Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. 2 Din. SiiiinitS Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran, 12.549 1, LITO m Ob otvoritvi FT Murska Sobota, 18. Junija 1939. Prekmurie vabi! ŠTEV, 14. Sobota, 17. junija 1939 bo v zgodovini naše pokrajine, podčrtana. Odprla se bodo vrata prekmurskega tedna", ki bo viden dokaz in zgovorna priča naše sposobnosti in prepričevalna beseda našega stremljenja ustvariti trajne vrednosti, ki bodo odločujočega pomena tudi za našo bodočnost. Iz skromnih sredstev je pognala naša največja kulturna in gospodarska manifestacija. Na pusti ledini je bilo treba zastaviti plug in zorati brazde v najtežjih okoliščinah. Da ni bilo pri tem delu ljubezni do rodne grude in rodu, da ni bilo najglobljih čustev do naše velike domovine, bi bil trud in napor nesebičnih in skromnih delavcev pri ustvaritvi naše velike prireditve, že v naprej zapisan neuspehu. Zavedajoč se, da smo mejaši dveh držav, da je naša pokrajina četudi skromen Benjamin, dolžna prav tako dati svoj dokaz ljubezni in vdanosti slavi skupnemu domu, je bila vodilna misel vsega dela. To je naše ve-zilo ob dvajsetletnici naše svobode. To je dokaz, da smo bili vredni svobode, ki nam je dala po dolgih nočeh dneve sonca, v katerih smo z zavihanimi rokavi ustvarjali dokaze naše sposobnosti. Od vseh strani bodo prihajali obiskovalci na PT. Prišli bodo iz zelenega Goričkega in iz Ravenskega, od bregov Mure in od vznožja Lendavskih goric z željo, da vidijo plod in izpričevalo našega in njihovega dela. Izrek: »Spoznavaj samega sebe" bo osnova za našo bodočnost, ki bo ustvarjena z našo prireditvijo. Mladina pa, ki bo prav tako prihitela iz svojih šol, bo našla ob razstavah nakazana pota po katerih ji je treba kreniti nasproti bodočim dnevom, preceniti bo znala sedanjost in zaklenila bo v sebi z nojem prekvašeno in z žulji posejano preteklost, ki ji bo večna opora, ko ji bo življenje hotelo izgrebsti tihe in vroče besede o domu, jeziku in rodu. V našem človeku se pretaka kri se-zonca in tujina je mrzla ... Prišli bodo tudi tujci. Nekaterim je bilo Prekmurje skrivnostna knjiga s sedmimi pečati. Pa bodo brali na odprtih straneh, da je naša zemlja lepa, da naše roke ne poznajo Murska Sobota je malo podeželsko mesto v Prekmurju, o katerem se je do sedaj zelo malo slišalo v naši državi. Tiho, a s Hartner Ferdinand Predsednik občine M. Sobota, banski svetnik in predsednik PT. tem večjo voljo smo gradili in ustvarjali, ter se danes ponosno oziramo na naše delo zadnjih dvajsetih let. Primerjajoč naš napredek z napredkom drugih podeželskih mest z mirno vestjo in brez pretiravanja trdimo, da napredujemo v amerikanskom tempu. Z marljivim, nesebičnim in složnim delovanjem smo dosegli, da je Murska Sobota danes gospodarski in kulturni center Prekmurja in da igra vidno vlogo v naši banovini. Uspeh dvajsetletnega delovanja hoče predočiti in pokazati »Prekmurski teden", ko dne 17. junija otvori svoja vrata. Skromno, vendar v trdni volji do napredka, ponosno vabimo vsakogar: Pridite! S prekmursko gostoljubnostjo Vas pričakujemo počitka, da je v naših srcih velika ljubezen do kralja, domovine in jezika svojega, da smo verni stražarji naših mejd. »Prekmurski teden" naj bi bil naš veliki praznik. Ta želja nas spremlja, ko bo naš najvišji predstavnik oblasti ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen odprl vrata do naših kulturnih in gospodarskih razstavišč. in videli boste, da naše mesto in vso Prekmurje na najsevernejši točki naše domovine, zasluži spoznanja, uvaževanja in podpiranja tudi z merodajnih mest. Ob tej priliki se hočemo zahvaliti tudi vsem onim, ki so pripomogli do današnjega napredka. Pripravljalnega dela Prekmurskega tedna so se z veseljem in požrtvovalno udeležile vse gospodarske, kulturne, nacionalne, tuj-skoprometne in športne organizacije. Po dosedanjih znakih sodeč, bo Prekmurski teden popolnoma dosegel svoj namen v moralnem in gmotnem oziru s tem : da bo omogočil javnosti velikega dela naše države, da nas spozna; vse naše gospodarsko in kulturno hotenje spodbudil k še večjim naporom za vsesplošni podvig; s predstavo vseh lepot in vrlin našega kraja nas vklopiti v tujski promet; z razširitvijo temeljev kulturnega napredka privabiti nove moči k intenzivnemu in produktivnemu delovanju; Benko Josip bivši župan — industrijalec našemu splošno priznanemu življenju moralno in gmotno podporo tako doma kakor od zunaj; in končno preskrbel našemu marljivemu in poštenemu prekmurskemu delavstvu delo in zaslužek. Prekmurje Vas vabi! Pridite, obiščite Prekmurski teden, mi pa bomo storili vse, da Vam ostanejo med nami preživljeni dnevi v trajnem in najlepšem spominu. Okrasite svoje hiše! Te dni bodo prišli v Soboto iz vseh krajev aaše domovine tujci, da si ogledajo našo največjo gospodarsko in kulturno razstavo. Sleherni med njimi bo naš dragi gost in slehernemu moramo izkazati vso pozornost. Naša dolžnost pa tudi je, da za časa „Prek-murskega tedna" okrasimo hiše z zastavami, da s tem ustvarimo Soboti čim svečanejše lice. Naj ne bo hiše v mestu kjer ne bi bil znak našega velikega praznika. Obrtna zadruga v Murski Soboti. Soboška obrtna zadruga ima prav lepo preteklost. Ustanovljena je biia leta 1894, v času, ko je mali obrtnik preskrbel in izdelal vaščanom in meščanom ta-korekoč vso obleko, obutev in najrazličnejše druge potrebščine in orodja. Takrat je štela soboška zadruga 1200 članov. V predvojnem času si je zadruga zgradila tudi svoj dom. Po osvobojenju se je zadruga prav lepo razvila in je pokazala tekom 20 let zelo velik napredek. Zdaj, ko so obrtniki, radi neprestanega razvoja industrije, postavljeni pred veliko preizkušnjo, ima zadruga še posebne dolžnosti. Ona mora ustvariti kader obrtnikov, ki bo mogel uspešno kljubovati veliki in materijelno mnogo močnejši konkurenci. Za dosego tega smotra je storila soboška zadruga zelo mnogo. Ob desetletnici osvobojenja je zadruga priredila razstavo vajencev in pomočnikov, ki je pokazala, da obrtništvo lahko zre vpričo izvežbanega naraščaja z upanjem v bodočnost. Razen tega je to agilno društvo priredilo 24 tečajev in 6 strokovnih predavanj za mojstre in pomočnike. Združba ima velike zasluge pri