelili župani. Torej je treba težave reševati z zasebnikom in županom. Za morebitne težave z zdravniki in osebjem ZD Lenart pa lahko pritožbo, tudi anonimno, oddajo v nabiralnik, pošljejo preko spletne strani itd.
Denar je, a ne za bazen (2)
»Za dela v bazenu nisem predlagal sredstev v višini 100.000 €. To je zavajanje. Do sredine meseca julija 2015 je bila še veljavna garancija iz leta 2011 v višini 13.000 €, ki bi jo lahko Dom unovčil, če pomanjkljivosti ne bi bile odpravljene. Bazen je v osnovi namenjen za hidroterapi-
jo v okviru storitev fizioterapije.«
Mag. Dejan Dokl
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanja obnova samostana je pogoltnila ogromno denarja, prinesla pa nobene (prave) dodane vrednosti.
z vzdrževanjem objekta. Da bi ukrepe za ureditev prostorske akustike lahko čim bolje načrtovali, se ravnokar izvajajo meritve, ki bodo dale potrebne podatke za predvidene izboljšave. Pričakujemo, da bomo prostorsko akustiko glavne dvorane lahko uredili tako, da bo ustrezala čim širšemu naboru prireditev, ki se v takih prostorih lahko izvajajo.«
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Začasno skladiščenje nevarne zemljine
Tveganj za okolje in s tem tudi za podtalnico bojda ni
Zemljino iz celjskega mestnega parka, ki jo je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano označil za nevarno, Saubermacher začasno odlaga v industrijski coni Talum. V podjetju so zagotovili, da tveganj za okolje in predvsem podtalnico ni.
»Vsi postopki namreč potekajo v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem. Center za ravnanje z odpadki Kidričevo pa je ob zaključku lanskega leta začel obratovati tudi v povsem prenovljeni podobi, kjer prav poseben poudarek dajemo prav varovanju okolja
in povečanju varnosti za zmanjšanje tveganj izpusta negativnih emisij v okolico,« so dodali v podjetju Saubermacher.
Vso prevzeto zemljino v skupni količini 584,76 tone ali 327 m3 so iz Celja že prepeljali v Center za ravnanje z odpadki Kidričevo na obdelavo. Ob tem so zatrdili, da je bila do
konca prejšnjega tedna že skoraj polovica prevzete zemljine izvožena v Avstrijo, torej v matično podjetje, kjer bo tudi končno odstranjena. Preostalo prevzeto zemljino nameravajo odpeljati do konca meseca, saj je dinamika prevzemov pri končnem odstranjevalcu odvisna od dnevno dovoljenih kapacitet naprav, so dodali.
Obrnili smo se tudi na okolj-ski inšpektorat. Zanimalo nas je, kaj zemljina vsebuje. »Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je gradbene odpadke, ki so bili odloženi ob Mestnem parku Celje, uvrstil med nevarne, ker vsebujejo eno ali več snovi, ki so strupene za reprodukcijo, v skupni koncentraciji več ali enako 0,5 %. V obravnavanih odpadkih je presežena vsebnost svinca,« so pojasnili. Odpadki so bili iz Celja odpeljani v dveh dneh, in
sicer med 21. in 23. marcem, v kidričevski center za ravnanje z odpadki. Za center je bilo izdano okoljevarstve-no dovoljenje, s katerim je dovoljeno odstranjevati tudi to vrsto nevarnih odpadkov in so določeni postopki, da ne prihaja do onesnaženja okolja in podtalnice. Gre za začasno skladiščenje, so še pojasnili na inšpektoratu. Vrednost del je ocenjena na 156.000 evrov.
Z odlaganjem zemljine v Kidričevem je seznanjena tudi občina. Saj je župan Anton Leskovar na svetniško vprašanje Stanislava Lampi-ča odgovoril, da jih je podjetje Saubermacher obvestilo o svojem delu in da je dalo tudi vsa zagotovila, da je zemljina primerno začasno skladiščena.
Mojca Vtič
Foto: ML
FOTO: arhiv
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 5. aprila 2016
Sveta Trojica v Slov. goricah • Na zboru krajanov bodo glasovali o motokros
Ideja o ponovni oživitvi proge dviguje
Trojiški župan Darko Fras je na pobudo svetnikov z dnevnega reda marčevske seje občinskega sveta umaknil sklep o soglasju za ga Sveta Trojica tamkajšnjemu avto-moto društvu. Sklenili so še, da bodo o tej kočljivi temi ponovno odločali po zboru krajanov
Študija: Motokros proga da, a ob nekaterih ukrepih
Trojiški svetniki so se na minuli seji seznanili tudi s strokovno oceno obremenitve s hrupom za motokros progo Osek, ki jo je izdelalo podjetje Epi Spektrum iz Maribora. Študija je sicer pokazala, da bi v času tekmovanj prišlo do čezmernega hrupa pri Paracentru Osek, ki pa je v obratovanju le občasno. Medtem ko bi pri najbližji stanovanjski hiši, kije od steze oddaljena 120 metrov, do čezmejnega hrupa prišlo le v času tekem: »Na podlagi računske ocene obremenitve s hrupom je bilo ocenjeno, da tako v času treningov kot v času tekmovanj dolgoročna povprečna raven hrupa, izračunana za celoletno povprečje, pri nobeni od najbližjih stavb z varovanimi prostori (razen pri Paracentru Osek) ne bo presegala mejne vrednosti kazalca dnevnega hrupa, pravtako ne bo presežena mejna vrednost konične ravni hrupa (L01). Od stanovanjskih stavb v širši okolici bo obratovanju motokros steze najbolj izpostavljena stavba Osek 105, kjer bo v času tekmovanj presežena mejna vrednost kazalca dnevnega hrupa.«
Hrup, ki bi ga povzročali motorji, pa bi lahko zmanjšali z nekaterimi ukrepi, in sicer tako, da treningov in tekem ne bi bilo v času, ko je Paracenter v uporabi, pa tudi ne po 18. uri. Strokovnjaki še predlagajo zasaditev zelene bariere na severni meji območja motokros proge. V skladu s pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje pa bo treba po odprtju proge v času treningov izvesti prve meritve hrupa pri vsaj treh stavbah z varovanimi prostori. V primeru ugotovljenih preseganj mejnih vrednosti bo treba razmisliti o dodatnih protihrupnih ukrepih, še pišejo v študiji.
Kot smo v Štajerskem tedniku pred časom že poročali, je Avto-moto društvo Sveta Trojica na občino naslovilo pobudo za najem zemljišča in obuditev opuščene motokros proge, kjer so bile več kot desetletje nazaj državne in evropske motokros dirke. Stezo bi namreč radi ponovno uredili, da bi lahko športniki iz domačega kraja, ki se s tovrstnim športom ukvarjajo, trenirali na temu namenjenih površinah, kar bi posledično zmanjšalo tudi vožnjo po naravi. »V današnjem stanju sta ti dve zemljišči zapuščeni in trenutno neuporabni za karkoli. Zagotavljamo, da bi z zemljišči ravnali gospodarno in v naš kraj posledično pripeljali dodatni turizem. Proga bi obratovala samo v strogo določenem urniku,« še pišejo.
Poleg hrupa krajane vznemirja prah
Svetniki pa so imeli tokrat na mizi sklep o soglasju za začasno upravljanje objekta Motokros proge Osek AMD Sveta Trojica, a takega sklepa niso potrdili. Prav vsi so se namreč strinjali, da bo treba prej pridobiti pozitivno mnenje lokalne skupnosti, z žu-
Podravje, Slovenija • So socialno - varstvene storitve predrage?
Cena v dornavskem zavodu je višja od
Lanskoletno zvišanje cene oskrbnega dne v institucionalnem varstvu v stanovanjskih skupnostih v ZUDV Dornava je dvignilo ormoški župan Alojz Sok, ki je ministrico za delo javno vprašal, kdaj bo ministrstvo spremenilo pravilnik, ki je omogočil povišanje v dornavskem zavodu nižanje cene ni predvideno niti v prihodnje, naj bi se v nekaj mesecih spremenil pravilnik, ki določa njeno
ZUDV Dornava ima ceno višjo od povprečne
Dejstvo je, da se cene razlikujejo po posameznih kategorijah oskrbe in tudi glede na to, ali gre za institucionalno varstvo starejših ali za institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami.
Institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami se lahko izvaja v zavodu, v bivalnih enotah ali stanovanjskih skupinah. „Cena v bivalnih enotah in zlasti v stanovanjskih skupinah je v poprečju višja od cene storitve, ki se izvaja v zavodski obliki. Stanovanjske skupine so dislocirane enote z manjšim št. uporabnikov, zato so stroški storitve, porazdeljeni na uporabnike, relativno visoki. Za 4 do 11 uporabnikov v stanovanjski skupini morajo biti zagotovljene 4,5 zaposlitve. Poleg navedenega pa se pri nekaterih zavodih v ceni uveljavlja tudi najemnina za enote, ki niso v lasti zavoda, ki prav tako pripomore k visoki ceni storitve," so pojasnili na ministrstvu za delo.
Kot izhaja iz podatkov, ki so jih posredovali, povprečna cena v stanovanjskih skupinah znaša v Sloveniji 50,10 evra na oskrbni dan. Najnižja cena za stanovanjsko skupino, in sicer 38,9 evra, je v VDC Novo mesto, najvišja cena pa 72,10 evra na oskrbni dan v stanovanjski skupini VDC Nova Gorica.
Cene v stanovanjskih skupnostih v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja so se v letu 2015 krepko zvišale, s 44 na 64 evrov na oskrbni dan. To je bil tudi edini zavod, ki je v lanskem letu zvišal ceno in s tem vplival na to, da se je na državni ravni povprečna cena v stanovanjskih skupinah zvišala za 2,7 %. Razlog za povišanje naj bi bil, da Zavod Dornava svojih cen ni spreminjal od leta 2009 naprej in da stara cena glede na stroške ni bila ustrezna. Direktorica ZUDV Dornava Ida Jurgec je takrat dejala, da ne gre za povišanje, temveč da so končno dobili ustrezno financirane storitve.
Cene oskrbe v ZUDV Dornava ne bodo znižali
Na podlagi veljavnega pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev se cene storitev usklajujejo enkrat letno, in sicer s prvim marcem. A čeprav se je rok iztekel, so nam pred nekaj dne-
vi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnili, da predloga spremembe cen od Zavoda Dornava letos še niso prejeli. Da tega niso posredovali, je potrdila tudi direktorica Ida Jurgec, ki je dejala, da so čakali potrditev finančnega načrta od sveta zavoda, ki pa so ga minuli teden tudi sprejeli. »Potrdili smo finančni načrt, v katerem nismo predvideli zniževanja cen, saj bodo sredstva komaj zadostovala za pozitivno 0," je
pojasnila Ida Jurgec in dodala, da je bil dvig cene zelo dobrodošel, saj so lahko sanirali nekatera stanovanja, veliko del pa je še v teku. „Cena je primerljiva z mnogimi stanovanjskimi skupinami po Sloveniji. Največji je strošek dela," je še pojasnila.
A čeprav predloga cene še niso oddali, ni pričakovati večjih sprememb. Na naše vprašanje, ali bi ministrstvo morebiti celo odobrilo dodatno povišanje, so odgovorili: „Vsak predlog cene je obravnavan
Foto: CG
Cena oskrbnega dne v institucionalnem varstvu v stanovanjskih skupnostih v ZUDV Dornava je 64 evrov, kar je nad državnim povprečjem.
Foto: CG
torek • 5. aprila 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
stezi
veliko prahu
začasno upravljanje objekta Motokros pro-Oseka.
»Nujno je, da se povežemo z lokalnim okoljem - naj se Osečani izrečejo za ali proti, saj vemo, da je krajane v preteklosti prejšnji upravljavec zapeljal, « je prepričana tudi svetnica Zdenka Polanec.
panom vred: »Če konsenza ne bo, se jaz osebno potem zato ne bi odločil. S tem seveda ne mislim na 100% konsenz, ker to ni mogoče nikjer. Želimo pa si čim višjo stopnjo, na neki točki se bo pač treba odločiti, ali je to sprejemljivo ali ne.«
A kot kaže, pot do tega ne bo lahka. Nekateri občani, še posebej tisti v neposredni bližini, namreč ideji o ponovni oživitvi steze ostro nasprotujejo. Težave naj ne bi predstavljal samo hrup, pač pa tudi prah. »Nujno je, da se povežemo z lokalnim
povprečne
veliko prahu. Glasne pomisleke je izpostavil cene s 44 na 64 evrov na oskrbni dan. Čeprav metodologijo oblikovanja.
z vidika skladnosti izračuna z določbami Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen. Zavodi pri izračunu cen izhajajo iz načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto, pri čemer se mora posamezni element izračuna cene gibati v okviru omejitev, ki izhajajo iz pravilnika."
Kaj bi pravilniki spremenili?
Ker je oblikovanje cen v soci-alnovarstvenih zavodih sprožilo veliko polemik in odprlo kar nekaj vprašanj, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak februarju letos imenovala tri delovne skupine za pripravo osnutkov pravilnikov, in sicer: o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovar-stvenih storitev in o metodologiji cen socialnovarstvenih storitev. Slednjega naj bi predvidoma sprejeli v prvi polovici letošnjega leta. Člani delovnih skupin so zaposleni na ministr-
okoljem - naj se Osečani izrečejo za ali proti, saj vemo, da je krajane v preteklosti prejšnji upravljavec zapeljal. Obvezno je organizirati zbor krajanov, pa ne samo iz stališča hrupa, ampak tudi prahu, ki je lahko za njih zelo moteč. In iz tega vidika bi jih kot zdravstvena delavka tudi podprla,« je povedala svetnica Zdenka Polanec. »Precej skeptičen je bil tudi svetnik Franc Fri-dau: »Glede na to, v kako slabem stanju je ta steza, njena ponovna ureditev ne bo majhen finančni zalogaj. Preden bi šli v poskusno obratovanje, bi se še morali pogovoriti z občani, da to ne bi bila potem dvomesečna ali enoletna muha.« Župan pa je odgovoril: »Strinjam se, da bodo potrebna finančna sredstva. V društvu računajo, da bodo večji del postorili sami. Kljub temu pa bo potrebnih nekaj finančnih vložkov. Občina v samo infrastrukturo nikakor ne bo vlagala. Če bi prišlo do pozitivnega mnenja lokalne skupnosti, bi bila naša vlaganja zgolj v postopke - sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Računam pa, da bi te stroške dobili povrnjene preko najemnine. Študijo pa smo naročili, da preverimo, ali je to sploh zakonsko dopustno.« »Zemlja je res neizkoriščena, a brez soglasja krajanov Oseka težko kaj odločamo«, je bila jasna tudi Ida Švarc. Svetnica Jasmina Trojner Kraner pa je izstrelila: »Kaj pa če mi danes ne bi sprejeli tega sklepa?« Temu so bili naklonjeni vsi svetniki, tudi župan. Predlog so tako umaknili z dnevnega reda ter odločili, da bodo sklicali zbor krajanov Oseka, na katerem se bodo Osečani z glasovanjem izrekli o ponovni obuditvi proge. Izid glasovanja sicer ni zavezujoč, a če se bo večina strinjala s tem, bo motokros proga pri Sveti Trojici najverjetneje spet zaživela.
Monika Levanič
Slovenija • Nad zaraščanje s 3.000 evri pomoči na hektar
Milijoni za izboljšanje zemljišč niso bili porabljeni
Lastnik kmetijskega zemljišča, ki želi spremeniti njegovo namembnost, mora plačati določeno odškodnino. Letno država s tega naslova zbere približno 1,6 milijona evrov. Ta denar naj bi bil namenjen, tako je povedala Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva, za izboljšanje kmetijskih površin.
Foto: Mojca Vtič
Kmetijsko ministrstvo pripravlja uredbo o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki bo predvidoma sprejeta v letu 2016; sredstva se bodo na podlagi javnih razpisov koristila v naslednjih letih.
Izboljšanje kmetijskih zemljišč pomeni zaokroževanje kmetijskih površin, komasacije ter melioracije, osuševanje, namakanje in agromelioracije. Do zdaj se denar iz naslova odškodnin za ta namen še ni uporabil, so povedali na kmetijskem ministrstvu.
V letih 2011-2015 se je iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča zbralo:
Leto	EUR
2011	1.662.400
2012	3.642.700
2013	1.485.600
2014	1.533.300
2015	1.655.600
Vir: MKGP	
Sedaj ministrstvo pripravlja uredbo z ukrepi, ki bodo financirani z odškodninami zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Uredba naj bi bila sprejeta še letos, denar pa bi lahko bil na podlagi javnih razpisov razdeljen v prihodnjih letih.
»Na enem javnem razpisu se bo predvidoma razpisala podpora za odpravo zaraščanja kmetijskih zemljišč v višini 500.000 evrov. Na račun tega ukrepa ne bo manj denarja za investicije, saj se bodo koristila izključno sredstva, zbrana iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča,« so povedali na ministrstvu. Pojasnili so, da bodo sredstva namenjena za izvajanje agromelioracij
- krčitev grmovja in dreves, izravnavo zemljišča, odstranitev kamenja in sejanje travno-deteljnih mešanic. Denar naj bi ministrstvo dodelilo kot enkratno pomoč v obliki nepovratnih sredstev v višini 3.000 evrov na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju, ki ga je lastnik ponovno usposobil za kmetijsko pridelavo.
Prednostna območja v uredbi ne bodo opredeljena. Pogoj za dodelitev sredstev bo med drugim ta, da je zemljišče v prostorskem načrtu občine opredeljeno kot kmetijsko, a se zaradi opustitve kmetovanja zarašča, ob tem pa ima v skladu z evidenco dejanske rabe oznako 'kmetijsko zemljišče v zaraščanju'.
Mojca Vtič
stvu, predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije.
„Področja, ki jih je treba urediti v Pravilniku o metodologiji cen socialnovarstvenih storitev, so: ureditev načina določitve cene za oskrbo starejših v domovih za starejše v različnih kategorijah oskrbe, določitev posebnosti glede določanja cen institucionalnega varstva odraslih v bivalnih enotah in stanovanjskih skupinah, upoštevanje stroškov financiranja v strukturi cene, oprostitev plačila socialnovar-stvene storitve in stroški storitev v zavodih, ki se financirajo iz proračuna občine, opredelitev vsebine nadstandarda in dodatnih storitev idr. Usklajevanje Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev bo ministrstvo začelo, ko bodo jasno opredeljene socialnovar-stvene storitve, tudi tiste, ki jih pravilniki še ne določajo," so svojo namero za spremembo treh pravilnikov pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Dženana Kmetec
Ormož • Poročilo o oskrbi s pitno vodo za minulo leto
Vodne izgube v letu 2015: 29 odstotkov
Na območju, ki ga s pitno vodo oskrbuje Komunalno podjetje (KP) Ormož, je 6.704 vodovodnih priključkov. Omrežje je sestavljeno iz 451 km primarnih in sekundarnih ter 120 km terciarnih cevovodov.
Edino črpališče za celotno območje (občine Ormož, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in del Ljutomera) je v Mihovcih pri Veliki Nedelji - Otok. Načrpani podtalni vodi dodajajo prečiščeno oz. filtrirano vodo iz odvodnega kanala HE Formin. Rezultati analiz za lansko leto izkazujejo, da je voda ocenjena kot zdravstveno ustrezna. KP Ormož je lani načrpalo 1,1 milijona m3 pitne vode. Prodali so je 810.000 m\ vodne izgube so znašale dobrih 340.000 m3 oz. 29 odstotkov načrpane vode. Izgube na omrežju se iz leta v leto zmanjšujejo. V obdobju minulih desetih let so bile najvišje leta 2010 (36 odstotkov), najnižje leta 2006 (27 odstotkov). V letu 2015 so na sistemu evidentirali 324 okvar, kar je najmanj v obdobju zadnjih
šestih let. Največ jih je bilo v poletnih mesecih: julij, avgust, september.
Komunala Ormož je lani iz naslova koncesije za GJS oskrbe s pitno vodo ustvarila dobrih 1,1 milijona evrov prihodkov. 462.000 evrov znašajo prihodki iz omrežnin,
691.000 evrov prihodki izvajanja storitve - vodarina. Sredstva, zbrana z omrežninami, koncesionar v obliki najemnine za infrastrukturo nakaže občinam. Občini Ormož je bilo lani iz tega naslova nakazanih 365.800 evrov, občini Sv. Tomaž 56.200 evrov in ob-
Foto: Črtomir Goznik
Občani Ormoža dviga omrežnine na položnicah ne bodo občutili, saj občina v skladu s sklepom občinskega sveta uvaja subvencijo.
čini Središče ob Dravi 46.900 evrov. Zneski so brez DDV. Upravljavec sistema je na dejavnosti beležil izgubo. Stroški so za 107.000 evrov presegli prihodke.
V skladu z novim elaboratom, ki ga je ormoški občinski svet potrdil v minulem tednu, bodo obračunske cene vodoo-skrbe v občini Ormož v prihodnje nekoliko višje. Vendar ne za uporabnike, saj bo občina Ormož omrežnino po novem subvencionirala. Nova vrednost omrežnine za priključek DN 20 znaša 6,08 evra. Upoštevajoč 32-odstotno občinsko subvencijo bo uporabnik za omrežnino plačal 4,13 evra (lani 4,8 evra). Vodarina za m3 porabljene vode se v primerjavi z lanskim letom zvišuje za en cent (s 84 na 85 centov).
Mojca Zemljarič
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
V središču	
torek • 5. aprila 2016
Sveti Tomaž • Bolj prazni bodo tudi tomaževski žepi
Komunalne položnice bodo višje za vsaj tri evre
Povprečno tomaževsko gospodinjstvo bo s prvim aprilom za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda ob porabi 12 m2 na mesec plačalo slaba dva evra več. Za 120-1 posodo pa bo za evro višji tudi račun za odpadke.
Tomaževski občinski svet je na seji sprejel nova elaborata o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kar pomeni, da bodo zneski na komunalnih položnicah z aprilom nekoliko višje. Znesek pa za uporabnike ne bo višji na račun vode, pač pa se bo podražila kanalščina, ki je zaračunana na tej isti položnici. Tako bo za gospodinjstvo, ki mesečno porabi 12 m2, znesek na položnici višji za nekaj manj
kot dva evra. Cena odvajanja se bo povišala za 2,0878 evra. Cena čiščenja odpadnih voda pa bo nižja za 0,2978 evra. A račun bi lahko bil še višji. Kot so namreč potrdili, bo občina ceno kanalizacije za gospodinjstva in nepridobitne uporabnike subvencionirala, in sicer v višini 50,8 % stroškov omrežnine za odvajanje ter 73,3 % stroškov omrežni-ne za čiščenje odpadnih voda.
Občinski svet pa ni potrdil predlaganih storitev odvoza gre-
zničnih gošč. »Dokler ne bomo imeli prostora za odlaganje blata, tega ne bomo izvajali, pa čeprav smo v prekršku,« je odločitev pojasnil župan Mirko Cvetko.
Lovrec: »Vsako leto se cena vode rahlo poviša«
Cene na komunalnih položnicah pa bi lahko bile nekoliko višje tudi na račun vode. Kot
sta razložila direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen in predstavnik KPO Matjaž Vršič, je namreč sprememba cene vode v lanskem letu začela veljati s prvim majem, kar pomeni, da morajo v tem letu izvesti poračun za preteklo leto. A to za končne uporabnike ne bo imelo posledic, saj bo občina to razliko v celoti refundirala. Kljub temu pa se s podražitvijo cene ni strinjal svetnik Mirko Lovrec: »Svetnik sem že osmo leto in vsako leto je rahlo povišanje cene vode.« Direktorica je odgovorila: »Iz vseh vrst javnih služb, ki so se v letu 2015 upravljale v našem podjetju, je nastala najemna izguba v višini 150.000 evrov, saj je bila cena oblikovana pozneje.
50.000 evrov pa imamo neplačanih računov.«
Kam gredo odpadki?
Za dobrih 14 % odstotkov pa bodo z aprilom višje tudi cene za odvoz odpadkov, in sicer zaradi zaprtja ormoškega odlagališča. Za 120-l posodo bo tako po novem treba odšteti 1,14 evra več (9,04 evra), za 240-l 2,29 evra ter za 1100-l 10,50 evra več. Ob tem je svetnike še zanimalo, kam se po novem odvažajo smeti. Kot je povedala direktorica KPO, je bilo na javnem razpisu kot najcenejši izvajalec izbrano podjetje Gorenje Surovina.
»Nas ne zanima, kam gredo odpadki, zanima nas samo, da
je to najcenejše za naše uporabnike. Po naših informacijah pa gredo ti odpadki v obdelavo, določen del pa v Avstrijo za kurjenje. Lahko pa pride do težav, če bo z državno uredbo določeno, da bomo morali odpadke odlagati samo v Sloveniji. Če bo tako, bo cena še bolj narasla,« je pojasnila direktorica ter še povedala, da ima izvozno dovoljenje v državi trenutno šest centrov.
Sicer pa so se na javni razpis poleg podjetja Gorenje Surovina prijavili še trije izvajalci: Cero Slovenska Bistrica, Saubermacher in Cero Puconci. Majc-nova je še poudarila, da zbirni center v Dobravi normalno obratuje tudi naprej.
Monika Levanič
0
Foto: splet
Širokopasovno omrežje v Zagorju, Gradišču in Mali vasi
Kot kaže, bodo do širokopasovnih storitev internetnih ponudnikov naposled prišli tudi prebivalci Zagorja, Gradišča in Male vasi pri Ormožu v Svetem Tomažu. Tomaževski občinski svet je namreč na minuli seji soglasno potrdil investicijsko dokumentacijo (DIIP) za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v omenjenih naseljih. Občina investicijo, vredno okrog 107.600 evrov, namerava zgraditi po principu javno-zasebnega partnerstva v razmerju 70:30. Delež občine je tako ocenjen na 71.000 evrov, delež zasebnega partnerja, izbranega na javnem razpisu, pa 36.600 evrov. Gradbena dela nameravajo začeti junija, končati pa na jesen.
