r U Mraznlkc »o bot. nedelj in praznikov. except Saturday*. Sunday* and Holiday* Cena Usta Ja $6.00 PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravniški prostori: 1657 South Lswndsls Ava. A Office of Publication: 1667 South Lswndala Ava. Téléphona, RockwsU 4804 £ IttJjJSÏfwûkttt CHICAGO, ILL. TOREK. IS. JULIJA (JULY 15). 1141 Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 136 Acceptance for mailing at special rate of postage providedfoH^gctlon 1103, Act of Oct. ^JiÎ}]^^^^^^^^}^}!. i velike izgube Rusi na vzhodu Moskva poroča, da je bilo čez sto nemških! tankov razbitih v spopadih pri Vitebsku in da I enote sovjetske bojne mornarice potopile I. nemika rusilca in trinajst vojaških trans-1 !ortov v operacijah na Baltiškem morju. litlerjeve kolone - pribijale Kijevu, glav ^ ^ ^^ mu mestu sovjetske Ukrajine, fremter Pa ^ l2 t m obiskali gl urad . itl priznal poraz francoskih čet v Siriji SNPJ in uredništvo Prosvete. Domače vesti Obiski C h i c a g o.—Brata Albert in Kari Bach iz Mascoutaha, 111., 15. jul.—Ruska obo-siia je prizadjala silne iz-Nemcem v bitkah na fronti, se glasi poročilo 0 biroja za informa-Uemške vojaške kolone, ki ^kovale ruske pozicije iipadno, zapadno in juž-idno od Leningrada, so iriene nazaj. Kini komunike, objavljen bombardirajo nemške pozicije. I Is Clevalanda Tarča bomb so bila tudi rumun- Cleveland.—Dne 10. t. m. je v ska mesta in oljno polje pri bolnišnici umrla Matilda Jalo-Ploestiju. Rdeča zvezda, glasilo Vec, roj. Drugovič, stara 4» let armade, pravi, da se je nacijski hn doma iz Cerkelj. V Ameriki načrt glede uničenja sovjetskih je bila 48 let in tu zapušča mo-vojaških letališč izjalovil. ža, štiri hčere in dva brata. London. 14. jul.—Italijanske izgube v bitkah z Angleži v Afri- Mllvauške novice ki so znašale do konca junija Milwaukee.—Dne 4. julija je 582,000 ubitih, ranjenih in uje- tukaj umrla Lena Mlakar, člani-Etnl pVavTcis~»o nSejtifi vojakov, pravi pravkar ob- ca društva 18 SNPJ, stara 57 let Udie Dotopile dva nem- javljeno uradno poročilo. Med in rojena v Spodnjih Poljcanah Uca in trinajst vojaških temi je bilo 206,000 domačinskih na Štajerskem. Tu zapušča lo-Ev v operacijah na Bal- vojakov. čenege moža, brata in tri sestre, morju. Nemci so izgu- Tu sodijo, da je Italija izgu- Pogreb je bil civilen.-Dne 11. «toUnkovin veliko šte- bile 100,000 vojakov v bitkah z julija je umrl Jernej Šimenc, avtomobilov ter drugih Grki v Albaniji, preden so ji sUr 55 let in rojen na Črni prsti nuh vozil v okolišu Viteb- Nemci priskočili na pomoč. pri Kamniku na Gorenjskem. Tu ■ts, ki je oddaljeno Uradno poročilo omenja, da zapušča ženo in tri hčere, y Min-tristo milj od Moskve. so bombe, katere so vrgli angle- neeoti pa brata. Pred leti je bil l 15 iul Kiiev glavno letalci na Neapelj, zanetile I član društva 16 SNPJ, zdaj pa ni sovjetske Ukrajine, je mnogo požarov in povzročile več .padal k društvu. Pokopan msL nemške oborože- ogromno škodo. Železniške po- je bil civilno, na kopnem in v zraku. staje, skladišča in pomoli so bilil v • NagU Bmr| ^ ^ ji vojaški krogi so izja- poškodovani Tri Whit# VaUey, Pa.-Frank Bo- j» padec blizu. j ^ fetala, ki so napadla Malto^ hinc |Ur 33 let in ^ y plea. ■egrad, drugo največje ru-1 Angleški otok na Valleyju, Pa., je 10. t. m. kto, je zajeto v nemško- morju so bija sestreljena. delu y ^ .„ dd ng ^ in (precepu. Finske čete Londonsld krogi pravijo, da £ dvignili je bil mrtev. , je zajeto v nemško- morju, so bila sestreljena. precepu. Finske čete I Londonski krogi pravij ___ ^ oviKnin, je on mrwv. «)o proti Leningradu od premirje k je ustavilo sovraž- ZadeU" je k / Tu zapu4čl grani Ladoškega jezera, noeti v Siriji in Lebanon^ bol. * hLrt .¿-j, ittHbra- Ladoškega jezera, pa s tretje strani. tfvlllo Ä| teinsestro. Bil je član društva Američani lahko zapuste Italijo Formalna | konfiskacija osisčnih parnikov Rim. 14. jul. — Ameriško poslaništvo je naznanilo, da je dobilo zagotovilo od italijanskih avtoritet, da ne bodo ovirale odhoda ameriških državljanov iz Italije. Vsi, ki hečejo zapustiti deželo, bodo dobili dovoljenja. Pred dvema tednoma so italijanske oblasti prepovedale odhod ameriškim državljanom. To je bila reprisalija, ker je Amerika pridržala italijanske državljane. Zadnjo sredo je ameriško poslaništvo apeliralo na talijanski zunanji Urad, naj prekliče prepoved, saeno pa ga je obvestilo, da je tudi Amerika dovolila odhod Italijanom. Zunanji urad je zdaj iajavil, da bo apel upošteval. ___________ Washington. D. C.. 12. jul. — Federalni zakladnik Henry Morgenthau je naznanil formal no konfiskacijo Italijanskih in nemških parnikov, ki so bili zaseženi v marcu tega leta v ameriških lukah po odkritju sabotaže. Justlčni tajnik je prej informiral zakladnika, da lastniki parnikov niso upravičeni do odškodnine, ker je bil kršen zakon, sprejet v kongresu l 1917, ki prepoveduje sabotažo na tujih parnikih, ki ae nahajajo v ameriških lukah. Federalna obreina strela je vzela pod svoje nadzorstvo dve nemška in 28 italijanskih parnikov na ukaz vladnih avtoritet 30. marca. t, Francija. 15. jul.-Pre-1 i»' __ u ifeun je sinoči priznal «rca Severna francoskih čet v Siriji, za- meja Sirije je ob Turčiji in sled-je obsodil angleško agre- nje se bo zdaj počutila bolj var- Sovražnosti v Siriji in Le- no. Upanje je, da bo Turčija ni je pred dnevi tu umrl Mike so bile ustavljene po spet prišla v sfero angleškega Skala, po domače Kovačev Mi-premirja. vpliva. ha, star 55 let in rojen v Kalu i, 14, jul,—Po naznanilu, I Angleška kontrola Sirije in pri Semiču v Beli Krajini. Imel nemške kolone prebile Lebanona pomeni, da bo Angli- je raka. Bil je član društva 22 bvo trdnjavsko črto v več ja lahko nudila vojaško pomoč ZSZ in rudarske unije IMM & ■je vrhovno poveljstvo Turčiji. Slednja je že dobila za- SW. Tu zapušča leno, hčer, dva [položaj in operacije na devna zagotovila. I brata tn dve sestri, nakih frontah. Nemški I Vichy, Francija. 14. jul.—Vlad- 2-A2 SNPJ. Nev grob na aapadu Tooele, Utah.—Po dolgi bolez- T- Čile/tka vlcd& prevzela danske potnike Santiago, Cile, 14. jul. — Pet danskih parnikov, katere je za segla čilejska vlada, bo vzdrževalo promet med čilejskimi, meriškimi, kanadskimi in mehiškimi pristanišči, pravi uradno naznanilo. Prevztetje teh je bilo sinoči formalno naznanjeno. Par-nlki bodo pluli pod čllejsko za stavo in posadke bodo tvoril čilejskl mornarji. prodirajo proti Leningradu ni krogi so namignili, da premir-1 Avstralija objavila bo od jezera Peipusa, ki je, ki ga je sklenil general «enri ^/p Q vojnih P» milj juznovzhodno od Dentz, vrhovni poveljnik fran-» ^ ____ >največjega ruskega me- coske oborožene sile v Siriji, z\9trOŠ*in ds je Avstralija potrošila $584, Seka Dnjester je bila pre-l^ngiejj gg je militarističnih Canberra, Avstralija, 12. jul. «30,000 za financiranje vojnih in vojaške čete so se Ladev ne vladnih ali političnih. - Finančni minister Arthur W. operacij in oboroževanje v pre-r.re^glavnem" ^ Angleška kontrola v Siriji in Le- Fadden je poročal parlamentu, I teklem letu C^^ffiR* bo po izjavi teh krogov' ^ D^i m I » nemški v zasedeni Fran-oi M^nska in komuni-1 Vojaška oblast bo v engle kivne med sovjetskimi 4klh r°kah' dVllnft in P°liti6u krni Dretrtfanp pa v francoskih. KATOLIŠKA ORGANIZACIJA NASLOVILA APESKOFOM Obsodijo naj deklaracij jo ikofa Hurley ja MORNARICNI TAJNIK KRITIZIRAN New York. 14. jul.—Odbor katoliških laikov za mir je naznanil, da je apeliral na vse katoliške škofe v Združenih državah, naj povedo javnosti, da je škof Joeeph P. Hurley Iz St. Augustine, Fia., govoril samo v svojem imenu, ko je v govoru po radiu dejal, naj predaednik Roosevelt, ne kongres, odloči, ali gre Amerika v vojno ali ne. Odbor ne glaša v telegramih, katere je poslal vsem Članom škofovske hierarhije, da je Hurley storil veliko škodo katoliški cerkvi in hierarhiji e svojim govorom. Odbor pravi, da ima čas tri sto članov in da so ti imeli seje v več mestih na vzhodu, zaeno pa je objavil plemo, ki ga je poslal Škofu Hurleyju in katero je veebovalo razloge glede zaključka, da je storil škof napako v svojem govoru. Hurley je dejal, da evropaki konflikt ni več diplomatlčnega ali političnega značaja, "temveč je prišel v cono strategije* katera mora biti prepuščena vrhovnemu poveljniku ameriške oborožene sile, ki edini i lojalnim] sodelovenjem kongresa in vojaških svetovalcev, lahko varno vodi to deželo lz krite ln nevarnosti, ki nas obdajajo." Od bor ljudstva mara kooperirati z boljševlško Rusijo, ki hoče uničiti krščan-atvo in vero v Boga. Tajnik odbora katoliških lat kov je William T. Leonard, načelnik pa newyorŠki sodnik Herbert A. O'Brien. Prvi je tud tajnik newyorške podružnice od bora Americe First, ki vodi kampanjo proti zapletu Amerike v vojno. Chicago, 14. jul.—Na eejl re-prezentantov podružnic odbora America First je bila sprejeta reeolucija, da mora biti Frank Knox, mornarični tajnik, odstranjen lz Rooseveltovegs ks-^^m (Dalja ns I. strani.) Nacijski teror v Jugoslaviji STAVKE NE0V1RA-JO PRODUKCIJE Odmevirutko-nemike On ||jr ADDCMV vojne na Hrvaikem |BUJHC UTKtlflt . .. , > • Waahington. D. C.-(J. K >-! Federalne avtoritete 06- Centralni dopisni in tiskovni u rad pri jugoslov. poslaništvu v Washingtonu je prejel is sanes ljivega vira sledeče poročilo: Hitlerjev neval na aovjetsko Rusijo je imel globok odmev na javile poročilo DELAVSKI ODBOR ODREDIL VOLITVE Waaklngton. D. Cm 14. jul.