ustanovitvi obrtne nadaljevalne šole v M. Soboti, ki je za napredek obrtnega naraščaja nadvse potrebna. S soboško obrtno zadrugo je v najtesnejši zvezi njen dolgoletni predsednik g. Sukič Štefan, ki je s svojim nesebičnim delom mnogo pripomogel k napredku prekmurskega obrtništva. Danes šteje obrtna zadruga nad 500 članov, si na ti tc 81-86. Bata Industrija v Soboti Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti Lastnik podjetja g. Benko Josip, se je v letu 1913 priselil iz Tešano-vec v Mursko Soboto. Prvotno si je sezidal današnji hotel »Sion", v katerem je imel gostilno in mesnico. Ba-vil se je tudi s trgovino z živine in svinjami. Toda ob izbruhu svetovne vojne je bil poklican v vojsko in tam ostal do leta 1918, dočim sta vedela gostilno oče tar soproga g. Rozalija. Ob vrnitvi iz bojnih poljan, se je g. Benko z vso vnemo poprijel svoje obrti. Ko so pa nastopile izredne razmere v Prekmurju (komunizem), je bil primorsn pobegniti v tujino, ker se s temi ni soglašal. Iz tujine se je g. Benko vrnil šele tedaj, ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurju, t. j. v avgustu 1919, V prepričanju, da se komunistična era ne bo več vrnila, je s svojo obrtjo nadaljeval. Ustvaril si je načrt, zgraditi moderno klavnico, tovarno mesnih izdelkov ter čimbolj razširiti eksport svojih izdelkov, živine in svinj. Ker je bil hotel Slon s svojo okolico premajhen za zgraditev takšnega podjetja, ga je prodal in se preselil na L?ndavsko cesto v današnje prostore, ki jih je pred tem pustil zgraditi. Obenem si je zgradil tudi eksportno klavnico in napravil osnovo za zgraditev tovarne mesnih izdelkov. Podjetje se je cd leta do leta raz-širjevalo tako, da slovi danes kot najmodernejša teh vrst. V Prekmurju in sosednem Hrvatskem je živina in svi-njereja močno razvita, zato je podjetje g. Benka v Murski Soboti radi lažjega vnovčevanja živine in svinj, nujno potrebno. Podjetje prodaja svoje izdelke v lastnih filljalah v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni ter v svoji trgovini v Murski Soboti, kakor tudi na vse strani v naši državi in deloma v sno zemstvo. Živino in svinje izvaža v Nemčijo, Italijo v Češko Moravski protektorat, deloma tudi v Egipt in Anglijo in sicer svinje kot bacon. Tvornica producira vse vrste klobas, prekajeno meso, mast, na praški način izdelane šunke, razne konzerve itd. V letu 1933 je začelo podjetje, kot prvo v državi, z izdelavo baconov namenjenih za Anglijo. V letu 1936, je bilo uvedeno konzerviranje šunk. V letu 1938 se je začelo z izdelavo raznovrstnih mesnih konzerv, paštet prekmurskega gulaša, hrenovk itd. Vse to, zlasti pa konzervirane šunke v dozah, se razprodaja širom naše države, deloma izvaža se v inozemstvo in celo v Ameriko. Podjetje v svoji urejenosti odgovarja vsem najstrožjim higijenskim predpisom, ima v obratu velike hladilnice, razne delavne prostore z najmodernejšimi stroji, ter lepo urejene shrambe za izdelke. Zaposluje 80 oseb, filijale pa 30. V centrali je zaposlenih 40 mesarskih pomočnikov, ostalo je uradništvo, šoferji, skladiščiiki, strojevodje in tovarniški delavci. Opis tovarne: Tovarna obstoji iz sledečih prostorov: A Oddelek za klanje: Klavnica za goveda In teleta, klavnica za svinja s potrebnimi stranskimi prostori in prostor za cbešsvgnje in rszhlajevanje zaklane živine in svinj na zračni temperaturi. B. Hladilnice za zaklano blago za cele komade aH Četrtine. C. Oddelek zn izdelavo Ira predelavo. I. Oddelek za razkosavanje in polnjenje klobas. Hladilnice za soljeno meso in izdelke. Strojni oddelek za predelavo mesa. Oddelek za prekaje-vanje z 12 prostori. Oddelek za izo-baranje z 6 kotli. Skladišče za izdelke. 2 Oddelek za konzerviranje z delavnico, prostori za preksjevanje in kuhanje s strojnim oddelkom. 3. Oddelek za topljenje masti in skladišče za mast z mešalnim strojem za razhlajefanje. Č. Oddelek za izdelavo ledu. D. Strojni oddelek na elektriko in priprave za hlajenje. E Skladišče za mast. SkladISče za pomožni materijah Pisarna živinc-zdravnika. F. Različna posebna skladišča za sol, čreva itd. Vsi tovarniški prostori so opremljenimi z odgovarjajočimi vodovodnimi napravami in sutoreatskimi črpalkami na električni pegon. V ličnem poslopu, ki se nahaja pred tovarno, so pisarne. Vsi glavni prostori so spojem medseboj z lastnim automatskim telefonom. V pisar nah so govorilnice nameščene v vseh prostorih. Tovarna ima s?cjo gasilsko četo, v kateri sodeluje 30 krepkih mesarskih pomočnikov. Gasilska četa ima na razpolago gasilski avto, najmodernejšo motorno brizgalno in dovolj vsevrst nega gasilskega orodja. Vežbanje se vrši tedensko dvakrat. V neposredni bližini klavnice je hlev za živino, namenjeno za klanje. V posebnem prostoru se izvršujejo vsa de la, ki spadajo v mizarsko stroko. V posebnem prostoru je za mesarske pomočnike napravljena kopalnica, ločeno garderoba in spalnica za mesarske praktikante. Od 19. ure pa drugi dan do 6. je tovarna zaprta. Lastniku, ki je s svojo podjetnostjo sorazmerno v kraikem času zgradil tafco pomembno tovarno, gre vsa čast i?i priznanje, ker je s tem dvignil slo ves in korist Prekmurja. Dr. Bratina Franc načelnik sreza M. Sobota. Veletrgovina vina in vinogradništvo J. Nadai Tvrdka, ki ima danes številne odjemalce širom države, je bila ustanov- ljena pred štiridesetimi leti. Da si je ustvarila tako velik kader stalnih odjemalcev v vseh krajih naše države, je treba pripisati organizatorični sposobnosti ustanovitelja Jožefi Nadaja, kakor tudi sedanjih lastnikov sinov. Drugi a še pomembnejši povod temu pa so izvrstne kvalitete vin, ki so deloma iz lastnih vinogradov ter so ustvarili trajne vezi med prodajalcem in kup- cem. Tvrdka Nadai je povsod, kjer se je udeležila razstav s svojimi sortf-ranimi vini, bodisi v ali izven države, (Beograd, Zagreb, Ljubljana itd.) dosegla zavidljive uspehe za razstavljene pridelke, kar dokazujejo številne diplome in nsgrzde. Da je danes znana dobra kvaliteta vin iz ljutomerskega okoliša, je nemala zasluga imenovane tvrdke, ki uživa radi svoje strokovne sposobnosti, velike ustrežljivosti in prvovrstnega pridelka splošno priljubljenost pri številnih odjemalcih. Bajlec Franc, narodni poslanec sreza M. Sobota. Tovarna