Foto: ML
Direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen je povedala, je bil na javnem razpisu za odlaganje odpadkov kot najcenejši izbran izvajalec Gorenje Surovina.
Središče bo Dravi • Vroče okrog imenovanja ravnateljice
Ravnateljica Jasna Munda brez soglasja srediških svetnikov
Središki občinski svet ni podal pozitivnega mnenja k potrditvi ravnateljice OŠ Središče ob Dravi Jasne Munda. V vroči razpravi je na dan prišlo več zanimivih informacij.
Na minuli, 13. redni seji je središki občinski svet med drugim razpravljal tudi o prijavljeni kandidatki na razpisano delovno mesto ravnateljice OŠ Središče ob Dravi. V uvodu je bilo pojasnjeno, da se za to delovno mesto edina poteguje dosedanja ravnateljica Jasna Munda, ki se ji mandat izteče konec avgusta.
Okrog imenovanja dosedanje ravnateljice za naslednjih pet let je bilo precej burno. Kot prvi je presenetil predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in svetnik Roman Medik, ki je povedal, da komisija ni potrdila imenovanja dosedanje ravnateljice. To je zmotilo svetnico Anico Škrinjar: »Prijavljena kandidatka izpolnjuje vse zahtevane pogoje in je primerna kandidatka za ravnateljico v naslednjem petletnem obdobju. Ali mi lahko poveste, kakšni so vaši
argumenti, da ne morete podpreti naše edine kandidatke za ravnateljico oz. kaj več še pričakujete od nje?«
Je ravnateljica ravnala
negospodarno?
Iz ust svetnika Medika je zletelo kar nekaj očitkov na račun ravnanja dosedanje ravnateljice: »Želeli bi opozoriti na neenak odnos ravnateljice do vseh učencev v šoli. Če povem en banalen primer: Kot vemo, na OŠ Središče ob Dravi ob zaključku šolskega leta poteka tradicionalna prireditev, kjer razglasijo naj učenca. Zgodilo se je, da so na glasovanju izbrali naj učenca, nato pa so na prireditvi za naj učenca razglasili drugega. Prav tako je na osnovni šoli obstajala praksa, da se je za
naj učenca izbralo nekoga iz 8. ali 9. razreda, ki torej zapušča šolo, naenkrat pa je bil za naj učenca
izbran učenec iz 6. razreda, pa še to po naključju njen sin.« Izpostavil je tudi negospodarno ravnanje
ravnateljice: »Moti nas tudi to, da smo šolo obnovili, privarčevali pa čisto nič. Ogrevanje je celo višje, kot je bilo, pa imamo novo fasado. Prav tako imam občutek, da ravnateljica ignorira občinski svet. Jasno smo se dogovorili, kaj se naredi z viškom denarja. Ona pa je že drugi mandat porabila denar »po svoje«, na občino pa poslala seznam, kaj je kupila. Tako se ne dela.«
Namesto
Središčanom službo raje drugim?
Medika je zmotilo tudi njeno kadrovanje: »Mislim, da so na šoli zaposleni samo trije učitelji iz naše občine, vsi preostali pa so iz drugih občin. Medtem pa naši hodijo po ulicah, ker nimajo kaj delati. To je absurd. Bil je objavljen
razpis za računovodkinjo, kamor se je prijavila tudi naša občanka, na koncu pa občina plačuje potne stroške nekomu iz Maribora. In to je gospodarjenje oz. delo v duhu dobrega gospodarja?! To je trošenje občinskega proračuna! Pa še vrtec - po mojem mnenju bi lahko imeli en oddelek manj in bi privarčevali vsaj 20.000 evrov.«
V vroči razpravi se je oglasil tudi župan Jurij Borko, ki je povedal, da ima tudi sam nekaj podobnih neprijetnih izkušenj, a Mundovo podpira.
Po vroči razpravi občinski svet (pet glasov proti in štirje glasovi za) pozitivnega mnenja edini prijavljeni kandidatki, sedanji ravnateljici Jasni Munda, ni podal. Župan pa je pri tem dodal, da mnenje lokalne skupnosti ni zavezujoče. Odločala bosta namreč svet zavoda in šolsko ministrstvo.
Monika Levanič
Foto: ML
»Na osnovni šoli obstajala praksa, da se je za naj učenca izbralo nekoga iz 8. ali 9. razreda, ki torej zapušča šolo, naenkrat pa je bil za naj učenca izbran učenec iz 6. razreda, pa še to po naključju njen sin,« je med drugim izpostavil svetnik Roman Medik.
torek • 5. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
Dornava • O cestah, denarju, psih in kokoših
Globe za oglaševanje tudi do 10.000 evrov
Z 11 točkami dnevnega reda so dornavski svetniki marčevsko sejo končali v dobri uri. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi zaključni račun za leto 2015, ki je pokazal, da je bila realizacija zelo blizu proračunskim predvidevanjem, tako na odhodkovni kot prihodkovni strani: odhodki so znašali 2.107.985 evrov, prihodki pa 2.092.754 evrov.
Svetniki so zaključni račun proračuna občine Dornava za leto 2015 sprejeli brez večje debate. Obravnavali pa so drugič tudi Odlok o občinskih cestah, ki je bil sprejet z večinskim strinjanjem, da je nujno potreben, v veljavo pa bo stopil po objavi v Uradnem listu. V njem so
med drugim omejili uporabo občinskih cest zaradi slabega stanja le-te ali vzdrževanja za obdobje enega leta, tudi v primerih, ko promet posameznih vrst vozil povzroči pospešeno propadanje te ceste. Omejeno je po novem tudi postavljanje objektov za obveščanje in ogla-
ševanje, ki je v območju občinske ceste zunaj naselja. Za kršitelje so predpisane globe, in sicer od 100 do 300 evrov, 1.000 evrov za samostojnega podjetnika in za pravne osebe, ki se štejejo za srednjo ali veliko gospodarsko družbo do 10.000 evrov.
»Smeti niso problem, ampak posel«
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je pri tekočih zadevah svetnike seznanil tudi z resnimi pogovori in dogovori, ki potekajo s Centrom za ravnanje z odpadki Celje. Ti naj bi ponudili najnižjo ceno, podeliti jim nameravajo dolgoročno koncesijo, brez javnega razpisa, kar naj bi po njegovih trditvah bilo v skladu z zakonodajo. Koncesijo za odvoz pa naj bi podelili Javnim službam Ptuj. O tem bodo svetniki odločali na prihodnji seji, ko bo to točka dnevnega reda. „Več kot dve leti se bije vojna s smetmi. Sosednje občine v tem našem bazenu ptujskega polja, Gorišnica, Markovci in Juršinci so se odločili za drugo pot in dosegli nekoliko nižjo ceno. Prav tako smo tudi mi poskušali na drugi strani, kjer smo bili prvo zagovorniki, da se podeli koncesija, a do tega ni prišlo. Ljudje se radi primerjajo in če je za par centov višja položnica je ogenj v strehi. Preverili smo vse možne variante in ugotovili, da bi bilo najbolje podeliti koncesijo njim direktno, javni razpis ni potreben, saj je podjetje v 100-od-stotni javni lasti," je dejal Janžekovič in dodal, da so jih dalj časa strašili, da so smeti problem, a da so ugotovili, da so smeti kvečjemu posel. „Nikoli se ne splača, pa vsi se borijo za ta posel," je bil jasen dornavski župan.
Svetnik Janez Horvat (levo) je opozoril, da se po občini Dornava prosto sprehajajo psi, ki delajo škodo in pobijajo kokoši.
Odlok, ki so ga svetniki sprejeli na marčevski seji, bo očitno prišel še kako prav. Župan Rajko Janžekovič je med drugim dejal, da se bo medobčinsko re-darstvo izvajalo nadzor na več cestah in izpostavil problem poškodovanih cest, ker se po njih (kljub prepovedi) vozijo tovorna vozila. »Točno se ve, kje je obvoz za industrijsko cono, a se nekateri raje vozijo po naših cestah. No, bomo postavili tam
medobčinsko redarstvo, pa naj plačajo,« je bil jasen, dornavski župan.
Dali so še soglasje k predlogu cene storitve pomoči na domu, in sicer cena storitve na efektivno uro znaša 14,66 evra, subvencija iz sredstev proračuna Občine Dornava znaša 8,02 evra. Ob koncu seje pa je Janžekovič svetnike seznanil še s podatkom, da bo v kratkem zbor vaščanov v Žamencih in
na Polenšaku zaradi postavitve antene za mobitel in predlagal, da se je naj udeleži čim več občanov, saj da bo pri odločitvi o (ne)postavitvi štel vsak glas.
Svetnik Janez Horvat je še opozoril na problem prostega sprehajanja psov, ki naj bi jih bilo v celotni občini okrog 20, med njimi pa tudi nekaj takih, ki bojda delajo škodo in pobijajo kokoši.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Gorišnica • Deseta redna seja občinskega sveta
650.000 evrov za popravilo strehe in prizidek k šoli
Svetniki občine Gorišnica so na minuli 10. redni seji potrdili odloka, ki opredeljujeta pravne podlage za podelitev koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb (GJS) odvajanja in čiščenja odpadne vode ter ravnanja s komunalnimi odpadki.
Ker bo občina za vse tri dejavnosti brez javnega razpisa koncesijo predvidoma neposredno podelila občinskem podjetju, je najverjetnejši bodoči koncesio-nar Komunalno podjetje Ptuj.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili DIIP za obnovo okrog 600 metrov javne poti v Tibolcih in Zamušanih. Vrednost naložbe je ocenjena na 74.500 evrov. Občina pričakuje 40.000 evrov
državnega sofinanciranja po 23. členu Zakona o financiranju občin, preostali delež bo zagotovila iz lastnih proračunskih sredstev. Dela na terenu naj bi izvajali v poletnih mesecih.
Na Forminu kanalizacija in obnova ceste
Na tokratni seji so gorišniški svetniki potrjevali odlok o zaključnem računu za minulo leto ter rebalans proračuna za leto 2016. Po rebalansu se prihodki in odhodki zvišujejo za 500.000 evrov, proračun je uravnotežen, znaša 4,9 milijona evrov. Med odhodki so vnesli novo postavko: 60.000 evrov za namakalni sistem Gorišnica-Moškanjci III. faza. Na novo je dodana postavka za rekonstrukcijo ceste Tibolci-Za-mušani (74.500 evrov), postavko za obnovo ceste v Forminu so s 70.000 povišali na 237.000 evrov. 100.000 evrov so z rebalansom zagotovili tudi za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Forminu in 60.000 evrov za sekundarne kanalizacijske cevovode v Gajevcih. Iz sprva predvidenih 360.000 so
za kar 260.000 evrov oklestili postavko za obnovo ceste Muretin-ci-Formin.
Energetska sanacija zdravstvenega doma: 80.000 evrov
Tudi po rebalansu ostajata za letos v načrtu obnovi dveh mostov: čez dravski kanal v Zagojičih
ter čez Pesnico v Gorišnici. Za oba projekta je predvidenih po 207.000 evrov. Za 32.000 evrov so skrčili postavko gradnje javne razsvetljave, za 160.000 evrov je nižja postavka športni park Gorišnica. V proračunu je za energetsko obnovo zdravstvenega doma po novem predvidenih 80.000 evrov, postavko za Dominkovo domačijo so zmanjšali na minimum. Namesto sprva predvidenih 93.000 evrov je zdaj na postavki le še 3.700 evrov. V proračunu sta na
novo oblikovani postavki za dograditev osnovne šole in obnovo športne dvorane, skupno v vrednosti okrog 650.000 evrov. Pri šoli bodo uredili prizidek, v dvorani pa zamenjali streho in položili nove pode.
Na tokratni seji so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju dosedanjega ravnatelja OŠ Gorišnica Milana Šilaka za nov mandat. Šilak je tudi edini kandidat, ki se je prijavil za to delovno mesto.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Uvod v gradnjo športnega parka: atletska steza
Svetnik Bojan Purgaj je vnovič spraševal, kdaj se lahko pričakuje izgradnja novega športnega parka, saj da na to investicijo tamkajšnji športniki čakajo že več kot desetletje. Župan Jože Kokotje odgovoril, da bodo letos zgradili atletsko stezo in uredili odvodnjavanje. Za ta dela je v proračunu rezerviranih 116.000 evrov.
»To bomo začeli v kratkem. Računamo, da v treh tednih. Šolarji in športniki bi potem lahko vadili že na novem igrišču. Slačilnice in sanitarije bodo na voljo v večnamenski dvorani. Stadion s slačilnicami in tribunami bi pa potem gradili naprej po etapah. Okvirna projektantska ocena za celoten kompleks bo znana jeseni, računamo, da bo znesek od dva do tri milijone evrov,« je povedal župan Kokot.
8 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki	
torek • 5. aprila 2016
Ormož • Svetniški zbor o gospodarskih javnih službah
So se prerekali zaradi oslove sence?
Svetniki občine Ormož so na četrtkovi seji v prvi obravnavi potrdili odloke, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb (GJS): o vzdrževanju občinskih cest, odvajanju in čiščenju odpadnih vod, ravnanju s komunalnimi odpadki ter oskrbi s pitno vodo.
Za vzdrževanje 306 km javnih poti je v novem odloku predvideno, da bi dejavnost izvajal občinski režijski obrat. Doslej so na Ormoškem za vzdrževanje javnih poti skrbele krajevne skupnosti (KS) in tudi v prihodnje naj bi bilo tako, zagotavlja župan Alojz Sok, vendar bi občina imela več pregleda in nadzora nad izvajanjem dejavnosti. Svetnik Emil Trstenjak (SLS), sicer tudi predsednik KS Miklavž pri Ormožu, je dejal, naj se v odlok napiše, da lahko dejavnost izvaja režijski obrat ali KS. Trstenjaka je podprla Desu-sova svetnica in predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh:»Krajevne skupnosti dobro skrbimo za vzdrževanje javnih poti. Svetnik Martin Hebar (NSi) je pripomnil, da se prepirajo okrog oslove sence:
»V statutu občine so jasno navedene naloge in pristojnosti KS. Ker odlok ne more biti v neskladju s statutom, je jasno, da bodo KS-i to dejavnost lahko opravljali tudi v prihodnje!«
Žnidaričeva pogreša izvedbene programe
Vodjo svetniškega kluba SMC Mojco Žnidarič je zanimalo, zakaj občinski svet doslej ni potrjeval izvedbenih programov, ki jih je ob začetku leta za izvajanje koncesijske dejavnosti dolžan pripraviti koncesionar. Žnidaričeva je tudi predlagala, da bi občina koncesije razpisala za obdobje pet
Podlehnik • Sprejeli občinski proračun
Zaradi gradnje zelo ogrožena varnost v prometu
Osnutek proračuna so občinskemu svetu in na spletnih straneh občine predstavili že februarja, nekoliko popravljen predlog pa so zdaj dokončno potrdili. V njem so že rezervirana tudi sredstva za pridružitev Vinarski zadrugi Haloze, a so odločitev o tem preložili na naslednjo sejo.
Odloke, ki urejajo pravne podlage za izvajanje gospodarskih javnih služb v občini Ormož, je pripravil Milan Železnik iz Evropskega pravnega centra.
let. Milan Železnik iz Evropskega pravnega centra, ki je avtor ormoških odlokov o GJS, je odgovoril, da je pet let prekratko obdobje
V letošnjem proračunu predvidevajo 1.945.211 evrov prihodkov in 2.074.558 evrov odhodkov. Ne prihodkov ne zadolževanj iz osnutka proračuna niso spreminjali, so pa odhodke povečali za 24.000 evrov. Od tega bodo večino, 16.000 evrov, porabili za nakup kombija za opravljanje javnih del, saj je stari dotrajan in popravilo ni več smotrno.
Pol milijona za investicije
Za investicije bodo porabili približno četrtino odhodkov, torej dobrega pol milijona evrov. Največji naložbeni stroški bodo izgradnja kanalizacijskega omrežja, sanacija zemeljskih plazov, dodatna ureditev večnamenskega kulturnega centra Podlehnik ter nakup Bezjakove domačije. Nadaljevali bodo začeto modernizacijo Športnega parka Dežno, uredili pa bodo
tudi ribnik Dežno. Parcele ob ribniku bodo dali v najem, zato bo, predvidoma junija, potreben rebalans proračuna. Plačali bodo tudi 52.000 evrov lastnega deleža pri gradnji OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka na Ptuju. S ptujsko občino se namreč za predajo hiše v Kicarju (občina Podlehnik jo je dobila z izvršbo, njena vrednost pa je približno enaka dolgovane-mu znesku) niso dogovorili.
Sprejeli so letna programa kulture in športa, za vsakega od njiju pa namenili 12.000 evrov. Enak znesek so namenili za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podporo delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
Pobuda za pridružitev Vinarski zadrugi Haloze je prispela prepozno, da bi jo občinski odbori lahko obravnavali. Svetnik Ivo Ban, ki so ga na seji potrdili za člana sveta Območne izpostave Javnega sklada za kulturne
dejavnosti Ptuj, je predlagal, da se s predlogom najprej temeljito seznanijo, zaprosili pa bodo tudi za dodatne informacije. Odločitev o včlanitvi so tako prestavili na naslednjo sejo.
Tako župan Marko Maučič kot številni svetniki opozarjajo, da se je varnost v cestnem prometu zaradi gradnje avtoceste občutno znižala. Maučič pravi: »Ko bo podpisana pogodba z Euro-Asfaltom (za drugo etapo avtoceste, to naj bi se zgodilo v teh dneh, op. a.), bo demolirana še druga polovica naše občine ... Kako bodo izvajalci tu sploh lahko delali? Ne zavedamo se, kaj se bo tu zgodilo.« Stanje prometa so občina, policija in pristojne inšpekcijske službe spremljale že do sedaj, razmišljajo pa tudi o dodatnih ukrepih. V proračunu so zagotovili tudi 3.500 evrov za plačilo koordinatorja za varnost pri izgradnji avtoceste.
Eva Milošič
Župan Podlehnika Marko Maučič (prvi z leve) opozarja na nevarnosti v prometu.
za podelitev koncesije in da se najverjetneje ne bi prijavil noben ponudnik. »V petih letih se osnovna sredstva, ki jih ima koncesionar za opravljanje dejavnosti, ne amortizirajo,« je dodal. Odgovor, zakaj občinski svet doslej ni potrjeval izvedbenih programov za izvajanje GJS, je podal župan Alojz Sok. Pojasnil je, da zdajšnji odloki priprave izvedbenega programa niso predvidevali in da se je le-ta pripravljal samo za ceste. Svetnico SMC Moniko Ivanuša pa je zanimalo, ali se bo domači koncesionar (Komunala Ormož) lahko prijavil na razpis za koncesijo za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki - glede na to, da ne izpolnjuje pogojev za izvajanje obdelave in odlaganja, temveč samo za zbiranje. Železnik je pojasnil, da se bo lahko, če se bo povezal s partnerjem, ki pogoje za obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov izpolnjuje.
FURS
pregleduje
okoljsko
dajatev
V nadaljevanju seje sta Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož svetnikom predstavila poročila o izvajanju GJS za leto 2015 ter elaborate o oblikovanju cen komunalnih storitev za leto 2016. Poročila in elaborate ter sklepe o občinskem subvencioniraju cen so svetniki potrdili. Hriberšek pa je še povedal, da imajo trenutno na Komunali finančno inšpekcijo, ki pregleduje postavko okolj-ske dajatve.
Župan Alojz Sok je navzoči svetniški zbor ob koncu seje seznanil z informacijo, da naj bi Geodetska uprava v Ormožu ukinila svojo izpostavo.
Mojca Zemljarič
Majšperk • Petnajsta redna seja občinskega sveta
Občinski prostorski načrt sprejeli po skrajšanem postopku
Občina Majšperk ima 37 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Število prebivalcev se je v zadnjih desetletjih zmanjševalo, zato bo treba najti način, kako bi s temi razpoložljivimi zemljišči lahko pospešili razvoj občine. Prvi korak k temu, sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN), so že napravili, določili pa so tudi, kateri objekti so enostavni.
Osnutek OPN so februarja lani že javno razgrnili, po sprejetih pobudah in predlogih občanov pa so ga poslali še v strokovno obravnavo. Upoštevali so 87 prejetih pobud, zavrnili 18, vnesli pa so tudi 80 predlaganih tehničnih popravkov oz. uskladitev z dejanskim stanjem. Županja Darinka Fakin pa pojasnjuje: »Najpomembnejša sprememba OPN je, da smo natančno definirali, kateri objekti so enostavni in kaj je zanje potrebno.« V izvedbenem delu majšperškega OPN so natančno določili, za katere objekte gre: manjše stavbe (garaže, lope, nadstreške, savne, zimske vrtove, vetrolove ipd.), pomožne kmetij-sko-gozdarske objekte, vodnjake, rezervoarje, ograje do dveh metrov višine itd. Novost pa je tudi
možnost štirikapnih streh pri stanovanjskih objektih.
Razpršena gradnja ni mogoča
Svetnik Janez Vedlin meni, da bi morali dovoliti tudi razpršeno gradnjo. »Tega, kar prakticirajo v mestnih četrtih, v Halozah ne moremo,« pravi. Matej Škafar iz podjetja Umarh, ki je OPN pripravilo, pa je pojasnil: »Razpršene gradnje zakonodaja ne dopušča. Treba pa je razlikovati med razpršeno poselitvijo, avtohtonim poselitvenim vzorcem izpred leta 1967, in razpršeno gradnjo - pri tistih stanovanjskih objektih, ki so jih postavili na kmetijskih zemljiščih. Izven poselitvenega prostora razpršeno ni mogoče
graditi.« Osnovna kategorizacija poselitve je v pristojnosti države in ne občin, vendar se prostorska zakonodaja spreminja, območja naselij pa bodo na novo opredelili. Vedlin je tudi prepričan, da zaščiteno območje Natura 2000 ovira razvoj teh krajev, predvsem kmetijstvo. Škafar je pojasnil, da je tudi ta območja določila država, manjše gradnje znotraj teh območij pa niso sporne.
Svetniki so soglasno odločili, da se bo Majšperk pridružil Vinarski zadrugi Haloze. V občini imajo doslej le enega člana nove zadruge, županja pa priznava: »Odkrito povedano, se kot pravi člani zadruge ne vidimo. Seveda pa želimo našim vinogradnikom in vinarjem pomagati.« Zato so predlog podprli.
Eva Milošič
Pregledne karte so si svetniki že lahko ogledali, dostopne pa bodo tudi na spletni strani občine.
Foto: MZ
Foto: EM
Foto: EM
torek • 5. aprila 2016
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 9
Podravje • Okrogla miza o javnih zbiranjih in organizaciji prireditev
Bolj kot si dejaven, večje so skrbi in obremenitve
Organizacija prireditev, od športnih, kulturnih do zabavnih, je vsaj v manjših občinah navadno na plečih društev. Temelj društva so osebe, ki so pripravljene za delovanje društva in izvajanje programov nameniti svoj čas, pa tudi kakšen evro. Vendar to državi ni dovolj, društvom nalaga vedno znova dodatne stroške, od davčnih blagajn do zagotavljanja zdravstvene varnosti.
V Slovenski Bistrici je marca potekalo predavanje na temo organizacije prireditev, glavno besedo so imeli policisti, zaposleni na upravni enoti in v zdravstvenem domu. Govorci so zbrane društvenike seznanili, da je treba vsako prireditev prijaviti, četudi gre za razstavo v kulturnem domu. Če je prireditev pod šotorom, je prisoten ogenj, živali ali prireditev poteka ob vodi ali na cesti, je treba to prijaviti na upravni enoti vsaj deset dni pred prireditvijo, sicer na policijski postaji (pet dni pred prireditvijo). Vloga mora vsebovati podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve, osebne podatke vodje prireditve ter vodje rediteljev, način varovanja, dokazilo, da je
o shodu oziroma prireditvi pisno obveščena občina ...
Seveda to ni vse. Od spremembe pravilnika o nujni medicinski pomoči je treba predložiti tudi dokazilo o nujni medicinski pomoči. Zdravstveno varstvo mora biti zagotovljeno na vseh prireditvah, razen na nezahtevnih prireditvah, ko je število udeležencev manjše od 500 in velja za prireditev nizko zdravstveno tveganje. Na prireditvah, kjer se pričakuje do 1.000 obiskovalcev in je tveganje nizko, zadostuje prisotnost najmanj ene osebe, ki ima opravljen najmanj 10-urni tečaj prve pomoči, ki ni starejši od petih let. Več kot se pričakuje udeležencev oziroma večje kot je zdravstveno tveganje, večje so zahteve. Za ka-
Foto: TD Makole
Organizatorji prireditev so soočeni z vedno več predpisi in zahtevami.
kšno vrsto tveganja gre in kakšno zdravstveno varstvo mora biti zagotovljeno, presodijo v zdravstvenem domu (presoja stane
50 evrov). Na primer na glasbenem dogodku (poenostavljeno na veselici), kjer se pričakuje (skromnih) 1.000 obiskovalcev,
Cenik izvajanja nujne medicinske pomoči in zdravstvenega varstva na javnih prireditvah
1 Cenik ZD Slovenska Bistrica	1 Cena ob delavnikih	1 Cena med prazniki, vikendih ter med 22. in 7. uro. 1
Najem reševalnega vozila	150 €/dan	150 €/dan
Zdravnik	48 €/uro	70 €/uro
Reševalec	20 €/uro	30 €/uro
Diplomirani zdravstvenik	30 €/uro	40 €/uro
Priprava presoje zdravstvene ogroženosti na prireditvah
50 €
50 €
Vir: ZD Slovenska Bistrica
je predvidena prisotnost najmanj ene ekipe nujnega reševalnega vozila, to pomeni prisotnost reševalca in diplomiranega zdravstve-nika.