—Is ljudstva v Jugoslaviji, posebno Pravkar objavljenega vladnega >1. Hr^k-M, u ruim.J poročila je razvidno, da se je na Hrvaškem, v Dalmaciji in LteyUo y itavkih IiVoJfVin{h Bosni. V neketerih krajih tako- delavcev v industrijah, ki Ude- zvene "neodvisne" hrvaške drža- lujejo orožje in drugo bojno v* je prišlo do manlfeetacij zs opremo, znižalo za 75 odstotkov Rusijo in oblast — domača, nem- v enem meeecu. Ob koncu zad- ška in italijanska — je vlačila njega tedna je stavkalo v teh ljudi v ječo kar na debelo, da je industrijah samo 10,650 delav- mogla preprečiti večje vstaje. oev. Poročilo je ovrglo trditve M uu. . . . nasprotnikov delavskih organi- , u^ 1#ri?V W'lt W> Btlvkt leg Itelije, Slovakije, Ogrske in cu0 hojnt opreme Rumunije tudi Hrvaška dejansko v prvlh ^tih mesecih tega o"*1 v*"|leta je bilo oklicanih 187 aUVk ški feldmaršal Slavko Kvater- v VMeh induetrijah. Vsaka ja nlk odredil mobilizacijo hrvaške trajala povprečno enajst dni. divizije, katere pojde na rusko Uradni pregled keže, da je bilo fronto. Na ta način se bodo tudi Lsradi stavk v tej dobi izgub-Hrvetje — ki po izjavi Paveli- ljenih 2,485,150 delovnih dni. čevih diplomatov v Berlinu niso Federalni delavski odbor je •lovenakega, temveč germanske- odredil nove volitve v tovarneh ga pokoljenja — udeležili vojne International Harvester Co. v proti Rusom, če hočejo ali no- Chicagu. Pri prvih volitvah, ki Čejo ... so se vršile 18. junija, ni padla f . . . ... L i I odločitev, katera izmed unij Iz Londona je prišla vest d« pr()diUvlJ. delavca pr*l kolek-Paveličevl pandurj nepresUno Uvnlh ^^ . ¿omenijo, ubijajo srbake prebivalce v Bos- Unijt ¿m^nke delavske fede-nl in Hercegovini. Na stotine ricljt Jf dobiU ukrit Wl gU. in stotine je še bilo ubitih v Oač- ^v, unija Farm Equipment kem, Bileču in v drugih krajih. Workers CIO pa 2682 glaaov; V Trebinju so zadavili neko žen- 206 delavcev ni glaaovalo ne u sko, medtem ko so usmrtili nje-l prvo ln ne drugo unijo. ' pretrgane vest omenja okupacijo Casablanca, francoski Maroko, strategicne točke v I14' Jul.-Pollcija Je aretirala več| ^ bivšo poljsko mejo Prista4ev ln a«entov «enerala De Nemškim oklop- Gauila, vrhovnega poveljnika je zdaj pot za prodi-1 »vobodnih francoskih čet, ki se Moskvi odprta. I bore na strani Angležev, ne ob-*rajni severni fronti, ob I tožbo zerote proti vernosti drža-m Rusijo in Finsko, se ve. Policije pravi, da so agentje n> spremenil Prodira- dobivali navodiU od glavnega ^•ningradu s te strani stana upornikov v Tangierju. ^vljeno. • I-- ¿•«»pisna agentura Finska se bori za civili- r0" da so nemild •• nr/IIJ Kihelius ^razb,h 77 ruskih Un- P0«'0» P*"™ *lt}€llttM »«Wikih 1(,H)V v bitkah Helsinki, Finska, 14. jul.-Jan V letalskih spo- Sibelius, svetovno znsni filmski uničili 174 ru- komponist, je dejal, da se Fin-"" v ^dnjih dveh dneh. ska v novi vojni z Rusijo bori * 14 jul Uradni ko- 211 civilizacijo. On je tudi ape-«rdite bitke med llral ameriško ljudstvo za ,n n*mškimi četami v razumevenje težkega položaja, v Pskov. Vitebsk in No- katerem se Finska nahaje. Pri-vohnak» Vitebak leži leti )e morala ponovno za orož-vpadno «k! Mrjekve )e in IU v boj proti boljševikom I7J Južnozapadno od M »voJ0 neodvienoet ln zapadno W- ^°v'»grsd-Volinakl I civilizacijo. n ^psdno <*\ Kijeva. -i- w'vj«tske Ukra-1 Grupa ipanekih proetovoljcev m^L ......... voroeuev, oborožene je od-1 Madrid, 14. jul - Prvi kon-^»Psde in pognal tlngent špenskih prr»sum>ljcev V 1 ^likimi iz- Je odpotovsl Iz tegs mests v .»llul7,h sektorjih Nemčijo. Od Um bodo šli na m*\L.,k,> rill<*aljuje- vzhodno fronto, kjer ee bodo bo-Mh včeraj j rili proti Ruaom •rn»sds •^iiki Velika mno- regi-jžica se je zbrsls, pozdrevljala j 1 proetovoljce in kričela: "Ôpanijal • ' ! SJ^dm fronti ____________ brez rximora naj ilvir in MSmrt Rueljl! delovati s Pavellčevlm režimom, tera unija Jih reprezentira pri Pavelič ne more dobiti dovolj kolektivnih pogajahjih. pristašev za lokalne oblastnike. Delavski odbor je prisnal unl- jo CIO za predatavnlco delav-(Pripombe utednUlvai Chica- ctv, uposlenih v tovarni ome-go Sunday Times je v nedeljo, njtne kompsnije v Wart Pull-18. julija, objavil pet fotografij minu, ki je pri prvih volitvah pod naslovom "Smuggled from dobila večino glasov. Jugoslavia" (Iztihotapljeno iz Balon Rouge, La« 14. Jul.— Jugoslavije), ki kažejo brutalne fttirinajst okrajev je bilo bres prizore obešanja civilistov, naj- električne rezsvetljave ln sile brže Srbov, moških in žensk. Na sinoči kot p<»sladica stavke, ka-slikah je videti okrog 20 obdše- tero je oklicala unija mednarod nlh oeeb na drevesih.) ne bretovščlne elektrarskih delavcev proti Oulf States Utilities Co. O. A. Walker, représentent bratovščine, je izjavil, da Je konflikt provocirela kom-penijs, ker je zavrnile zahteve Angleški tisk odo brava oakt z Rasiio i«^* ""•"j* ^,n '«•»iî»»- viuvufwm * iiiuijv I nj« delovnih pogojev, - Simovičeva vlada podprla sovjete Mn,ni, am«rUkih mnenje aion ivnm uradnih krogov London, 14. jul. — Vsi london ski Usti so pozdrsvili sklenitev vojaškege pakte med Veliko Bri tanijo in sovjetsko Rusijo. Dal ly Herald, glasilo delevske strsn ke, piše: "Rusije je poetala naše zaveznice. Pogodbe Je bila spre- Crnagora proglasila ''neodvisnost99 London. U. lui. -General Du- v obeh državah kakor tudi v o-[ sta lam svetu. Izjema so le pod-pomiki ln lutke dlktetorje HI-tlerja." alovenske vlade v izgnanstvu, je dejal, da se njegova vlada po-polnoms strinja s stališčem, ki ge je zevzele Velika Britanija napram Rusiji, Premier Delly Mell Je napovedal, da Churchill Je obljubil pomoč so-se bo pektu pridružile Poljsks v vi#lom v vojnj prot| Nemčiji in prihodnjih P^ ^dn^h. l^adni | jl4i0i|ov|in(|k|| vUda j# Mvsela lato stslišče, Rim. 14. |uL—Narodna skupščina v Cetinju, glavnem meetu krogi so pojasnili, da pskt nI zvezs v tehničnem smislu, pomeni pe korek neprej v koo- perectji, jutero je nspovedsl Crn ^^ nwidvla- premier Churchill v evojem j» | J ^ ln vito^ v ,uUjan-voru po Hm^im^jl Ru-I^ Črnegors bo pozvsle s je. Premier je ^krtt.d^^ |Ulljan.k.gs krslja, naj im^u-iST Ä r^v^nîU -g,,!- /a deželo, ki postane Zaščita e vikar J m.' nacijem, bo dobila oporo v An glijl. Iz zaneeljlvlh vlr«>v se dozne ve, dš so reprezentantje brit sklh domlnlonov odobrili pog«d bo po posvetovenjlh s predstsv niki Churchillove vlada. | TuTaTnTO^^n,,4krlUJi ¡--ginje, ^ - zavzeli «tališče, d. je pogodbe Mue^.liiUjJi * krsHaJto**Sfr med Anglijo In Rusijo le potrdi- ueUnov.teljs ČUMiOV*S _ ls Hpira/um, ki je bil doeežen ob ve. Pričskuje se de bo črno-i/bruhu sovrsžnosti med Nemci «oraka delegacija dospaU v Rim in Kusi. prth«»dnjo sredo. j ustavn« monarhija Ursdna čaaoplsns « agenturs Štefani poroča, da eo ee členi skupščine zbreli v mestnem gle-dellš/u, okrašenem s lUlijenskl-mi ln črnogorskimi saatavaml ter sliksmi itslijsnskega kralja m kraljice, bivše črnogorske kskor tudi a slikami Nik drža- PROSVETA THE ENLIGHTENMENT MAIODNI •LAM 1X1 IN LASTNINA SLOV roufokne jsdsotb kr ihnlbim m isrvimm < K £ HA® M PO« It ta OtMM WIM M Ml* M», M«'« (»«»•• fill—■> to lata, |!-M u 6*trt Wt* m MU m P* t» lufcfi-'r'— niai iw Vmtteâ m Ml CMU« M M NT I«. Maul« S M par WM Claaa» 91 J« »ar Caw Tiftarr- po O«g«voru Sü* Zb'HL! pmmi «41 as vraajo poSUjatalj« v •lučaju. Aa I« prlioiil poStotaa. •»fwe^L-MaewrtHi atf •rtlcUa «lil a* St If atf PRO«VETA MIT-M S» Lawaáato Aw.. CM«S* OP TVS rSDERATBD Glasovi iz I naselbin v «Uvaja a« prim* (1»Ir ti, 1S41). ,latRi aa aa.h»r* pomeni, ta va- Ja a t— tata« nrfatoa. PaaavSa la arar**.*«, ta ~ raaa IM aa ial*A 1M Katoliški vodje v konfliktu Clm je predsednik Roosevelt izjavil, da bo Amerika podprla Rusijo v njeni vojni s hltle-rlzmom, so se voditelji katoliške cerkve v Ameriki začeli prepirati med seboj, ali bodo sledili Rooseveltu ali ne. Med njimi je nastalo vprašanje, katero brezboštvo je bolj nevarno cerkvi, nacizem ali komunizem. Voditelji cerkve, duhovniki ln lajlkl, so edini v tem, da presojsjo vse s stališčs cerkve; vera v nevidni svet jim je prva ln potem iele pride svet ln življenje, ki ga poznamo vsi. Neksteri med njimi pravijo, ds pri obrambi Rusije ne sme priti v poštev vprašanje komunizma. Roosevelt — in z njim vred 98% Američanov — odklanja komunizem, kar je jasno povedsl, smatra pa, da rusko ljudstvo ni Istovetno s komunizmom, katerega je Rusom uslllls in ga še usiljuje boljševišks manjšina. Velika večina ruskega ljudstva prav tako odklanja komunizem, toda inora ga trpeti, ker si za enkrat ne more pomagati. Glavni nositslj tegs mnenja js' Frsncls E. McMahon, profesor filozofije na katoliški unl-verzi Notre Dame, ki pravi, da je hltlerlzem večji sovražnik vere kot js boljševizem. Z njim se strinja reverend John A. Ryan, znani socialni mislec, vodja Katoliškega blaginjskega sveta ln profesor na katoliški univerzi v Washington^ istega mnenjs je mnogo drugih lajl-kov — n. pr. Al Smith — ln duhovnikov in celo škofov, ki podpirajo gibanje ia vojno z nacijsko Nemčijo in se javno prepirajo s svojimi apizaraklmi kolegi. Na drugI strsnl ps stoji ns prvem mestu bostonski kardinal ln nadškof Ü'Connell, dalje notoričnl "father" Coughlin lz Detrolta, "father" E L. Curran iz Brooklyna, kl je vodja mednarodne katoliške družbe Resnice in cela vrsta drugih. Coughllnova Social Justice je pred dnevi oznanila križarsko vojno proti Rusiji z debelim naslovom "Komunisti so slabši Isot nacisti!" S Coughllnom sopotuje tudi nad-škof Curley tz Wsshingtons, D, C. Katoliški splzsrjl, ki cspljajo za kardinalom O'Connellom ln Coughllnom, Že od začetka kadijo Hitlerju ln Mussolinlju. Dejstvo, da j« katoliška cerkev v Nemčiji is domsls zatrta, odkar je Hitler na krmilu, jih nič ne moti. Za časa španske civilne vojne so ti klerikl dosegli, da js vlada v Washtngtonu embarglrsls vse vojne potrebščine za špansko republiko in Frankovo zmago so potem oglašali kot zmago katolicizma — denee je pa katoliška eerfcty v Španiji v ostrem konfliktu z isto Frankovo fašistično vlado!