perila Janez Cveti*. Leta 1925. sta sedanja lastnika Cvetič Janez in Irma ustanovila tovarno perila, ki je bila prva te vrste v Prekmurju. Iz skromnih začetkov je kmalu zrastla industrija, ki je lahko tekmovala z vsemi sličnimi podjetji v državi. Dobra organizacija, prvovrstni izdelki in konkurenčne cene so ustvarili velik krog stalnih odjemalcev v vseh večj.h krajih naše domovine. Danes zaposluje tovarna okrog 150 strokovno usposobljenih delavk, ki jih je izvežbalo podjetje samo. Moderno urejeno podjetje je opremljeno s 130 šivalnimi stroji in z drugimi tehničnimi napravami, ki jih zahteva sodobna izdelava moškega perila. Poleg številnega osobja v obratu, ima 4 potnike. Tehnična stran podjetja je v rokah ge. Irme Cvetičeve. Koristi tovarne Cvetič za naš kraj so na dlani: Šte vilnim našim dekletom da kruh in zaslužek kar zmanjšuje naš sezonski proletarijat. Tovarna perila Ludvik Šiftar Tovarna perila Ludvik Š ftar je biia ustanovljena leta 1932 z nakupom tovarne perila Landaiss d. d. v Zagrebu, katero je podjetnik preselil sem. Kmalu po ustanovitvi se je pokazalo, da je okolje in čas bil za take vrste tovarne ugoden, vsled česar ni izostal uspeh. Seveda je napredek in podvig tovarne pripisati podjetnosti in strokovnemu znanju lastnika, ki je s spretno roko vodil podjetje preko raznih ovir, ki so bile včasih zelo hude. Kot dokaz naj nam služi dolga vrsta istih tovarn, ki je morala ustaviti svoj obrat in likvidirati. Predvsem se je podjetnik prizade- val razširiti krog svojih odjemalcev in to z dvema preizkušenima načeloma, s Častno konkurenco in solidnimi produkti. Tako je tovarna rastla iz dneva v dan, njeno območje se je širilo vedno bolj in bolj, dokler ni doseglo današnje veličine to je vse Jugoslavije. Zunanjem napredku pararelno je šel razvoj same tovarne, tako da je danes tovarna L. Šiftar ena izmed najmodernejših v Jugoslaviji. V socijainem oziru je tovarna s svojim stalnim zaslužkom doprinesla za kraj mnogo, ker je omogočila mnogim siromašnim družinam redno življenje. Q19 6Y3 § S 0\9 Cid 019 6® <2»£> e*s> Gic) Gic) Kolesarji V sredo dne 21. t. m. bo kolesarski dan v priredbi PT, o katerem smo že pisali. Navodiia : 1.) Kolesarji, ki pridejo v M. Soboto na ogled razstave oddajo kolesa v garderobi. Tam dobe za 50 p. listek izpolnjen z imenom in številko kolesa. 2.) Ta listek oddajo pri blagajni razstavišča, ko si kupijo običajno vstopnico za 3.— din. 3.) Listki opremljeni s pečatom se dajo v pripravljeni boben za žrebanje. 4.) Po šesti uri zvečer bo na veseličnem prostoru PT javno komisijsko žrebanje. Nagrade: Kolesa. Tolažilne nagrade: Kolesarske potrebščine. Kolesarji, udeležite se polno-številno kolesarskega dne! Telefonska številka 76 — Uprava Murske Krajine, — Knjigarna Hahn — in Prekmurska Tiskarna. 18. junija 1939 župni sokolski zlet v M. Soboti Razvoj gospodarstva občine Murska Sobota Murska Sobota ali kratko Sobota je bila že 1. 1890. podeželsko mestece brez vsake prave povezanosti, indu strije in skoraj da tudi brez domače obrti. Takratna statistika izkazuje 2234 prebivalcev, dočim izkazuje statistika iz 1. 1910. 2748 prebivalcev. Po prvem štetju v Jugoslaviji 1. 1921. je imela Sobota 2950 prebivalcev. Iz gornjih številk je razvidno, da je bil v Soboti priprastek tekom 30 let le minimalen. Nekoliko večji prirastek je zabeležila Sobota pri ljudskem štetju v 1. 1931., ko je izkazovala statistika nad 3500 prebivalcev. Po dokaj točnih podatkih šteje Sobota danes že približno 5000 prebivalcev, akoravno v tem številu ni vključeno vojaštvo. Enako počasi, kot porast prebivalstva, se je tudi počasi razvijalo ob činsko gospodarstvo. Leta 1919, t. j. pred 20 leti, je posedovala občina Sobota le neznatno premoženje, ki se je cenilo na Din 1,000 000.— Tudi v letih od prevrata do 1930., torej v dobi najboljše gospodarske konjunk ture, se je gospodarstvo občine gibalo v tesnem okvirju. Važna je elektrifi kacija občine, ki jo je izvedel takratni gerent g. Benko Josip. Prav nič, oziroma zelo malo, »e je pa storilo pred njegovim in za njegovim gerentova-njem vse do leta 1933. Šele v tem letu so bili položeni pravi temelji novega občinskega gospodarstva. Prizadevanje takratnega občinskega odbora dvigniti občinsko gospodarstvo so že v kratkem času rodila prve uspehe, akoravno je bila to doba najhujše gospodarske krize. Opozicija, ki povsod obstoja, je tudi tu poskušala ovirati in preprečiti prizadevanja občinskega odbora. Končno so pa tudi sami občani spoznali nepravilnost njih početja. To posebno dokazujejo občinske volitve v letu 1936, ko je vsa Sobota enoglasno ponovno izvolila tudi za naprej dota-kratnega predsednika občine g. Hartner Ferdinanda. Pridobitve občine od 1. 1933. do 1936. so tako velike, da je vsakdo, hočeš nočeš, moral priznati sposobnosti s katerimi so predsednik občine in občinski odbor reševali skoraj da življenska vprašanja občine. Odločnost občinskega odbora je zmagala tudi v vprašanjih, katersm so pripi sovali drugI klsverni konec. Vsaka zadeva, ki se je je lotil občinski odbor, je uspela in danes je premoženje občine na zavfd ljivi višini, pri vsem Sem pa občani niso trpeli prav nobenih novih cbre menitev. Tudi na najnujnejše življen-ske potrebščine se ni uvajalo novih davkov. Nasprotno pa so se iskali viri dohodkov tam, kjer občani niso bili prizadeti. K temu so pripomogle razne kupčije, akcije in stično. S spret nim finančnim manevriranje® je občina po sklenitvi dolgoročnih hšpote-karnih posojil odkupila cd raznih denarnih zavodov do malega vsonepre mično premoženje bivšega veleposest nika grof.