Reditelj ne more biti tudi varnostnik
Ob tem mora biti poskrbljeno tudi za varnost. »Reditelj mora
biti oseba, ki jo določi organizator in skrbi za red, ob tem mora biti označen. Vzdrževanje reda z varnostniki pa je obvezno, ko prireditev traja tudi po 23. uri. Naj ob tem opozorim, da je čas trajanja prireditve od začetka zbiranja in do razhoda. Prireditev se ne konča, ko ugasne glasba,« je opozoril Srečko Gorišek s slovenjebi-striške upravne enote.
Ob tem so govorniki na predavanju opozorili, da če zaradi nižanja stroškov organizatorji prirejajo podatke glede udeležencev (število udeležencev vpliva na potrebe po varnostnikih, zdravstveni službi), pa odgovornost na prirediteljih ostaja. Tako se nekateri prireditelji odločijo za zavarovanje prireditev. Kot so pojasnili na Zavarovalnici Triglav, je mogoče skleniti zavarovanje za odgovornosti na prireditvah, ki krije odškodninske zahtevke tretjih oseb. Premija je odvisna od vrste prireditve (športni dogodek, sprevodi, razstave ipd.), trajanja prireditve, višine izbrane zavarovalne vsote, števila udeležencev itd. A kljub temu vsega ni mogoče zavarovati in se izogniti odgovornosti.
Tako se marsikateremu društvu, ki organizira bodisi festival, dobrodelni turnir ali veselico, postavi vprašanje - zakaj še sploh kaj organizirati.
Mojca Vtič
Slovenska Bistrica • Obljuba dela dolg oziroma zahodno obvoznico
Impol zgolj v enem letu državi odvedel 20 milijonov
evrov prispevkov in davkov
Impol je zgolj lani državi odvedel 19,8 milijona evrov prispevkov in davkov. Predvidena vrednost zahodne obvoznice, ki bi bila nujna za nadaljnji razvoj Impola in energetsko oskrbo predelovalca aluminija, pa je približno 10 milijonov evrov.
Nekaj manj kot 20 milijonov evrov davkov in prispevkov zajema davke in prispevke iz plač zaposlenih, davke in prispevke v breme podjetja, davek na dobiček, ostale davke, stavbno zemljišče, vodna povračila, emisijske kupone, dajatve za prispevek zaradi neizpolnjenih kvot, carine za uvoze. Skupno so v zadnjih treh letih (2013-2015) davki in prispevki državi znašali 47,7 milijona evrov. Kot omenjeno pa
Impol že več let pesti prostorska stiska. »Z gradnjo obvoznice bi Impol pridobil dodatne prostorske kapacitete, kar bi nam omogočilo širjenje proizvodnje, ob tem bi lahko bolje optimizirali logistiko znotraj skupine, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti poslovanja. Prav tako je v idejnem projektu zahodne obvoznice predvidena tudi ureditev energetske infrastrukture, med drugim tudi preskrba indu-
Foto: Jure Stern
impol je zgolj v enem letu dal državi okoli 20 milijonov evrov, vrednost zahodne obvoznice, ki je bistvenega pomena za delovanje skupine, pa naj bi bila okrog 10 milijonov evrov.
strijske cone Impol z električno energijo,« so osrednje razloge za izgradnjo zahodne obvoznice izpostavili v Impolu. Industrijska cona Impol se trenutno preskrbuje z električno energijo preko dveh lastnih daljnovodov, ki sta zastarela in ne omogočata večanja prenosa električne energije.
S temi težavami so bili sicer seznanjeni že številni ministri, politiki, tudi predsednik državnega sveta, nazadnje še premier Miro Cerar, ki je v okviru obiska vlade v Podravju obiskal Impol. Premier je ob obisku obljubil, da bo do prvih sestankov s predstavniki Impola in občine ter ministrov za gospodarstvo in infrastrukturo prišlo v nekaj tednih. In kot kaže, bo vsaj ta obljuba izpolnjena. Namreč 5. aprila naj bi se infrastrukturni minister sestal s predstavniki lokalne skupnosti in Impola.
MV
Ptuj • Špedicija Goja z novim standardom kakovosti
Konkurenčno sposobnost so še okrepili
Podjetje Špedicija Goja, ki je od sredine leta 2012 del poslovne skupine Finakos Group, je februarja letos prejelo nov certifikat kakovosti ISO 9001:2015. Kot poudarja direktor Sebastjan Kolednik, to zanje pomeni dodano vrednost, saj bodo s tem pridobili dodatno zaupanje kupcev in okrepili konkurenčnost.
Prinaša tudi druge prednosti, kot so učinkovito spremljanje samih storitev, ki jih opravljajo, prav tako vozil, prednost pri prijavi na večjih evropskih razpisih. Zahtevata pa ga tudi avtomobilska in gumarska industrija, za katero Goja prav tako opravlja prevoze.
»Lani smo ustvarili 14,8 milijona evrov prihodkov, od tega 38 % na tujem in 62 % na domačem trgu. Podjetje ima 77 zaposlenih. Slediti želimo svoji viziji, da postanemo uspešno, učinkovito in
prepoznavno logistično in transportno podjetje na evropskem trgu ter eden izmed vodilnih ponudnikov špedicijskih in cestnih transportnih storitev v Sloveniji. Izkoristiti želimo naše potenciale, znanje in tradicijo,« pravi Sebastjan Kolednik.
V 25 letih se je podjetje Goja razvilo v priznanega izvajalca storitev cestnih prevozov blaga in carinskega posredovanja, svojo osnovno dejavnost v zadnjih letih pa uspešno nadgrajuje tudi z drugimi logističnimi storitva-
Sebastjan Kolednik, direktor Špedicije Goja: »Osnovno dejavnost uspešno nadgrajujemo z ostalimi logističnimi storitvami.«
mi. Upravlja lasten vozni park, v katerem je 60 tovornih vozil, od tega je 27 novih. Nekatera vozila so opremljena tudi za prevoz nevarnih snovi po ADR-konven-ciji. V poslovalnicah v Kopru ter na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje družba zagotavlja vse storitve carinskega posredovanja in zastopanja v carinskih postopkih, v lastnih skladiščih na Ptuju pa storitve pretočnega skladiščenja, pretovarjanja, komisioniranja in dostave končnim kupcem. „V družbi Špedici-
ja Goja, d. o. o., smo ponosni na partnersko sodelovanje z mednarodno uveljavljenimi podjetji ter logističnimi družbami. Varnost, kakovost in zanesljivost so naša temeljna vodila pri zagotavljanju storitev cestnih prevozov blaga. Tradicionalne dejavnosti družbe v zadnjem času uspešno nadgrajujemo s prepletom storitev cestnega, železniškega, pomorskega in zračnega prometa. V Špediciji Goja opravljamo vse oblike neposrednega in posrednega svetovanja in zastopanja strank v carinskih postopkih v uvozu, izvozu in tranzitu. Vsem cestnim prevoznikom blagovnega prometa zagotavljamo popolno podporo pri mejnih storitvah. Na Ptuju imamo tudi avtopralnico za osebna in tovorna vozila," je ob prevzemu novega certifikata kakovosti ISO 9001:2015 še povedal direktor Sebastjan Kolednik.
Črtomir Goznik
Foto: CG
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura
torek • 5. aprila 2016
Ptuj • Literarni večer s pisateljico(?) in raziskovalko(?) Mileno Miklavčič
Neokusnost, ki podira bralne rekorde
V torek nas je društvo Dom KULTure povabilo na uro in pol literarnega pogovora z Mileno Miklavčič, za katero so v vabilu zapisali, da je »pisateljica, raziskovalka preteklosti in vdana poslušalka srčnih težav«. Sodbo o tem, kaj od naštetega drži, si boste težko ustvarili sami, ko boste prebrali moje povsem subjektivno obarvano poročilo z dogodka.
Opozorilo 15+
Sestavek ni namenjen otrokom in mladostnikom, mlajšim od 15 let, pač pa naj to počnejo v spremstvu zdravorazumske odrasle osebe (ta pa jim tega itak ne bo dovolila brati).
Če bi hotel napisati objektivno, bi imelo moje poročilo eno samo dvostavčno poved: »Bil je literarni večer z avtorico knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače Mileno Miklavčič, pogovor z njo pa je vodila Liljana Klemenčič.« Vse drugo je povsem odveč. Zlasti predstavitev vsebine knjige, ob kateri se bodo zgražale tudi bralke vseh odtenkov sive.
"Kaj bi morali vprašati svoje stare starše, pa jih nismo?" je provokativno pisalo v vabilu na dogodek. In odgovor, ki smo ga izvedeli ta večer: kako so seksali naši dedki in babice, kolikokrat
so babice počepnile pred svojim dedcem (trikrat dnevno, je bil odgovor! Vsaj nekaj koristnega smo torej izvedeli.); in če niso, je počepnila pač kakšna dekla. V glavnem ne na postelji, ampak kjerkoli je bila prilika.
Potem nam je avtorica postregla s trditvijo, da je cankar-janska mati - skrbna, ljubeča do otrok - čisti mit. Matere svojih otrok niso ljubile, pač pa so jih prenašale. In kaznovale. Neprestano. K temu pa vzpodbujale še svoje može. Kdo pa bi ljubil 15 otrok, kolikor so jih rodile! Življenje bo z njimi kruto, so si
Foto: jš
Večna skrivnost
Katere ugotovitve vse so zapisane v knjigi raziskovalke naše preteklosti M. Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače, ne bom nikoli vedel, ker pač tega res ne bom šel brat. Vi pa - kakor želite. Lahko se vpišete v čakalno vrsto v ptujski knjižnici, lahko pa svoj izvod knjige kupite, saj je pravkar na voljo menda že petnajsti(!) ponatis.
»Pisateljica, raziskovalka preteklosti in vdana poslušalka srčnih težav« Milena Miklavčič (na desni) v pogovoru z Liljano Klemenčič
/
baje takrat trdile, zato je treba že najmlajše navaditi trpljenja, saj drugače ne bodo preživeli. Da pa bi otroci sploh preživeli, se pravzaprav niso preveč sekirali. »Mogoče bodo pa kakšna usta manj, ko pridem domov,« so si
Ormož • Igrajmo se gledališče 2016
Več kot 150 mladih gledališčnikov
Na odrskih deskah velikonedeljskega kulturnega doma je bilo zadnji petek v marcu nadvse živahno. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je v sodelovanju z OŠ Velika Nedelja organiziral Igrajmo se gledališče 2016.
Na območnem srečanju otroških gledaliških skupin osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se je predstavilo kar osem gledaliških skupin, od tega po dve iz OŠ Ormož, Velika Nedelja in Miklavž pri Ormožu ter po ena skupina iz OŠ Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Nastopalo je več kot 150 mladih gledališčnikov. Kot prvi se je predstavil Dramsko-recita-cijski krožek OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Valerije Horvat z gledališko predstavo Bobek in barčica malo drugače. Sledili so: Mlajša gledališka skupina OŠ Ormož pod mentorstvom Irene Blagovič z igro Ko se ptički že-
nijo, Gledališki klub OŠ Sveti Tomaž pod vodstvom Tanje Hebar s predstavo Virtualnisvet.com, Gledališka skupina učencev 8. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorstvom Simone Kla-sinc z igro Mulci proti doktorju Zlobi, Gledališka skupina OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Gordane Črnivec s predstavo Lahko noč hudoba, Gledališka skupina OŠ Ormož pod mentorstvom Aleksandra Štermana z igro Škrat Kuzma dobi nagrado, Gledališki krožek 9. razreda OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Matejke Majcen s predstavo Pepelka in škrat ter Gledališka skupina učencev 9. razreda OŠ Miklavž pri Ormo-
žu pod mentorstvom Simone Klasinc, ki je uprizorila gledališko predstavo Martin Krpan.
Gledališko ustvarjanje je spremljal režiser Samo M. Strelec, ki je povedal: »Skupine so izjemno številčne, kar me zelo veseli. Po kakovosti se mi zdijo zelo izenačene. Nekatere skupine so si sicer zadale zelo težke naloge, tako da se mi zdi, da je nivo gledališkega ustvarjanja v tej območni izpostavi visok. Mentorji in mentorice so opravili zelo dobro delo, vidi se tudi, da otroci igrajo z užitkom.«
Najboljše skupine se bodo uvrstile na regijsko srečanje.
Monika Levanič
Nastopila je tudi Mlajša gledališka skupina OS Ormož z igro Ko se ptički ženijo.
baje pobožno zaželele ženske, ko so okopavale na njivi in svoje delo nalašč podaljševale, samo da bi se uresničila njihova 'želja'. Ko pa jih je bilo vendarle preveč pri hiši, pa so si pomagale s kakšnim zvarkom. Ne za preprečitev nosečnosti, pač pa da so iz kakšnega dojenčka ustvarile angelčka. Ker bogaboječi pa so takrat bili!
S takimi in podobnimi »preverjenimi in resničnimi« trditvami nam je Miklavčičeva stregla uro in pol. Da so resnične, dokazuje avtorica s tem, da je enake trditve, povedane z enakimi besedami, slišala od več ljudi.
(Najbrž bi ji tudi o čarovnicah z enakimi besedami govorilo več ljudi, pa to ne povečuje verodostojnosti tovrstnih zgodb!)
Življenje ni bilo »cvetje v jeseni«
Brez zavor, brez zgražanja, s perverzno ravnodušnostjo je »pisateljica in raziskovalka ter poslušalka srčnih težav« nizala svoje resnice še naprej. Na primer, da je bila svinjska mast poleg hrane zelo koristna tudi za to, da so se ženske z njo namazale po 'ta mali', da ko jih je dedec tako mimogrede naskočil, ni preveč bolelo. Da se je ženskam v času menstruacije kri kar enostavno po stegnili stekala na tla in je neki župnik razlagal, kako je moral to svinjarijo po nedeljski maši sam čistiti po cerkvi.
Slišali smo o higienskih navadah naših prednikov (gre za obdobje med obema svetovnima vojnama). Podoba Mete z belim čipkastim nedrčkom, ki se kaže izpod svetle oblekce skupaj z bujnim oprsjem, je čista laž, izmišljotina Ivana Tavčarja. Naši predniki se niso umivali (ženske niso imele nedrčkov), torej so bile obleke vse kaj drugega kot svetle. Kako pa naj bi se vsako jutro umilo 30 ljudi neke družine (saj veste: 15 otrok - eden več ali manj, starši, stari starši, neporočeni strici in tete, seveda še hlapci in dekle, pa se jih je nabralo 30), ko ni bilo niti studenca pov-
sod pri hiši. S tem se pač niso ukvarjali. Pa so bili zdravi. Seveda: veliko gibanja v naravi, zelje štirikrat tedensko in repa trikrat - pa ni bilo črevesnih bolezni, debelosti ... Edino tuberkuloza je bila pogosta. Pa otroške bolezni. Ampak te so pač bile, in če jih je otrok preživel, jih je, če ne, pa jih je naslednji ... Pa da starši velikokrat sploh niso poznali imen otrok, saj jih niso klicali po imenih, pač pa po vzdevkih: ta škilasti, ta krumpasti (krumpast pa je bil zato, ker je nekoč oče za sinom, ko ga je ta razjezil, vrgel sekiro - in ga zadel v nogo) ... Saj so imeli imena, bili so krščeni. Tako je bil nekdo Francelj; če je slučajno umrl (se pač zgodi), je bil Francelj naslednji otrok, ki je že čakal na rojstvo ... Povsem brezosebno, povsem brez ljubezni, povsem razumsko, nas je prepričevala Miklavčičeva.
Jaz imam izgovor, da sem šel na ta literarni večer neokusa in gnusa ter vztrajal do konca: poslala me je urednica, torej sem tam moral biti. Kakšen pameten razlog za svojo prisotnost pa si bodo izmislili drugi obiskovalci? Pravzaprav pa razumem: človeka zanimajo skrajnosti, tudi skrajne meje slabega okusa ...
Ob takem izboru literarnih gostov pričakujemo na naslednjem pogovoru z Liljano Kle-menčič v Domu KULTure kot gosta markiza de Sada ...
Jože Šmigoc
Hajdina • Obisk v osnovni šoli
Učitelji iz Hrvaške navdušeni
V jeseni 2015 smo iz OŠ Side Košutic iz Radoboja vzpostavili sodelovanje in v času zimskih počitnic se nas je 18 učiteljev z OŠ Hajdina odpravilo na OŠ Radoboj. Ogledali smo si šolo, primerjali naš šolski sistem z njihovim, pokazali pa so nam tudi znamenitosti kraja.
V ponedeljek, 21. marca 2016, so nam obisk vrnili. Prišli so učitelji, ki smo jih najprej sprejeli v šoli, kjer smo jim pripravili kratek kulturni program. Nato smo jim pokazali 1. mitrej na Zgornji Hajdini, se oglasili na Občini Hajdina, kjer jih je sprejel župan
Stanislav Glažar skupaj z direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl. Potem so obiskali še cerkev sv. Martina na Hajdini, ki jim jo je prijazno pokazal in predstavil župnik Marijan Fesi. Sledil je pogovor po kosilu, ogled šole in načrtovanje nadaljnjega sode-
lovanja. V prihodnjem šolskem letu bodo sodelovali tudi učenci. Načrtujemo eno- ali dvodnevno srečanje naših nadarjenih učencev na Hrvaškem, k nam pa bi prišli prav tako nadarjeni učenci s Hrvaške.
Vesna M. Lorber
Foto: arhiv OS hajdina
Foto: ML
Nogomet
Drava najbolje spomladi
Strani 12
Nogomet
Aluminij izkoristil izključitev Kouterja
Stran 12
Rokomet
Ptujčani brez težav do nove zmage
Stran 13
Motokros
Tim zanesljivo slavil, do točk tudi Bogommir
Stran 13
Judo
O končni zmagi odločala ena sama točka
Stran 15
Nogomet
Podvinčani in Videmča-ni uspešni v gosteh
Stran 14
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 27. krog
Koper, Zavrč, sodniki - slab, slabši, najslabši
Foto: Črtomir Goznik
Timotej Dodlek (Zavrč, beli dres) in Toni Datkovič (Koper) sta bila po koncu tekme zelo različnega razpoloženja ...
iPodulajh nai na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
Zavrč - Luka Koper 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Datkovič (20.), 0:2 Datkovič (26.), 0:3 Belima (59.), 1:3 Tahiraj (81.).
ZAVRČ: Ranilovič, Antič, Šanenko, Filipovič, Karamatič (od 9. Rogač), Cvek, Golubar, Agboyi, Dodlek, Glavica (od 60. Tahiraj), Matjašič (od 46. Batrovič). Trener: Ivica Solomun.
LUKA KOPER: Tomič, Pavič, Horvat, Batur, Datkovič, Situ, Belima (od 80. Esclapez), Štulac, Valencia, Leko (od 90. Štro-majer), Jurina (od 61. Lokaj). Trener: Milan Obradovič.
RDEČ KARTON: Batur (77).
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Lepo nedeljsko popoldne je na stadion v Zavrču kljub TV-prenosu privabilo približno 500 gledalcev, ki so tokrat videli slabo nogometno predstavo obeh moštev. V igro so se odlično vklopili sodniki, ki so prav tako pošteno začinili tekmo. Sodniki nikakor niso krivi za poraz Zavrča, z vsaj dvema napačnima od-
Vodilni dvojec uspešen v gosteh
Tudi 27. krog ni prinesel spremembe razlike med vodilnim dvojcem iz Ljubljane in Maribora, razlika med njima ostaja 4 točke. Zmajčki in vijolice so slavili v gosteh, oboji z identičnim izidom 0:2. Oboji so prikazali dokaj suvereno igro, pri čemer so si več priložnosti priigrali varovanci Darka Milaniča. Ti v Novi Gorici niso izgubili že sedem let, mož odločitve pa je bil tokrat pred 1800 gledalci Jean Philippe Mendy, ki je dosegel oba zadetka. Podobnega dosežka sta se veselila še Mate Eterovič in David Poljanec.
Hrvaški napadalec je na 70. savinjsko-šaleškem der-biju v Velenju oba dosegel z bele točke in svoji ekipi pomagal do prestižne zmage. Očitno je, da vsaka izmed ekip v drugi polovici lestvice igra vsako tekmo kot kvalifikacijsko, zato so rezultati sila težko predvidljivi. Ta ugotovitev v celoti velja tudi za srečanje med Domžalami in Krškim. Domačini so bili popolni favoriti, a jih je srčna in
ločitvama (razveljavitev gola, rdeči karton) pa domačinom v 2. polčasu niso dopustili priključka.
Veliki hendikep Zavrča je bil že v začetku izostanek Ale-ksa Pihlerja in Eda Kevina Kokorovica (kartoni), predvsem prvi je nepogrešljiv v organizaciji igre in v obrambnih zadolžitvah. Taktične rešitve
borbena zasedba iz Krškega umirila ter povedla kar 0:3. Krčani so nato močno padli v igri, kar so domačini izkoristili za znižanje rezultata, več pa jim ni uspelo iztržiti ... REZULTATI 27. KROGA: Krka - Olimpija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Radovič (21.), 0:2 Eleke (60.);
Gorica - Maribor 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Mendy (59.), 0:2 Mendy (70.);
Rudar - Celje 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Eterovic (28., z 11 m), 2:0 Eterovič (80., z 11 m); rdeči karton: Vrhovec (80., Celje);
Domžale - Krško 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Poljanec (41.), 0:2 Poljanec (48.), 0:3 Volarič (64.), 1:3 Alvir (77.), 2:3 Mance (84.);
Zavrč - Luka Koper 1:3 (0:2).
1.	OLIMPIJA 27 17 6 4 62:18 57
2.	MARIBOR 27 15 8 4 62:25 53
3.	DOMŽALE 27 12 9 6 39:22 45
4.	GORICA 27 12 5 10 39:39 41
5.	ZAVRČ 27 9 8 10 29:32 35
6.	LUKA KOPER 27 8 5 14 30:42 29
7.	CELJE 27 6 10 11 20:40 28
8.	RUDAR 27 7 7 13 21:42 28
9.	KRŠKO 27 7 7 13 18:41 28
10.	KRKA 27 6 7 14 21:40 25
Ivice Solomuna so bile tokrat povsem neuspešne (Ba-trovic in Rogac na klopi?), za nameček pa je moral prvo menjavo opraviti že v 9. minuti (Karamatic - Rogac).
V gostujoči zasedbi je bil toplega sprejema deležen Toni Datkovic, nekdanji član Zavrča, ob njem so se v prestopnem roku v smer Obale preselili še Matič, Obrado-vic, Riera in Muslimovic. Slednja dva sta poškodovana, prvi je bivši trener Zavrča in Kopra, drugi pa sedanji trener Kopra. Na koncu se je izkazalo, da je bil prav Datkovic odločilni jeziček na tekmi oz. na tehtnici ...
Nogometaši v 1. ligi imajo pred sabo peklenski ritem tekem sreda - sobota - sreda -sobota. Ob tem bodo imeli posebej težko delo štirje pol-finalisti Pokala Slovenije (Zavrč, Maribor, Domžale, Celje), ki bodo v sredo in četrtek, 13. in 14. aprila, odigrali še prve tekme polfinala (13. 4.: Celje - Domžale; 14. 4.: Zavrč - Maribor). V tem ritmu bo še močneje prišla do izraza fizična pripravljenost in širši izbor igralskega kadra.
V tem elementu je nedvomno v prednosti Maribor,
Zavrčani so na slabi travnati površini bolje odprli tekmo od gostov in bili več pri žogi. Nekaj poskusov zaključnih strelov ni obrodilo sadov, zato pa so bili v elementu doseganja zadetkov gostje veliko boljši. Na prav neverjetno lahek in identičen način so dosegli dva, oba je zabil Toni. Prvega v 20. minuti po podaji iz prostega strela z leve, drugega pa v 26. minuti po podaji z desne - obakrat neoviran z glavo s 4 ali 5 metrov ... - 0:2. »Res neverjetno, na kakšen način smo dobili zadetka. Pa prav na to sem opozarjal na treningih in smo vadili te standardne situacije,« je po tekmi povedal do-
ki v sredo prihaja v Zavrč. Omenjena tekmeca bosta v naslednjem mesecu odigrala tri srečanja, toliko pa sta jih v tej sezoni tudi že odigrala. Zanimivo je, da je statistika iz jesenskega dela za zdaj na strani Haložanov:
1. krog: Maribor - Zavrč 1:1;
10. krog: Zavrč - Maribor 2:1;
19. krog: Maribor - Zavrč 3:3.
Glede forme je trenutno v veliki prednosti Maribor, ki
mači strateg. Domačini so se slabo pobrali po tem šoku in do konca polčasa niso resno ogrozili gola, ki so ga branili gostje.
Gol bi lahko marsikaj spremenil ...
Ob polčasu je Matjašiča zamenjal Veljko Batrovič, ki je v 47. minuti odlično izvedel prosti strel, Antič pa je na drugi stativi lepo spremljal akcijo in žogo zabil pod prečko. Ko so domačini nesli žogo proti sredini, pa je svojo »minuto slave« želel in dobil stranski sodnik Matej Žunič, ki je videl prepovedan položaj. Glavni
Po slabi tekmi proti Kopru je alfa in omega Zavrča Miran Vuk povlekel potezo, ki so jo mnogi pričakovali: na trenersko klop je namesto Ivice Solomuna znova posadil Slavka Matiča (ta je bil pred tedni odstavljen v Kopru). To je pri Zavrču že peta zamenjava trenerja v tej sezoni, Matič pa je ekipo (izjemno uspešno) že vodil med 7. in 13. krogom (5 zmag, 2 remija). Bo tako uspešen tudi v drugo?
sodnik Matej Jug je njegovo videnje upošteval in je zadetek razveljavil (Antič brez dvoma ni bil v prepovedanem položaju, kvečjemu Golubar, ki se žoge ni dotaknil). Še eno priložnost so imeli Zavrčani preko Štanenka v 50. minuti, a je Ukrajinec streljal mimo gola. Devet minut kasneje so gostje izkoristili novo napako Zavrčanov na sredini igrišča, po podaji Valencie je Belima prišel sam pred Raniloviča in ga tudi premagal - 0:3. To je bila praktično končna odločitev o zmagovalcu, čeprav . V 65. minuti je zadnji igralec obrambne vrste Kopra Luka Batur s prekrškom ustavil proti golu prodirajočega Tahiraja, Jug pa mu je pokazal - rumeni karton! Zaradi protestov je enakega pokazal še Tahiraju -verjetno za ravnotežje . Morda bi morala sodniška organizacija izvesti seminar na temo karton ob prekršku zadnjega igralca obrambne vrste?