/ Katoliški aplzarjl se ne smenijo niti za dejstvo. ds nlmsjo papeža na svoji strsnl. Kljub pritisku s Hitlerjeve strani papež noče okllcatl "svete križarske vojne" proti Rusiji! S tem je papsft dsl precej moralne opore oni katoliški struji, katera vidi v nacijski Nemčiji večjega sovražnika cerkve kot v komunistični Ru-aijt Tsko Je med kstoličanl. Mi seveda gledamo , na stvar drugače. Nam ja demokracija kriterij za presojanje ln s tega stališča odklanjamo teroristično diktaturo, naj prihaja od koder koli in kogar koli. V zadnjih letih so bile tudi katoliške diktature (na Dunaju), ki so nam bile enako zeperne kot fašistične ali boljševlške. V sedanjem konfliktu med Nemčijo ln Rusijo, dvems trdnjavama diktature, Ja za demokracijo važno aamo to, da pade večja ln močnejša diktatura, ki Je v tam momentu Hitlerjeva. Kajti ta diktatura si Je le podjarmila domsls ves kontinent Evrope In če si podjarmi *še Rusijo, bo Hitlerjeva diktature tako velika In tako močna, da prideta Anglija ln Amerika — In z njima vred zadnja trdnjava demokracije — v nevarnost psdca. Zato je važno, da v tam konfliktu podleže Hitlerjeva diktatura ln v U namen js dolžnost demokracije vssga svata, da podpre Rusijo — In vsakogar, ki se ji pridruži — na vsej črti brez ozirs ne to, ksko odurna jI Je Stalinova diktature. Ko enkret Hitlerjeva diktatura podlaie, bo zmagovita demokracija lahko opravila s Stalinovi. diktaturo Po naAem mnenju Je bil diktator Stalin poražen onega dne, ko mu ja Hit-ler vrgel v obraz raztrgani pakt — — — Is saetropole Cleveland.—Nsjprvo nekaj o obiskovalcih naše slavne metropole ln farme SNPJ. Oni dan sem se srečal z mrs. Fvencea Bajk iz Universal* od koder prihajajo Kumerji. Bila je na obisku pri tfelaku, ki ja bil nekoč tudi Uaivarsalčan Kadar ga vidim, prične vedno padati det Je naš član in se izgovarja, da ga zato ni na seje, ker se boji, da bi tudi v dvorani začelo deževati in bi se člani zmočili. Ampak nekateri se zmočijo po seji. Na farmi SNPJ sva se srečala mrs. Gorlšak, ki je na obisku pri svoji hčeri na Arcade ave. »leg Vadnalovih. Povedala mi e, da me pozna še iz Mason-towns, ko smo tam pre4 par leti grali za federacijo SNPJ okrajev Green ln Fayette. Ona je članica društva 398 v Browns-villu, Pa, Na daljšem obisku je bU Frank Ôtrukelj lz Sularjevega mesta Arme, Kana., s svojo Angelo ln sinom Josephom. Z njim je prišel tudi Mstt Ulepich iz Mul->erryju, kl ps je ostal v New-burghu, kjer živi njegov brat in še nekaj drugih, ki so posetUi farmo SNPJ. Br. Jež in njegova mrs. ps st* pripeljala gl. nadzornika jednote Franka Zaitza in njagovo soprogo iz Warrens, kjer js govoril na ohljskem dnevu v Glrardu. Ce je Zaitz zaslutil kakšen denar kot govornik, ga a potrošil na pikniku Zarje in soc. kluba. Videl sem Um tudi mrs. Tancek, ki pa je dejala, da Janez Tancek dela, toda pozne-• je tudi on prišel. To so zunanji gosti, katere sam si zapomnil. Milan Medve-šek ja deial, da ga imam včasih rad, včasih na. Prav tako se godi drugimi: včasih jih ljubim, včasih bi jih ps pretepel s koro-bačem, ker ga lomijo—ampak ne Kristine Moseley, ker ona je ženska ln pol. MIlan je kakor mož na poulični: njemu se do-padejo članice, posebno delega-tinja, možu na poulični pa pasa-žirke, toda nobeni noče prepustiti svojega sedeža In taka špasna prijaznost je smešna, zato jo zapišem ln se moram smejati, kakor aa ja smejal pokojni župnik Sojar v Chlcagu, ko je Divjaka vprašal, kako se piše. "Oh, tako neumno,N Je odgovoril Divjak. "No, kako pa vendar?" "Oh, tako neumno: Diyjak." Bolj logično ja, če se pove članici, ki hoče biti v glavnem od boru: Bojuj se za sadež z gla sovnlco, kakor aa možje, saj Imsš isto prsvlco biti nomlnira-na in Izvoljena. Ca lahko poka iei možakom, da si dosti storila za jednoto, ti bddo radi dali glasove, posebno le, čs si obenem tudi privlačna. Kdor trdi, da možje nimajo radi lansk, se mo-t, An.pal c i c© jI® jp^^loin i , je priai tako, kot če ga mož polomi. Na primer v Mllwsukeeju je bil nekoč sobrat, ki si je dal glavo preiskati, sli je vse v rt» du sli ni, ln doktorji so potrdili, da ja. Toda na konvenciji SNPJ pa la nI bil Izvoljen, ker gs ja lomil s preiskavo svoje butlce. Torej psslta aa v Mllwsukeeju. kaj delate ln na dajte se preiskati v "zgornjem Ituku," ker v takih zadevah odločuje dele-gscijs. Seveda ja tisti član mislil povedati delegaciji, da je on pameten. ker ima spričevalo, one gs ps nims; a tam hotel da» ltgacijl dokazati, da ni pametna ker nima spričevala o — "gornjem štuku " Ampak tisti brc/ takih spričeval so bili v večini kateri se jt moral pokoriti tudi član a spričevalom. Taka je uao-da človeka. Todaj naj se vrnem k mojemu prijatelju Mattu Ulepirhu M Mulberryjs, Kana., kjer Je znan kot navihan in šaljiv mož. In tako se je tudi njegov brst tu kaj v Newburghu hotel pošelit s Msttom. kateremu Je pisal, ča Imajo res preveč premogs Ksnsasu. naj mu ga pošlje eno tono, kar mu bo vrnil z «slonom aladkega ohijskega vins Mstt ga ja hotel ps "nafulati" in ml je pisal, da ne ve, če se njegovemu brstu rea teko slabo godi, aH se le ftali, ker je pisal zs "tono kulna" Rekel je, da je pri volji plačati tono premogs, ns katerem pa naj bo napis: "Poslano iz Mulberryja, Kans." Tp pismo sem tako razumel, da on želi prej vedeti, kako se bratu godi. Sel sem in zadevo preiskal. Z bratom v Newburghu svs precej časa govorila; povedal ml je, da ja doma iz $kocijanat me peljal v klet, mi pokazal štiri tone premoga, sedam sodov ohij-čana, veliko mesenih klobas, fino hišo, toda ima še drugo in tudi dobiva penzijo od American Steel & Wire Co. Ko sem odhajal, sem ai mislil, kaj naj piéem Mattu v Kan sas. Pisal sem tako, kakor sem našel in da njegov brat tukaj ne potrebuje premoga iz Kansa-ss. Ce pa ravno želi to storiti, n«j da desetak Sularju in preme« bomo naročili. In res je Tone prinesel desetak, jaz pa sem naročil premog pri City Coal Co., ki ima v mestu več postaj. (Naši iz Collinwooda ga niso hoteli peljati tja, ker je predaleč.) Klerku sem naročil, naj zapiše: "Ena tona premoga iz Kansasa," on pa je zapisal: "One ton of coal from Kansas City." In zopet polomija, ker v Kansas Cityju ne kopljejo premoga. Tako se je končala ta špasna zadeva, s katero pa Matt ni bil zadovoljen, ker mu nisem poma-(al "nafulati" njegovega brata s cansaškim premogom tako kakor e on hotel. Ampak nI šlo! To e bilo zadnjo zimo. Nekatere naše ženske so mnenja, da možje mislijo, da so ženske le za v kuhinjo, ampak to ni tako. Kadar je mož lačen, le gleda, kaj je postavljeno na mizo, pa naj že prinese ženska ali pa Kitajec "čop suj". Saj je ve-iko mož, ki znajo sami kuhati— tudi soldatje sami kuhajo. Zadnjič sem videl mlado žensko, ki je vstopila na poulično na 65. cesti, na 62. je pa že izstopila. "Kam pa tako hitro?" ji pravim. "I am going to get drunk^like my husband who went to the army" "Ne, ne," sem ji rekel, "te je škoda, ker si še mlada." "Pravilno, toda da bi ti včasih videl njega!" mi je odgovorila. Pred mano je tudi slika ženske, ki je bila res bojevnica. Pravijo ji Amazonka sovjetske armada, ker so jo nacijl našli mrtvo na troku, ko je še vedno Imela prste na petelinu pulké. To je bilo v bližini Bialystoka. Nacijski poročevalec je dognal, da so se Izborno bojevale, ali bile so slabo oblečene. Kdor Išče, ta najde. Izgleda, da je Mussolinijevega Imperija v Afriki konec, vsaj pa v Etiopiji. Zadnji general Italijanske armade Gazera v Etiopiji je prodal Muaaollnljevo cesarstvo za skledo makaronov. Mr. Anton Heuer, ki je včasih igral goali a pokojnim Pinkel-com po Westmorelandu, Moon Runu ÍD Washington Countyjtit je v McKees Rocksu na Broad-way at., Pa. To omenjam, če bi ga ajučajno kdo iskal. ^ Citall amo, da pride Theresa Dušek v metropolo. Dobrodošla, čeprav na bo posebnegs sprejema, kakor je bil za romunsko kraljico, ko je nosil naš sloven- ski koncilman cilinder in frak. Therese bomo sprejeli čisto po domače in ji razkazali našo veliko vas Frank Barbli. 53. Vsakega nekaj Weet Mlddlesex. Pe.—Že mi je dolgčas, ker že toliko časa ne čitam mojega dopisa, in najbr-že tudi drugim, ki pravijo, ds jih radi črtajo. Ta ali oni me pocuka rekoč: "No, kdaj in koga boš pa zdaj 'našrajbal'?" Ta in ona me želi radi dopisov spoznati, radi njih me obiščejo bližnji in daljni prijatelji doma na farmi (o obiskovalcih bom kasneje poročal). Da sem malo zaostal s poročilom, stA vzrok vročina in zaposlenost na kmetiji, kjer je toliko ko dela, da ne vem, kje bi pričel in kdaj nehal. Samo sreča, da imamo majhno kmetijo. Največ dela je s koruzo, katero moramo vedno okopavati. Radi pomanjkanja dežja smo bili s senom hi* tro gotovi; bilo je pritlikavo in hitro suho. Radi suše bo marsikateremu farmarju sena primanjkovalo. Tudi pašniki se suše, da je treba živino doma nekoliko krmiti. Tudi ozimina, namreč pšenica, je radi pomla danske suše majhna, oves in koruza pa dobro kažeta in tudi korenja je polna luknja, dasi hi bil lahko še boljši, če bi bilo dovolj moče. Dne 15. maja je bil materinski dan, ki pa ni bil tako živahen kot je bil lansko leto, ko je mladina v počast materam imela priredbo. Bilo je toliko daril, da sem jim bil nevoščljiv. Letos smo bili pa očetje na površju, Zame sicer ni bilo nobene pri redbe, ampak so mi darila kar na dom prihajala. Vse mi je prav prišlo. En teden sem zalival, ci gare pa ves mesec pušil. Noga vice, srajco in ovratnico sem pa prvič nataknil oziroma oblekel za naše žegnanje, ki so ga 4. julija obdržavale štiri ohijske federacija SNPJ v Girardu, O. Nič bi ne porajtal, če bi bil očetovski dan dvakrat na leto: pomladi ln v jeseni, ker tudi v jeseni je treba kaj primernega natakniti. Na tem mestu rečem vsem mojim petim omoieoim hčeram: Lepa hvala! Danes, ko to pišem (7. julija), e šlo več naših fantov k voja-om, namreč Rudolph LoČnikar Albert Žagar, Andy Kvočak, vs Člani društva Keystoners 755 SNPJ, ter Frank Setich In Andy Veber. Vsi imenovani ao tud člani Slovenskega doma v Sha ronu, ki jim je tudi pripravil od hodnico — primerno večerjo in tudi sod piva, da so se veselo zabavali v obill družbi prijateljev. Na kolodvor pa so jih spremile matere, ki so se s solzam poslovile od svojih sinov. Upat je in tudi želimo, da se čez leto dni vsi srečno vrnejo domov. Anion Valentlnčlč. 