* Szapaty ja. Najlepši predeli mesta so s tem prišli v posest občine in kar je glavno, občina je obenem s tem omogočila »udi boljši gradbeni razvoj mesta. Posebno važna je pridobitev parka In preprečitev, da ni prišel v roke kakega privatnika, ki bi istega uporabljal v svoje namene, kakor je to bilo za časa grofov. Že r®-dl tega bi bila upravičena vsaka žrtev, ki bi jo občina za to doprinesla. Na žalost se je tudi pri tej zadevi pojavila opozicija. Ta odpor je bil sicer zlomljen, vendar bi lahko bilo tudi nasprotno. S samim nakupom nepremičnin so razumljivo tudi narastli občinski dolgovi, ki znašajo nekaj milijonov. Toda vsak, ki si je ogledal stanje teh dolgov, nasprotno pa tudi dohodke, ki jih ima občina od novo kupljenih zemljišč in zgradb, je lahko opazil, da so ti dohodki mnogo višji, kakor znašajo letne anuitete za posojila. Pri tem je treba upoštevati, da so vsa po-sojila dolgoročna. Iz tega sledi, da je prišla občina v posest teh nepremičnin brez vsakih posebnih žrtev, ako ne smatramo za posebne žrtve, ki jih Kakor že omenjeno \t bila najvažnejša kupčija ravno odkup gradu s parkom, zemljišča ob koncu Grajske ulice (strelce) in Radgonskega ma-ref 2. Kupnina znaša D n 2 150 000. . S preureditvijo grada se je doseglo, da so se nastanili v gradu poleg občinskega urada rasni državni uradi, kakor davčna uprava, katastrska uprava, odd, f nančne kontrole, v zadnjem času pa tudi okrožno sodišče. Posebno ob priliki dodelitve okrožnega sodišča Soboti je bil grad odločilnega pome na, ker se je v istem lahko nudiio ima s tem, da upravlja kupljene objekte ter izkupiček poiilja denirnim zavodom v obliki anuiet. Tudi moment, da je Sobota že po zemljepisni legi gospodarski center vsega Prekmurja, je igral pri splošnem gospodarskem razvoju mesta veliko vlogo. Tesno s tem v zvezi je pa razumljiv tudi sam razvoj občinskega gospodarstva. Posebno je tako velikopotezno delovanje občine vplivalo na ostale občane, da so se zganili iz zaspanosti ter pričeli prav tako aktivno sodelovati v gradbenem gibanju. Seveda je pri tem prišlo na svoj račun tudi delavstvo. potreben prostor. V nasprotnem slu čsju bi bilo ravno to vprašanje usod no in bi bila nastanitev okrožnega sodišča zelo otežkočena, če že ne sploh nemogoča. Pa tudi v slučaju nastan!tve drugod bi bilo plačevanje najemnine, za katero država nima kredita, za občiru preveliko breme Takoj po odkupu omenjenih ne premičnin je Gbčina de! parka, ki meji na Grajsko ulico, Aleksandrovo in Radgonsko cesto razparcelirala Koliko je s tem koristila samemu razvoju mesta je razvidno danes, ko so že domalega odprodane vse parcele ter tudi nekatere že izgrajene s prav čednimi stavbami. S tem pa ni edino koristila splošnosti, temveč tudi sami sebi, saj znaša izkupiček za prodane parcele nad 1,000 000 dinarjev. Enako se je razparceliralo zemljišče na Radgonskem marofu. Tudi te parcele so večji del že odprodane. Dosedanji izkupiček za odprodane parcele in gradbeni materija! znaša približno Din 500 000.-, dočim znaša vrednost še neprodanih parcel Din 300 000.- Ako torej upoštevamo vse izkupičke napram kupni ceni, pridemo do zaključka, da je bila ta kupnja za občino ve-levažnega pomena a predvsem koristna. Z odprodajo vseh še do sedaj neprodanih parcel bo znašal izkupiček za prodane parcele v parku in na Radgonskem marofu prav toliko, kolikor je občina plačala za vse uvodoma navedene nepremičnine. Pri tem bo pa ostalo občini brezplačno približno 16 oralov parka, dvonadstropen grad s stalnim virom dohodkov na najemnini, stavbne parcele na koncu Grajske ulice (strelišče) in ob Glavnem trgu veliko stavbišče za novo gimnazijo. Vendar je večina parcel v parku od-prodano prav tako na dolgoročno odplačevanje ter bo celotni dolg, ki znaia še danes Din 1,400.000.- odplačan šele 1. 1956. Pri tem je treba še po-vdariti, da je ta nakup za občino brez vsake obremenitve. Delavski dom Z vedno večjim naraščanjem sezonskega delavstva, ki je prihajalo v Soboto na borzo dela iskat zaslužka, je občina uvidela potrebo po Delavskem domu, kjer bi našli delavci tudi svoj azil. Hvalevredni uvidevnosti Javne borze dela v Ljubljani je pripisati, da so se težnje občine po zgraditvi Delavskega doma tudi uresničile. Z dolgoročnim brezobrestnim posojilom javne borze dela v Ljubljani je prišla občina v posest krasne dvonadstropne železobetonske stavbe, dočim je delavstvu omogočeno prenočevanje po skrajno niski ceni, ko jih pot dovede po opravkih v Soboto. Žal, da do danes še vedno ni v obratu ljudska kuhinja, za katero so prav tako predvideni prostori, da bi se delavcem tudi v tem pogledu pocenilo bivanje v Soboti. Zemljišče na Radgonski cesti To zemljišče je občina kupila v letu 1937. za ceno Din 480.000.- Z oztrom na to, da je kupnja dogovorjena na dolgoročno odplačevanje, se krijejo letne anuitete z dohodkom na predaji trave in pašnine. S časom bo to zemljišče razparcelirano, da se s tem omogoči razvoj mestu tudi v tej smeri. To je pravzaprav tudi glavni namen, da je občina to zemljišče kupila. Vrtnarija v Grajski ulici Kot poslednja kupčija občine je bil nakup bivše grefovske vrtnarije v Grajski ulici, ki je bila potrebna že iz razloga, ker se nahaja v neposredni bližini parka, ki ga je treba oskrbovati s cvetlicami in drugim. Zaenkrat je letna anuiteta za to kupnjo edina obremenjevalna postavka za občinski proračun, zaenkrat ne daje nobenega pravega dohodka. Vendar znaša letna anuiteta le Din 10000.- Važnejše občinske pridobitve po 1. 1933. Kot prvo važnejšo pridobitev občine po letu 1933. je omeniti nakup gozda Fazanerija od Jug. udruž. banke v Zagrebu s površino približno 100 kat. oralov. Tozadevna pogajanja so se sicer vodila že preje, vendar je prišlo do realizacije nakupa šele v 1. 1934. Kupna cena znaša Din 597.000 -, ki pa je malenkostna napram stvarni vrednosti. Letna anuiteta se krije iz dohodka na prodaji lesa, vsled prebi- ralne sečnje. Ta gozd je z dovoljenjem nadrejene oblasti proglašen naravnim parkom. Pripadajoče travnike v izmeri približno 16 oralov je občina v zadnjem času odstopila ter prejela kot protivrednost stavbišče za novopro jektirano bolnišnico. Prav tako ima v tem gozdu svoj štadion S K. Mura, ki je po sami legi, kakor tudi gradnji, eden najlepših v banovini. Bivši grad grofa Szaparyja — danes last občine Murska Sobota. Letno kopališče Petnajstletna žcijs občanov po modernem letnem kopališču se je izpopolnila 1. 