Le 10 minut kasneje je Batur ponovil vajo, tokrat je kot zadnji igralec obrambe na robu 16-metrskega prostora s prekrškom ustavil Agboya. Sodnik Jug se je medtem spomnil že prej omenjenega pravila in koprskega branilca predčasno poslal pod prho. Domačini so številčno prednost izkoristili v 80. minuti, ko je po podaji Batroviča iz drugega poskusa zadel Tahiraj - 1:3. Po tem so domačini odlično izpeljali še dve akciji (v 82. in 84. minuti), a so slabo izpeljali zaključke. Poraz je bil neizbežen .
Koper se je v Zavrču predstavil kot ena najslabših ekip v sezoni, kljub temu pa so se na Obalo vrnili s polnim izkupičkom. Za to so izključni krivci domači igralci in strokovni štab, ki niso našli recepta za pokrivanje Datkoviča.
JM
z novim trenerjem Darkom Milaničem ne pozna poraza, Zavrčani pa kljub nekaterim dobrim predstavam težko osvajajo točke. Tekma je bistveno pomembnejša za vijoličaste, ki so v lovu za vodilnimi Ljubljančani, Zavrčani pa imajo še vedno relativno lepo prednost šestih oz. sedmih točk pred tekmeci iz ozadja lestvice. Slavko Matič bo imel tokrat s Pihlerjem in Kokoro-vičem večjo izbiro igralcev, kako jo bo unovčil, pa bo vidno po tekmi.
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 28. KROGA (SREDA, 6. APRILA): ob 16.00: Gorica -Olimpija, Krka - Rudar; ob 17.00: Celje - Krško; ob 18.00: Zavrč - Maribor, Domžale - Luka Koper.
PRVALiGA TelekomSIovenije
Nogomet • 1. SNL
Zavrčani v sredo proti Mariboru že z Matičem
12 Štajerski
Šport
torek • 5. aprila 2016
Nogomet • 2. slovenska liga
Drava do zmage z igralcem manj, Aluminij z igralcem več
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zorko (Drava, modri dres) je v Kranju dosegel prvi prvenstveni zadetek v ptujskem dresu.
Zarica Kranj - Drava Ptuj 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Romih (21.), 0:2 Zorko (27.)
ZARICA KRANJ: Bužan, Lju-bijankic, Ajdovec, Uskokovic, Preradovic, Srovin, Vujčic, Kotnik (od 81. Pavlin), Hočevar (od 53. Djukic), Hajric, Šujica. Trener: Branko Pavlin.
DRAVA PTUJ: Musič, Roškar, Lonzaric, Tomažič-Šeruga, Perger, Romih, A. Čeh, Rešek, Zorko (od 87. Lavrinc), N. Čeh (od 81. Vindiš), Pauko (od 50. Majer). Trener: Damjan Vugrinec.
RDEČI KARTON: Lonzarič (9.).
V četrtem spomladanskem krogu 2. lige so ptujski modri pokazali najboljšo igro v dosedanjem drugem delu prvenstva in suvereno slavili v Kranju pri ekipi Zarice. Nogometaši iz najstarejšega slovenskega mesta so bili boljši v vseh pogledih in to kljub dejstvu, da so praktično 80 minut igrali z igralcem manj, saj je bil že v 9. minuti izključen branilec David Lonzarič. Tudi to gostov ni zmedlo, saj so po tem dogodku še bolj strnili svoje vrste in po treh zaporednih remijih prišli do dragocenih treh točk, s katerimi so se utrdili tik pod vrhom tabele. V vsakem primeru je prva zmaga v nadaljevanju prvenstva odlična popotnica pred nadaljevanjem tekmovanja, dravaši se bodo že naslednji konec tedna doma pomerili z ekipo Ankarana.
Že na začetku se je Dravi torej zgodil neprijeten dogodek z izključitvijo Lonzarica, ki pa na srečo resnejših posledic nato na dogajanje na terenu ni imel. Ptujčani so s pametno, predvsem pa borbeno in požrtvovalno igro povsem razorožili domačine in po podaji N. Čeha je Romih v 21. minuti s približno osmih metrov neoviran zadel z glavo - 0:1. Že nekaj minut zatem je bil postavljen končni izid tekme, po akciji in podaji Pauka se je odlično znašel Zorko in zadel za 0:2. Tudi po zadetku so bili Štajerci boljši, domačini so sicer poskušali, morda imeli celo za odtenek večjo posest žoge, toda nevarnejši so bili še na-
prej dravaši, ki se jim igralec manj na terenu ni poznal. Tudi pričakovanega domačega pritiska v nadaljevanju ni bilo, saj so gostje še naprej odlično stali na igrišču ter imeli še nekaj nadvse obetavnih situacij, ki pa jih niso realizirali. Domačini so si edino omembe vredno priložnost na celotnem srečanju priigrali šele v 86. minuti tekme, ko je poskušal Šujica, toda ostalo je pri zmagi Drave, s katero bo v nadaljevanju nedvomno precej lažje.
Imajo pa Ptujčani pred srečanjem z Ankaranom doma nemalo težav s poškodbami, najbolj na udaru so Petek, Krajnc in Tomažič-Šeruga. Samo upajo lahko, da bodo do sobote pripravljeni za igro.
tp
Farmtech Veržej -Aluminij 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Topolovec (12.), 0:2 Škoflek (20.), 1:2 Petek (61.,
z 11 m), 1:3 Petrovič (76.), 1:4 Vrbanec (83.), 1:5 Vezjak (86.).
FARMTECH: Andrejč, Lešnik (od 46. Ilic), Polajžer, Živko, Pelcl (od 46. Vok), Kouter, Trstenjak, Petek, Ropoša, Vaš, Mauko (od 46. Čuk). Trener: Zlatko Gabor.
ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Topolovec, Krljanovic, Turkalj, Bizjak, Čeh (od 80. Damiš), Vr-banec, Škoflek (od 70. Petrovič), Kurež (od 56. Ploj), Rogina. Trener: Bojan Špehonja.
RDEČI KARTON: Kouter (6.).
V tej sezoni so se nogometaši Farmtecha in Aluminija pomerili tretjič, po dveh neodločenih rezultatih pa je tokratni prleško-štajerski obračun pripadel Kidričanom.
Skoraj zagotovo je bil dvoboj odločen že v 6. minuti. Domači vratar Matej Andrejč je po nepotrebnem preigraval in izgubil žogo, do katere se je dokopal no-
1. april
Petkova številka Štajerskega tednika (1. april, št. 26) je tudi na športnih straneh postregla s prvoaprilskimi potegavščinami. Tri smo skrili na strani od 11 do 15.
Prva se nanaša na najboljšega slovenskega boksarja vseh časov Dejana Zavca (sestavek z naslovom »Dejan med kandidati za OI«, stran 12), ki je pred kratkim končal športno kariero. Ne samo profesionalne, ampak tudi olimpijsko. Pojasniti je treba, da bi Dejan sicer res lahko nastopal na olimpijskih igrah, oz. na kvalifikacijskih turnirjih mednarodne bo-
gometaš Aluminija Matic Vrbanec. Na robu kazenskega prostora, ko so bila vrata domačih prazna, ga je zrušil Nino Kouter in sodnik Dejan Vivod iz Dravograda mu je pokazal rdeči karton ter pot v slačilnico. Domači gledalci so protestirali, tudi po tekmi so želeli od Vivoda marsikatero pojasnilo, saj sta bila v tej situaciji za Koutrom, bliže vratom, še dva nogometaša Farmtecha. Številčno premoč so nogometaši Aluminija hitro izkoristili. Po neuspelem poizkusu Dejana Krljanovica v 8. minuti, ko je njegov strel Andrejč ubranil, je odlično podajo Lovra Bezjaka štiri minute zatem v vodstvo spremenil Denis Topolovec. Pet minut pozneje se je sam pred domačim vratarjem znašel Robert Kurež, ki pa mu ni uspelo izkoristiti natančno oddane žoge Denisa Vezjaka. Pritisk Kidričanov je obrodil sadove v 20. minuti, ko se je po preigravanju Vrbanca do žoge dokopal Žiga Škoflek in matiral Andrejča. Možnost povišanja rezultata sta zapravila Kurež (25) in Vedran Turkalj (28), kar bi
ksarske zveze AIBA. Na teh se lahko merijo tudi profesionalci in omenjeni Filipi-nec Manny Pacquiao - eden najboljših boksarjev velter-ske kategorije na svetu - je resnično kandidat za nastop na OI.
Druga prvoaprilska šala -ki je resnično dvignila precej prahu - je bila objavljena v sestavku z naslovom »Katera Drava z roko v roki s Perutnino Ptuj« na strani 14. Podjetje Perutnina Ptuj po znanih podatkih še vedno ostaja pokrovitelj Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, tako kot že vrsto let. V
se gostom skorajda maščevalo, saj Jernej Trstenjak (30) in Sebastjan Petek (36) le zaradi nenatančnosti v končnici nista izkoristila idealnih priložnosti za zadetek.
V drugi polčas so domačini krenili na vse ali nič, saj je trener Zlatko Gabor v igro poslal tri sveže moči. Na igrišču ni bilo zaznati, da bi imeli gostje igralca več, saj so domačini povsem prevladovali. V 61. minuti, ko je eden izmed nogometašev Aluminija igral z roko v svojem kazenskem prostoru, so preko prvega strelca lige Sebastjana Pet-
športnih krogih se resnično ugiba o tem, kakšno stališče bo zavzela nova uprava, a o tem javno še ni bilo izrečenega prav nobenega uradnega stališča. Sestavek je tako plod prvoaprilske domišljije novinarja ...
Tretja prvoaprilska novička ima ozadje, a je bila v petek objavljena v pretiranem prvoaprilskem kontekstu. Govora je o sestavku z naslovom »Radujkovičeve zadnje priprave, Horvat pri PSG«. Prvoaprilska novička se nanaša na del o mladem Gašperju Horvatu in njegovem odhodu k PSG,
ka iz enajstmetrovke znižali rezultat ter povečali svoje možnosti za osvojitev vsaj točke. Preko Arpada Vaša so imeli v 69. minuti priložnost za izenačenje, vendar je bil po strelu z dobrih 20 metrov vratar Aluminija Luka Jan-žekovič na pravem mestu. Domačinom so v zadnjih petnajstih minutah pojenjale moči, kar so nogometaši Aluminija s pridom izkoristili in brez težav dosegli še tri zadetke (Petrovič, Vrbanec, Vezjak) ter Veržejcem prizadejali najtežji poraz v sezoni.
Niko Šoštarič
kjer naj bi zamenjal Daniela Narcissa. Za Horvata se resnično zanimajo različni evropski klubi, saj gre za enega največjih slovenskih mladih rokometnih biserov. Novica ima prvoaprilsko noto v tem, da bi mladi Or-možan zamenjal Narcissa, ki je dolga leta eden najboljših evropskih igralcev in eden od sinonimov uspehov francoske izbrane vrste v zadnjih letih.
Resnično upamo, da ste prvoaprilske šale na športnih straneh sprejeli z nasmehom ...
UR
Tri zmage gostov, dve domačinov
Nogometaši Kalcerja še naprej uspešno branijo vodilno pozicijo na lestvici. Tokrat so težje od pričakovanj slavili v Tolminu, saj so odpor domačinov strli šele v zadnjih 15 minutah tekme. Prva zasledovalka - Drava - je zmagala v Kranju pri Zarici, čeprav je skoraj celotno tekmo odigrala z igralcem manj (izključen je bil Lonzarič). Izgubil je tudi drugi kranjski klub Triglav, ki je klonil na obali, pri Ankaranu (zadel je Elshani). Njihov spodrsljaj so izkoristili Kidričani, ki so se z dobro spomladansko serijo zavihteli že na 3. mesto. Po prvem polčasu je slabo kazalo tudi Dobu, a so nato varovanci Damijana Romiha le preobrnili izid v svojo korist.
REZULTATI 20. KROGA:
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Zgodnja izključitev v domači ekipi je bila voda na naš mlin. Hitro smo dosegli dva zadetka, nato pa se nekoliko povlekli na svojo igralno polovico. Domačini so dobili krila in zmanjšali zaostanek, nato pa smo znova zaigrali odločneje in ob pomanjkanju moči nasprotnika dosegli še tri zadetke. Lahko bi že v prvem polčasu odločili zmagovalca, vendar smo bili v nekaterih priložnostih premalo zbrani. V prihodnje bi veljalo iz podobnih položajev zadevati.«
Zlatko Gabor, trener Farmtecha: »Odločilna je bila 6. minuta, ko se je po moji presoji sodnik prehitro odločil za rdeči karton in izključitev pomembnega igralca naše vrste. Prvi polčas smo odigrali zelo slabo, zato sem se pred nadaljevanjem tekme odločil za tri zamenjave. Poskušali smo vse, da preobrnemo potek dogodkov na igrišču, a nam več kot častnega zadetka ni uspelo doseči. Ko je Aluminij zadel še tretjič, smo povsem popustili in visok poraz je bil neizbežen.«
■
Farmtech Veržej - Aluminij 1:5 (0:2);
Zarica Kranj - Drava Ptuj 0:2 (0:2);
Roltek Dob - Šenčur 3:1 (0:1); strelci 0:1 Cesar (36.), 1:1 Lunder (54.), 2:1 Mirtič (64.), 3:1 Kukavica (86.);
TKK Tolmin - Kalcer Radomlje 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Ba-rukčic (76.), 0:2 Osmanaj (83.), 1:2 Da. Sokanovic (90.);
Ankaran - Triglav Kranj 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Elshani (33.).
1.	KAL. RADOMLJE 20 12 5 3 37:16 41
2.	DRAVA PTUJ 20 9 7 4 27:22 34
3.	ALUMINIJ 20 9 6 5 35:28 33
4.	ROLTEK DOB 20 9 4 7 33:25 31
5.	TRIGLAV KRANJ 20 8 7 5 31:20 31
6.	FARMT. VERŽEJ 20 7 7 6 33:31 28
7.	ANKARAN 20 6 6 8 20:30 24
8.	TKK TOLMIN 20 4 6 10 28:33 18
9.	ZARICA KRANJ 20 4 6 10 17:37 18
10.	ŠENČUR 20 2 6 12 25:44 12
JM
Dejan ostaja izven ringov, Perutnina pri kolesarjih, Horvat (še ne) v PSG
torek • 5. aprila 2016
Šport
Štajerski	13
Rokomet • 1. B SRL (m)
Ptujcani brez težav do zmage, Gorišničani z odlično predstavo do remija
Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak 35:28 (18:12)
RK DRAVA PTUJ: Cvetko 4, Janžekovič 2, Verdenik 2, Jen-sterle 4, Mlač-Černe 2, Bračič, Maroh 2, Bedenik, Sabo 1, Hrupič 3, Bedeti, Jerenec 5, Lesjak 7, Šalamun 3, Žuran, Belec. Trener: Ivan Hrupič.
V soboto so ptujski roko-metaši gostili letos dokaj skromno ekipo iz Škofljice, ki je v svoji zgodovini že preživljala boljše trenutke kot v tej sezoni. Domača četa je na koncu brez težav slavila, Ptujčani so bili razen začetka boljši praktično ves čas tekme. Bolj kot končna razlika je bilo za stratega Drave Ivana Hrupiča pomembno spoznanje, da so priložnost dobili vsi rokometaši, ki so bili v kadru, obenem pa so jo fantje dobro izkoristili.
Dravaši so samo srečanje začeli nekoliko bolj medlo, kar so gostje izkoristili in v 7. minuti vodili z 1:3. To pa je bilo tudi vse, kar so v soboto dejansko pokazali, saj je bilo nato praktično vse v domeni sijajnih domačih fantov. Ti so kmalu začeli igrati tako, kot se od enega izmed preten-dentov za uvrstitev v 1. ligo tudi pričakuje. Z agresivno
1. NLB Leasing liga
POPOLNI REZULTATI 24. KROGA: Jeruzalem Ormož -Gorenje Velenje 30:33 (14:18), Slovan - Istrabenz Plini Izola 29:30 (10:11), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 24:26 (15:12), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 21:30 (11:15), Koper 2013 - Dobova 35:24 (18:13), Urbanscape Loka -Krka 27:23 (14:12), Riko Ribnica - Sevnica 39:18 (23:10).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 24 22 1 1 45
2.	GORENJE VELENJE 24 22 1 1 45
3.	MARIBOR BRANIK 24 16 1 7 33
4.	KOPER 2013 24 15 1 8 31
5.	RIKO RIBNICA 24 14 1 9 29
6.	URBANS. LOKA 24 13 2 9 28
7.	KRKA	24 13 1 10 27
8.	JERUZ. ORMOŽ 24 12 0 12 24
9.	TRIMO TREBNJE 24 9 2 13 20
10.	ISTRABENZ IZOLA 24	6	3	15	15
11.	DOBOVA 24	6	2	16	14
12.	SLOVENJ GRADEC 24	4	4	16	12
13.	SLOVAN (-1) 24	4	1	19	8
14.	SEVNICA 24	2	0	21	4
obrambo so Škofeljčanom kmalu vsilili svoj ritem, vse to pa se je nato v napadu odrazilo v obliki nekaj »lahkih« zadetkov. Gostje so bili nato kmalu ujeti, že v 13. minuti pa je bilo 7:3. Razlika je nato le še naraščala in po dveh zaporednih zadetkih Jerenca je bilo v 25. minuti že +7 (15:8). Vse to je pomenilo, da je zmagovalec odločen, kakovostna
1. B-SRL (m)
REZULTATI 21. KROGA:
Krim - Herz Šmartno 27:27, Brežice - Dol Tki Hrastnik 28:28, Moškanjci Gorišnica - Krško 31:31, Sviš Ivančna Gorica - Mokerc Ig 24:14, Grosuplje - Alples Železniki 35:31, Drava Ptuj - Škofljica Pekarna Pečjak 35:28, Črnomelj - Radeče Mik Celje 27:21.
1.	DOL TKI HRASTNIK 21 16 3 2 35
2.	DRAVA PTUJ 21 15 3 3 33
3.	KRIM-OLIMPIJA 21 15 2 4 32
4.	HERZ ŠMARTNO 21 14 3 4 31
5.	BREŽICE 21 12 5 4 29
6.	ČRNOMELJ 21 11 3 7 25
7.	SVIŠ IVANČNA G. 21 10 3 8 23
8.	KRŠKO	21 10 2 9 22
9.	MOKERC - IG 21 8 1 12 17
10.	RADEČE - MIK 21 7 2 12 16
11.	MOŠKANJCI - G. 21 4 3 14 11
12.	ŠKOFLJICA PEČJAK21 5 0 16 10
13.	ALPLES ŽELEZNIKI21 2 1 18 5
14.	GROSUPLJE 21 1 3 17 5
JM, JB
razlika je bila pač preveč očitna.
V nadaljevanju so priložnost pri domačih dobili prav vsi igralci. Z novo prepričljivo zmago so Ptujčani še naprej ostali v »kontinuiteti« dobrih rezultatov, kar je zelo pomembno, kajti še vedno gre za precej mlado moštvo.
Do konca prvenstva sledi še pet težkih tekem, nasle-
Foto: Čretomir Goznik
Ptujski rokometaši nadaljujejo odlično serijo: tokrat so v domači dvorani prepričljivo ugnali goste iz osrednje Slovenije.
dnja pa bo proti Mokercu-Igu v gosteh prestavljena, saj ima dravaš Cvetko reprezentančne obveznosti. Skoraj desetdnevni premor bo fantom prišel še kako prav, saj nekatere igralce tarejo manjše poškodbe, ta čas pa se zdi idealen za saniranje.
Moškanjci-Gorišni-ca - Krško 31:31 (14:14)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNI-
CA: Bratuša, Kovač 4, M. Be-drač 7, Valenko 7, Balas 2, Lozinšek 5, Ozmec, Ranfl, Te-ment, Žuran, Preac 1, Stopar 4, Koštomaj, Geč 1. Trener: Boštjan Strašek.
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so tokrat prikazali najboljšo partijo, odkar je na njihovo klop sedel Boštjan Strašek in proti lanskemu prvoligašu iz Krškega osvojili
točko. Kljub odlični predstavi so lahko domačini tisti, ki žalujejo za zmago, saj so Po-savci do točke prišli v zadnjih dveh minutah tekme. Ob taki borbenosti in pristopu bodo rumeno-črni v preostalih petih krogih prav gotovo še marsikateremu favoritu zagrenili življenje.
Štajerci so tekmo sicer odprli slabo, izkušeni gostje pa so to izkoristili. V 9. minuti je bilo 1:6, nato pa so domačini vseskozi lovili Krčane. Počasi so se jim približevali in jih nato ujeli prav v izteku prvega dela igre, ko so poravnali na 14:14. Tudi začetek drugega dela je pripadel gostom, ki so vseskozi vodili za zadetek ali dva, v 45. minuti pa so jih varovanci Boštjana Straška ujeli (23:23). Tehtnica se je nato začela nagibati na domačo stran, Gorišničani so igrali res odlično, ob kompaktni
obrambi so bili učinkoviti tudi v napadu. Dve minuti do konca je bilo 31:29, obenem pa je ekipa Moškanjcev-Go-rišnice imela na voljo tudi sedemmetrovko. Žal je niso realizirali, iz protinapada pa so nato gostje znižali izid. Sledili sta še dve akciji domačinov, da dokončno odločijo zmagovalca, toda na koncu so bili Krčani tisti, ki so se veseli točke, čeprav bi si rumeno-črni predvsem za prikazano v drugem delu zaslužili obe.
Naslednja tekma čaka Mo-škanjce-Gorišnico v gosteh, toda ker ima Stopar reprezentančne obveznosti, bo najverjetneje prestavljena. Tako bo gostovanje v Radečah na sporedu 13. ali 20. aprila, glede na neobremenjenost moštva z obstankom v ligi pa lahko pričakujemo še eno dobro predstavo.
tp
Tenis • Blaž Rola
Motokros • Dirka za EP v Brežicah
V Portorožu Rola, v Raanani Sela
Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (162.) je pretekli teden nastopal na močnem challenger turnirju v Izraelu, kjer so se igralci merili za skupni nagradni sklad 125.000 dolarjev. Blaž se je v Izrael podal po neuspešni kitajski turneji, kjer je oba nastopa na challenger turnirjih končal v prvih krogih-
Tokrat mu je 1. krog prinesel dvoboj z Aleksandrom Metrevelijem (282.). 22-le-tni Gruzijec tokrat ni bil kos 25-letnemu Ptujčanu, ki je bil prepričljivo boljši v vseh elementih teniške igre. Tako Gruzijcu v 1. nizu ni ponudil nobene break priložnosti (sam je izkoristil tri), v drugem pa eno samo. Za zmago je potreboval le 55 minut.
Težji zalogaj je predstavljal tekmec v 2. krogu Dodi Sela (84.). 30-letni domači vete-
Challenger turnir v Raanani (Izrael), 125 tisoč dolarjev:
1.	krog: Rola - Aleksandre Metreveli (Gruzija) 6:1, 6:4;
2.	krog: Rola - Dodi Sela (Izrael, 2.) 4:6, 4:6.
ran je že bil tekmec našega igralca, pred dvema letoma sta se pomerila v tekmi Da-visovega pokala v Portorožu. Takrat je slavil Rola (6:3, 6:4, 6:4), Sela se mu je tokrat na svojem igrišču oddolžil. Blaža je pokopal predvsem slab delež izkoriščenega servisa (prvega 61 %, drugega 42 %). V celotnem dvoboju si je Sela
Tim zanesljivo slavil, do točk tudi Bogomir
V premoru med dvema dirkama svetovnega prvenstva v motokrosu se je najboljši slovenski motokrosist Tim Gaj-ser udeležil domače preizkušnje za evropsko prvenstvo v Brežicah. Drugi v seštevku SP razreda MXGP je zanesljivo zmagal v kategoriji open.
S suverenima zmagama v obeh vožnjah je slavil Tim Gajser pred Čehom Martinom Michecom in Klemenom Gerčarjem, ki je imel v prvi vožnji nekaj smole in je dirko končal na petem mestu, drugo vožnjo pa končal takoj za Gajserjem.
Gajser je dirko v najmočnejši kategoriji EMX open izkoristil tudi za testiranja in dober trening pred odhodom v Južno Ameriko, kjer ga čez en teden čaka naslednja dirka za svetovno prvenstvo. Kot zanimivost velja omeniti, da se je z evropsko konkurenco pomeril tudi njegov oče in trener Bogomir Gajser, ki je presenetil z dobro vožnjo in tudi prišel do točk za evropsko prvenstvo.
sta
priigral šest break priložnosti (3 izkoristil), Rola pa štiri (izkoristil le eno). Predvsem je v drugem nizu slabo izkoriščal nizek delež zadetih prvih servisov Sela (le 48 %). Po uri in pol igre je bilo razmerje v točkah 62:74 v korist Izraelca. Ta je svoje nastope kasneje končal v polfinalu.
JM
Tim Gajser je tudi na domači dirki v Brežicah dokazal svojo izjemno kakovost.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 29. marca 2016
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Podvinčani in Videmčani uspešni v gosteh
3. SNL - sever:
Prvo spomladansko slavje Podvincev, Krajnc kot Bojan Križaj
REZULTATI 17. KROGA: Maribor B - Šmarje pri Jelšah 7:1 (3:1), Mons Claudius - Radlje 2:0 (0:0), S. Rojko Dobrovce -Koroška Dravograd 1:3 (1:0), Šampion - Brežice 1919 2:5 (1:3), AjDAS Lenart - Fužinar Noži Ravne 0:3 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Dravinja 2:1 (1:0), Šmartno 1928 - Videm 1:3 (0:0).