262 S počitnic ln sdravililča Jackson, Wyo.—Skoro bi lah ko rekel, da v slovenskem časopisju še nI bilo dopisa iz tegs mesta. In ker bi morebiti köga zanimalo sli mtTealo koristilo sem se namenil, da bom malo opisal ta planinski raj. Jaz sem iz La Bargea, moj tovariš Anton Subic pfi lz Big PI neyja, Wyo. Oba svs se nsme nlla, da greva v toplice. Kakor je naš zdravnik rekel lz avoje izkušnje, so tukajšnje toplice najbolje, boljše kot one v Ther-mopolisu ali v Lava Hot Spring-su, Idaho. In tako sva se podala v U kraj. Ta kraj je kakih 68 milj od Yellowston parka ali 18 milj južno od Jackson Hola, Wyo. Obema se jako dopade. Nahaja se ravno za Snag riverjem, vroča voda pa izvira kakih 30 čevljev od reke. Je gotovo k*jtik osem palcev vroče vod#; kake tričetr-tine se ja izgubi po kamenju, ostala pa steka v nekakšno luknjo, katero je bržkone sama narava izdolbla in je kakih 8x10 čevljev velika. Ob straneh je za kakih šest hlodov visoko ograjena, par kamnitih plošč in malo pleha za streho, bjrez oken« ker teh ni treba. Izgleda, da je bila U palača zgrajena že pred 75 leti, ker je že skoraj vsa izgnita. |||z precej trpim, ker sem pustil dežnik doma; v lepem vremenu me peče, v dežju pa skeli tam, kjer so mi včasih rasli lasje. Moj tovariš je vsaj z lasmi oborožen. Zato se pa kopljem zarano zjutraj in pa zvečer. Tukaj je vse brezplačno: kar prineseš s seboj, to imaš. Midva s tovarišem sva se tukaj naselila, čeprav ni nobene hiše. Vso prtljago sva si privlekla z majhnim avtom in si postavila majhen ciganski šotor, tako damama noge ven gledajo, ko stegnjena leživa Ce dež pada ali pa če je zjutraj slana, Jih notri potegneva, tako da narediva kot nekak kozolec. i1 Ruski poslanikJCooMlantln departmenta v Waaklngtonu pa konferenci s državnim podtalni 1 — • . Kdor se zjutraj prej zbudi, ta klope drugemu obere. Ker se me smols že od nekdaj drži, moram tudi tukaj zjutraj prvi vstati. In čeprav mojemu tovarišu še tako zatrjujem, da nisem Žagar, čeprav se pišem Žagar, me lahko sliši, ko zjutraj drva sekam, da lahko zakurim. Samo to je dobro, da sva oba drugačna rokodelca: on je kovač, jaz pa oŠtir Zato pa moram tudi jaz prinest vode, on ps se sprsvi za kuha in skuša napraviti "hot cakes", kakor ga je žena doma naučila razlika je v tem, da je ona naredila rumene, on pa napravi črne (pravi, da zato, ker imava staro ponvo). Ampak jaz mislim, da so dobri, ker sva še oba živa. Po zajtrku se greva navadno hladit v vročo vodo in skušava, kdo bo dalj časa vztrajal v njej Ko prideva nazaj, do kjer je sa mo par korakov, se pa zopet zabavava. Ker ni drugega mesarja blizu, kar sama komarje kol jeva Sicer jih ni dosti, ampak so pa tisti sami suličarji in bolje oboroženi kot Hitlerjeva telesna atraža; Kot je po vsem zapadu znano je reka Snag najbolje obložena z ribami. Zato svs 'se tudi takoj drugi dan odpravila na lov. Ker jaz niapm še nikdar prej bil ribič, mi je moj tovariš naveza črva na trnek ih mi rekel, na, ga namakam v vodi. In res kma lu je nekaj z bliskovito naglico začelo vleči za špago, tako da je kmalu več nisem imel na vretencu in sem mislil, da bom še ob palico prišel predno je odnehalo vleči. Ko čez nekaj časa zvijem špago nazaj, vidim, da mi je črva zmanjkalo in mi je ostal sam trnek. Med tem časom je moj tovsriš ujel veliko ribo Ko sem mu skutal dopovedati da jo je zato dobil, ker je ime debelejšega črva in se je lahko riba toliko časa mudila na njem da je prišla na suho, ga nisem mogel preprlčstL Zsto sem pa ribjo jago kar njemu prepustil on jih vssk dsn privleče kakega pol tucata, tako da nc veva kam z njimi. Tudi ženice so nama dale nekaj provijanta za najino bečla rijo z naročilom, da sva lahko toliko čaaa tukaj, dokler ga na ma ne zmanjka. Ko sva vsega razložila, sva pogrontala. da letos še ne bova la£na. Prišla svs do zaključka, ds Imsjo nsju žene zelo rsde. ln to posebno še če sva daleč v hribih. Zvečer pa pod milim nebom poslušava najin radio, skozi ka terega je moralo iti že dosti gls su. ker dobiva na vsek "knof* kakih pet ali šast postaj tako da lahko slmpstizirava z Rusijo aH pe Čardsš pleševa, vse obenem. Tovariš ml je rekel, da i ms doma radio, na kateregs dobi samo eno postajo ob vsaki nu meri; zato sva pa raja tega vse-ls. ker lifcfca šoMss lat miii en krst Nsš Stric Ssm, ki ims gotovo veliko mošnjo, je tudi semksj (Halja aa !• ftosaL) TEDENSKI ¿ARKofa Anten Garde« H Po počitnicah Na koncu «vojegg zadnjim {!»„. lom pred tremi tedn, ^m^fVJJ i» na «aau.í_____ ««mi, d« g* 1res kolona na počitnice za par tednov - , " šla. Moje letošnje počitnice loradskih hribih in tako „tett £2? * nje, videti Skalnato gorovje- div^ zapad ki sem ga pre? poznal le u slik ^ujl mentalnih in drugačnih. Sploh tt ^ ali divji zapad poznal precej dohnTv svoh mtšljiji, vendar pa si človek tudi z naih domišljijo ne more predstavljatiT dijo oči, pa bile to veličastne puščave zapada, na katerih bujno rJT Tert^v^ < P^0 » kQt ga^menuje T »LSa!^ **ne« PO^i'ti svojih Vti s teh počitnic - to storim o priliki ~ ij bolj vrejo po glavi novi dogodki, ki n 1 v Evropi isti dan, ko sem se jaz podal n Coloraciu. Ko se v soboto, 21. junija, ob zvečer pripeljemo z busom v Kansas c2 kmalu potem začeli dečki kričati po Jt "Extra, extra, Hitler je napadel Sovjetsko sija." Bil sem ravno v gostilni nasproti s busne postaje, ko sem zaslišal prodajalce 6 pisov. Takoj dobim "extra" in vidim velik slov o Hitlerjevem napadu svojega bivše« veznika Stalina. SkOraj nisem mogel ver ker nisem računal s tolikšno nacijsko blazr 'jo; vsaj Hitler je do sedaj zelo previdno, drzno nastopal in si podjarmil skoro Evropo. In tako je bila moja prva misel, da je It s to invazijo Sovjetske Rusije napravil um napako, prvo wodno napako, ki mu lahko nese poraz. Mogoče je bila to le pobožni i z moje strani, vendar pa sem takoj prifc zaključka, da se bo tudi s Hitlerjem tako dilo kyt se je z Napoleonom, to je, da se nu obrnila hojna sreča v Rusiji. Več dni pozi ko so njegove armade kar naprej prodin Rusijo, sicer nisem bil več toliko siguren o vilnostl svojega prvotnega zaključka, v« pa sem si mislil: Rusija je velikanska in 1 se lahko umaknejo do Uralov ali pa še da Sibirijo, toda še vedno ne bodo premagia vedno bodo lahko nagajali Hitlerju, kot n jajo Kitajci v daljnih provincah Japoncem. Moja druga misel je. bila — najbrže tudi božna želja — da je ta Hitlerjev napad d< stega momenta "prijateljske" Rusije ob« tudi pričetek Stalinovega konca. Mislil sen Zdaj bo lahko vsem Rusom jasno, kako U ljito jo je zavozil Stalin s svojo zunanjo p ko, predvsem s sklenitvijo "nenapadalnegi "prijateljskega" pakta s prej največjim m nikom Hitlerjem in se bodo gotovo prej ali obrnili proti njemu. Sklepal sem: odstr bodo Stalina v obeh primerih: če se ruiki mada uspešno upira Hitlerjevim kohorUa pa, če se umakne v Uraj£, Ampak v tem sem se najbrze motil, in i posebno v primeru, da se ruske armade uip upirajo nemškim armadam. In Rusom je ti dati priznanje, da se do danes dobro drže prav so jih Nemci potisnili iz okupirane I ske in obeh baltiških državic, Litvije is W nije, ne pa še popolnoma iz Estonije, in io I deloma priili v Ukrsjino. V pričo mojj Hitlerjeve vojne mašine in Stalinove "liW cije" tisočerih častnikov in podčsstnikov ri armade v zadnjih letih bi bil sploh čudež, fl mogli Rusi ustsviti tako močnega sovrid na mej L Ampak na južni fronti, v B«mJ so skoro tudi to dosegli, ker do danes Hitk ve in rumun/^ke armade Um ne izkazujejo sebnega uspeha; na južni fronti se je w krieg" do danes skoraj popolnoma Izjsiovu Danes, tri tedne po HiUerjevem navalu Rusijo, je seveda še prezgodaj, da bi m merodajno presojati - če je to sploh mV« potek in končni zaključek vojne. V«kaw je razvidno 4o, da se je položsj zs AngM primerno izboljšal in da bo Husija d^ ™ JU več posla kot pa so mislili v Berlina - še kje drugje. . V Angliji tudi dobro čutijo ivornovipM in kot je razvidno iz dnevnih poročil časnikarjev, so menda tudi vsi ljeni objeti Jožeta Stalina kot vel.kegsi-i mokrata" . . . Pred nekaj dnevi je londonski Daily Herald, glasik «« stranke, pisal, da je "zmaga demok^^ pod vodstvom Stalina, Chu.hJ U" zdaj gotova stvar. Včeraj t j ča reporter Chicago Daily New«*, d* £ edin i komun ističn i "poslanec v ^ viharno pozdravljen n* prikorakal v parlsment z bledm K tukaj^jegasodni- yH»,w JygJ\d ^ , ¿j i 3UI1LHU -»»vinv jv |/iiTauitu \ a mesecem z druz"J' Kamnik in hribe številne izlet k »» « rj*| nike in turiste. Znana božja pot pri Sv. Primožu ima vsako leto tri nedelje pred Veliko nočjo zaporedoma cerkveno opravilo. ----^^LiKer so to po navadi vsako leto ijiiinilc». latovi w u tu(Ji itfve pomiadne nedelje, N» <*leko' .f*3* "VJv privabijo k Sv. Primožu staro in jih našli v pwds<*U mladQ ^ bUzu in dale. Tudi tQ bao ^otov eno so q uka Veliko