1935. Kopališče leži na deiu z gozdom Fazaneriis, kupljenem zemljišču, ob potoku Ledava Gradbeni stroški znašajo približno D n 300 000 Od teh stroškov so krili privatniki ?z naslova podpor >n brezobrestnega posojila približno Din 150 000- Talno je občina na cenen nsčin prišla do ped j?tja, ki je za samo občino visoko aktivno, povrhu tega pa še v korist vsem občanom, kakor tudi tujskemu prometu. Grad in park Glavni trg Starodavni kostanji v bivšem drevoredu so se morali umakniti razvoju mesta. Namesto tega drevoreda se ponaša Sobota danes s trgom, ki po svoji velikosti, kakor tudi urejenosti lahko konkurira vsem trgom večjih mest. Stroški za ustvaritev tega trga so bili ogromni. Vendar danes ni več občana, ki ne bi odobraval svo-ječasnega postopanja merodajnih či-niteljev, akorsvno je bilo kritiziranja več kot preveč. Nova osnovna šola Dolgoletna borba občine z denarnimi zavodi, radi posojila za gradnjo nove osnovne iole, je žela pravi uspeh iele v tem letu. Končno se je občini posrečilo zaključiti dolgoročno hipo-tekirno posojilo pri Državni hipotekami banki v Beogradu v znesku Din 1,400.000.-. S tem zneskom in pa z zneskom gradbenega fonda, ki znaša Din 700.000 bo občina v doglednem času prišla do šolskega poslopja ter bo tako rešeno eno najbolj perečih vprašanj Sobote. Ureditev cest, kanalizacija in dr. Prav posebno pažnjo je posvečala občina izboljšanju cest, k: so bile še pred nedavnim v obupnem stanju. Posebno kvarno so vplivali obcestni jar- ki, po katerih je po najmanjšem nalivu stala voda, ne da bi imela pravega odtoka. Toda z nemalimi žrtvami so se vsi ti nedostatki že odpravili tako, da so ulice: Kolodvorska, Aleksandrova i. dr. popolnoma urejene. V zadnjem času se je prešlo tudi k ure ditvi prometa na najbolj prometnih ulicah. Ako sedaj rekapltuliramo vso občinsko nepremično premoženje, dobimo, da izkazuje vrednost 15 milijonov dinarjev. Odštevii dolgov, po odbitku terjatev, ki jih ima občina napram kupcem parcel, v končnem zaesku 3,2 milijona dinarjev, ostane čisto premoženje občine v znesku Din 11,8 milijonov, kar je zelo mnogo5 ako upo- števamo, da je znašalo čisto premoženje še pred leti le 2,5 milijona dinarjev. Iz tega se vidi, da je občina razvila največjo delavnost v gradbenem in gospodarskem pogledu, kar je zasluga neumornega predsednika občine g. Hartner Ferdinanda, kakor tudi uvidevnega obč. odbora. Letno kopališče. Izobrazba — temelj napredka Čeprav tudi danes čedalje glasneje trobijo: »denar je s»eta vladar", vendar celo preprosti ljudje priznavajo, da »toliko veljaš, kolikor znaš". čim bolj svet napreduje, tem bolj stopajo v ospredje, sposobni, podjetni in izobraženi ljudje. Brez šolanja, brez ing. Ivo Zobec ravnatelj drž. real. gimnazije „Knez Kocelj" izobrazbe ni napredka in uspeha. To velja za posameznika, za narod in državo. Zato si vse kulturne države prizadevajo, da dvignejo šolstvo na čim višjo stopnjo. In res je danes šolstvo zrcalo splošnega kulturnega stanja narodov in držav. V šolani, izobraženi mladini Je zdrav terielj naše bodočnosti. Naraščaj pa mora biti vsestransko Iti he samo enostransko izobražen. Prav ima pesnik Gregorčič, ko pravi: „ . . . Ie tisto omiko Jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo —- vse troje"* Umsko razviti, v svojem poklicu — pa naj bo to v visokem uradu aH rokodelstvu ali kmetijstvu --popolnoma izvežbani, dobrosrčni in socialno čuteči ljudje S krepko, je-kleno voljo so zidarji nove bodočnosti. Kje je napredek Prekmurja po osvoboditvi? Nepristranski opazovalec bo moral priznati, da je Prekmurje po 20-tih letih svobode zelo napredovalo, čeprav se tudi tukaj, dasi v manjši meri, pozna gospodarska in duhovna stiska, ki jfc zajela ves svet. Prekmurje je kmečko ozemlje, z vsemi dobrimi in slabimi nasledki, saj dima niti pravega mesta. Sobota, ki je sedaj središče celotnega kulturnega življenja v Prekmurju, it je šeie pred kratkim začela razvijati iz vasi v mesto, kateremu dajejo gfcvni pečat uradi in uradništvo. Kljub velikemu številu urad-ništva pa še celo v Soboti prevladuje kmečki živel] in lajj>ada kmečka miselnost. Kakor povsod, tako je tudi pri nas: konservativni, v domači gru di in v svoji krvi zasidrani kmet po trebuje pobud iz mesta, da ga duh dvigne iz njegove prirodne ravni. Kako že pravi veliki mojster naše bese de in pesnik naših polj? .... ta ve lika mesta, skoz nje v svobodo, skoz nje v bodočnost gre cesta". In Sobota postaja mesto — mesto, ki bodi — zvezano z ostalimi našimi kulturnimi središči — luč in ognjišče prave kulture v Prekmurju. Poleg ljudske šole, ki daje najos novnejše temelje izobrazbe morajo med našim kmetskim ljudstvom za prosveto skrbeti razen časopisja, kmet-sko nadaljevalne šole, razna društva, kmetijska šola pa tudi meščanska šola in gimnazija. Kmečki človek se mo ra vsaj toliko dvigniti iznad sedanje ravni, da bo začel bolj racionalno ob delovati zemljo, ki jO bo potem tudi še bolj spoštoval in ljubil, kar bo imelo za nasledek večjo gospodarsko blaginjo, ta pa bo zopet izpodbujala ljudi k večji dovzetnosti in napredek. Kakor je kmečki stan tisti živi vre lec narodovega zdravja in ohranjeva-lec naše narodne samobitnosti, tako bi moral biti obrtniški stan kakor drugod vzvod napredka. Dokler se naše obrtništvo na kmetih ne izpopolni, da ne govorimo o naprednih meščanskih obrtnikih, ki naj bi poleg izbbraženstva tvorili Jedro mesta, tako dolgo he bo gospodarske osamosvojitve in večjega razmaha omike. Tudi pi-i nas nikakor ni nemogoče dvigniti obrti da kmetih. Nekatere panoge so se ie sedaj zelo izkazale. Kmeta in Obrtnika bo dvignila le temeljita strokovna izvežbadost, ki pa ni mogoča brež solidne splošne izobrazbe. Prekmurje ima. poleg velikega števila ljudskih šol še meščansko šolo, kmet. nadaljevalne Iole, kmetijsko Šbld in gimnazijo, v kratkem pa dobi še dvorazredno trgovsko Šolo. Tista velika napska na pol izšolanih mladičev, da ne spada več v okolje, iz katerega je izšel, če je naredil nekaj razredov višjih šol, kaže da smo še mladi. Vendar pa se nam tudi v tem pogledu obetajo lepši časi. čedalje več je takih mladih ljudi, ki se z meščansko šolo in nižjo gimnazijo po- svečajo praktičnim peklfcem. Teh potrebujemo bolj kot takih gospodov, ki so izgubili že ves stik z ljudstvom. Počasi prodira spoznanje, da je treba za naprednega kmetovalca ali obrtnika več inteligence kot za navadnega pisarja. Kljub raznim neugodnim razmeram je pa vendar zelo viden napredek Prekmurja in žilava borba sinov Slovenske krajine za višje kulturne ustanove priča, da je ljudstvo v jedru zdravo in dovzetno za kulturne vrednote. Utos ko obhajamo 20 letnico o-svoboditve, bodo