1.	MARIBOR B 17 13 4 0 67:14 43
2.	BREŽICE 1919 17 13 2 2 45:12 41
3.	ŠMARJE PRI J. 17 11 1 5 47:30 34
4.	ŠAMPION 17 10 3 4 43:23 33
5.	VIDEM 17 9 4 4 38:36 31
6.	MONS CLAUD. 17 9 1 7 29:26 28
7.	FUŽINAR RAVNE 17 7 3 7 28:33 24
8.	K. DRAVOGRAD 17 6 4 7 26:28 22
9.	S. R. DOBROVCE 17 6 0 11 34:44 18
10.	AJDAS LENART 17 5 1 11 24:42 16
11.	DRAVINJA 17 3 5 9 18:32 14
12.	ŠMARTNO '28 17 4 2 11 21:42 14
13.	RADLJE 17 4 2 11 15:36 14
14.	PODVINCI 17 3 0 14 11:48 9
PODVINCI BETONARNA KUHAR - DRAVINJA 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 D. Petrovič 24., 2:0 Zagoršek 50., 2:1 Hri-bernik 77.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Hren, Petek, Lah, Toplak, R. Petrovič, Topolovec (od 71. Orovič), Zagoršek, D. Petrovič, K. Brumen (od 65. Po-lanec), Svenšek (od 64. Mulej). Trener: Boštjan Kuserbanj.
Nogometaši Podvincev so z najboljšo predstavo v drugem delu prvenstva dosegli prvo zmago v nadaljevanju, obenem pa so mladi domači fantje sebi in navijačem dokazali, da lahko in da zmorejo. V nadaljevanju bo prav gotovo lažje, že naslednji preizkus se zdi več kot primeren, saj bodo belo-modri gostovali pri ekipi Radelj.
Kot po pravilu so Podvinča-ni tudi to tekmo odprli slabo, gostje so bili boljši, toda lepe priložnosti v 11. minuti niso izkoristili. Počasi so nato vendarle domačini začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke in D. Petrovič je na polovici prvega polčasa zadel za domače vodstvo. Tudi po vodstvo so pred okrog 150 gledalci domačini prevladovali, D. Petrovič je zapravil še eno lepo priložnost.
Drugi polčas se za Podvin-ce ne bi mogel začeti boljše, saj je Zagoršek z evrogolom iz »mrtvega kota« že v 50. minuti zadel za 2:0. Dravinja se je nato povsem odprla in zaigrala na vse ali nič. To je bila seveda priložnost za belo-modre, da iz kakšnega protinapada dosežejo nov zadetek. To jim sicer ni uspelo, na drugi strani so gostje znižali izid, toda vse skupaj vseeno ne skali spoznanja, da so domačini odigrali odlično tekmo, mladi fantje pa so z maksimalno borbenostjo pustili srce na zelenici in zasluženo zmagali.
Vidno zadovoljen domači strateg Boštjan Kuserbanj je pohvalil igro celotnega moštva, obenem pa zagotovil, da njegovi fantje še niso rekli zadnje. Igrajo lahko povsem neobremenjeno in tako se seveda
NEZNANO O ZNANIH
Maja Vtic: »Prihodnost v povezavi z otroki in športom«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Gerečje vasi so prepričljivo slavili v Tržcu.
lahko zgodi marsikaj. Vsekakor pa Podvinci ob podobnem pristopu, kot je bil tokrat, lahko računajo še na kakšno presenečenje.
ŠMARTNO 1928 - VIDEM 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Škvaric 50., 0:2 Krajnc 82. - 11m, 1:2 Mat. Lenošek 86., 1:3 Krajnc 89.
VIDEM: Malogorski, Koren (od 80. Leskovar), Gerečnik, Lah, Kostanjevec, Cafuta, Kme-tec, Bošnjak (od 85. Bošnjak), Osterc (od 66. Tement), Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše.
Končno je Videm nastopil v popolni zasedbi in konec koncev se je to poznalo tudi pri končnem izidu. Zeleno-rumeni so prvič v nadaljevanju prvenstva slavili, obenem pa predvsem v nadaljevanju pustili zelo dober vtis. Igralce Šmar-tnega bo še dolgo bolela glava od sprehoda Krajnca skozi njihove vrste za tretji zadetek, vse skupaj je spominjalo na smučanje legendarnega Bojan Križaja ...
Prvi del tekme je bil slabši kot nadaljevanje, igra je bila dokaj enakovredna, nobeno moštvo ni izrazito prevladovalo, prav tako pa ni bilo večjih priložnosti. Videmčani niso igrali tako kot znajo, težka tekma z Mariborom B je očitno terjala svoje in med polčasom je moral gostujoči trener Primož Gorše pošteno povzdigniti glas. To je obrodilo sadove in Škvaric je v 50. minuti načel domačo mrežo. Videm se je sprostil, in kljub temu da je bilo storjenih kar precej napa k, do konca tekme zadel še dvakrat - obakrat je bil v glavni vlogi Krajnc. Najprej je realiziral enajstmetrovko, nato pa s slalomom osmešil več kot polovico domačega moštva ter zadel za končnih 1:3. Pred tem so edini preblisk imeli tudi domačini in Mat. Lenošek je ob pomoči branilca Vidma Gereč-nika znižal izid.
Gostje so se v nadaljevanju prikazali v dobri luči, bili so čvrsti, agresivni, predvsem pa so si zmage želeli veliko bolj kot vijoličasti. Seveda je v tem primeru odleglo strategu Primožu Goršetu, ki je imel v pripravah precej težav s poškodbami in boleznimi igralcev, sedaj pa je, kot vse kaže, to preteklost. Forma se dviga in navijači Vidma
lahko z optimizmom pričakujejo naslednjo domačo tekmo, ko bodo njihovi ljubljenci gostili ekipo Dobrovc.
tp
Superliga: Hajdina šokirala Stojnce
REZULTATI 14. KROGA:
Tržec - Gerečja vas 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Murat 7., 0:2 Arsič 48., 0:3 Sagadin 58., 0:4 Arsič 60. 1:4 M. Pečnik 82.;
Središče ob Dravi - Bukovci 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Novak 6., 1:1 Antolič, 1:2 Antolič 47., 2:2 Novak 83. - 11 m;
Apače - Aha Emmi Bistrica 1:1 (0:0); strelca; 0:1 Mlinar 48., z 11 m, 1:1 Fruk 66.;
Ormož - Cirkulane 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Ž. Belšak 27. 0:2 Klajderič 32., 0:3 Krajnc 45. - 11 m., 0:4 R. Punčec 55., 0:5 Novak 88.;
Stojnci - Hajdina 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Štumberger 44., 1:1 Komljenovic 49., z 11 m, 1:2 Svržnjak 75., 1:3 Rajh 91.
1.	CIRKULANE
2.	BUKOVCI 3.STOJNCI
4.	GEREČJA VAS
5.	HAJDINA
6.	A. E. BISTRICA
7.	APAČE
8.	SREDIŠČE
9.	ORMOŽ
10.	TRŽEC
9 2 8 3 6 2 6 5 5 6
4	4
5	7 4 5 3 9 2 9
29
30:21 31:23 30:29
25
35
19
24:28 41:39
25
25:42
53
30 27 24 21 18 18 17 17 11 9
TRZEC - GERECJA VAS 1:4
(0:1)
STRELCI: 0:1 Murat 7., 0:2 Arsič 48., 0:3 Sagadin 58., 0:4 Arsič 60. 1:4 M. Pečnik 82.
TRZEC: Krušič, A. Pečnik, B. Emeršič, Kovačič, Kostanjevec (od 74. Mlakar), M. Pečnik, Lesjak, Da. Skrbinšek, Kozel (od 53. De. Skrbinšek), R. Pečnik, Purg. Trener: Andrej Dukarič.
GEREČJA VAS: Zupanič, Kokot (od 70. N. Šešo), Arsič, Sluga (od 86. Mihajlik), Saga-din, Strel, Rozman, Lah (od 61. Kmetec), Letonja, Murat (od 74. A. Šešo), Petek. Trener: Damjan Bezjak
Srečanje med Tržcem in Gerečjo vasjo je prepričljivo pripadlo gostom, ki so bili pod-jetnejši skozi celotno tekmo. Domačini bodo točke obstanka morali iskati drugje, vijoličasti pa so se z dvema zaporednima zmagama že dvignili na lestvi-
ci, vendar merijo še višje, kot je trenutno 4. mesto.
Že v uvodu je zadel Murat, kar je Gerečji vasi omogočilo mirnejšo plovbo v nadaljevanju. Domačini so se sicer trudili, toda kakovost je bila na strani gostov, ki so si do konca prvega dela igre pripravili še kar nekaj priložnosti, toda izid se več ni spremenil. Takoj v nadaljevanju je zadel Arsič, kar je za Gerečjo vas pomenilo ogromen kapital, dobrih deset minut zatem pa je bilo že vsega konec, saj so vijoličasti povedli že z 0:4. Zatem so nekoliko stopili s stopalke za plin, oslabljeni domačini (prvega strelca lige Jožeta Emeršiča ne bo še kar nekaj časa) pa niso več bili zmožni doseči kaj več od častnega zadetka. Ta je bil sicer izjemen, dosegel pa ga je M. Pečnik iz prostega strela s 25 metrov. Nato se izid ni več spremenil, gostje so pametno nadzirali potek igre, rdeče-be-lim pa so se precej poznale težave zaradi ozkega igralskega kadra, saj trener Dukarič nima prave alternative na rezervni klopi.
tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 14. KROGA: Pod-lehnik - Leskovec 1:1 (0:1), Rogoznica - Lovrenc 1:1 (1:0), Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Boč Poljčane 1:0 (0:0), Gorišni-ca - Markovci 1:1 (1:0).
1.	SKORBA 13 11 0 2 32:14 33
2.	BOČ POLJČANE 14 9 2 3 31:16 29
3.	LESKOVEC 14 6 4 4 28:17 22
4.	ROGOZNICA 13 6 3 4 16:23 21
5.	DORNAVA 13 5 3 5 20:18 18
6.	PODLEHNIK 13 5 2 6 28:19 17
7.	GORIŠNICA 13 4 3 6 19:23 15
8.	MARKOVCI 14 3 2 9 13:32 11
9.	PODVINCI 9 3 1 5 14:19 10
10.	LOVRENC 14 2 2 10 11:31 8
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA:
Grajena - Majšperk 2:1 (1:1), Hajdoše - Polskava 0:2 (0:2), Zgornja Polskava - Slovenja vas 3:4 (1:2), Makole - Prager-sko 3:4 (2:1).
1.	PRAGERSKO 13 7 6 0 36:15 27
2.	MAKOLE 13 5 4 4 26:20 19
3.	HAJDOŠE 13 5 4 4 26:20 19
4.	MAJŠPERK 13 5 4 4 22:28 19
5.	GRAJENA 13 5 3 5 28:31 18
6.	ZG. POLSKAVA 13 5 1 7 24:27 16
7.	SLOVENJA VAS 13 4 3 6 21:30 15
8.	POLSKAVA 13 2 3 8 13:25 9
V današnji rubriki vam predstavljamo najboljšo slovensko smučarsko skakalko Majo Vtič. Skupno je v sezoni dosegla sedem uvrstitev na stopničke in kot prva slovenska skakalka osvojila medaljo za tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tako je na najlepši način dopolnila sijajno sezono slovenske smučarske reprezentance. Maja Vtič je rojena 27. 1. 1988 v Novem mestu in tekmuje za SD Zabrdje.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Grad, kurent, pa da na Ptuju ni skakalnic.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Nasmeh.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Vztrajnost in odkritost.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
Grem na kavo ali na obisk k prijateljem in druženje z nečakinjo.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Raznovrstne testenine in solate.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Na morje.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Najmanj priljubljen kemija in najbolj slovenščina.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Kamil Stoch in Tina Maze.
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Odvisno od razpoloženja, največkrat pa rock in pop glasbo, Siddharta.
10.	KATERI FILM STE SI OGLEDALI NAZADNJE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Film Grda resnica. Igralci pa Will Smith, Katherine Heigl in Ashton Kutcher.
11.	KATERO KNJIGO STE PREBRALI NA ZADNJE IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Nazadnje sem prebrala knjigo z naslovom Kdo si, Alibrandi?
12.	KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA?
Več jih je, ki mi pomagajo in me spodbujajo, za kar sem jim hvaležna.
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Biti uspešna skakalka in poleteti čim dlje.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Ljudi.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE?
Verjetno bo delo, povezano z otroki in športom.
Janko Bezjak
Veteranski ligi MNZ Ptuj
40 - VZHOD
REZULTAT 18. KROGA: Borovci - Leskovec 1:3, Markovci - Tržec 2:3, Gorišnica - Ormož 1:1, Podlehnik - Podvinci 1:1.
1.	ORMOŽ 8 5 3 0 24:8 18
2.	PODVINCI 8 5 1 2 28:12 16
3.	TRŽEC 8 5 1 2 15:24 16
4.	GORIŠNICA 8 4 3 1 29:10 15
5.	LESKOVEC 8 3 2 3 16:16 11
6.	BOROVCI 8 1 2 5 10:16 5
7.	MARKOVCI 8 1 2 5 11:33 5
8.	PODLEHNIK 8 0 2 6 8:22 2
40 - ZAHOD
REZULTAT 18. KROGA: Haj-dina - Zgornja Polskava 4:2, Lovrenc - Pohorje-Oplotnica 1:1, Spodnja Polskava - Gerečja vas 0:2, Pragersko - Maj-šperk 0:2.
1.	HAJDINA 8
2.	LOVRENC 8
3.	ZG. POLSKAVA 8
4.	SP. POLSKAVA 8
5.	GEREČJA VAS 8
6.	PRAGERSKO 8
7.	MAJŠPERK 8
8.	POHORJE-OPL. 8
6	2	0	24:11		20
5	3	0	22:5		18
3	1	4	14	16	10
3	1	4	12	15	10
3	1	4	11	14	10
3	0	5	9	14	9
2	1	5	9	17	7
2	1	5	10	19	7 JB
torek • 5. aprila 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Judo • 29. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja
O končni ekipni zmagi odločila ena sama točka
Judo klub Drava Ptuj je tudi letos izvedel mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja, letos že 29.. Gre za tekmovanje z bogato tradicijo, ki vsako leto privabi veliko nastopajočih, letos jih je bilo blizu 250 iz 25 klubov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Nastopili so v starostnih kategorijah mlajših dečkov/ deklic, starejših dečkov/deklic, kadetov/kadetinj, mladincev/mladink in mlajših članov/članic. Tekmovanje šteje tudi za Slovenski pokal za mlajše dečke in deklice (do 12 let) ter za mladince, mladinke in mlajše člane oz. članice.
Mladi športniki in športnice so se merili na petih borilnih površinah (pet ekip za nemoten potek tekmovanja, pet semaforjev ...), praktično je bila z blazinami prekrita celotna parketna površina dvorane Center. Tekmovalna napetost je trajala od 10. ure naprej, zaključek tekmovanj pa je bil okoli 15.30. Organizatorji iz JK Drava so morali poskrbeti za številne podrobnosti, nad vsem je bdel delegat Judo zveze Slovenije. Da so bile borbe res zanimive in razburljive, dokazujejo tudi različne poškodbe, ki so jih judoisti utrpeli, zanje pa je poskrbela zdravniška služba v dvorani, nekaj pa so jih morali oskrbeti v ptujski bolnišnici.
Po tekmovalni plati je bilo tekmovanje razburljivo do zadnje borbe, saj so številke na koncu pokazale, da je dve
Judoisti JK Drava Ptuj so postali skupni zmagovalci 29. pokala Ptuja.
najuspešnejši ekipi - JK Drava in JK Bežigrad - ločila ena sama točka: 243:242. Zares neverjetna podrobnost...
Veliko uvrstitev na stopničke
V domači ekipi JK Drava (47 tekmovalcev) so mesta na stopničkah v posameznih kategorijah osvojili:
1. mesta: Alen Adrian Plošinjak, Aljaž Jančič (ml. dečki), Eva Fajt, Ana Vidovič (ml. deklice), Manuela Rihta-rič, Karolina Majhen (st. deklice), Aleks Železnik, Luka Šlamberger (kadeti), Nika
Šlamberger (kadetinje, mladinke in ml. članice); 2. mesta: Tilen Arnuš
Rokavec (mL dečki), Tadeja Simonič, Taja Potočnik (mL deklice), Bernarda
Letonja (st. deklice), Blaž Krajnc (kadeti), Viktorija Zadravec (kadetinje), Re-
29. pokal Ptuja,	
vseekipni vrstni red:	
1. JK Drava Ptuj	243
2. JK Bežigrad	242
3. JK Duplek	119
4. JK 15. maj Marezige	98
5. JK Z'dežele Sankaku	86
6. JK Impol	84
7. JK Ivo Reya	75
8. JK Murska Sobota	61
9. JK Branik Broker	60
10. Nagykanizsa	58
13. JK Gorišnica	41
Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in glavni trener v JK Drava Ptuj: »Po tekmovalni plati nam je uspel veliki met, saj smo osvojili 1. mesto med vsemi ekipami. Razplet je bil sila tesen, saj smo imeli le točko prednosti pred JK Bežigrad, ki je za slovenske razmere velikan. Nastopili smo z močno in zelo številčno ekipo. Vsi skupaj so pripomogli k temu uspehu, za kar jim čestitam. Primerjave so vedno dobrodošle, zato smo tudi ugotovili, kje imamo še pomanjkljivosti in na čem moramo še več delati.
Po organizacijski plati je tekmovanje izjemen zalogaj in ob tej priložnosti mestne politike naprošam, da pokažejo posluh za najtrofejnejši šport na Ptuju - judo ter pomagajo poskrbeti za izboljšanje razmer za vadbo in tekmovanja. Tako za nadaljnji razvoj nujno potrebujemo vsaj dve novi vadbeni površini. V celi pa tekmovanje ocenjujemo kot uspešno.«
Utrinek s tekmovanja v dvorani Center
beka Vogrin (mL članice);
3. mesta: Tadej Divjak (ml. dečki), Nina Košak, Lana Ga-špar (ml. deklice), Jan Hod-žar (kadeti), Mihaela Vogrin (mladinke).
Iz JK Gorišnica je nastopalo pet tekmovalcev, od teh sta 1. mesti osvojili Nika Murk in Lara Bezjak (ml. deklice), 2. mesta pa Sandi Mar (kadeti), Domen Bezjak (ml. dečki) in Katarina Bezjak (ml. deklice).
Jože Moltorič
i
Boks • Sašo Pučko, predsednik BZS
Ringovcem naslov v ligi, ki napreduje
Osma izdaja slovenske boksarske lige je bila v znamenju rekordov in medijskega preboja. Organizatorica tekmovanja Boks zveza Slovenije je namreč boks preko TV-kanalov Š1 in Š2 ter regionalnih televizij predstavila širšemu avditoriju gledalcev, kar je bil velik premik na področju promocije boksa. Dodaten plus za ligo kažejo tudi statistični kazalci udeleženih boksarjev in boksark, klubov in tudi gledalcev, ki so si prišli v živo ogledat dvoboje. Ti so bili na dobrem nivoju in so pokazatelj, da slovenski boks kaže kakovostni napredek. Glede na prikazano skozi vseh šest krogov so izstopali nekateri posamezniki, med klubi je to uspelo Boks klubu Ring, ki je v osmi sezoni tekmovanja osvojil že sedmi naslov državnih prvakov. To je nov lep uspeh za ptujski boksarski kolektiv, ki dobro in načrtno dela. Po končanem tekmovanju nam je predsednik Boksarske zveze Slovenije Sašo Pučko predstavil svoj pogled na dogajanje, novosti tekmovanja, načrte za prihodnost, najboljše posameznike in ekipo letošnjega tekmovanja.
Kakšna je splošna ocena slovenske boksarske lige za sezono 2015/2016?
Sašo Pučko: »Sezona 2015/16 je bila fenomenalna in rekordna po številu ekip, saj so se je udeležili borci iz 25 klubov. Prav tako je bilo tekmovanje rekordno po številu udeleženih boksarjev; napovedovali smo 150 boksarjev in boksark, na koncu jih je nastopilo 173- V šestih krogih je bilo izvedenih 131 dvobojev, v živo pa si je vse
skupaj ogledalo več kot 3000 gledalcev. Po osmih letih vodenja lige lahko rečem, da je bila sezona 2015/16 sezona presežkov.«
Ste v tej sezoni v sami ligi uvedli kakšne novosti?
Sašo Pučko: »Največja novost letošnje lige je bil zagotovo Magazin boksarske lige, ki je bil predvajan na Š1 in Š2 ter na regionalnih televizijah po vsej Sloveniji. Gre za eno-urno oddajo, ki je bila na sporedu vsak četrtek ob 20. uri
po krogu lige. V tej uri so bili na kratko prikazani vsi dvoboji kroga. V premierni sezoni smo doživeli kar veliko gledanost, zato pripravljamo nadgradnjo oddaje za prihodnje leto s prenosi v živo in s postavitvijo youtube kanala, kjer bodo vsi dvoboji prikazani v celoti.«
Ali opažate, da se kakovost boksa skozi ligo dviguje?
Sašo Pučko: »V bistvu je boksarska liga edini način,
da si boksarji pridobivajo izkušnje in rastejo. Po končani osmi sezoni je liga ustvarila kar nekaj kakovostnih boksarjev, ki v tem trenutku veljajo za vrh slovenskega boksa. Kujavec, Nedeljko, Lazar (BK Ring Ptuj), Sejdi-novič (ŽBK Maribor), Venko (BK Slov. Bistrica) in Turkuš (BK Fužinar) so nekateri naj-prepoznavnejši produkti boksarske lige.«
Kam in kako naj bi se liga v prihodnosti razvijala?
Sašo Pučko: »Sedaj je liga stabilen produkt, ki ima vse potenciale, da se v prihodnosti razvije v najpopularnejše ekipno tekmovanje v Sloveniji. Za naslednjo sezono poleg že omenjenih medijskih sprememb planiramo še nekaj novosti: razmišljamo o širitvi lige na osem krogov, liga se bo razširila še za dodatnih pet klubov, finančne nagrade za klube in tekmovalce...«
Zmagovalci lige so člani
Člani ekipe BK Ring v sezoni 2015/16 so
bili: Alen Kralj, Leon Lo-vrec, Urh Zebec, Tamara Oprešnik, Timotej Pučko, Gregor Tušek, Blaž Škrjanec, Andrej Lendel, Monika Božičko, Anja Ja-bločnik, Robert Šimon-čik, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko, Denis Lazar in Miha Vindiš.
BK Ring iz Ptuja. Za kakšno ekipo gre in kako so prišli do naslova?
Sašo Pučko: »BK Ring Ptuj je ekipa, ki v boksarski ligi nastopa od prve sezone 2008/09. Ekipa šteje petnajst boksarjev in boksark. Letos so osvojili svoj sedmi naslov in s tem postavili visok standard za prihodnost. Težko bo katera ekipa tako dominantna v osvajanju naslov prvakov lige v prihodnosti, kot je to počela ekipa BK Ring Ptuj v prvih osmih sezonah. Veliko zaslug za to gre zagotovo obema Ivanoma Pučkoma, mlajšemu in starejšemu, ki sta tudi glavna trenerja tekmovalne ekipe. BK Ring Ptuj je bil to sezono zelo prepričljiv: od 1. kroga so zasedali 1. mesto in iz kola v kolo večali prednost pred drugimi ekipami. Na koncu so z razliko 12 točk zasluženo dvignili zmagovalni pokal.«
Kdo so bili posamezniki, ki so najbolj zaznamovali ligaško tekmovanje?
Sašo Pučko: »Kar nekaj boksarjev je v tej sezoni doseglo rezultat 9+ točk (to pomeni, da so najmanj trikrat zmagali). Za Ring Ptuj so to bili Alen Kralj, Timotej Pučko in Denis Lazar. Slednji je ob Edinu Sejdinoviču, osvojil naslov najboljšega boksarja lige v konkurenci 173 boksarjev. Za ekipo BK Ring Ptuj je Lazar priboril 13 točk (4 zmage in 1 poraz, op. a.).«
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 5. aprila 2016
Slovenija, Podravje • Ekološka in humanitarna akcija
»
Halo, si za to?
ZvezaPrijateljev
MladineSlovenije
Rotary
District 1912 Slovenia
«
Akcijo zbiranja starih mobilnih aparatov pod naslovom »Halo, si za to?« organizirata Rotary distrikt 1912 in Rotary klubi po Sloveniji in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pobudnika akcije sta Rotary klub Maribor Lent in Zveza prijateljev mladine Maribor.
Namen akcije je ekološki in humanitarni. Stare, odslužene, neuporabne, zlomljene in tudi nekoristne še delujoče mobilne telefone nameravamo prodati in s pridobljenimi sredstvi financirati različne projekte za otroke in mladostnike.
Zakaj stari telefoni?
V	Sloveniji je več kot 2 milijona neuporabnih telefonov, ti pa v sebi skrivajo pomembne surovine, ki so dragocene in jih težko pridobivamo (cink, baker, zlato). V projektu »Halo, si za to« jih bo odkupilo podjetje Aure-nis, d. o. o., ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. Odpadni materiali bodo torej reciklirani in ponovno uporabljeni.
Namen akcije je dvojen; ekološki, saj osvešča mlade o omejenih virih in odgovornem ravnanju z odpadki ter hkrati poskrbeti za čistejše okolje, in socialno-fi-nančni, saj bodo zbrana sredstva namenjena projektom, ki podpirajo socialno ogrožene otroke in mladostnike.
Potek akcije in delitev sredstev
V	akcijo se lahko vključijo vse šole. Na sodelujoči šoli bodo
učenci v posebne škatle odložili telefon, baterijo in polnilnik. Škatle se bo tehtalo in sproti praznilo. Za šole je predvideno 10 % denarja od količine zbranih telefonov na šoli. To pomeni, da če bo šola zbrala telefone v skupni
teži ene tone, bo dobila nakazilo v vrednosti za 100 kg prodanih telefonov kot direktno finančno pomoč za različne socialne programe (šola v naravi, brezplačni obroki, nabava zvezkov in učbenikov itd.).