šte- issilcivhiioskoz okno. I £ ^ izletnikov ^ ^ Hgostom je dišala ieitoV( ^ gQ ^ha^M v hribe ali . Vso žensko oWe- ŠU božjQ ^ k Sv pri, so našli naslednje J~žu • grajeni hi«^tukjjj- rpotornem kolesu sta se ega "Inv/nitki odnravUa zdoma 28 letni Franc sodar iz Količevega frprSovil P" Domžalah in prav toliko l»Url Franc Podbovšek, šofer iz Domžal. Okoli 21. sta £e vračala skozi Kamnik proti domu. Gotovo sta bila dobro razpoložena, da sta z velikansko naglico drvela skozi Kamnik. Da sta žila tako hitro, je bil lahko vzrok tudi ta, da jih ne bi morda Orožniki zapisali ali ustayili, ker se namreč ob nedeljah ne sme voziti z motornimi vozili in so predpisi glede tega zelo strogi. Velika brzina je bila vzrok, da ju je v bližini tovarne "Jugopa-muk" zaneslo skoro na rob ceste, tako da sta z nezmanjšano brzino treščila v brzojavni drog. Seveda je bil učinek strahovit. Zanoškar je obležal na mestu mrtev z razbito lobanjo, da so mu izstopili možgani. Podbov-ška pa je suriek vrgel TOČ metrov v stran, kjer je obležal. Kljub precej pozni uri se je ta-istrskega industrijca I kol nabralo na licu mesta mno-sno že poročali. Tam U° občinstva. Orožniki so takoj ■ocni svedrovci navrtali P°zvali zdravnika dr. Polca in blagajno in so iz nje od- dr- 2nider*iča. Ugotoviti sta (06em sočakov. Ob- mogU, da je bil Franc Zanoškar neki sumljivi viomrf takoj mrtev, dočim je dobil Pod-bovšek pretres možgan. Sreski sanKetni inšpektor dr. Poleč je odredil, d* so truplo Zanoškar-__ js prepeljali v mrtvašnico po- li. marca,—V celjski I na ZaUh v Kamniku, i» umrli 54-letns pre- ^ z reševsl- i Elizabeta Zupančiče- nlm avtom ^P«^*11 v krice pri Slivnici, 13-let- sko bolnico' o^tnice Ivan Speh iz | PRVA LETOŠNJA ŽRTEV PLANIN Gradcu. Verjetno je, ivali Sovo «dani hiši. Kar bilo všeč, so pustili na i «boj pa so odnesli sod-moško zimsko suknjo z fttm ovratnikom, temno obleko, ki jo je sodnik aedavno dobil od kroja-punparice, siv suknjič ; in dva para moških Sodnik dr. Umnik ima krog 6000 din. so šli takoj na za tyslej so aretirali akdeniča, ki ga sumijo, ndeležil nočnega pose-vem stanovanju, ivojo krivdo zanika, je, da bodo skušali ifrtviti ukradeno oble-i jem času je to že| tatvina, ki je bila I v naši okolici. O stro- ] izvedenem vlomu v IN in t že na sledu. NOVICE mirani so bili tudi reševalci v Stranjah ln že okrog poldneva je odšla ekspedicija kakih 12 reševalcev pod vodstvom Franca Erjavška do Farjevega plazu. MalO pred 15. so prispeli do ponesrečenega v prepadu, kjer so ga našli mrtvega. Pri padcu se je nesrečni Gaspari najbrže nekajkrat prekotalil in si zlomil tilnik. Reševalci so mrtvega študenta na nosilih po nevarni poti prenesli v dolino, kjer so ga v Stranjah v mrtvašnici položili na oder. Včeraj so v Stranje prispeli tudi pokojnikovi starši, ki so jim na obziren način sporočili pretresljivo vest. Pokojni Gaspari je bil po rodu iz Lokovca pri Ajdovščini. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) poslal nekaj svojih južnih fan-, . J - .. tov; okrasil jih je s črkami CCC! *ruilV* Tedenski žarkomet (Nadaljevanje Velenju in 54-letna, v I m Vinski gori pristojna iftinčiska Gartnerjeva, ' reva brez stalnega bi- y gosdu 13-letni kočar Ljubljana, 17. marca. — Dne 15. marca sta se uradnik zava- IvšuT Špeh Te "podleaei I rova^n^ce "Dunav" Slavko Per J P egel,šič in 21 letni slušatelj prava Sergij Gaspari iz Baragove ulice odpravila v Kamniške plani-Albert I ne. Žo dopoldne sta se čez Ko-k Gornjega Brezna pri piše povzpela na Ojstrico, od-P Sotli podiral v gozdu koder sta nameravala na Krva-)«P«dlo deblo nanj in vec. Oba sta bila dobro oprem-J» desno roko v zapest- ljena in sts imels tudi dereze na JJ«IV gozdu si je «-[čevljih. Priplezala sta že do ts-ko zvanega Farjevega plazu, kjer je pričelo Gaspariju nena-" zapestju. | doma drseti, ker se mu je na 'kov sin Josip Goj-I «dtokega pri Šmarju^ Ko roko iknu Khici w zdravita v celj- derezah nabralo preveč snega. ¡¡2* najdba «trefiju 17. marca.-rTe dni -Popravljali streho na fcta 17, ki je last JVave, in so našli v W med staro šaro ns JPovKrn izsuseno otroka* moškega spola. Ta- t«jani obvcbtili stražniku Masarykove in na ~ r10 J« prihitela poli-Uradnim zdrav BPjMifotovil, da je bil J** P^ mesed do-stavljen, da L*» «^U Po izvršeni l ^Hei pokopali. C Hicijskim Ml', v o«, da jo J* Tyrševi cesti ubojev ln ^ *»>' -/dani zelo K°Jfpraznltvi pod-r.ia?in,ii požarna J^¿-ražne,. na- Z'*» *** pod-ni wlo df»volj u vršen bc^ ^ * k, Je „J prinesšl tru- Napravll je še nekaj korakov, prav na robu plazu pa mu je vnovič spodrselo. Izgubil je rsv-notežje in treščil v približno 40 metrov globok prepad, kjer je obležal. Njegov spremljevalec je začel klicati na pomoč, nato pa lee je vrnil in med potjo neke turiste obvestil o nesreči. Aler- S. strani.) tu. Poročevalec dostavlja, da je na vidiku zelo tesno združenje med Anglijo in Rusijo in se tolaži, da bo moral Stalin dati večje koncesije. Mogoče. Lahko se pa zgodi tudi drugače. Da je Sovjetska Rusija v Angliji kar čez noč postala "ko-šer" in ali celo "zaveznica demokracije", čeprav Rusi ne poznajo nič več — ali celo manj — demokracije pod Stalinom kot Nemci pod Hitlerjem, je razumljivo. Človek, ki je v boju za svoje življenje, se bo oklenil in pozdravil vsakega zaveznika in "zaveznika". In z napadom Ru sije je Hitler prvič odprl pot do zmage "demokracije" — par-don: Angliji in njenim zaveznicam, pa bile že demokratične ali pod peto trinogov; Ko čjovek motri vso to novo situacijo, ni prav nič gotov, da se Jožetu Stalinu majejo tla pod nogami, kljub njegovi kameleonski politiki. Če bi človek ver jel "v zvezde", kot pravijo, da veruje Hitler, bi lahko rekel, da je bil Stalin rojen pod "srečno zvezdo".' Če se bodo ruske er-made dobro držale in če bo Hitler končno premagan, je velika možnost, da bo Stalin igral še veliko vlogo v Evropi s svojo komunistično internacionalo vred. Stvar je namreč ta: dokler bo Rusija v nevarnosti in se bo prisiljena z vsemi silami boriti proti nemškemu orožju, ni upa nja na kakšen notranji prevrat ki bi pometel s Stalinovim režimom in njegovo trdo pestjo možnost je, da se bodo ruski na rodi pri obrambi "velike majke Rusije" še bolj oklenili Stalinovega režima. Je pa še druga možnost; V primeru Hitlerjevega poraza, kar mora želeti vsaka demokratično usmerjena oseba, bo v očeh po nacijih podjarmljenih narodih pri tem imela velike, ako ne največje zasluge Sovjetska Rusija. In ker bo s psdcem nsclj-skega režima tudi zaropotalo po vsej Evropi in se bodo tlačena ljudstva dvignila v revoluciji, in ker bo Stalin Imel edino orožje: svojo komunistično interna cionalo, ki bo zmožna postaviti ae na čelo temu viharju, se bo v tem primeru zgodilo, da bo Stalin nasledil Hitlerja ln faktično Imel glavno besedo pri reorgani ziranju in tudi dominaciji Evrope. SIcer je računal s podpisom "prijateljskega" pakta s Hitler jem, da bo do tega prišel brez vojne: s popolnim izčrpanjem nacijske Nemčije ln njenih so-vrsžnikov — Anglije etc. (vsaj tako so zatrjevali stsllnlstl ln opravičevali kameleonski pakt). Lahko se zgodi, ds bo pri tem predmestju Youngstcwna, kjer1 smo se šf. malo ustavili, potem, pa naprej in v pol uri smo bili ¿e| Avon parku. Tam je bila že precej velika družba in tudi bus z Blaina je bil že tam. Prva nas je pozdra-' in jim napravil brloge ali vas, d je kakšne pol milje od tukaj. Fantje so vsi zelo veseli, samo človek bi moral Iti v Afriko, da bi se naučil njih jezika. Ako bo ta dopis sagledal beli dan, namesto da jadra v uredniški koš, kamor tudi spada, bom še drugič kaj več napraskal po papirju, posebno pa 6 naših južnih sinovih, ki se tako peklensko mučijo in delajo na naših cestah za naš dobrobit in seveda tudi za naše—žulje. Anton Žagar. Popravah Imperial. Pa.—V mojem dopisu v 130. štev. Progvete (dnevniku) je bila pomota. Glasiti bi se moralo, da se 27. julija vrši seja. ne piknik federacije društev SNPJ v zapadni Penstl* ln sicer v dvorani društva 106 v tej naselbini. Piknikovall smo 22. junija Strabanu v Drenlkovem parku, kjer je bila velika udeležba. Anna Gorenc. 106, poročevalka federacije. nals 640 SNPJ Helena Stranski, sedaj živeča v Clevelandu Zelo je bila vesela, ko se je zopet se-šla s svojimi Kardinali, kot tudi s nami starejšimi znanci. Potem smo se razpršili kot čebele. Minilo je pol ure prodno sem stopil v prireditvene prostore, kajti srečaval sem ,st*re bojevnike in znance in rokovanja ni bilo konca. Posebno so me vpraševali» kako je s našo hčerko. Ona je zopet dom* za par mesecev, potem pa se zopet vrne v >olnišnico na ponovno operacijo. V bolnišnici je bila devet mesecev, koliko časa pa bo zdsj, pa ne ve. In radi te bolezni Že nad dve leti leži na hrbtu. Potem smo Šli in dobili mslo za pod zob ln za grlo^jaz kavo n lemonovo sodo, ker druge pijače ne smem, nisem pa nikomur nevoščljiv ječmenovca ali "železne vode". Srečal sem sto* tlne znancev, ali ni bilo mogoče z vsemi v pogovor, tprej prosim oprošcenja, če sem mogočo koga prezrl in bi mogoče mislil, ds nisem hot^I z njim govoriti. Novice is Brldfeporta Brldgeport,. O.