izšli prvič iz popolne gimnazije, ki ponosno nosi ime po slovenskem knezu Koclju, abiturientje. Vse kaže, da bo mladi inteligenčni naraščaj izpolnil upanje starejših in starih kulturnih delavcev, da bodo kakor drevo, ki je pognalo visoko iz zemlje, pa je s koreninami trdno za-sidrano v zemlji, od koder neprestano Črpa nove noči. Tako so naši mladi inteligentje zrastli preko svojega okolja in bodo razvijali, kar je v njih samosvojega. in krepko sodelovali v vseh kulturnih področjih, ne bodo se pa iz svojega ljudstva izruvali, temveč bodo dalali po načelu: iz naroda za narod Ing. FRANC MIKUŽ, Rakičan Pomen Kmetijske iole v Rakiianu sa zboljšanje kmetijstva v Prekmurju Razmere prekmurskega kmetijstva so se po osvobojenju zelo spremenile z izvajanjem agrarne reforme. Širne Žitne poljane z obsežnimi marofi in žitnicami sredi visokih topol, ki so dajale nekdaj pred letom 1919 tej pokrajini svojevrstno in značilno sliko, šo se razkosale na male gospodarske enote, na katerih rastejo sedaj vsi poljski sadeži, katere potrebuje mali Človek za prehrano sebe in svoje družine. Razdelila jih je volja malih, podprta z najvišjega mesta in z me-rodajnimi lokalnimi činitelji na 1 do 2 orala njiv, ki služijo in rodijo neposredno nJim, ki jih v potu svojega obraza obdelujejo. V celoti je bilo od 6 tih veleposestnikov razlaščenih 17 tisoč 233 kat. orl. obdelovalne zemlje. Dobile so je predvsem v smislu agrarnih uredb kmečke družine, ki šo imele prav malo ali pa skoraj nič svojega lastnega posestva. Razumljivo je, da je vsporedno s to razdelitvijo PREKMURSKI TEDEN 17.-26. VI. 1930. Polovična vožnja. napredoval odstotek malih kmetij na račun zmanjšanja velcposestev, dočim jo ostale srednje kmetije nespremenjene v kolikor niso bile razkosane >o tukajšnjem običajnem dednem pr»vu )o katerem dobi po smrti staršev vsak otrok enak delež v zemljišču. Vse preobljudencsti (preko 100 judi na kaJ2) pa odvzeta agrarna zemljišča niso zadotčala za ustanovitev večjih kmetij, zato danes lahko reJemo, da i m a večina kmečkega prebivalstva v tem najbolj kmetijskem predelu Slovenije premalo zemlje, da bi moglo od nje živeti, kar potrjuje -deloma žudž dejstvo, da cdide skoraj vsako ieto čet 6000 kmečkih ljudi na «zonska aeia v inozemstvo. globoko orjejo, spomladi pa je radi ohranitve talne vlage ne obračajo, temveč samo rahljajo s kultivatorjl, če omenimo, da se posestniki poslužujejo sejalnih strojev, okopalnlkov, čistilnih strojev itd., ki dela bolje, hitrejše in v najprimernejšem času opravijo, če povemo, da gnojijo z zadostno maožmo hlevskega gaoja, kjer jim pa tega primanjkuje, pa uvajajo zeleno gnojenje in dodatno gnojenje z umetnimi gnojili, če nadalje upoštevamo, da sejejo samo priznano seme donosnejših sort, ki so vzgojena in nalašč preizkušena za posamezne okoliše, če poročamo, da posvečajo kar največ pažnje zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev in če končno še povdarlmo, da krmijo živino po izračunanih krmskih enotah, da žival dobi ob vsakem letnem času zadosti tečne krme, tedaj pridemo nesporno do zaključka, da so ti visoki pridelki pod takimi pogoji mogoči in da 6e v teh deželah redi živina hitre rasti in visoke mlečnosti. Razumljivo je, da se niso naučili sinovi posestnikov uporabljati te nove Izsledke v praktičnem gospodarstvu od svojih očetov. Naučšia jih je kmečka strokovna izobrazba, ki so jim jo nudile kmetijske šole in kmetijski tečaji. To potrjuje zlasti dejstvo, da pride v Švici na 20.000, v bivši Avstriji na 21 500 in Češkem na 19 500 kmečkih prebivalcev po ena kmetijska šola. V vseh teh deželah odpade torej ena kmetijska šola na približno 20 000 kmečkih ljudi. Če primerjamo te podatke s tukajšnjimi razmerami, tedaj vidimo, da pride na 90.128 skupnega prebivalstva, oziroma na približno 77.000 kmečkega prebivalstva Slovenske krajine samo Kmetijska šola v Rakičanu. Iz navedenega je jasno razvidno, sad napredne kmetijske dežele ob pravem času spoznale resnico, da je napredek v kmetijstvu največ odvisen od znanja tn pridnosti kmetovalcev, zato jim moramo tudi mi slediti, ter pošiljati na$e kmečke sinove v Kmetijsko šolo v Rakičan, kjer si bodo prisvojili dovolj znanja iz vseh kmetijskih panog, da bodo v boju za boljši kos vsakdanjega kruha lažje pomagali sebi in svoji okolici. ing. Mikuž sravnatelj banov, kmetijske šole v Rakičanu. 11 tega razloga je v Prekmurju še veliko bolj kot kje drugod obsežna in temeljita kmetijka izobrazba In smotrna kmečka vzgoja največjega pomena. Le kmetijska izobrazba bo privedla kmeta do tega, da bo znal izboljšati dobič-kanosnost s?oje zemlje, ker ga bo strokovno v vsakem oziru tako usposobil, da bo znal na malem koščku lemlje pridelati več pa tudi boljših pridelkov, ter bo znal te tudi boljše vnovčiti, ker bo dajal na trg samo poenoteno in kakovostno blago in nadalje strmel še za tem, da jih bo skušal vnovčiti tudi zadružnim potom. V industriji in v obrti slišimo vsak dan o novih pridobitvah in iznajdbah v svrho izpopolnjevanja in racionalizacije teh pridobitvenih panog. Tudi v kmetijstvu nove pridobitve in iznajdbe močno napredujejo. Naš kmet pa se z njimi ne seznani, še bolj redko pa se jih poslužuje v svojem gospodarstvu. Zasluga teh novih izsledkov je n. pr., da so se v naprednih kmetijskih dežel »h dvignili krompirjevi pridelki na 198 mq pri janih sortah in na 398 rcq pri poznih sortah po ta, to je do tako visokih številk, da lahko danes krompir izvažajo. Isto, kakor za poljedelske pridelke, velja tudi za živinorejo. Tudi v tem pogledu t>o treba posnemati napredne kmetovalce v Švici, Danski itd., ki s pravilnim in zadostnim krmljenjem ter s dosledno selekcijo vzgajajo živino visoke mlečnosti in primerne tele, ki odgovarja gospodarskim pogojem malega in srednjega kmeta in tržnim prilikam njihovih rejskih okolišev. Po kaki poti so torej šli kmetovalci v teh naprednih kmetijskih deželah ? Posluževali so se vseh tehničnih možnosti, ki pride]o v poštev xa povišanje kmetijske produkcije. Ce med drugim samo navedemo, da v teh deželah zemljo predvsem v jeseni Na sploino ielio svojim obiskovalcem nudi PREKMURSKI TEDEN modno revijo, ki io priredi Konfekcija ff6HETiT iz Maribora v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti v nedeljo 18. junija ob 15 uri in ob 20-30 uri v sredo 21 junija ob 20-30 uri v soboto 24. junija ob 16 uri v nedeljo 25. junija ob 18 uri. PREKMURSKI TEDEN V MURSKI SOBOTI od 17. do 26. junija 1939. Spored prijavljenih prireditev PT in drugih organizacij za časa .Prekmurskega tedna". V soboto, dne 17. junija : 1.) Ob 10. uri dopoldne svečana otvoritev „ Prekmurskega tedna", ki ga bo otvoril g. ban dravske banovine dr. M. Natlačen. Ogled razstavišča. 