Akcija se je začela 21. marca in bo trajala do 22. |
| aprila 2016. Uradno jo je z okrožnico, poslano na vse š | šole, odobrilo Ministrstvo za šolstvo in šport, osebno

i
pa jo je podprla tudi ministrica Maja Makovec Brenčič.
Velika Nedelja • O praznovanju krajevnega praznika
Plaketa v roke Mirku Sostaricu
V Krajevni skupnosti Velika Nedelja, ki je dobila ime po pomembni bitki na veliko noč leta 1199, so v minulih dneh obeležili krajevni praznik.
Praznovanje so začeli že v četrtek, ko so osnovnošolci pripravili proslavo ob prazniku kraja in materinskem dnevu. V teh dneh je potekal tudi turnir v hitropoteznem šahu ter v malem nogometu, ogledati pa si je bilo mogoče zasebno zbirko možnarjev in ostalih predmetov zbiratelja Marjana Horvata. Vrhunec praznovanja z osrednjo proslavo pa je že tradicionalno potekal na velikonočni ponedeljek. Slovesnost se je začela
s prihodom praporščakov in državno himno iz ust članov in članic Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Velika Nedelja. Na proslavi, ki so jo polepšali tudi Ljudski godci KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja in mladi virtuoz na diatonič-ni harmoniki Domen Zadravec, je zbrane pozdravil predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič. V slavnostnem govoru je čestital vsem krajanom in kra-jankam ob krajevnem prazniku
Z leve: predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič in prejemnik plakete Mirko Šoštarič
ter nanizal nekaj pomembnih pridobitev v zadnjem času, med katerimi gotovo izstopa popolnoma nov vrtec, pridobljen lansko leto. Mušič je na prireditvi podelil tudi bronasto plaketo KS Velika Nedelja, ki je letos šla v roke Mirku Šoštariču iz Sodincev. Mirko Šoštarič je soustanovitelj in podpredsednik Turističnega društva Sodinci, ki s svojim delom pomaga ohranjati kulturno in etnološko dediščino ter pri razvoju društva. Njegov prispevek nedvomno pomaga pri humanosti, prepoznavnosti in promociji društva, krajevne skupnosti in občine doma in na tujem, so še zapisali v obrazložitvi.
Zbrane je pozdravil ormoški župan Alojz Sok, ki je med drugim nanizal nekaj novih načrtov v KS Velika Nedelja - širitev namakalnega sistema ter projekt komasacije Seneškega in Sodin-skega polja. Na občini si prizadevajo tudi za energetsko sanacijo velikonedeljske osnovne šole in telovadnice ter prenovo vodovodnega sistema.
Velikonedeljčanom je ob prazniku čestital še predsednik sosednje KS Podgorci Martin Kukovec.
Monika Levanič
Za članice ZPMS-ja bo namenjenih predvideno 45 % denarja od količine nabranih telefonov na šolah. Ta sredstva bo Upravni odbor ZPMS razdelil med sodelujoče DPM-je oz. ZPM-je.
Zveza Rotary klubov Slovenije, Rotary Distrikt 1912 - Slovenija bo prav tako prejela 45 % zbranih sredstev, ki jih bodo razdelili med sodelujoče Rotary klube in jih namenili distriktnim in klubskim aktivnostim za mlade.
Kaj so povedali o akciji
O akciji je guverner Rotary Di-stricta 1912 - Slovenija Martin Ši-nigoj med drugim povedal: »Več kot 1.000 članov Rotary klubov
po vsej Sloveniji ter preko 400 mladih članov Rotaracta in Inte-racta je podprlo idejo našega člana Rada Wuteja in v sodelovanju z ZPMS pripravilo akcijo 'Halo, si za to'. Rotarijci si prizadevamo, da bi pomagali na izvirne načine, ki ne pomenijo zgolj zbiranja denarja ali prostovoljnih prispevkov.«
Predsednica ZPMS Darja Gro-znik dodaja, da so v Zvezi veseli, ker so del akcije: »Mladi bodo sami prispevali k temu, da se bodo zbrala sredstva za financiranje programov in projektov, ki jih izvajajo tudi naša društva in zveze po terenu, gotovo bo letos zaradi tega tudi kakšen otrok več letoval prek akcije Pomežik soncu.«
Jure Škoberne, direktor podjetja Aurenis, d. o. o., je pojasnil, da so se akciji priključili, ker verjamejo, da lahko z njo istočasno očistijo okolje in pomagajo pomoči potrebnim, ambasadorka projekta Ana Praznik pa zaključuje: »Ločevanje tehnične opreme, kot so mobilni telefoni, nam nekako še ni prišlo v zavest. Ker, kako boš ločil mobilni telefon, ki je sestavljen iz plastike, bakra, cinka, gume. Težko. Zato sem vesela za projekt 'Halo, si za to', in da sem lahko tudi sama del njega. Ne samo da gre za reciklažo mobilni-kov, projekt ima tudi dobrodelno noto. Tako bo lahko vsak mladostnik, ki želi pomagati svojemu vrstniku, to dejansko tudi storil.«
Irena Linasi Rogač
Podlehnik • Spomladanska čistilna akcija
Očistili ceste v vseh zaselkih
Minulo soboto je Turistično društvo (TD) Podlehnik pripravilo že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Okrog 200 prostovoljcev je očistilo ceste, bankine, mulde in jarke za odvo-dnjavanje.
Tovrstne akcije je sprva organizirala Lovska družina Podlehnik, leta 1999 pa je nalogo prevzelo TD Podlehnik. Predsednik društva Milan Vidovič pojasnjuje: »Vabila za čistilno akcijo pošljemo vsem gospodinjstvom v občini, vodje akcij v vseh zaselkih (letos
jih je bilo 68) pa še posebej pisno obvestimo. Odziv je odličen, sploh v zadnjih letih, ko smo se osredotočili zlasti na hribovite dele občine.« Posebno ga veseli, da so pri čiščenju pomagali tudi mladi in otroci. V občini sicer imajo tudi še nekaj divjih odla-
gališč, vendar so jih večino že sanirali, nova pa ne nastajajo več. Vidovič se zahvaljuje vsem sodelujočim in jih vabi na pogostitev, ki bo v soboto, 7. maja, od 14. ure naprej ob viničarskem muzeju na Gorci.
Eva Milošič
Že tretje leto zapored so čistili predvsem ceste.
Foto: ML
Foto: EM	Foto: EM
torek • 5. aprila 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Slovenska Bistrica • Država reže občinam in javnim zavodom
Primanjkljaj državnega denarja na ljudski univerzi nadomeščajo tudi s prostovoljstvom
»V prejšnji finančni perspektivi smo bili navajeni belega kruha, sedaj niti ne vemo, ali bomo upravičeni do kosmičev,« je povedala direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica Brigita Kruder. Namreč v zadnjih petih letih so se jim prihodki iz državnega proračuna zmanjšali za kar 85 odstotkov.
Kljub skromnejšemu financiranju pa slovenjebistriška ljudska univerza z aktivnostmi ostaja najpomembnejši akter na področju poučevanja odraslih in organiziranju drugih aktivnosti. Tako so pred dvema letoma vzpostavili prostovoljski center za vse generacije. Ta center združuje ljudi, ki neko znanje imajo in so ga pripravljeni deliti, in ljudi, ki znanje oziroma določene veščine potrebujejo. Zgolj od septembra lani do marca so izvedli 17 delavnic, predavanj, klubov ..., ki se jih je udeležilo 551 udeležencev. Sedaj se pripravljajo na teden vseži-vljenjska učenja (lani so pripravili več kot 250 prireditev), izvajajo številne izobraževalne tečaje in
gl
Financiranje od leta 2011 do 2015
2011	202.596	293.495
2012	195.363	363.069
2013	220.655	293.496
2014	78.716	281.888
2015	28.915	252.328
Foto: Mojca Vtič
Slovenjebistriška ljudska univerza je od začetka šolskega leta izvedla 17 delavnic, predavanj ali srečanj, ki se jih je udeležilo 551 oseb.
Vir: Poslovna poročila LU
programe, ob tem pa tudi letos ljudska univerza pripravlja nagradni natečaj za izdelavo raziskovalnih nalog v letu 2016. Mladim želijo dati možnost in priložnost, da se seznanijo s temelji raziskovalnega dela in da se slišita njihov glas in vizija prihodnosti. Natečaj poteka pod pokroviteljstvom župana Ivana Žagarja. Denarni sklad znaša 1.000 evrov, ob tem pa bodo sodelujoči nagrajeni tudi s knjižnimi nagradami.
Možnosti za uspeh projektov majhne
Na novinarski konferenci, na kateri je bila med drugim predstavljena elektronska platforma za izobraževanje odraslih Epale, je projekte in dejavnosti Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica predstavila Monika Kirbiš Rojs. V uvodu je opozorila, da lokalne skupnosti v novi finančni perspektivi čedalje bolj občutijo odločitev vlade, da se jih odreže od evropskih sredstev. Namreč v minuli finančni perspektivi je bilo za projekte občin rezerviranih 600 milijonov evrov. »Letos so možnosti za izvedbo projektov zelo skromne, saj določenih razpisov po ministrstvih ni, saj je celotna prioriteta razvoja regij izginila, praktično je ni. Kljub tej odločitvi smo pripravili in že prijavili okoli 20 projektov, vendar so možnosti skromne, saj se prijavljamo na čezmejne programe in neposredno v Bruselj, kjer pa smo v istem košu s še 600 do 1000 projekti iz vse Evrope.«
Mojca Vtič
Ptuj • Občni zbor Društva diabetikov Ptuj
V Sloveniji odkritih 130.000 sladkornih bolnikov
Člani Društva diabetikov Ptuj, ki združuje 445 aktivnih članov v Ptujskega in Ormoškega, so se 19. marca sestali na rednem občnem zboru. Predstavili so poročilo o delu in finančno poročilo ter program dela s finančnim načrtom za letos.
Med gosti občnega zbora je bil tudi Marjan Šiftar, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, v katero je včlanjenih že 41 društev iz vse Slovenije. „Vsa društva se morajo truditi za promocijo svojega dela, saj tudi podatki zdravstvene stroke kažejo, da organizirani bolniki mnogo bolje obvladujejo sladkorno bolezen kot nečlani. Kar zadeva sladkorno bolezen, je stanje izjemno skrb vzbujajoče, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Zato si moramo še toliko bolj prizadevati, da se standard zdravstvene oskrbe sladkornih bolnikov ne bi zmanjšal, četudi
bo prišlo do zdravstvene reforme. V svetu je že več kot pol milijarde evidentiranih sladkornih bolnikov, v Sloveniji jih je okrog 130.000. Številka govori le o odkritih primerih sladkorne bolezni. Zlasti pa je skrb vzbujajoče, da se v Sloveniji vse pogosteje odkriva pri mladih, nosečnicah in dojenčkih. Zato je še toliko pomembnejša promocija zdravja in preprečevanje dejavnikov tveganja, da bi se število novoodkritih sladkornih bolnikov zmanjšalo. Sladkorna bolezen je tudi letošnja osrednja tema svetovnega dneva zdravja, 7. aprila. V teh dneh se bodo v Sloveniji zvrstile
Ptuj • Vseslovenska prostovoljska akcija
Dan za spremembe in spoštovanje
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe, v sklopu katere so udeleženci na Ptuju že polepšali podhod na železniški postaji, se nadaljuje tudi letos. Tokrat so popravljali tisto, kar so naredili lani, pa se je v tem času poškodovalo.
Center interesnih dejavnosti Ptuj je skupaj z Društvom za šport invalidov Most v petek organiziral 7. dan za spremembe. V sklopu tega so v podhodu na železniški postaji Ptuj v sodelovanju s Slovenskimi železnicami izpeljali prostovoljsko akcijo, katere nacionalni nosilec in koordinatorje Slovenska filantropija.
„V okviru letošnje teme projekta Dan za spremembe - Dan za spoštovanje smo prostovoljci popravili poškodbe na poslika-vah in grafitih, ki so od lanske akcije do danes nastale v podhodu na železniški postaji Ptuj. Ob tem smo v skladu z letošnjo temo projekta opozorili tudi na naraščajoče pojave nerazumevanja, nestrpnosti, nespoštljivega komuniciranja in celo sovražne-
ga govora v naši družbi. CID Ptuj kot član Gibanja NE sovražnemu govoru želi ob tej priložnosti še posebej poudariti pomen ničelne tolerance do sovražnega govora," je pojasnil Jurij Šarman, koordinator mladinskih programov CID Ptuj.
Ob stalnih udeležencih, prostovoljcih Društva za šport invalidov Most Ptuj so letos sodelovali tudi uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava ter dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj.
Dženana Kmetec
Z marčevskega zbora
številne aktivnosti na to temo."
O prehranskih dopolnilih pri sladkornih bolnikih, pri čemer je
osnova uravnotežena prehrana, je govorila Dunja Mahorič, mag. farmacije. Posebej je poudarila,
da prehranska dopolnila niso zdravila, zato od njih ne moremo pričakovati izboljšanja bolezni in bolezenskih stanj. Lahko pa prispevajo k ohranjanju zdravja in izboljšanju počutja.
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pa je spomnila, kako zelo malo je potrebno za zdravo življenje: ob gibanju in zdravi prehrani je izjemnega pomena tudi dobro počutje, ki je v tesni povezavi s hormoni sreče oz. objemom: „To nič ne stane, prispeva pa k daljšemu življenju!"
V letu 2015 je društvo delalo dobro. Tudi z denarjem so dobro gospodarili, še vedno pa za njihovo delo nimajo posluha v vseh občinah UE Ptuj in Ormož. Za uspešno delo Društva diabetikov Ptuj v letu 2015 so še posebej zaslužni predsednica Marija Veli-konja, blagajnik Drago Plečko, Marija Hentak in Sonja Korošak, predsednica komisije za šport in rekreacijo. Zaslužni pa so tudi vsi drugi aktivni člani. Letos želijo povečati tudi znesek plačane članarine, saj je neplačnikov že polovica članov.
MG
Ptuj • Pahorjev sprejem
Prostovoljke pri predsedniku države
Širiti znanje o raku, pomagati pri rehabilitaciji bolnikov z rakom in razvijati prostovoljno delo. Temeljne naloge, ki jih Društvo onkoloških bolnikov v Sloveniji opravlja, zagovarja in izvaja že tri desetletja.
Pomembno vlogo društvu, ki letos praznuje okroglo obletnico, je izkazal tudi predsednik države Borut Pahor. Prostovoljce, mentorje, strokovne delavce in druge podpornike društva je povabil na sprejem v predsedniško palačo. V nagovoru je poudaril pomen dela prostovoljcev, saj njihovo delo vpliva, izboljšuje socialne in psihične stiske onkoloških bolnikov ter njihovih svojcev. Zahvalil se je vsem članom, ki nudijo pomoč ljudem z bolezenskimi težavami. Iz ptujske skupine za samopomoč so se Pahorjevemu vabilu odzvale
predsednica in koordinatorka skupine Pavla Veler, strokovna vodja skupine Julijana Kozel in
članici skupine za pomoč Anka Feguš, Zdenka Arnuš.
Julijana Kozel
Foto: MG
-oto: J K
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 5. aprila 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Korenček in peteršilj mnogi sejejo prezgodaj
Za setev številnih vrtnin je še prezgodaj. Med tistimi, s katerimi vendarle še malo počakajte, sta zagotovo korenček in peteršilj.
Setev kobulnic
Korenček in peteršilj (pa tudi pastinak) sodijo v družino kobulnic, so v sorodu s komarčk-om, sladkim komarčkom in še nekaterimi zelišči. Pomembno je poznati sorodstva med rastlinami, saj je oblikovanje kolobarja odvisno ravno od tega, kako so si rastline med seboj v sorodstvu.
Ravno tako je za dober in enakomeren vznik potrebna temperatura zemlje vsaj 10 oC, zato ne sodijo med vrtnine, ki jih spomladi prve posejemo. V sredo je imela zemlja že več kot 10 °C, zato so najnižji pogoji za setev že izpolnjeni; kogar res zelo srbijo prsti, naj poseje prvi korenček in peteršilj. A upoštevati je treba nekaj značilnosti obeh.
Za kobulnice je značilno, da jih ne smemo sejati pregloboko, saj so na pol svetlo kalivke, v popolni temi (povsem pokrite z zemljo) zelo slabo kalijo. Zato semena nikoli ne pokrijemo povsem z zemljo. Najbolje je, da samo z desko nakažemo vrstico na gredici. Posejemo seme korenčka, peteršilja ali pastinaka, potem pa seme samo s topim delom grabelj potisnemo v zemljo tako, da je del semena še na svetlem. Trenutno je zelo suho, zato je smiselno setev potem zaliti. Posejte tudi nekoliko več semena, kot bi bilo prav. Raje kasneje redčite. V hladnih razmerah si rastline med seboj pri vzniku pomagajo, če jih sejete gosteje. Nato pa setev pokrijte z agrokopreno. A ne zato, da bi se zemlja bolj ogrela, ker se ne bo. Seme radi pohrustajo ptiči. Pa
Tako naguban korenček zraste, če ga pridelujemo na hlevskem goju.
Foto: Miša Pušenjak
tudi zemlja bo pod agrokopreno ostala dalj časa vlažna.
Sorte korenčka
Namesto prezgodnjih setev je bolje, da se nekoliko kasneje odločite za setev različnih sort, s katerimi boste ravno tako dosegli dovolj zgoden pridelek. Najbolj zgodnja je prav gotovo sorta pariški. To je okrogel korenček. Pridelek sicer ni visok, je pa vsaj mesec dni zgodnejši. Ne sejte ga preveč, le nekaj vrstic, da se boste lahko hitro veselili prvega pridelka. Sorto pariški lahko pulimo že 60 dni po setvi, če je seveda hitro in enakomerno kalila. Sedaj imamo v trgovinah tudi zelo zgodnjo sorto kuroda. To je že podolgovat korenček, a ima tudi prav kratko vegetacijo, mogoče nekaj dni daljšo kakor pariški. Zgodnje sorte pulimo hitro, saj ne bodo dolgo čakale v zemlji. Postanejo lesene ali pa pokajo. Celo zacve-
tijo lahko v prvem letu. Zato jih ne sejemo veliko, le za tisto prvo
veselje.
Naslednja po dolžini vegetacije je sorta amsterdamski. Primeren je tudi za zelo zgodnje pridelovanje v rastlinjaku, sejemo pa ga od pomladi do sredine julija. Živo oranžen, dolg, koničast, a ozek koren lahko pulimo tri do štiri mesece po setvi. Ni primeren za skladiščenje v kleteh, lahko pa ga zamrzujemo ali vlagamo.
Prav gotovo najbolj priljubljena je sorta nantes. To je že sorta, namenjena tako sveži uporabi kakor skladiščenju. Ker je to res že zelo stara sorta, boste včasih ob imenu nantes naleteli še na številke. Nižja je številka, zgodnejša je sorta. Nantes je tipična sorta, primerna pravzaprav za vse, dovolj sladka, posebej, ko so koreni mlajši za ljubitelje surovega korenja, pa ne presladka za tiste, ki kuhate kašice in omake. Zanj je najznačilnejša tipična cilindrična oblika, ki pa je poleg kakovosti semena odvisna tudi od naše vzgoje. Ta oblika pomeni, da je korenček skoraj enako širok na vrhu kakor pri konici. Obenem je konica pri tej sorti zaobljena. Kako pa lahko mi vplivamo na to obliko? Korenovke imajo namreč značilen način rasti. Takoj po vzniku se oblikuje samo prvi pravi list. Potem pa rastlina na videz dolgo počiva. Na videz zato, ker v tem času požene koren v globino. Če zemlja ni več rahla, bo ta koren kratek, zavit, če v tem času rastna konica naleti
na del nerazpadlega gnoja, se bo razcepila. To je zelo pomemben čas, zato je zaželeno, da korenček kali hitro, enakomerno, da se zemlja nima časa zbiti in ravno zaradi tega imajo tako veliko vlogo gredice. V gredicah se zemlja počasneje in kasneje zbije, sese-de, koreni so daljši in lepše oblike. Zgodnje sorte nantesa naj bi pulili že tri do štiri mesece po setvi, pozne pa zdržijo tudi veliko mraza in jih lahko pulimo še pod snegom oziroma decembra.
Najpoznejši oranžen korenček pa je flaker. To je tipična skladiščna sorta, ki pa naredi velike korene in daje visok pridelek. Zelo primeren je za sokove, sušenje in skladiščenje dolgo v zimo. Koren je oranžen, koničast in morda za odtenek manj sladek kakor tisti pri zgodnjih sortah.
Slovenci pa smo lahko ponosni še na eno svojo sorto korenčka, ki smo ji sicer rekli krmno korenje ljubljansko rumeno. Res je, da je ta sorta v polni zrelosti zelo velika, zato so s tem korenjem krmili tudi živino. Pravi gurmani pa vedo, da je domača juha najboljša, če vanjo pade rumeno (ali včasih rečemo kar belo) korenje. Koren je dolg, koničast, na vrhu zelo debel in se počasi oži proti konici. Najhitreje ga prepoznamo po rumeni barvi. Za prehrano ljudi ga pulimo manjšega, ne pustimo mu popolnoma dorasti.
Korenček pa ni samo rumen ali oranžen. V tujini boste našli različne barve, vse od skoraj povsem bele do temno rdeče, vijolič-
ne barve korenčka. Pri nas lahko kupimo samo mešanico vseh barv, ki je zelo zanimiva in pisana, s tem pa nas obogati tudi z večjim številom različnih barvil, po večini pa so vsa barvila antio-ksidanti. Tudi pisan korenček je sladek in okusen, zato preizkusite tudi nekaj novega.
Katero sorto torej izbrati? Odločimo se glede na to, koliko imamo prostora in kaj v resnici želimo od pridelka. Vsekakor pa namesto prezgodnje setve pose-jemo eno zgodnjo sorto, za mešano uporabo pa še sorto nantes. Ljubitelji juh imajo prav gotovo vedno vsaj nekaj ljubljanskega korenja, ljubitelji sokov pa sorto flaker.
Peteršilj nas skoraj vsako leto jezi
Kaljenje peteršilja je še bolj muhasto kakor korenčka. Kljub temu pa brez njega ne moremo na vrtu. Zato naj vam napišem nekaj kratkih nasvetov, da bo pe-teršilja na vrtu dovolj. Nikoli ga ne sejte prav zgodaj. Naj se dovolj ogreje. Vedno kupimo novo, sveže seme, v hladno zemljo ne sejte starega semena. Spomladi raje kupite nekaj sadik listnatega
peteršilja za zgodnje listje, na gredici pa v jeseni pustite vsaj eno vrstico pozno sejanega korena-stega peteršilja. Sejete ga lahko še v avgustu ali začetku septembra. Peteršilj je sicer nenadomestljiva vrtnina, kljub temu pa lahko pri nas kupimo samo tri sorte, vsaka ima svoj namen. Listnati sorti domači listnik in mooskrause dajeta samo pridelek listja, sorta berlinski srednje dolgi pa da koren in listje, zato ga najpogosteje sejemo. Domači listnik je tipičen listnat peteršilj, naredi veliko večjega, najbolj aromatičnega listja. Za razliko od korenčka lahko listje peteršilja ves čas režemo. Po vsakem močnejšem rezanju je smiselno posevek okopati, prav gotovo zaliti in morda pogno-jiti (zaliti s primernimi gnojili). Sama sicer menim, da je bolje imeti posejani (posajeni) obe vrsti - listnati in korenasti peteršilj. Listje namreč »prideluje« hrano, s katero se potem debeli koren korenastega peteršilja. Če listje poleti redno režemo, so koreni manjši. To je še eden izmed razlogov, zakaj je bolje zdaj kupiti nekaj sadik listnih sort, konec aprila pa v dovolj ogreto zemljo posejati korenasti peteršilj.
Tisti, ki zaradi mojih nasvetov še niste posadili krompirja - v tednu, ki je pred nami, pa ga že lahko. A obvezno ga prekrijte z agrokopreno, saj krompir zmrzne že pri 0 °C. Prav tako so trgovine in vrtnarije polne zelo lepih sadik zelenjave.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Okrogli pariški je zelo zgoden in zelo sladek, odličen za sokove.
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Dobro počutje za govedo
Letos se poleg Ukrepa za dobro počutje živali pri prašičih uvaja tudi dobro počutje za govedo. V tem članku vam želim predstaviti podrobneje ta ukrep in kakšni so pogoji za pridobitev sredstev iz tega naslova pri govedu. Uredba je bila objavljena v uradnem listu 15/2016. Rejci goved, ki imajo pašo lahko za ta ukrep, ki pripomore k izboljšanju počutja živali in običajno boljšemu zdravju živali, prejmejo 53,40 evra na GVŽ.
Izpolnjevati morajo naslednje pogoje:
Govedo je treba pasti najmanj skupaj 120 dni (možen začetek paše je 1. april in konec 15. november) Vsak upravičenec si izbere najustreznejše obdobje, v katerem bo pasel, vendar ne prej in ne kasneje, kot sem navedel v prvem stavku. Pašo se lahko prekine zaradi telitve, poškodbe, bolezni živali in v izjemnih vremenskih pogojih za 10 dni. Prekinitev je treba zavesti v dnevnik paše. Če prekinitev paše traja več kot 10 dni (v primerih višje sile: smrt upravičenca, dolgotrajna bolezen, hude naravne nesreče, epizootske bolezni, ki prizadene vso živino ... ) je treba v 7 dneh izvesti umik zahtevka.
1. Krave molznice se morajo pasti vsaj v času med jutranjo in večerno molžo. Govedo lahko prenočuje v hlevu. Voditi je treba dnevnik paše
Pred pašo mora biti obvezno opravljena koprološka analiza (pregled blata na parazite), in sicer 1 analiza za 20 glav za posamezno skupino govedi. Koprološka analiza mora biti opravljena posebej za živali, ki so mlajše od 6 in posebej za tiste, ki so starejše od 6 mesecev. Torej ne glede na število govedi, če imamo govedo, ki ga bomo pasli teh starosti, torej do 6 in nad 6 mesecev, je treba opraviti vsaj 2 koprološki analizi blata.