—V četrtek, 3, julija, popoldne in zvečer je deževalo kot za stavo. In še tudi v petek zjutraj do osme ure je rosilo in bilo prevlečno s temnimi oblaki. Malo nas je skrbelo, ako je tudi v Girardu ln ooklici tako in smo se bali, da bo prizadeto slavje ohijskegs dneva SNPJ. Ampak bus je bil najet, voznina že skoro dvs tedna na rokah in odpeljali se bomb, magari če preklje paplajo. Bus je bil velik, skoro nov in za dva dolarja je tudi poceni, da se prepeljemo v Glrard ln nazaj. Vsi so bili na mestu ob določeni uri pred društveno dvors-no na 3oydsvlllu, od kjer smo pognali malo po osmi uri. Imeli jmo lep nspis, ki pa sta ga veter in dež kmalu zrahljala, tako da smo ustavili in ga sneli, potem v Glrsrdu ps zopet nazaj pripeli. Na busu sem tudi slišal, da gredo z Blaina s sVq)im busom —šolskim. Iz teh krajev je bile velike udeležbe tudi s privatni mi avti, da nismo kaj tskega pri čakovsli. Ko prevozimo kskih 50 milj, se je sem pa tam solnce pokazalo. Naša družba je prepevala, Frank Matko pa je nate-zal svoj meh. Kmalu smo bili strike Člani unije vosalkov la šoferjev ADP plketlralo v New Yorku po oklicu stavke. nsj razmotrivajo, če bi se ujezili v metropoli, Barbertonu ln Girardu in rekli: "Prihodnje lato ae naj vrši ohijski dan SNPJ pa v premogarski dolini med hribi v oddaljenem Bridgepor-tu, kjer so vijugaste ceste ln ostri ovinki in lepi kraji, čeprav tam včasi razsajajo povodnjl." Torej društva, povejto svoje mnenje glede tega na prihodnji federacijski s^ji v Mounds-vlllu, W. Va. Omeniti moram, da ju bilo tu- di Članstvo is Moundsvilla, od-Ako človek vandr« po svetu, kotlnoano obe Lavtarjevl družini v sem jaz to delal pred leti ln 6e I Girardu. Oni so zelo delovni za lomi kot SNPJ, Girard smo zapustili ob dopisuje v liste Jp g" ga jaz lomim, si s tem pridobi 18:20 zvečer in srečno prispeli do-dostl znsncev. Seveda te Časih mov ob 1. url zjutraj v upanju, začno tudi p^lati, kci m moruš du tudi prihodnje loto obhajamo Kfttoliika organizacij* naslovila apel ¡kofam (Nadaljevanje e 1. »treni.) bineta. Resolucija vsebuje tudi žgočo kritiko obnašanja morns-riČnega tajnika in obsodbo njegove izjave, da mora ameriška bojna mornarica pognati nemške podmornice ln bojne ladje s Atlantika. Seja reprezentantov omenjene organizacije se je vršila v Palmer Housu Predsedoval ji je general Robert E. Wood, načelnik odbora. ohijski dan SNPJ, pa naj bo Že kjerkoli, Glavno je, da Je kooperacija, kot Je bila lani v Clevelandu ln letos v Girardu, Joeepk Snoy, 13. vsem ustreči. Sredi popoldne se je pričel program, ki je vseboval govore, petje in godbo. Vse bi bilo dobro, ds se ni zvočnik pokvaril, tako se je pa slabo slišalo, čeprav so gs nadomestili z dru glm, ki pa ni odgovarjal Govori vseh govornikov, posebno Zaitzov in Kumrov, so bili zelo dobri. Mladinski krožki so dobro rešili svojo nslogo; posebno Novskovs Francka iz Sharono je potegnila maso za seboj s svojim krožkom. Tudi krožek lz Girarda Je Izvrstno nspravil, kakor tudi krožek lz Salema. Kako lepo so prepevsll vsi ti streženo rsdijSko poročilo iz Mo-mslČki v svojih krožkih, ki pod skve prsvl, ds Jo Hitler dsl are okriljem SNPJ goje kulturo ln tirati maršala Hermsnns Goe- \Maršal Goering vržen v ječo? ' ' # • i * Naznanilo moskovske radiopostaje New York, 14. Jul.-Tu pre- Kompanija preklicala dogovor » ruškimi inženirji Camden, N. J., 12. Jul. - HCA Manufacturlng Co. je naznanilo preklic dogovora s grupo ruskih nženlrjev, ki so proučevsll tehniko telovlslje v njenih tovarnah eno leto. Predstsvnlk kompani-e je dejal, da so neksterl ruski nženlrjl Že odpotovali dompv. Veljavnost dogovora je potekli 31. maja ln kompanija ga nI hotela obnoviti, v slovensko pesem. V vredni podpore In resnici solrlngs, letalskega ministra, ker naselbin»,Ha vodil oposicijo proti vojni s kjer Jim Je~mogoče to vršiti ln sovjetsko Rusijo. Hitler Je prej imsjo sposobne moči, se lshko I izbral Goeringa za svojega na-štejejo srečne; ampak vprašanje slednlka. imel na svoji strsni celo pretežno večino angleškega delavstva ki je do sedaj Čvrsto odklsnjalo stalinizem. Angleška buržvazija z ameriškim vladajočim razredom vred bo seveda to skušala preprečiti toda ni verjetno, da bi bila kos stalinističnim intrigam, hinav stvu in kameleonstvu, ker vsem tem so oni mojstri ln se lahko kossjo tudi z nsciji. Tsks je sedsj pempektivs, ki pa se lahko spremeni — lahko pa se tudi jaz motim. Vsekakor je težko zanikati velike možnosti, da bo po tej vojni skoraj do kraja uničene, rszbits, od lskote umirajoča in iz brezštevilnih ran krvaveča Evropa postsls sts-linlstlčns namesto nacljska. In kdor more z lahkim srcem Izbi-reti med stalinizmom ln nacizmom, svobodno mu. * Ta pisec zaenkrat še ostane velik skeptik in nasprotnik obeh. je, če znajc ostali v teh naselbinah to ceniti in če dajo oporu I in dobro besedo njih krožkom za gojenje dragocenih idej. ln to| Je, kar šteje, to Je, kar ljudi navduši ln jim da življenj«. Po programu smo zopet priče- j 11 s pogovori. Sešel sem se Medveškom, Petrovlchem,| Frankom ln Angelo Zsltz Is Chi-caga, Česnom, Geo, Smrekarjem, "večnim popotnikom" Jankovi-chem, Fradeloviml, Tončko Slm "Goering je prišel v nemilost pri Hitlerju, zato mu jo slednji dsl brco," se je glssilo naznanilo. "Maršal je bil proti nemški kampanji proti sovjetom ln trdil je, ds je Nemčije izgubile pre več bojnih letal v opersoijilh > arčlji in na Kroti. Ta trditev Je rszkačils Hitlerja, ki je nszvsl Goeringa za strahopetcu in Izja vi!, da bo sam prevzel poveljstvo letalsko sile. V Moskvo chem, rraoeiovim , tonc^ nirn- „ ^ je čičevo Skukom, ^^^ HelVrich Himmlcr, nsčelnik na-n°m' ♦ ' l ûirffi ^ike tajne policije, zahteval iz- zgtfi$& ^k^v koncontrttclJëkq n» v hiti. K*? -,----- organizirano ln dobro koopero cljo od vseh bližnjih društev; delavce ln delavke si videl lz vseh okoliških nsselbln, ker teh so veliko potrebovati. Jcstvin Anglija naj objavi BO VCIIHU (AJlli:i«/»«ii> I # Jim Je bilo zmsnjkslo, ds so Jih /jntnp ClllP morsli vnovič dobiti. , - morsli Lahko rečemo, ds Je bil ta dan nov trlumf v moralnem ln fl nančnem ozlru za SNPJ ln član •tvo štirih ohtjsklh federacij Kot se Je izrazil, Je župan dal ključe mests posetnikom. Mi tlim, ds se mu je čudno zdelo, ko je videl toliko udeležbo, po aebno če ve, ds smo tako maj hen narod ln raztreseni po vsej deželi, vendar ps imsmo eno nsj večjih ln nsjnaprednejših podpornih orgsnizsclj — SNPJ. Priprsvljslnl odbor Je imel delu da si ne moremo predstavljsti, vender pe gs je s kooperscijo članstva društev girardslie federacije Izvrstno opravil, zs kar im hvala ln priznanje. To jim tudi dolgo ostelo v spominu. Organizacija železničarjev zahteva izjavo C London, 14. Jul. — Zahteva, ds Velika Britanija in njeni zavezniki takoj podajo deklaracijo svojih .vojnih ciljih, ki mora u-ključevstl tudi nsčrt glede sve tovne ekonomske preuredbe, bila izrečena na letni koti ven ciji Splošna žaleznlčarske unije ki se je pričela v 8wenaeaju Zahtevo uključuje na konven cljl sprejete resolucija. Ta prt l>oroča med drugim odobritev progrema, ki naj bi določil ekonomsko vlogo vsem narodom Radi bi se bill mslo ftogovo LVetovnem gospodsrstvu pri do " ^«xlUoàeiepr^l Pobiranje oranž ^ CevtnL CaL katerega )e ialUe veda po kodih deževnih nelivik. rili glede prihodnjega ohljskcr» dnevs SNPJ leta 1042, toda ni bilo prilike. Jaz bi sugastirsl, naj odbor clevelendftke federacije, ki je ene od nsjstarejših v ta namen kmelu skliče sestanek kjerkoli, lshko tudi pri ns« v Brldgeportu. Kar se naa 4iče, če bt se vršil tukaj, bi ml najraje videli, de se to rgodi četrto nedeljo v oktobru, ker četrto nedeljo v avgurtu imamo sejo federacije, četrt/ nedeljo v septembru pa s*Jo okrožne konference Prosvetne matice. Ne tukajšnja društva pe apeliram, bevljanju surovega materiala. Revolucijo je predložil W. T Proctor, predsednik organizac Je železničarjev. On je dejal, da nemški železničarji lahko kon čejo vojno v efurm tednu, če pre nehajo z delom "Velika Rrlte nlja ln njeni zavezniki morej nekaj f>onuditi nemškemu Ijud stvu. če hočejo^ da jim bo za upalo," je dejal Proctor "Pred vsem ga morijo zagotoviti, da bo dobilo pravičen mir, če upre Hitlerju ln strmoglavi njegovo diktature. I ieMke čete straiijo pomike Mexico City, 14. jul. - Vladni krogi so naznanili, da j« 1200 vojakov ln pomorščakov odrini-v Tamploo, prlstanlščno mesto, kjer ss nahaja deset nemš-lih ln Italijanskih parnlkov. Četa bodo stražlle te psrnlks. Vlada nI pojaanlla vsroks skelje. Nemški Ih italijanski parniki so >111 zaseženi v zadnjem aprlUi. humor t/kanil pa js Ko se je gospod Strahopetnlk zvečer vrsčal po temiu ulici domov, skoči ns lepem predenj zakrinkan moški, uaperl vanj ss-mokres ln zahteva densr. Oo-sport strahopetnlk se kajpak sprvs zelo prestraši, potem se pa litro zbere ln se i smo na ves glas smejati; "Zakaj se smejete?" nekoliko zmedeno vpraša napadalec. "Zsksj se smejem? Ha, ha, lat Pravkur sem so domislil, da sem pozabil listnico s tisočakom doma." e Večni mladenič Pred kratkim se je poročil tostdesetletni Čriček s sedemnajstletnim dekletom. ' Nekdo zmed njegovih znsncev gs je ob tej priložnosti vprsšsl: "AU niste pomislili tis to, da bo Imela čez dvajset let vsšs mlada žena sodem ln trideset let, vi pa osemdeset." Stari gospod se Je nasmehnil ln odgovoril: "Nič ne de. Če človek kakšno žensko ljubi, mu je vseeno, koliko let ima." I* Js* Harumila j« Gospa Čcbulčkovs Ima visoke goste prt vočerjl. Popoldne poučuje služkinjo, kako naj se vede ln kako nsj rsvns z gospo- .Im "Marica, zvečer, te bo družba tukaj, vas bom klicala 'Munon'1 AU razumete?" "Da. gospa Kako naj vam tečem?" "Gos!" * , "Prosim, gospe." e -r V ytmneiiji "Zakaj občudujemo stare Rimljane?" "Ker so znali tako Izvrstno Is-tlnski!" e Med lonci - "Kako lov?" "Za zajce dobro!" POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 187041 ÊMILE ZOLA Preloül VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) In tako je Maurice v poslednjih dnevih februarje sklenil pobegniti. Določba v pogodbi se je glasila, da se vojaki, kar jih tabori v Parizu, razorožijo in pošljejo domov. On pa ni čakal. zdelo se mu je, kakor da bi si izruvsl srce, če bi zapustil tisk tegs slavnega Pariza, ki ga je glad edini mogel premagati; in izginil je ter si najel v ulici Des Orties na višini Moulinske-ga griža v šesteronadstropni hiši tesno, opremljeno sobico, nekskšen razgledni stolp, odkoder se je videlo vse brezmejno morje streh od Tu-ilerij do Bestilje. Neki bivši šolski tovsriš mu je bil posodil sto frsnkov. Sicer ps je, kakor hitro se je uredil, vstopil v bateljon narodne garde, in plača po trideset sous mu je morsls zadoščati. Misel o mirnem, sebičnem življenju v provinciji ga je navdajeia z grozo. Celo pisma, ki jih je prejemal od sestre Henrijete, ki ji je pisal prvi dan po sklepu premirja, so budila njegovo nejevoljo s svojimi prošnjami in s svojo gorečo željo, da bi prišel v Remilly od-počlt. Odklonil je vabilo, češ, da pride kasneje, kadar Prusov ne bo več tu. Med rastočim, mrzličnim rszburjenjem je nadaljeval svoje brezdelno, vagabundsko življenje. Lakota ga ni več mučila. S slastjo je pogoltnil prvi kos belegs kruhs. Z alkoholom prepojeni Pariz, kjer ni primanjkovalo niti žganja niti vina, je živel ob tej url razkošno ter se pogrezal v stalno pijanost. Ječa pa je bil še vedno. Vrata so bila zastražene od Nemcev, in nebroj formalnosti je človeku branilo ostsviti mesto. Družsbno življenje se še ni pričenjslo; niti dels še ni bilo, niti kupčije. Tu je ždel cel nsrod ln čsksl v brezdelnostl ter se nsposled zanemarjal v solncu prihajajoče pomladi. Med obleganjem je vsaj vojna služba upehala ude in dajala glavi opravka, dočim se je zdsj prebivalstvo nensdoms pogreznilo v pbpolnoma leno življenje, ločeno od vsega sveta, ki je o-stal še vedno tak kakor prej. Z drugimi vred ae je potikal od jutra do večera in aopel zrak, okužen z vsemi kalmi brezumnosti, ki so že dolge mesece kipele iz množice. Neomejene svobods, ki so jo uživsll vsi, je dovrševsls splošni rszpsd. Citsl je čssoplsje, pohsjsl javns zborovsnjs, migal ponekod z ramami nad prehudimi oslsrijsmi ter se vrsčsl vseeno z možgani, polnimi nasilstvenlh sanjarij, pripravljen počenjati obupne čine v obrambo tega, ker je imel po avojl pameti za resnico in za pravičnost. In iz svoje sobice, odkoder je rszgleds-vsl mesto, je še vedno ssnjsl o zmagi ter al dopovedoval, da je mogoče otetl Francijo, oteti ljudovlado, dokler nI mir podpisan, ki ao ga izbrali zastopniki narodne garde, je protestiral proti vaakršnemu poizkusu rszoro-ženjs. Ns Bsstiljskem trgu se je vršil velik shod: plepolele so rdeče zastave, ališall so se plamenečl govori, zbrala se je ogromne množice ljudstvs, In prišlo je do umora nekegs nesrečnega redarja, ld so ga privezali ne desko ter gs vrgli v prekop in pobili s kamenjem. In dva dni kasneje, v noči 28. februarja, je Maurice zbudil alarm In plat zvona, in videl je ne Batigollakem bulvsrju tolpe moških In ženskih, ld so vlsčill topove; on asm se Je z dvaj-setorico drugih zepregel pred neki top, ko je slišal, da je narod vzel te topove na Wagram-skem trgu, da jih narodni sbor ne bi mogel izročiti Prusom. Stoinsedemdeset jih je bilo. in ker je menjkslo zsprege, jih je ljudstvo vleklo z vrvmi, rinilo jih s pestmi ter jih z divjim nsvdušenjem barbarske trume, ki rešuje avoje bogove, spravilo na višino Montmartra. Ko so as morali Pruai dne 1. marca zadovoljiti s tem, ds so v teku dneve zssedli oddelek Champe-Elyaees, natlačeni med pregradami kakor čeda plahih zmagovalcev, ae mračni Pade ni ganil. Ceste so bile puste in prazne, hiše za- prte, vse mesto mrtvo, kakor zagrnjeno z ogromnim žalnim pejčolanom. Pretekla sta dva nadaljna tedna. V pričakovanju tistega ogromnega, temnegs nečesa, čigar bližanje je čutil, Maurice nI več vedel, kako mu mineva življenje. Mir je bil sklenjen in podpisan. Narodni zbor se je imel dne 20. marca nastaniti v Versaillesu; zenj pe še ni bilo nič končanega, pričeti se je imela kakršnakoli strašna osveta. Dne 18. marca, ko je zjutraj vstal, je prejel od Henrijete pismo, v katerem ge je še enkrat prosila, naj pride v Remilly, ter mu ljubeče pretila, da ae aama odpravi na pot, če se bo predolgo, obotavljal, napraviti ji to veselje. Nato mu je poročala o Jeanu ter mu pripovedovala, kako jo je koncem decembra zapustil, da se pridruži severni armadi, a je nato v neki belgijski bolnici obolel ze hudo mrzlico; šele pred tednom dni ji je pisal, da je vzlic svoji slabosti odšel v Pariz, z namenom, da tamkaj zopet stopi v vojaško službo. Henrijete je sklepa s prošnjo, naj ji brat ker najpodrobneje poroča o Jeanu, kakor hitro ge kje vidi. Maurice je ob pogledu ne to odprto pismo objele mehka sanjarija Henri jeta, Jean, njegova tako silno ljubljena sestra, njegov brat po bedi in po usmiljenju, moj Bog, kako deleč sta ti dve dragi bitji od njegovih nevednih misli, odker prebivs v njegovih prsih viher. Tode ker gs je sestre opozarjale, de Jeanu ni mogla dati naalova ceste Des Orties, gs je sklenil poiskati še tisti dan in poizvedovati o njem pri vojaških uradih. Jedva pa je bil ne ulici ter korakal po cesti Ssint-Honore, sta ga srečala dva tovariše iz njegovega bataljona in mu povedala, kaj se je godilo ponoči in zjutraj na Montmartreu. In vsi trije ao zdirjeli v največji razburjenosti. Ah, s kakšnim usodnim zanosom je te dan 18. marca razmajal Mauricevo dušo! Kasneje se ni mogel jasno spomniti,, kej je govoril in počenjal. Najprej, dokler je tekel, ae je videl bes-negs nsd vojaškim nepedom, ki so gs poizkusili še pred jutrom, da bi razorožili Periz ter vzeli montmartrske topove nazaj. Thiers, dospevši iz Bordeaux-a, je oči vidno že dva dni kanil to nasllstvo, ds bi mogel narodni vzbor v Ver-ssiHes-u brez strahu proglsslti monarhijo. Nato se je znašel okrog devete ure na Montmartre-u, samem, razvnet od bajk o zmagi, ki so mu jih pripovedovell. Pravili so, kako 80 se skrivsj približale čete in kako seje srečno zakasnila vprežna živina, kar Je omogočilo narodnim gardam, da so vzele orožje; ln kako al vojaki niso upali streljati na žene ln otroke, marveč so postavili puške na tla in se bratili z narodom. Nato se je videl sopet, kako je tekal po Parizu ln Izvedel opoldne, da je mesto v oblasti komune, ne de bi se bil vršil ksk boj. Thiers in ostell ministri so bili pobegnili iz urada zunanjih zadev, kjer so bili zbrani, in vse vlada se je v brezglavem begu «pustila v Versailles ter v naglici odvedle s seboj svojih trideset tisoč mož voještvs, dočim jih je pustile nsd pettisoč razkropljenih po ulleeh. Nato se je okrog polšeste ure znašel ne vogelu nekega zunanjega bulvar-ja sredi gruče zbesnelih ljudi, kjer je brez ogorčenje poslušal strešno povest o umoru generalov Lecomte-a in Clément Thomas-a. O ti generali! Spomnljal se je generalov sedsnskih, nesposobnih dobroživcev. Eden njih več sli manj, kaj zato! In ostanek dneva mu je potekel v Isti razburjeni prenspetosti, ki js jemsls vsem rečem pravo lice. To Je bil upor, ki se je zdelo, de ga hoče cestno kamenje samo, upor, ki je vsrastel vsled svojega nepričakovanega in usodnega zmagoalavlja in je nsposled ob desetih zvečer izročil mestno hišo členom osrednjega odbora, ki se nieomalo čudili, kako de so prišli venjo. (Dalja prihodnjič.) Tadej pl. Spobijan (Nadaljevanja) "Cenjeni gospodje!" je Izjavil Tadej in se salonski priklonil "Naznanjava, da svs se nevell-čsls vaše tovarne in ponižno prosiva za papirje ln zaslužek . . Tsdejev obraz je bU poln hlnsv-«čine. Oskrbnik in ravnstelj sts se spogledala, pisarja sts zeškrtala s peresi. "Odpovedujete?" je dejsl po-čssi oskrbnik. "Zakaj?** Molčala svs. "Nimata vzroka. Ne bodita neumna, ne manjka vama ničesar, delo imata lahko in stalno, plačo primerno; ostenite rsj-Še! . . ? "Ne pritožujevs ae, ampek poj-deva, ker hočeva proč", govoril je Tadej za oba. "Neumna sta. jaz bi vams ne svetoval. Razumeta, v evetu Je rsvno sedsnji čss pregnan.» s proletsrijstom ln težko dobita delo Pomiallte nekoliko, gospod pl Spobijan!** Zadnji dve besedi je oskrbnik naglasU. "Vseeno! Dajte nama svoje in midvs greva!" "Trdovratnega!" Je Ispregovrv ril ravnatelj. "Odpravite Ju!" Oskrbnik Je poiskal najini knjižici, zapisal vanJi kratka izpričevala o delu, pridnoeti, zvestobi ln odštevši prispevek se bolniško blagajno, je naju is-plačal. Zahvalile svs se lepo In odšls. Pregledovala sva Is« pričevala. Jas aem Imel zapisano: ... je delsl od ... do ... v nsši tovarni v popolno zadovolj-nost predstojništvs in se je odlikoval po pridnosti ln zvestobi V Tadejevi knjižici se je bralo: ... J« delsl od ... do ... v nafti tovarni . . . Dobil sam torej odlično priznanje, tovariš pa le kratko, nepriporočljivo beležko. Nato svs šle še na občino in sva ai dsls listine pečetf t občinskim pečatom. Zdaj sva imele preskrbljeno vse in čakala sva le še trenotks, ds poMneva. Zvečer svs sedele v kuhinji ln ve-čerjela; Jsz sem molče 1, e mnogo je govoril Tsdej. Gospodinjo *je zabaval izvrstno, da so se jI od smehs solzile oči. "Ali ate se vedno bsvill s stanovalci?" jo je smelo vprašal. Vedno, odker ml Je umrl moi in tega je že petnajst let" "E. dolgo Je Is. dolgo; nekaj ste jih fte preizkusili, gotovo tudi nekej slsbih "Ne rečem, vsake vrste so bili?