Primer: če ima 10 glav govedi starejših od 6 mesecev in 3 mlajše od 6 mesecev, moramo opraviti 2 koprološki analizi.
4.	Analiza za govedo, starejše od 6 mesecev, mora biti opravljena vsaj 14 dni pred začetkom paše, za mlajše živali pa v obdobju začetka paše do najkasneje 60 dni po začetku paše.
Če analiza pokaže, da so živali bolne (pozitivne), morajo biti zdravljene najpozneje v 30 dneh od opravljene analize blata. Najbolje, da se glede tega dogovorite kar s svojimi veterinarji. Vzorec se odnese v pooblaščeno veterinarsko organizacijo, če opravljajo koprološko analizo ali se pošlje na Veterinarsko fakulteto ali Nacionalni veterinarski inštitut. Za analizo je potrebno od 0,25-1 kg vzorca blata. Blato lahko vzamemo direktno iz danke ali pa počakamo, da žival blati, takrat je najbolje zbirati blato s cedilko. Za čimbolj natančno odvzet vzorec je treba vzeti blato na več mestih (20-40, z žličko).
5.	Vzorce označimo: ime in priimek nosilca, MID kmetije, naslov, vrsta in starost živali, datum odvzema vzorca. Vzorec vzamemo v polivinilasto vrečko (3-4 kg), ki jo lahko ustrezno zapremo.
2. 3.
Anton Hohler, spec. živinorejske tehnologije
Viri: Mertelj, B. Laboratorijska diagnostika v veterini
Vir: KZ Ptuj
torek • 5. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
Filmoljub
Lačni Franz je zopet med nami. Pomlajen ampak zaradi tega nič manj angažiran, odločen in glasen. Zoran Predin je v letu 2015 ob sebi zbral odlične glasbenike in skupaj z njimi skozi leto 2015 in 2016 posnel po dolgih 17 letih novo avtorsko izdajo Lačnega Franza. Fantje so se preizkusili na odrih po bivši jugi in tudi številnih klubskih nastopih po Sloveniji. Anej Kočevar (bas kitara), Luka Čadež (bobni), Boštjan Artiček
(klaviature) in Tine Čas (kitara) so dodali tisto svežino, ki jo je Zoran Predin potreboval, ko se je odločal, da je vredno v življenje ponovno vrniti Lačnega Franza. Verjetno se bomo vsi strinjali, da je tokrat čas kot nalašč za nove avtorske pesmi in da so se ponovno posnele nekatere starejše, nikdar zares pozabljene. Lačni Franz je spet aktualen, če mu boste dali priložnost, vas bo prevzel! Album Ladja norcev je nastajal od izida prvega
singla Jebiveter Junior naprej, skozi leto 2015 z Alelujo in Naj zadnji ugasne luč, do februarja 2016, ko so z objavo naslovne pesmi Ladja norcev dokončali snemanje. Istočasno je nastajala tudi hrvaška verzija albuma z naslovom Svako dobro, ki bo jeseni izšla pri založbi Croatia Records. Na Ladji norcev je 10 pesmi, 6 novih in 4 obdelave pesmi z začetka osemdesetih, ki so tako dobile možnost, da se predstavijo v novi luči.
Prekmurska zasedba Eth-notrip, ki jo je poslušalstvo že lahko dodobra spoznalo skozi skladbe z njihovega drugega albuma Kdo bo pil iz bistrega studenca?, s katerim so postregli v začetku letošnjega leta, se pripravlja na koncert v okviru letošnjega Festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godi-bodi. Ta bo potekal med 1. in 4. junijem v Ljubljani ter junija na več prizoriščih po vsej Sloveniji. Vokalistko Tjašo Šimon-ka spremljajo pianist Primož Kramberger, basist Aleksander Varga, tolkalec Tomi Došen in violinist Miha Kavaš, na živih nastopih pa se jim pogosto pridružita še trobentač Urban Ko-lar in vokalistka Darja Kram-berger. V zadnjih dneh člani zasedbe predstavljajo makedonsko ljudsko skladbo Makedonsko devojče, ki sicer velja za vsem dobro znano, vendar je v izvedbi zasedbe Ethnotrip dobila povsem novo, svežo in moderno preobleko. Vendar kljub sodobni zvočnosti ostaja prepoznavna. »Vsake skladbe se, ne glede na to, od kod je, lotevamo s spoštovanjem. Posamezne pesmi določenemu narodu pomenijo veliko, zato moraš biti pri prirejanju zelo previden,« je povedala Tjaša Šimonka in dodala, da je njihov namen »ohraniti dušo pesmi«. Zasedba je tudi sicer znana po prirejanju ljudskih skladb s področja Balkana, zato so na album Kdo bo pil iz bistrega studenca? uvrstili nekaj bolj in nekaj manj znanih skladb, ki so jih skušali obuditi k življenju in z njimi ohraniti tradicijo ljudske glasbe živo. Priredbam bosanskih, hrvaških, madžarskih, makedonskih in slovenskih ljudskih skladb so nadeli simboličen naslov, s katerim občinstvo sprašujejo, »kdo si bo upal zajeti vodo iz izvira naše glasbe«. Album Kdo bo pil iz bistrega studenca? je izšel 15. januarja 2016 pri Ustvarjalnem polju Celinka.si.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Jandy Nelson:
Nebo je povsod
Zbirka Zorenja+, v kateri je izšel roman Nebo je povsod, je sicer namenjena mladim, a po »zorenkah« posežejo tudi odrasli bralci.
t V
arij	JmAJ
m I Nebo je % povsod
17-letni Lennie umre le dve leti starejša sestra Bailey. Živi z babico in stricem. Mama je odšla iz življenja obeh deklet, še preden sta jo sploh spoznali. Lennie se zdi, da njeno neizmerno žalost in praznino razume le sestrin fant Toby. Izmenjata si nekaj prepovedanih poljubov. A v njeno življenje vstopi tudi novi sošolec Joe ...
Knjigo, hvalnico ljubezni, prežemajo globoka žalost in nenavadne modrosti. Zapiše se v srca katerekoli generacije, zato je požela mnogo nagrad.
Ocena:
Le s
1.	FADED - ALAN WALKER/ I
2.	7 YEA
3.	HYMN
I C
BEYONCE
^ED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHEI
2.	7 YEARS - LUKAS GRAHAM
3.	HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY/B
4.	LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER
5.	I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER
6.	SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING
7.	ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH
8.	PILLOWTALK - ZAYN
9.	STREESED OUT - TWENTY ONE PILOT
10.	IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAMES BAY
11.	WHEN WE WERE YOUNG - ADELE
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Cineplexx in Kolosej Maribor
Batman proti Super-manu: Zora pravice
Foto: splet
Vsebina: Superman je v svojem prejšnjem filmu porazil generala Zoda, vendar pri tem porušil polovico mesta, tudi korporativno stolpnico Bruca Wayna, v kateri so umrli številni njegovi zaposleni. Zagrenjeni Bruca oz. Batman spozna, da je Superman lahko grožnja za naš planet, če bi si kadar koli premislil in se obrnil proti človeštvu. Zato sklene, da mu bo pristrigel krila. Medtem vodja še ene korporacije, Lex Luthor, prav tako snuje, kako se znebiti Supermana ...
Medtem ko Disney pobira milijarde s filmi o junakih iz Marvelovih stripov, pa ameriški založnik DC Comics in studio Warner Brothers nekako nimajo sreče, da bi iz svojih stripovskih junakov naredili prav tako veliko kovnico denarja. Film Batman proti Supermanu je tako še en obupan in drag poskus, da bi si iz te pogače odrezali kos in režijo so znova zaupali vizualnemu mojstru Zacku Snyderju, ki je s filmom 300 pred desetimi leti vnesel novo filmsko estetiko.
Toda Snyderjeva poznejša kariera je pokazala, da je fant mogoče res največji vizualni mojster na svetu, vendar je tudi SAMO največji vizualni mojster na svetu in nič več kot to. Ko Snyder postane tudi avtor zgodbe, zaide v težave, prav v takšne, za kakršnimi trpi tudi Batman proti Supermanu.
V Sloveniji se norija za superjunaki ni prijela, vendar vseeno. Obet srečanja dveh največjih stripovskih junakov je neke vrstice poslastica, toda studio je pri tem hotel, da je to šele prvi film v paleti številnih, torej nekakšen prafilm, v katerega morajo zasejati semena velikih dreves. Mogoče je v tem težava filma. Prva polovica je namreč strahovito dolgočasna in razvlečena na vse konce in kraje. Sprva se vse skupaj zdi kot prijetno nabiranje ločenih kapljic, ki bodo kmalu stekle skupaj in povzročile hudournik, toda tem kapljicam na začetku sploh ni videti konca, poleg tega pa ne konvergirajo v nič kaj zanimivega ali sploh konkretnega. Vse podzgodbe, ki jih je enostavno preveč, nekako letijo druga mimo druge in se le ponekod malce dotaknejo, kaj šele, da bi se prepletale. V zadnji uri končno dobimo to, po kar smo prišli, toda do takrat smo od čakanja v večnem suspenzu že tako otopeli, da nam je popolnoma vseeno za vse like in za vse, kar je v filmu ogroženega, vključno z usodo sveta.
Kar je malo škoda, ker je zadnja ura za ljubitelje stripa res pravi užitek, ki pokaže, da je nekje globoko pod plastmi odvečnega vseeno skrit dober film, toda žal tudi izgubljen za gledalca. Vsega je kriv samo en krivec, in sicer scenarij, ki vsebuje čisto preveč nepovezanih podzgodb in prizorov, ki nimajo nobene povezave z glavno zgodbo. Prav nič mu ne bi škodilo, če bi ga obrezali vsaj za kakšne pol ure. Zgodbi se ne bi prav nič poznalo, v svoji vitkosti pa bi naredila dober film. No, mogoče pa bomo to dočakali v enem od naslednjih filmov v franšizi.
Matej Frece
Batman vs. Superman: The Dawn of Justice
Igrajo: Henry Cavill, Ben Affleck, Gal Gadot, Amy Adams,
Laurence Fishburne, Diane Lane, Jesse Eisenberg, Holly Hunter,
Callan Mlvey, Tao Okamoto
Režija: Zack Snyder
Scenarij: Chris Terrio in David S. Goyer
Žanr: akcijski domišljijski spektakel
Dolžina: 151 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
torek • 5. aprila 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
jota s kislim zeljem,	juha, goveji zrezki	juha, ocvrt puranji	cvetačna juha, rižota	perutničke na žaru,	juha, pečen piščanec,	juha, solata iz piščan-
jabolčne rezine	v omaki, riž, radič,	zrezek, krompirček,	z gobami, solata,	pečen krompir,	široki rezanci, solata,	ca, zelena solata,
	sadna solata	rdeča pesa, puding	rulada	zelenjava, sladoledna	orehove rezine	sadje
				kupa		
Piscancja solata
Sestavine: 4 piščančje prsi (kuhane in brez kože), 1 pločevinka šampinjonov (majhna), 5 kislih kumar, 1 pločevinka ananasovih rezin (majhna), 1 pločevinka mandarin (majhna), 1 pločevinka koruze (majhna), sol, poper, limonin sok, 3 jedilne žlice majoneze, 2 jedilni žlici smetane, curry.
Na kocke narežemo piščančje meso (če imamo ostanke pečenega piščanca, kožo odstranimo) in kisle kumare, šampinjone pa razpolovimo. Ananasove rezine narežemo na koščke in vse omenjene sestavine skupaj z mandarinami in koruzo dobro premešamo. Zmes začinimo s curryjem, soljo, poprom in limoninim sokom ter ji primešamo majonezo in smetano. Gotovo piščančjo solato postrežemo na listih solate, lahko pa solato postrežemo zraven. (V solato lahko vmešamo še poljubno kuhano zelenjavo po okusu: grah, korenček ...)
Jabolčne rezine
Sestavine: za testo: 45 dag moke, 1/2 pecilnega praška, 20 dag margarine, 10 dag sladkorja, 2 jajci, 1 vaniljin sladkor, nožev vrh soli, limonina lupina, 2 žlici ruma; za nadev: 3-4 jabolka; preliv: 5 žlic marmelade, žlica ruma.
Vse sestavine za testo damo v skledo in jih premešamo v gladko maso. Razvaljamo jo na papir za peko, ki smo ga izrezali v velikosti pekača, in kar s papirjem damo v pekač. Na testo položimo v vrstah olupljena, na krhlje narezana jabolka. Damo v pečico. Prve pol ure pečemo pri 200 stopinjah, nato zmanjšamo temperaturo na 160 stopinj. Malo ohlajeno pecivo prelijemo z zavreto marmelado, v katero smo po želji vmešali žlico ruma; če je marmelada pregosta, jo razredčimo z žlico ali dvema soka.
ZPS • Jajca - nepogrešljiva in poceni
V jajcih manj nasičenih mascob kot v mesu
Jajca že od začetkov civilizacije sodijo med človekova osnovna živila. S prehranskega vidika so beljakovinsko živilo, ki je mnogostransko uporabno v kulinariki in tudi cenovno dostopno. Ponudba jajc je danes zelo pestra, tako po kakovosti kot tudi glede pestrosti prireje, seveda tudi cenovno.
Človek je že v pradavnim nabiral jajca različnih ptic, kokoši pa naj bi udomačil okoli leta 7.500 pred našim štetjem. Danes za prodajo v velikem obsegu pridobivamo le kokošja jajca (Gallus gallus). Druge vrste jajc so redkejše, na primer prepeličja, pa tudi gosja (so 4-krat težja od kokošjih), račja, jerebičja, posebnost so nojeva jajca, ki so 20-krat težja od kokošjih, okus pa je podoben.
Po podatkih FAO, Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, naj bi bilo leta 2009 na svetu 6,4 milijarde kokoši nesnic, v Sloveniji pa jih je bilo leta 2012 okoli 1,2 milijona in znesle so kar 322 milijonov jajc, pri čemer so jih 133 milijonov ali 19.000 ton prodali kot sveža, jedilna jajca.
V Sloveniji smo v letu 2012 pojedli 9 kilogramov jajc na prebivalca, kar je nekaj manj kot 3 jajca na teden. Evropsko povprečje je bilo 12 kilogramov na leto na prebivalca. V letu 2012 je bila v Sloveniji cena konzumnih jajc 18 % pod povprečjem EU. V letu 2012 je bila samooskrba z jajci 92-odstotna.
Jajca so dober vir vitaminov
Jajca vsebujejo biološko zelo kakovostne beljakovine, saj imajo vse esencialne aminokisline (te so gradniki naših tkiv). Že dve jajci (okoli 100
gramov) na dan zadostijo 25 % naših telesnih potreb po beljakovinah.
Jajca so dober vir vitaminov A, D, B 6 in B 12, riboflavina, folne kisline, holina, v njih je tudi nekaj vitamina E. So vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka in selena, pa tudi luteina (anti-oksidant).
V 100 gramih užitnega dela jajca je 10 gramov maščobe, a le okoli 2,4 grama nasičenih maščobnih kislin.
V 100 gramih govejega in tudi svinjskega mesa je še enkrat več nasičenih maščobnih kislin, zato so jajca zdrav nadomestek za meso in so primerno živilo za "dan brez mesa".
Po krivici na slabem glasu
Jajca so bila zaradi količine maščobe dolgo na slabem glasu, predvsem pa zaradi holesterola. Najnovejše raz-
Bolj zdravo, pa še prihranimo: jajca namesto mesnega izdelka
Če si štiričlanska družina enkrat na teden namesto hrenovk privošči jajca, bo s tem letno prihranila dobrih 70 evrov. Morda pa je še pomembneje, da bo s takšno zamenjavo živil vsak član družine v letu dni pojedel skoraj 250 gramov manj maščobe (v 100 gramih hrenovke je lahko do 25 gramov maščobe, v jajcih pa le 10 gramov).
iskave pa kažejo, da sta učinek nenasičenih maščobnih kislin v jajcu in dejstvo, da je v njem razmeroma malo nasičenih tista dejavnika, ki izboljšujeta razmerje med HDL (dober holesterol) in LDL (slab holesterol). Zato so se spremenila tudi priporočila glede uživanja jajc. Mirno lahko zaužijemo eno jajce na dan (7 na teden), seveda če smo zdravi. Za tiste s sladkorno boleznijo tipa 2 in tudi tiste, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, pa velja omejitev, da lahko na teden zau-žijejo največ tri jajca.
Svežina jajc in rok uporabe
Jajce je sestavljeno iz lupine (12 % njegove mase), beljaka (58% mase)
in rumenjaka (30 % mase). Pod širšim izbočenim delom jajca je zračna votlina/mehurček, ki se s staranjem počasi povečuje, povečuje in redči se tudi rumenjak, beljak pa postaja bolj tekoč. Tudi lupina postaja s staranjem vse bolj porozna, lahko tudi do te mere, da bakterije s površja prodrejo v jajce in povzročijo, da se pokvari.
Po zakonodaji je za jajca rok uporabe 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. Shranjevali naj bi jih na hladnem (manj kot 16° C), a ne v hladilniku. Tako shranjena jajca naj bi ohranila kakovost in svežino do konca roka uporabe. Nekateri proizvajalci priporočajo, da jajca po nakupu v originalni embalaži shranimo v hladilniku, večina pa priporoča, da jih moramo shranjevati na hladnem.
Foto: EM	Foto: EM
torek • 29. marca 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se...
... da potem ko so na grajskem pobočju posekali in odstranili vse, kar je bilo zelene barve, da bi se lahko grajsko obzidje videlo daleč naokoli, mestna oblast svoj boj z zelenjem nadaljuje. V želji, da bi turisti videli čim več ptuj-skosti, so obrezovalni pohod nadaljevali na križišču pri vojašnici, kjer so se lotili juniperusa ob kanalizacijskem jašku. In množice turistov lahko poslej navdušuje pogled na razgaljeni kanalizacijski pokrov ...
Govori se...
... da je bila pravzaprav posekovalna akcija na ptujskem grajskem pobočju zelo gospodarim odločitev: bliža se prvi maj in kje bi bilo ceneje in gospodarneje nabaviti material za kres ob velikem delavskem prazniku kot na grajskem pobočju! Saj je bila drža vna šu ma, tam pa lahko vsak. dela, kar hoče. Kres pa kar raste in raste. In še veliko
idej ima mestna oblast, kje kaj oklestiti ...
... da ravnateljici vrtca ob nedavnem srečanju s sodelavkama na sodišču ni bilo
Foto: Tajno društvo PGC
jasno, kako bi lahko vse tri še kdaj delale skupaj. Je pa bilo zelo jasno vsem drugim! Zakaj pa bi morale delati skupaj? Penzija že nekaj let čaka,
draga Božena! Nihče ni tako zelo nenedomestljiv, kot si to domišlja.
... da smo včasih dejali, da mora za kak poklic človek imeti dober želodec. In v zvezi s tem nikdar nismo pomislili, da je ta potreben tudi za študenta pravne fakultete. Ko pa poslušamo, kakšne trapa-rije vse morajo od svojih kli-entov sodniki in advokati poslušati na sodiščih, pa lahko samo rečemo: Kapo dol! Nam se je obračalo že ob tem, ko smo brali, zakaj je nekdo bil na disciplinski. Ker ni pojedel kruhove sredice.
... da so se nekateri veselo in privoščljivo hahljali, ko so brali prvoaprilsko številko Štajerskega tednika, češ kaj vse smo si izmislili. Smeh jih je minil drugi dan, ko so ugotovili, da je velika večina napisanega resnična.
... da so poslušalke zelo navdušene, kako seje s prvim aprilom polepšal ptujski radijski studio. Poslušalci sedaj upajo, da bo Matjaž s sabo kdaj pripeljal še svojo punco.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	5			2			6	
4			8					
			6			7		3
8		4			2			6
		9				3		
1			7			4		9
2		1			9			
					4			1
	9			7			4	5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GGG
Bik	vvv	©©	€€€	G
Dvojčka	v	©©©	€	GG
Rak	vvv	©©	€€	G
Lev	v	©©©	€	GGG
Devica	vvv	©©	€	GGG
Tehtnica	vv	©	€€	GG
Škorpijon	vv	©©©	€€	G
Strelec	v	©©	€€€	GG
Kozorog	vvv	©©	€€	G
Vodnar	v	©©©	€	GGG
Ribi	vv	©©	€€€	GG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. do 11. aprila 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 5. april		
15:30 Trnovska vas, Kulturna dvorana: območno srečanje otroških folklornih skupin Sedem korakov 17.00 Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj, Peršonova 1: brezplačne igralne urice
17:30 Ormož, MCO: brezplačne gibalne delavnice Pomladno prebujenje 18:00 Maribor, Fotografski muzej, Koroška c. 19: fotografska razstava
Gerharda Angleitnerja Maribor živo mesto ali Koroška cesta nekoliko drugače
Sreda, 6. april
9:00 Središče ob Dravi, pri Sokolani: Tekmovanje DU v vrtnem kegljanju
za pokal občine Središče ob Dravi, DU 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična urica, Pravljica
o modrem plaščku 18:00 Ptuj, CID: predstavitev waldorfske šole 18:00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad: odprtje razstave Fotografska družina Čerič
Četrtek, 7. april
9:00 Središče ob Dravi, pri Sokolani: tekmovanje društev upokojencev v
vrtnem kegljanju za pokal občine 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv: odprtje razstave Z vlakom čez mejo 17:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: Sijaj, sijaj, sončece, 43. območna revija
otroških pevskih zborov 3. del 18:00 Ormož, Dom kulture: Pozor! Hudobe na delu, dramska igra učencev 9. r. OŠ Ormož 19:00 Ormož, MCO: predavanje Petre Pleh, O vzreji in vzgoji psov 19:00 Ptuj, CID: Svetloba Jazza, odprtje razstave Urške Lukovnjak
Petek, 8. april
11:00 Središče ob Dravi: odprta vrata muzeja NOB, ob 12.00 svečanost v
spomin žrtvam NOB pri spomeniku na Trgu talcev 16:00 Jurovski Dol, trg: tradicionalno srečanje lovcev LD Sv. Jurij in gasilcev PGD Sv. Jurij
18:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: Svet je tvoj, dobrodelni koncert 9. r. OŠ Ivanjkovci
18:00 Ormož, Dom kulture: Pozor! Hudobe na delu! dramska igra učencev 9. r. OŠ Ormož 19:00 Majšperk, Breg, picerija Špajza: redni OZ UD Ustvarjalec Majšperk 19:30 Ormož, Unterhund: Regijske rock vizije, regijsko srečanje rock
skupin, Inpulse, Diareja eksploziv, Infected 20:00 Majšperk, KPC: gledališka predstava, komedija Boeing-boeing, društvo Smoteater
Mestni kino Ptuj
Sreda, 6. april: 20:00 Kratki filmi produkcije Stara gara.
Četrtek, 7. april: 19:00 Esej na maturi 2016: Ana Karenina.
Petek, 8. april: 17:00 Fantomski deček in predfilm Peter Pan; 19:00 Liffe po
liffu: Zaklad; 21:00 Moja obilna grška poroka 2. Sobota, 9. april: 10:00 Kino vrtiček: Roki gre v ring in ustvarjalna delavnica Petelini, petelinčki.
Sobota, 9., in nedelja, 10. april: 17:00 Fantomski deček in predfilm Peter Pan; 19:00 Moja obilna grška poroka 2; 21:00 Liffe po liffu: Zaklad.
RADIOPTUJ
Ali mladi v naših krajih res umirajo zaradi drog?
Na udaru - Z Marijo Slodnjak ta četrtek ob 16. uri.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
'¿s >: i : ■
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si
^^■ mmmtG
Qelix
gis«» www.felix.e
X UČILA
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks.
Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Marijana Horvat, Hajdoše 78 a, 2288 Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Y s V
■>-' v*.-
Foto: ČG
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 5. aprila 2016
Rokomet • SEHA liga Final 4, Varaždin
Rokometni spektakel v Varaždinu navdušil
Minuli konec tedna je v Varaždinu potekal zaključni turnir regionalne SEHA lige, kjer nastopa 10 ekip iz 7 držav. V SEHA ligi igra kar pet ekip, ki nastopajo v Ligi prvakov, Vojvodina Novi Sad, Borac Banja Luka, Spartak Subotica in Strumica pa so ekipe, ki bi jih najbrž premagovala tudi osmouvrščena ekipa elitne slovenske lige Jeruzalem Ormož.
Kot kaže, bi se lahko temu tekmovanju že jeseni pridružila Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje. Kot smo slišali v Varaždinu, naj bi se od lige poslovili madžarski prvaki iz Ve-szprema, kar bi bil velik udarec za ligo, saj gre za lanskoletne zmagovalce lige in podprvake v Ligi prvakov.
Uživali smo na treh od štirih tekem, saj je bil prvi polfinale med beloruskim Brestom Meškom in Veszpremom zelo slab. Predvsem smo več pričakovali od Madžarov, ki na tekmi niti enkrat niso vodili, ob izvajanju sedemmetrovk njihov vratar Mirko Alilovic ni zbral nobene obrambe, vendar je Belorusom vratnica dvakrat preprečila pot v veliki finale, ki bi si ga po prikazanem zaslužili. Madžari so v 1. polčasu dosegli le 6 zadetkov, čeprav njihov dres nosijo Nagy, Marguč, Ilic, Palmars-son, Sulic, Ugalde, Sliškovic ... Drugi polfinale, med Zagrebom in Vardarjem, je postregel z odličnim rokometom. V obeh ekipah so blesteli hrvaški reprezentantje: Zlatko Horvat je pri Zagrebu dosegel dva izjemna loba iz sedemme-trovke preko visokega Arpada Šterbika, Luka Cindric in Igor Karačic pa pri rokometnem ponosu Makedonije. Omeniti je treba tudi novo zvezdo svetovnega rokometa Domagoja Pavlovica, ki se pri slovenskem selektorju Veselinu Vujo-vicu odlično razvija v Zagrebu,
Slovenski selektor Veselin Vujovič je bil kot trener Zagreba izbran za naj trenerja sezone v SEHA ligi.
navdušil je tudi levoroki Alex Dušebajev, sin slovitega Talan-ta Dušebajeva. Fant sicer ni pretirano visok, ampak se vidi njegovo izjemno rokometno znanje. Odločitev o zmagovalcu tekme Zagreb - Vardar je padla v zadnjih sedmih minutah tekme, ko so na žalost gledalcev v polni dvorani v Varaž-dinu domači junaki popustili.