** se Je namrdnila gospodinja. Meni je bilo silno zoprno, da jo o tem izprašuje in opozarjal sem ge z očmi. Nssmehnil se ml je pomilovalno in govoril delje. "Seveda, kjer je tovarne, se na tepe skupaj zmes vsega svete. Pridejo lopovi, sleperjl ln človek ne ve, kogs sprejme v hišo, posebno, ker govorijo vsi z namazanimi jeziki. Ko pa napravijo dolga za ves meeec ali le več, tiho pospravijo svoje stvari in pobegnejo. Škodo trpi nevedno revež, ki ga sprejme na hrano Taki lopovi zaalužijo — vrv!" • Težko sem ga poslušal in naj rsjše bi bil povedal glaano in jasno, ds je hinsvec, ds se rogs «Mpodinji in meni; raaodel bi njegov zloben namen sam sebe bi «vadil brez strahu in brez sramu Odprl aem usta in mislil« da vpijem, dasi nI bilo glasu Is njih. Tiha karajoča misel Je bile/ nemima, nejaana, ki se Je Izgubljele v dalji in ae je svlnčenotežke vračala nazaj v moje naročje, grenke kot vest. Tadej ae je sirovo naamejal moji zmed«' >sti in neusmiljeno pripovedoval delje. "Vrv zaslutijo, kakor aem rekel. vrsgl! Zalibog. ni mogoče dossil njih vrat« — to so tiči, ki se BtBjn izogniti vsaki pravici. Nazadnje Je tudi velika nesmisel sesledovati lopove, vzeti jim nimajo ničesar, ln njim Jf vseeno, Člani unije bratovščine električarjer (ADF) na shodu v New Yorku, ne katerem ao potrdili po godbo s Levit on Mfg. Co. Kompenija se Je podala po dolgi stsvld. = spijo ns prostem ali v temnici .. Gospodinja mu je hlastno pritrdila. "Mogoče ste že vi imeli opravka s tem . . . Kaj ste storili, če Vas je osmolil kak kalin?" Gospodinja je globoko vzdih-nila. Tedaj aem vstal in odšel iz kuhinje na dvorišče. Zunaj je bila noč temna in črna, in po temi je odmeval Tadejev satanski smeh tja do ceste in nazaj, vmes so vriščali iznenadeni klici prevarane gospodinje. Mučno mi je bilo poslušati, šel sem v najino sobo in se oblečen vlegel na po- steljo. h II. "Zdaj pa le tiho in varno!" mi je šepetal Tadej. "Baba je popolnoma mirna in brez skrbi hrli na blazinah. — Imaš denar? Dobro! Pazi, da ne narediš neumnosti!" Stala sva sredi sobe in sva se komaj upela dihati. Okrog naju je bila neprodirna tema in mrtvaška tihota. Ko so že davno ugasnile vse drobne lučke po o-kolici, je spomnil tovariš na odhod. V duhu sem Še enkrat pre-čital pismo, ki sem ga bil napisal gospodinji, proeil sem jo odpuščanja in sem ji sveto obljubil, ds ji vrnem takoj ob prvi priliki, še mnogo več ji pošljem, nagradim s stokratnim plačilom, samo da mi odpusti Tako sem bil pisal in trdno sem veroval v to pisanje. „ Rahlo je odprl Tfedej vrata, in neslišno zlesel čez prag, za njim jez. Sunkome mi je utripalo sr-ce, da me je bolelo. Čakale so naju dolge in nerodne stopnji-ce iz podstrešja mimo dveh nadstropij ns dvorišče. Srečna, ako jih prelezeva neopaženo. Pridr-ževaje sapo, sva začela tipati po napetih, bobnečih deskah in se pomikati navzdol, počasi in previdno. Priplazila sva se v drugo nadstropje in ae oddahnila. Po-sluhnila sva, je li vse varno. Ni- ti najneznatnejšega glasu ni bilo slišati iz gluhe teme, vse se je zibalo v spanju. Nekoliko po-gumneje sva nadaljevala pot in srečno dospela v prvo nadstropje. Tiho seveda vse kot izumrlo. ? "Se par hipov! . . .M j« šepnil Tadej komaj slišno in stopil po stopnicah, ki so vodile na dvp-rišče. Tišina vseokrog, le dalje! ... Groza! Doli po stcpnjicah je nekaj zaropotalo, nekaj lesenega, precej težkega je moralo biti, padalo je popolnoma razločno od stopnice do stopnice. "Hudič!" je siknil Tadej. Oba sva vstrepetala v mrzlični grozi... Uničena, ukanjena sva čepela vrh stopnjic in strahoma mislila na izid. Precej časa sva nepremično ždela na mestu in strmela v noč, ropot je že zdavnaj nekam izginil; slišsl ga ni nihče, kajti ostalo je vae tiho, kakor je bilo prej. Zgenila sva se in v par minutah sva bila na dvorišču. Premagala sva prvo težkočo in čakala na drugo. Dvorišče je bilo zagrajeno okrog in okrog, na eni strani s hišo, od drugih strani pa s precej visokim zidom. Morala sva torej prelezti zid. Ker nisvs našla nobene lestve, sva prislonila k zidu nekaj desk in plezala po njih. Ja? sem prilezel prvi na vrh. Sedel sem na rob zidu in čakal na tovariša. Slednjič je tudi on srečno pri-praskal za menoj, in že sva se mislila spustiti na drugo stran, ko hipoma slišiva nedaleč v stran korake. Trdo mimo zidu je peljala cesta. Odrevenel sem po vsem životu in hotel planiti nazaj na dvorišče, a Tadej me je vzel za roko in me obdržal na - zidu. Koraki so odmevali mimo naju tik ob zidu, oddaljevali so se počasi in polagoma izginili v noč. Sedaj sva drug za drugim poskakala z zidu, ozrle se varno okrog. Bilo je izključeno, da bi bil naju kdo opazil v temi in By LOUIS ADAMIČ 'i My America ..<>..<....••.................,...............98.76 The Native's Return.............................^us;»..«___________________________2.75 Prom Many Land«.........................................a.50 Cradle of Lift............................................. gjo Grandsoni ...................'.............................150 Yerney i Justice ......................................,.,, JbO By UPTON SINCLAIR World's End--------------------------------------------------------------i 3.00 Between Two Worlds........................................................ „ g.00 American Outpost -------------------------------------------------*" i-* j.00 B'»»" (hack ...............................................................IjOO Cry for Justice............................................ 1.60 Gosllngi ................................................. {•"I1* ...............................................!!.. 1J0 Jiramle H Iff ins........................................... Hi** Cos^......................................m Hundr.nl Percent..........................................f.00 fj"n,,y (esegers ..............••,'•„,„,,,„,,,........... 1.26 Ms mm onset .......................................................t.00 Mountain City ............................................. .. IVlIiLI -If '¿il l 111' * *........................................ . T^ Wht °n........................................ (jj** .......................................... 4f§ «•y all Me Urp»ntefo,............................................Ti OTHER BOOKS ABC of ftarHamentary Uw,,,».......................... .86 Amoncoe Wd y Out (Norman Thomas).. . loo Dot* 11 k*u .......................... zrzt V iT « 'MVJ"1*............»................ .7» £ ¿¿Mw J" K"").................- ^ Worker« In American History (Jamoe Oneel).. Trinity of Plunder (Aufust Claeesons) ml ^ r. , ^ ..............».............. M ESSÎloT&iiii^i.................-...... v ' " ............. I.IS J- ~ t ORDER PROM: i PROLETAREC MOI 80. LAWNDALE AVI. . . CHICAGO, IIX. nato sva odhitela po cesti. Vsled razburjenosti sva spočetka hodila precej hitro in vsaksebi. Tadej nekoliko spredaj na levi strani ceste, jaz na desni. Govorila nisva nič. Sele, ko sva bila zunaj vasi, sva se zbližala in začela hoditi počasneje. "Zdaj sva dobra!" je radostno dejal Tadej. "Glejva, da se do svita primerno oddaljiva odtod. Mislim, da naju baba ne bo zasledovala! ..." MBo, če je pametna," sem odvrnil mračno. Ni se mi ljubilo govoriti. - "Pikaš," je rekel rezko. "Pa daj! Glavno je, da sva jo srečno pobrala; prokleto je šlo trdo. Polagoma se boš privadil še ti. Najlepše je ?eveda to, da imava v žepu nekaj denarja; prišel bo nama prav." "Sreče ne bova imela z njim, ker sva ga poneverila," sem mu odgovoril. Vest mi je še zmerom očitala goljufijo in na tihem sem se srdil na tovariša, ki me je zapeljal. (Dalje prihodnjič.) All ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj list! Afori ma uwjij prenaglil, Zlo ali, da zm d»brlmd| »»k Pa . «U* s pride samo, k»čU ' ga ne more zabram s e Ali je bolj častno plJU-zgoraj navzdol ali na«£| ko je pljuvati na tiste fa branijo, toda s tem pi re nihče dokazati, da * od opljuvanih, kaj k ^ ntjalen. 'm jI -.t j Spremembe nen«i izboljšanja, a mnogi se tx per apremembe in obenem vedujejo izboljšanje.^ Nikoli ne storiš dobre* tako hitro, kakor boš pj e Ljudje, ki ne poznajo nja tudi od črne strani, u rejo poznati njegove neje lepote. e l Sebičnost je najbolj vr Cim sebičneje izpopolnj« in s tem vse človeštvo. e Ljudje češče cenijo pri bolj njen zvok kot .misel boljše misli ne pridejo do zaradi slabih besed. e Bolj cenimo pri priznan deh njihove slabosti kot priznanih največje vrlim] SLOVENSKA NARODNj PODPORNA JEDNOTA Izdaja avoje publikaciji posebno Ust Prosveta u ter potrebno agitacij« društev in članstva in a gando svojih idej. Nlkal ne sa propagando drifil pornih organizacij. Ya ganizacija ima obiiajMl glasilo. Torej agitatortul In naznanila dragih poti organizacij in njih draHi ae ne pošiljaj» listo Pran TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VIA v tiskarska «krt spadajoča deli Tlake vabila sa veselice In shode, vislinlce. fcsanike. I koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, sloraik« češkem, angleškem Jeslku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskamo—Cene smerne, uni j.ko Ml« m Pišite pe Informacije aa naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. IUI _ . TBL. ROCKWELL 4504 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI hü Po sklepu II. redae konvencije so lahko asro£i as 1W prišteje eden. dva. tri. ŠUri ali pel članov is eoe druii«|kasNJ ninL Ust Prosveta stane as vse enako, ss člene sH ueclaeaMM eno letno aaročnino. Ker pa ¿iMd še pletejo pri tednik, se Jim le prišteje k nesešaiai. Torej aedaj si n___ da Je llsft pcedree sa člane SNPJ. Lisi PtostoM Je esls isot eotoro Je v vsaki družini nekdo, ld M »sd ttlsl Uri ** J» Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov premha SNPJ, ali ča se preseli proč od druline In bo zahteval Mm tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki J« takoime naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnim™-in obenem doplačati dotično vsoto listu Profveta.A«o w stori, tedaj mora upravništvo mižati datum ra to v»oto nsr Zrn Zdrui. drievein EsnadeS>.8S ll HlIH I" flfT " Money Ordw v plsm« In ri aatešiM Prosveto. U«t PROSVETA. SNPJ. Ave. 1)