So se pa rokometaši Zagreba veselili zmage v tekmi za 3. mesto v nedeljo, ko so ugnali žilave Beloruse. Ti so še v 53. minuti vodili za gol, nato popustili in prejeli tri zadetke zapored in Zagrebu je pripadel bron. Znova je pri Zagrebu blestel Horvat na desnem krilu z 8 doseženimi goli. V boju za prvaka sta bili ekipi poravnani
SEHA liga, zaključni turnir, rezultati:
•	polfinale: Veszprem - Brest Meškov 24:21 (po 7-m), Vardar Skopje - Zagreb 26:24;
•	tekma za 3. mesto: Zagreb - Brest Meškov 24:23;
•	tekma za 1. mesto: Veszprem - Vardar Skopje 28:26.
do 52. minute, nato je Alilovic zaklenil svoj gol in Veszprem je drugič zapored osvojil SEHA ligo, čeprav je v Varaždinu predvsem proti Belorusom hodil po tanki žici. Blestel je Ilic, ki je bil v polfinalu povsem neopazen. Srbski reprezentant je bil na koncu izbran za najkoristnejšega igralca Final 4.
Odlična organizacija turnirja
Če so v SEHA ligi lahko na kaj ponosni, je to organizacija turnirja: od prihoda ekip na igrišče, izjemnih biltenov, urejenosti dvorane zunaj in znotraj, svetlobnih in glasbenih vložkov do prikaza kilometrine metov rokometašev ob doseženih golih. Kapo dol. Praktično za vse so poskrbeli organizatorji. Prava promocija rokometa in ni čudno, da je dvorana ob ugodnih cenah vstopnic (približno 11 EUR za ogled vseh štirih tekem) bila polna skoraj do konca.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PODARIM kozo. 031-347-708 PRODAM sadike javor, hrast in domači kostanj. 041-800-685._
NESNICE, rjave, v 19. Tednu, tik pred nesnostjo - prodajamo. Rešek, Starše 23, 02/6881381 ali 040-531-246.
Trije Slovenci na Final 4, Vujovič naj trener
Na Final 4 v Varaždinu so zaigrali tudi trije Slovenci. Gašper Marguč je dosegel za prvaka SEHA lige Veszprem 5 zadetkov. Matjaž Brumen (Vardar Skopje) se v polfinalu ni vpisal med strelce, v velikem finalu pa je dosegel en zadetek. Za Brest Meškov je Simon Razgor dosegel tri zadetke. Opazili smo, da je kar 10 igralcev v preteklosti igralo v slovenski ligi, imena pa so fantastična: Ilic, Terzic, Alilovic, Sulic, Lekai, Sliškovic (vsi Veszprem), Toskic, Abutovic, Harbok oz. Gorbok (vsi Vardar) in Pešic (Brest Meškov). Za naj trenerja sezone v regionalni ligi je bil izbran Veselin Vujovic, ki ga s slovensko reprezentanco v aprilu čaka kvalifikacijski turnir za uvrstitev na olimpijske igre. Spomnimo se, da bodo naši nasprotniki rokometaši Švedske, Španije in Irana.
UK
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje.
Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208
Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnlk 8, Loče.
PURANE in PURICE, 6-tedenske za nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave. Naročila sprejemamo po telefonu 02/6881381 ali 040-531-246. Re-
šek, Starše 23._
KUPIM krožne brane OLD, 24 diskov, rotacijsko koso SIP 165 na štiri diske in tračni obračalnik SIP 041-261 -
676._
BELE KOKOŠI in PETELINE, težke 4 kg, naročila sprejemamo po telefonu 02/6881381 ali 040-531-246. Re-
šek, Starše 23._
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Telefon 041 557 174.
PRODAM prašiče, težke do 50 kg. Telefon 031 221 750._
Prodam 2 telici, simentalki, pašni, breji 7 mesecev. Telefon 031 469
819._
PRODAM okroglice za brajde in smrekove sušice - fižolovke. Tel. 041
841 385._
UGODNO prodam koze z mladiči. Tel. 031 838 039.
NEPREMIČNINE
NA VOLKMERJEVI CESTI na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta. Telefon 031 503 142.
Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje komunikativnemu zastopniku naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajšim upokojencem). Pisne ponudbe (s telefonsko številko) v 8 dneh na: Dialog, Robert Kosi, s. p., K mitreju 2, 2251 Ptuj, ali email: robert.kosi23@gmail.com.
Obvestilo bralkam in bralcem
V 26. številki Štajerskega tednika, ki je izšel v petek, 1. aprila, smo objavili šest člankov, ki so bili prvoaprilska potegavščina:
•	Odslej lahko parkirate brezplačno (stran 6),
•	Najdba zaustavila gradnjo avtoceste (stran 7),
•	Koliko dreves bo umrlo (stran 8),
•	Krizni sestanek pri županu (stran 10),
•	Naporna pot od besed k dejanjem (stran 16),
•	Ekološka kmetija Vovk poslovno priložnost našla v polžji farmi (stran 17).
Upamo, da ste se ob prebiranju prijetno zabavali in se skupaj z nami
nasmejali.
Pa brez zamere!
Uredništvo Štajerskega tednika
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA In RAZPISE LAHKO 00SLEJ NAROČITE
ZA -	rORKOVO IZDAJO		
DO PONE	Dl	EU	IKA ZJUTRAJ DO 8. URE,
ZA p		ETKOVO IZDAJO	
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tal. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.			
AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH J@ÍETA FONGUŠTA
f GOVEJI LESKOVACKI CEVAPI 1
(100% GOVEJE MESO) SEDAJ 40% CENEJE SAMO 2.99C/KG,
MARINIRANA PIŠČANČJAKRILA SAMO 2,98 €/KG
KMEČKE SUHE SALAME
40 % CENEJE SEDAJ SAMO 4,78€/KG
Telečja rebra " PRSA SAMO 4,99 €/KG >
SV. FILE EXTRA (ZAMRZNJEN) SEDAJ SAMO NEVERJETNIH
SAMO 2,99 €/KG
( NOVO! EKO GOVEJE MESO
(SAMO P0 NAROČILU)
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 5. aprila 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
08:00 Materinski dan na Dcstrniku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Gostilna pri Francetu ] 1:30 Video strani
18:00 Materinski dan na OŠ Majšperk
20:00 11, redna seja sveta Destmik
21:00 Baletni in glasbeni nastop v Majšperku
SIP
TV
22:50 Polka in Majolia 23:50 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.8»ptv,si
08:00 Kronika iz Občine H ajdi na 09:15 Ptujska kronika 10:00 Materinski dan na OS StarSe 11:00 Gostilna pri Francet 12:00 Video strani
17:00 Izredna seja sveta Markovci-V ŽIVO 18:00 Kronika iz občine StarSe 20:00 Delovna srečanja druSiev Hajdina 21:10 Kronika iz Občine Hajdina 22:00 Polka in Majolka
08:00 7. glasbo do srca; l.del 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 ŠKL 12:00 Video strani 18:00 Iz domače skrinje 20:00 Z glasbo do srca; 2,del 21:20 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Ko aprilsko jutro se je prebudilo,
nikomur ni bilo jasno,
zakaj se je v naš dom žalost naselila,
kajti usoda nam temeljito je življenje
spremenila.
Skupnih ciljev, ki smo jih imeli, nismo nikoli doživeli,
saj prišla je kruta smrt in preživela vsak naš načrt.
Ker sami smo ostali, svoja pota smo
naprej peljali
ter se včasih spraševali,
le kaj bi storil on, če z nami bi ostal.
f^l
J "
SPOMIN Uroš Ozmec
20. 6. 1986-7. 4. 2007
Že dolgih 9 let te več med nami ni.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, hvala za prižgano svečko v njegov spomin.
Pogrešamo te tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
Ivana Breznika
IZ GRAJENE 17 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in za sv. maše. Hvala velja g. župniku za opravljen obred, pevcem Zven, govornici, podjetju Almaja in Javnim službam Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Kruh nam dober si delila in z nami se večkrat razveselila, ostala je tvoja dobrota in bolečina, nič več te ne boli in nikjer v hiši te ni. Hvala ti!
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, tašče, botre in tete
Marije Pilinger
IZ MARKOVCEV 73
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Žalujoči: hčerka Majda, sinovi Branko, Miran in Stanko z družinami
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCILNICAZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V SPOMIN
Vladimirju Tumpeju 1930-2016
Ob letošnjih velikonočnih praznikih v petek, 25. 3■ 2016, nas je presenetila vest, daje ugasnilo plemenito srce našega dolgoletnega upokojenega sodelavca, izjemnega strokovnjaka, prijatelja Vladimirja Tumpeja, univerzitetnega diplomiranega inženirja agronomije, dolgoletnega direktorja oddelka za živinorejo in vodja kmetijskega svetovanja na KGZS Zavod Ptuj■ V spominu nam ostaja kot vizionar razvoja slovenskega kmetijstva s poudarkom na tehnologiji reje govedi■
Vladimir Tumpej se je rodil leta 1930 v Kotoribi■ Osnovno šolo in gimnazijo je končal na Ptuju, študij pa nadaljeval na Agronomski fakulteti v Zagrebu■ Leta 1960 se je zaposlil v takratnem Živinorejsko veterinarskem zavodu na Ptuju, današnjem KGZ Ptuj pri KGZS■ Leta 1979 je prevzel naloge direktorja temeljne organizacije Živinoreje in jo vodil vse do reorganizacije veterinarske in pospeševalne službe■ Po reorganizaciji zavoda je prevzel naloge Vodje kmetijskega svetovanja za celotno območje Spodnjega Podravja■ Delu na zavodu je posvetil celih 42 let, ko se je leta 2002 upokojil V okviru zavoda je bil vseskozi aktiven pri organizaciji izobraževanj za potrebe članov družinskih kmetij in prenosu tehnologije pridelave krme, reje in prehrane goveda■ Pomemben mejnik v razvoju kmetijstva na območju zavoda je bilo leto 1975, ko se je Vladimir Tumpej udeležil mednarodnega seminarja za proizvodnjo mleka v Wageningenu na Nizozemskem■ Tam se je seznanil z intenzivnim gospodarjenjem na travinju in tehnologiji proste reje krav Vsa ta znanja je prenašal na naše kmetije in gospodarstva■ Velik korak naprej je omogočila izgradnja prvega hleva na prosto rejo v tedanji Jugoslaviji, v septembru leta 1975 na kmetiji Mahorič na Drstelji - sedaj Zupanč Preureditev hleva je bila tako uspešna, da v osnovi hlev deluje še danes■
Številne kmetije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji so uporabile učinkovite tehnološke rešitve ter modernizirale tehnologijo reje govedi Vladimir Tumpej je vseskozi vzdrževal dobre stike s strokovnimi institucijami ter strokovnjaki tako doma kot v Evropskih državah Rezultati sodelovanja so bile številne strokovne ekskurzije, ki jih je organiziral za slovenske kmete in strokovnjake ter na ta način dodatno skrbel za prenos sodobne tehnologije na naše kmetijeVelik napredek na kmetijah, ki so upoštevale strokovne nasvete, se je odražal tudi v ekonomski uspešnosti go-vedorejskih kmetij, ki so v današnjem času evropsko primerljive v stabilni mlečni proizvodnji Z gotovostjo lahko trdimo, da brez prenosa znanja Vladimirja Tumpeja naše kmetije danes ne bi bile tako razvite in primerljive z najrazvitejšimi v EU Njegov moto je zmeraj bil pogled v prihodnost, v nove tehnologije, na drugi strani pa velika mera skromnosti Zmeraj racionalen in velikodušen do mlajših generacij■ Prav tako pa je veliko prispevali tudi k razvoju in pomenu naše strokovne institucije - zavoda■ V času družbenih sprememb v Sloveniji se je pokazal tudi kot velik domoljub in se je veselil prepotrebnih sprememb v organiziranosti slovenskega kmetijstva in organiziranosti strokovnih služb■
Vladimir Tumpej je dobil številna priznanja za svoje uspešno strokovno delo od plakete Mestne občine Ptuj do priznanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za življenjsko delo na področju živinoreje, če omenimo samo dve■
V kmetijski svetovalni službi Ptuj in tudi širše na drugih območnih zavodih ter institucijah je bil Vladimir Tumpej neizčrpen vir strokovnega znanja in širokega pogleda na razvoj kme-tijstva■ Svetovalec, specialist za živinorejo, vodja službe, človek, poln pozitivnih misli, energije, ki ni poznal ure, ki je dejal:»Biti svetovalec je nekaj posebnega, odgovornega, za kar se moraš zmeraj učiti, da si aktualen, inovativen, zmeraj moraš biti s kmeti«■ Tudi po upokojitvi ob koncu leta 2002 se je aktivno zanimal za dogajanje v kmetijstvu in užival v svojem hobiju čebelarstva^
Za vse nas je Vladimir Tumpej veljal za preprostega, skromnega in poštenega sodelavca in vodja službe, kije imel vedno odprta vrata za pogovor in strokovno pomoč■ Vso svojo strokovno kariero je popolnoma podredili svojemu načinu življenja, zato mu v imenu sodelavcev, kmetijskih svetovalcev in slovenskih kmetov izrekamo iskreno zahvalo za prispevek pri razvoju slovenskega kmetijstva■ Ohranili ga bomo v trajnem spominu s hvaležnostjo, da smo lahko del strokovnega dela delili z njim v korist slovenskega kme-tijstva■
KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek Peter Pribožič
Štajerski 1	rEDNIK
www.tednik.si	
listajerskitednik	n 1 ^.Stajerskitednik
Ptuj • Prometna varnost je zaskrbljujoča
Ptuj ima 17 črnih (nevarnih) točk
Z vidika varnosti v cestnem prometu lansko leto za Ptuj ni bilo ravno najboljše. V zadnjih dveh letih se je namreč povečalo tako število prometnih nesreč s smrtnim izidom kot tistih, v katerih so udeleženci imeli lažje ali težje telesne poškodbe.
Črne točke Ptuja
1.	Glavna cesta - križišče pri Minoritskem samostanu - težave nastajajo na prehodu, predvsem nevarno za šolarje.
2.	Cesta Ptuj-Hajdina - prehod v bližini potoka Studenčnica, ki je za ovinkom.
3.	Križišče Volkmerjeva cesta z Ulico 5. Prekomorske. Predlagani so ukrepi za zmanjšanje hitrosti, montažno krožišče, ki je bilo postavljeno začasno pred dvema letoma, se je po mnenju Sveta za preventivo in vzgoji v cestnem prometu MO Ptuj izkazalo kot dobra rešitev.
4.	Volkmerjeva cesta, odsek križišče z Ulico 5. Prekomorske in Ulico Kneza Koclja - na tem odseku ni pločnika.
5.	Glavna cesta Budina-Spuhlja - ovinek pri gostišču Villa Monde - ni pločnika in kolesarske steze.
6.	Regionalna cesta Ptuj-Grajena - v naselju Štuki sta avtobusni postajališči v medkrajevnem prometu, ki ju uporabljajo tudi učenci pri šolskem prevozu.
7.	Regionalna cesta Ptuj-Grajena - na enem delu ni pločnika in prehoda za pešce, zato morajo učenci, ki prihajajo po javni poti iz smeri Krčevine pri Vurbergu, prečkati cesto za ovinkom.
8.	Regionalna cesta Rogoznica-Podvinci(Vulkanizerstvo Kme-tec) - ni pločnika in kolesarskih poti.
9.	Regionalna cesta Rogoznica-Nova vas pri Ptuju - čaka se nadaljevanje rekonstrukcije.
10.	Potrčeva cesta - semaforizirano križišče: ko je na semafo-riziranem križišču zeleni val, vozniki, ki vozijo proti centru, pospešujejo hitrost že pred prehodom za pešce.
11.	Mariborska cesta, odsek avtobusno postajališče -na južni strani ni pločnika.
12.	Regionalna cesta - ptujsko pokopališče. Predlog: vgraditi osvetljen prehod za pešce pri avtobusnih postajališčih.
13.	Rogozniška cesta, odsek Mercator-Ormoška cesta - na tem odseku ni pločnika.
15.	Zagrebška cesta pri Perutnini Ptuj, kjer manjka nekaj metrov pločnika na vzhodni strani.
16.	Četrtna skupnost Breg-Turnišče, Ulica na postajo, odsek križišče z Zagrebško cesto-železniško postajališče: ni pločnika.
17.	Rogozniška cesta, most čez potok Rogoznica - most je v zelo slabem stanju.
Foto: Črtomir Goznik
Kar nekaj teh črnih točk naj bi bilo odpravljenih že letos z vlaganji v infrastrukturo, obenem pa tudi v varnost.
Izjemno pomemben dejavnik varnosti je seveda tudi zbranost pri vožnji.
»V primerjavi z letoma 2013 in 2014 so se prometnovarno-stne razmere poslabšale; povečalo se je število prometnih nesreč s 322 na 384, število umrlih z nič na tri, število težjih telesnih poškodb s 6 na 10, število lažjih telesnih poškodb s 129 na 135, število škodnih primerov s 462 na 544. V oceni prometnovarnostnih razmer ne prikazujemo vseh statističnih podatkov. Podatki so prikazani za ranljivejše skupine (otroci, mladoletniki, starejši, pešci, kolesarji). Drugi statistični podatki so pomembni za načrtovanje dela operativnih služb nadzora cestnega prometa in načrtovalce prometno-tehničnih ukrepov na cestni infrastrukturi,« med drugim piše v poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki ga vodi predsednik Franc Kozel.
Poročilo je zelo obsežno in konkretno, kar je pričakovano, saj svet konstantno spremlja tudi trende prometnovarno-
stnih razmer in spremembe na cestni infrastrukturi ter ugotavlja vzroke prometnih nesreč, več let opozarja tudi na posamezne nevarne točke. »Prometne nesreče s smrtnim izidom smo podrobno analizirali na terenskih ogledih in ugotavljali morebitne vzroke neustrezne cestne infrastrukture oziroma prometne signalizacije. Na ogledih nismo ugotovili pomanjkljivosti na teh odsekih cest. Več let že opozarjamo na posamezne nevarne točke, kar je razvidno s poročil o delu sveta in ocen o prometnovarno-stnih razmerah v zadnjih šestih letih,« med drugim piše v poročilu. A ker nevarne točke ostajajo in do danes niso bile odpravljene, so jih še enkrat izpostavili. Našteli so jih kar 17 in jih skupaj z nekaterimi predlogi za ureditev poslali v vednost tudi mestnemu svetu. Za letos je sicer predvidena ureditev nekaterih odsekov, a dejstvo ostaja, da so v poročilu zaskrbljujoči podatki, ki bodo terjali velika vlaganja v infrastrukturo.
Nikakor pa samo to za izboljšanje prometne varnosti ne bo zadostovalo. Podatki namreč kažejo, da se je v primerjavi z letom 2014 lani povečalo število prometnih nesreč zaradi nepravilne strani vožnje, nepravilnega prehitevanja, neustrezne varnostne razdalje in zaradi nepravilnega premika z vozilom, zmanjšalo pa zaradi neprilagojene hitrosti in izsiljevanja prednosti. »Najhujše posledice pri udeležencih prometnih nesreč nastajajo zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilnega prehitevanja,« je še ena izmed pomembnih ugotovitev, zapisana v poročilu sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu MO Ptuj.
Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da se je zvišalo število voznikov, ki so bili pod vplivom alkohola in so povzročili prometno nesrečo; lani jih je bilo kar 42, kar znaša 11 % od vseh povzročiteljev prometnih nesreč - za 3 % več kot leta 2014.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
Če malega travna toplo dežuje, 6/26 rodovitno leto oznanjuje.
Danes bo delno jasno z občasno povečano koprenasto oblačnostjo, zjutraj na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, v krajih z vetrom na severovzhodu do 13, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V sredo bo povečini sončno in toplo. Proti večeru lahko v severovzhodni Sloveniji nastane kakšna ploha. Jugozahodni veter bo počasi slabel, v severovzhodni Sloveniji bo popoldne zapihal vzhodni veter. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nad večino Sredozemlja ter nad jugovzhodno Evropo in Skandinavijo je šibko območje visokega zračnega tlaka.
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik I
Osebna kronika
Rojstva: Saša Krajnc-Bek, Lovrenc na Dr. polju 112/a, Lovrenc na Dravskem polju, deček Matija; Suzana Lah, Stojnci 20/a, Mar-kovci, deklica Lana; Nevenka Vu-čak, Bratislavci 55, Polenšak, deček Anej; Klavdija Majcen, Dornava 21/b, Dornava, deklica Ema; Mateja Školnik, Lovrenc na Dr. polju 8/f, Lovrenc na Dravskem polju, deklica Manica; Monika Črnčec, Jurovski Dol 89, Jurovski Dol, deklica Vita; Petra Protič, Koroška cesta 223, Kamnica, deček Urban; Natalija Gorjup, Dragonja vas 12, Cirkovce, deklica Taja; Janja Košar, Rajšpova ulica 15/b, Ptuj, deček Luka; Natalija Arnuš, Gorišnica 172, Gorišnica, deček Llam; Sabina Peter, Paradiž 8, Cirkulane, deklica Mla; Mojca Dlzdarevič, Mestni Vrh 2/a, Ptuj, deček Alex; Marta Čuš, Kukava
28,	Juršincl, deček Filip; Bojana Topolovec, Zgornje Gruškovje 5, Podlehnik, deček Žan; Adela Čamdžlč, Cirkulane 58, Cirkulane, deček; Monika Golob, Mar-kovci 32, Markovci, deklica Ota; Hanna Llaushynskaya, Zgornje Jablane 36/c, Cirkovce, deček Viktor; Eva Furlan, Goriška cesta 20, Ajdovščina, deček Kasimir Otmar; Katja Furek, Zgornja Hajdina 89, Hajdina, deček Anže; Vanja Rodošek, Gradišča 20, Cirkulane, deček Nejc; Janja Rataj, Tomšičeva ulica 44, Slovenska Bistrica, deklica Neža; Nataša Kolednik, Gorišnica 71, Gorišnica, deček Tilen; Silvana Drevenšek, Lušeč-ka vas 66, Poljčane, deček Žan; Sabina Kravcar, Slovenja vas 2, Hajdina, deček Jure; Nataša Flos, Kukava 60, Juršincl, deklica Zala; Karolina Paluc, Kraigherjeva ulica 14, Ptuj, deklica Ina; Tina Čeh, Spuhlja 99/a, Ptuj, deček Žiga; Sabina Podhostnik, Osojnikova cesta 22, Ptuj, deček Maximilian; Franja Firbas, Jurčičeva ulica 10, Benedikt, deklica Žana; Petra Horvat, Krčevinska ulica 12, Maribor, deček Tilen; Samanta Holc, Zagorci 68, Juršinci, deklica Neli; Erika Kozoderc, Podlože 17, Ptujska Gora, deklica Adrijana; Andreja Zemljak, Dravinjski Vrh 10, Videm pri Ptuju, deklica Eva; Tjaša Novak, Vodranci 15, Kog, deklica Lina; Urška Roganov, Ulica Avgusta Hlupiča 12/a, deklica Eva; Lidija Školnik, Ulica Frana Kovači-ča 9, Maribor, deček Bojan; Petra Vernik, Trate 49/a, Zgornja Velka, deček Timotej; Tadeja Gašparič, Podgorci 68, Podgorci, deček Anej.
Umrli so: Marija Majcen, roj. Kosi, Hranjigovci 10, roj. 1929 -umrla 21. marca 2016; Vekoslava Kovačec, Ptuj, Kvedrova ul. 3, roj. 1937 - umrla 21. marca 2016; Elizabeta Vuzem, roj. Zebec, Hra-stovec 141, roj. 1926 - umrla 19. marca 2016; Stanislav Murko, Pobrežje 125, roj. 1939 - umrl 20. marca 2016; Magda Pernek, roj. Ferčec, Draženci 15, roj. 1921
-	umrla 20. marca 2016; Franc Hojnik, Juršinci 43 B, roj. 1950
-	umrl 22. marca 2016; Marija Pi-linger, roj. Kostanjevec, Markovci 73, roj. 1935 - umrla 22. marca 2016; Otilija Črnjavič, Bratone-čice 20, roj. 1933 - umrla 23. marca 2016; Terezija Šimenko, roj. Kozel, Tržec 24, roj. 1933, umrla 20. marca 2016; Silva Be-riša, roj. Fric, Kungota pri Ptuju
29,	roj. 1955 - umrla 21. marca 2016; Ludvik Turk, Cirkovce 21 A, roj. 1935 - umrl 23. marca 2016; Ana Čuš, Grlinci 7, roj. 1934 -umrla 23. marca 2016; Jožef Majcen, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1937 - umrl 24. marca 2016; Marjeta Hliš, roj. Horvat, Tržec 21 A, roj. 1958 - umrla 25. marca 2016; Marija Zorec, roj. Junger, Ptuj, Ul. heroja Lacka 5, roj. 1927
-	umrla 26. marca 2016; Roza Sagadin, roj. Godec, Gerečja vas 19, roj. 1926 - umrla 29. marca 2016; Jožef Petrovič, Ptuj, Na tratah 10, roj. 1928 - umrl 25. marca 2016; Ivan Breznik, Grajena 17 A, roj. 1947 - umrl 26. marca 2016; Roman Fridauer, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1947 - umrl 25. marca 2016.
Foto: CG