2.) Ob 11. uri svečana seja občinskega odbora občine Murska Sobota, pri kateri bo izročena g. banu diploma častnega meščanstva občine Murska Sobota. 3.) Predkonferenca delegatov trgovskega kongresa ob 14. uri v Grajskem kinu. 4.) Ob 19-30 uri sokolska akademija na grajskem dvorišču. 5.) Ob 21. uri družabni večer na veseličnem prostoru PT, ki ga priredi Združba trgovcev udeležencem trgovskega kongresa. V nedeljo, dne 18. junija: 1.) Ob 6. uri budnica. 2.) Ob 9. uri polaganje venca na grobove legijonarjev. 3.) Od 9. do 11. ure kongres trgovcev. 4.) Ob 9'30 uri prihod udeležencev olimpijske vožnje, ki jo priredi Touring klub Maribor. Zaključek kolesarske dirke za pokal PT. Cilj pri trgovini Štivan. 5.) Ob 10. uri povorka vseh avtomobil isto v, kolesarjev i. t. d. 6.) Ob 11. uri svečana otvoritev Trgovskega doma. 7.) Ob ll 30 uri povorka Sokola. 8.) Ob 15. uri telovadni nastop mariborske sokolske župe na stadionu S. K. Mure. V torek, dne 20. junija: T.f Vprizoritev O. Župančičeve drame »Veronika Deseniška" na grajskem dvorišču. Začetek ob 21. uri. V sredo, dne 21. junija : Kolesarski dan. (Glej razpis!) Nagrade: Kolesa in tolažilne nagrade. V četrtek, dne 22. junija : Ob 21. uri gostovanje ljubljanske Drame v Sokol-skem domu. V soboto, dne 24. junija : 1.) Ob 15. uri plavalne tekme v mestnem kopališču. Priredi S. K. Mura. 2.) Nagradno streljanje na „gok)be" v priredbi Lovskega društva M. Sobota. Začetek ob 14. uri. 3.) Od 20. do 21. ure prireditev Meddruštvenega odbora v dvorani grajskega kina. 4.) Ob 21. uri pozdravni večer na čast vsem bivšim uradnikom, uslužbencem i. t. d., ki so bili v Prekmurju. (»Prišleki.") V nedeljo, dne 25. junija: 1.) Ob 6. uri budnica z aeroplani. 2.) Ob 8. uri maša za gasilce v cerkvah obeh veroizpovedi. 3.) Ob 8-30 uri otvoritev živinorejske razstave. 4.) Ob 9. uri gasilska svečanost gasilske župe Murska Sobota. 5.) Ob 9-3° uri povorka mladine Prosvetne zveze. 6.) Ob 10. uri Mladinski tabor v parku za gradom. 7.) Ob 11. uri nastop gasilcev soboške gasilske župe s prostimi in požarnimi vajami. Po zaključku mimohod. 8.) Od 15. do 17. ure letalski miting. 9.) Ob 18. uri motociklistične dirke na progi Gede-rovci—Murska Sobota v priredbi Touring kluba Murska Sobota. Za dneve med tednom so prijavljene razne šolske in druge ekskurzije. Vste informacije za prireditve vseh društev se dobe v eentralni pisarni, ki se nahaja v pritličju »Trgovskega doma." -v .-.< .. „ .. * . 53484853232348532348535323534853482323485323482348535353535348534891534823532353532348535353489153535348 terpentinovo milo varuje peri I o 8BB38KI HIHD BOM SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 15. VI. ob 20.30 uri v petek, dne 16. VI. ob 20 30 uri v soboto, dne 17. VI. 193» ob 21 uri Komedija »ŠESTNAJSTLETNI* RONALD SINCLAIR JUDY GARLAND MICKEY RONEY V nedeljo dne 18. VI. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »Šestnajstletni" Znižane cene: 2-—, 3 —, 5'— din Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in predigra »Bantaplancl med dfrjaM" PREDSTAVE : """"""""""" v nedeljo, dne 18. VI. ob 1530 uri ob 18. uri in ob 21. uri v ponedeljek, dne 19. VI. ob 15.30 uri ob 18. uri in ob 21. uri v torek, dne 20. VI. ob 15 30 uri v sredo, dne 21. VI. ob 15.30 uri ob 18. uri ČEŠKI VELEFILM in ob 21. uri •»Porotnik Rjepkin" Veličastna borba češkega naroda za svobodo v letih groze. — Dialog: Srbsko-hrvatski, ruski, češki in nemški. Dodatek: Najnove]2l „Alfa-Journal" in predigra črtani film „V zemlji igrač". Za časa »Prekmurskega tedna" predvajamo vsak dan od 8. ure naprej in to vsako uro fazne zabavne, črtane in kulturne filme. Vstopnina v skupinah: 1 din za osebo. Posamezniki: 3 Din. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Šestnajstletni. Sir Calverton se je zadolžil samo da lahko pošlie svojega dir-kaškega konja v Ameriko. Z njim gre tudi njegov vnuk Roger. Timmie Donovan je njegovih let pa je že slaven iockey. Sir Peter hoče, da jaha njegovega konja na veliki dirki. Roger gre k njemu, da ga za to naprosi, ori tem se pa oba vročekrvneža ste-peta. Crizket, Donovanova sestra posreduje in kljub vsemu odide Donovan k siru Petru, da se pripravi za veliko dirko. Njegov pa ie slepar in ga izvabi k sebi pod pretvezo da je bolan ter ga prosi za 5.000 dolarjev, istočasno pa ga hoče podkupiti navzoči laži zdravnik, da bi izgubil dirko s Petrovim konjem. Timmie Donovan se uda, vendar pa je tik dirke diskvalificiran. Sir Peter je brez jokeya in Roger se spusti v dirko, od katere je odvisno življenje njegovega strica. Mura : Ptuj 6:0 (2:0) Nedeljska tekma je bila za Muraše dober trening. Požrtvovalni nasprotniki so se dobro držali ter bili zlasti v obrambi prav dobri. Zmaga domačinov je zaslužena In odgovarja poteku igre. Gole so zabili: Čebulj (2) Bfikvič (2) Bosina (1) to KuV^r.ia (1). Sodil je dobro g. Hejer. Odkritje spon niha ppBhm. književnikom je iz tehničnih razlogov preloženo do jeseni. bo gostovala v Sokolskem domu v četrtek 21. t. m. DOMAČE VESTI Varaždinska Sloboda, ki je bila nedavno od Mure s 8 1 oonnen« ie dosegla v Mariboru proti Železničarju rezultat 3:4 (21) Sprejme se vaienec mesarske in prekajevalske obrti pri WEISS OSKAR mesarju, Sv. Jurij, Rogaševci. Opr. št. I 336/38 Dražbeni oklic Dne 4 avgusta 1939 ob 8. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Moščanci 11/432 vi. št. 86, 11/180 vi. štev. 125, 159, 191 in 11/360 vi. št. 129. Cenilna vrednost: 1213 Din. Najmanjši ponudek: 809 Din 25 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Ohpajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV-, dne 6 VI. 1939. SOBOTA — Uredništvo lista se najto-pleje zahvaljuje gospodu bonskemu svetniku, županu obe. Murske Sobote in predsedniku P. 7. Hartner Ferdinandu, ki je bil tako prijazen in napisal za naš list uvodni članek „Prekmurje vabi!'1 — Meddruštvenl odbor se tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali pri organizaciji koncerta APZ. Posebno se zahvaljuje gg. industrijalcu Benku in šefu kat. uprave inž. Kavšeku. — Dne 2. julija 1939 OTVORITEV VRTA v gostilni Černjavič Aleksandra v Murski Soboti. — Predprodaja kart za sokolsko akademijo, dne 17. t. m. in za javni župni nastop, dne 18. t. m. bo v trgovini g. Hahn Izidorja. — Fotoamaterji, ki mislijo slikati sokolski župni zlet, naj si preskrbijo dovoljenje v zletni pisarni. Zlet mariborske sokolsfoe župe Vse kaže, da bo zlet mariborske Sokolske župe presegal vsa pričakovanja. Gledalci bodo prav gotovo prišli na svoj račun, saj bodo nasto pili Sokoli varaždinske, celjske in Ijub-janske župe, ki so po svojem znanju in organizaciji poznane širom naše države. Podroben program sokolskih prireditev je sledeči: V soboto, dne 17. 6. 1939 : ob i/2 8 uri zvečer akademija na grajskem dvorišču. V nedeljo, dne 18. 6. 1939: ob 6. uri budnica, ob 8. uri skušnje, ob V29. uri zbirališče ?iss kolodvoru za odhod na pokopališče, ob 9. uri poklonitev na grobu so-koiskih legljonarjev, ob 11. uri zbirališče za poverko na stadionu SK Mure, ob 1/2 12. uri povorka po glavnih ulicah Sobote, ob 3 uri popoldne telovadni nastop na stadionu SK Mure. Povorka, ki obeta biti prav impo-zantna, bo krenila s stadiona po Grajski ulici na Glavni trg, od tam pa Slovenski, Šolski in Aleksandrovi uHci proti gradu, kjer bo obdržan nagovor, naio pa bo razhod. V pogledu telovadbe pa bo nudil zlet prvovrsten spored. Na akademiji bomo videli najodiičnejše zastopnike naše orodne telovadbe, pa tudi ostale točSce tega večera bodo nudile gledalcem užitek, kot smo ga navajeni od riajodličnejših Sokolov. Nedeljski nastop na stadionu SK Mure pa prava propaganda telovadbe, kjer bo več tisoč telovadcev pokazslo Prekmurju pripravljenost sokolskih vrst. Telovadne nastope bo spremjala varaždinska vojaška godb:*, ki bo igrala tudi po nastopu na ljudski veselici. — Tečaj za strojnike in kurjaSe v M. Soboti. Kakor smo doznali, se bo v kratkem začel za strojnike in kurjače v M. Soboti. Prvi sestanek bo v četrtek dne 15. VI. ob 9 uri pred-ooldne v hotelu .Slon" (pri Bacu). Toplo priporočamo vsem interesentom, da se tečaja udeleže. Ob zaključku se bodo vršili izpiti. — Razstava ročnih del. Vsa soboška ženska društva priredijo v okvirju PT razstavo ženskih ročnih del v prostorih obrtne zadruge. Prirediteljice prosijo vse Scbočan-ke, da prispevajo k razstavi, zlasti pa da odstopijo za nekaj dni svoja ročna dela, ki so tipična za Prekmurje. Predmete za razstavo prinesite v četrtek ali v petek v obrtno zadrugo: Murska Sobota, 12. junija 1939. Radi nujne potrebe nove ograje okrog rk. župnišča v Murski Soboti se rak za vlaganje ponudbe skrajša in določi zadnji dan 25. junij 1939 in ne 15. julij 1939. VOJKOVIČ JOŽEF HARTNER FERDINAND župnik predsednik Praznik slovenske pesmi v Soboti. V soboto, dne 3. junija je Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredil koncert v dvorani Sokolskega doma. Po zmagoviti poti širom Slovenije, kjer so s svojo pesmijo navduševali tisoče in tisoče lepe pesmi željne poslušalce, so prišli tudi k nam kot stari znanci, saj smo bili že lani deležni velike umetnosti našega najboljšega pevskega zbora. Spričo vse tega je že zadostovala vest o njihovem prihodu in ljudje so se zgrnili iz vseh strani našega Prekmurja, ter napolnili obširno dvorano Sokolskega doma do zadnjega kotička. Mnogi, mnogi so morali odhajati, ker ni bilo več vstopnic. Program večera je obsegal pesmi iz debe našega narodnega prebujenja. Ne vem kateri pesmi bi dali prednost. Znane melodije so vstajale v novi lepoti, ki je silila v človeka in ga navduševala. Pritrjevanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Slovenska pesem je proslavljala svoj veliki praznik. Pevce in dirigenta g. Marolta je nagovoril v vznešenih besedah g. prof Potokar. Pevcem je bil izročen lep šopek cvetja. Ko je bil program izčrpan, se nihče ni ganil s sedeža. In so pevci ugodili spontani prošnji in še zapeli. H koncu so vsi navzoči zapeli slovansko himno i» se s težkim srcem poslovili od dragih pevcev, ki so s polnočnim vlakom odpotovali proti Ljubljani. U^erjem smo, da bo APZ še prišel k nam in tako ustregel prošnji neštetim oboževalcem nji hove velike umetnosti in večno lepe slovenske pesmi. POZORJ HEBHB PRILIBB! L°_zoRj ZNIŽUJEM CENE KOLESI Od danes naprej cene vseh vrst koles GLOBOKO ZNIŽANE. — Za časa »Prekmurskega Tedna" posebne ugodnosti. — Izrabite redko priliko in si oglejte zalogo v trgovini ERNEST ŠTIVAN, na Glavnem trsu V MURSKI SOBOTI. Automobilisti: bencin in olje tt. Standard Vaccum, gume ter ves auto pribor. KINO 1 T T R I C H ......................................................................... V soboto 17. Junija ob 6 in «/29 uri V nedeljo 18. junija ob i/24. 6 in V29 uri V pondeljek 19. Junija ob 6 in '/,9 uri Razkošna orijentalska komedija ALI BABA Čudoviti doživljaji Edi Cantora v deželi 1001 noči. — Razkošna režija. — Prekrasen film v slogu bagdadskih zločincev. — 1000 čudežev in atrakcij. Pri vsakem programu no« Fox iurnal in predigra. Vstopnina din 8, 6, 4, 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din 1-—. Pogovor dveh prijateljev. Stevan : Eto Janoš tU sam ; ka pa tou delate ste Sobote, cejli park zabijate. Janoš: Ja tu de Prekmurski tjeden. Vidite Stevan, hiže spreminjajo svoja lica, ceste park de v cvetji. Vse de svetešnje oblečeno' Vsaki sobočan dobi novo obleko, vse gospe pa gospodičine pa po tri kostume. Moški do vsaki den obriti, ženski spol pa dobi eno trajno frizuro in vsaki den eno vodno ondulacijo. Števan: Če se pa tak svetešnje pripravljajo ka pa te bou na tom tjedni za videti? Janoš: Vse vrste blaga ka se pri nas, pa po cejlom svejti izdela. Od špileraja do ha-snovitega mašina, pluga šteri sam orie i vse ka je na svejti zmisliti. — Neki petsto fele de tli raztavleno pa vsakomi ponujen što pride. Začne se v soboto ; v nedelo bo najvekši pritisk. Pride okoli sedemsto trgovcov na kongres; več pet jezero Sokolov na župni zlet. Dveistopetdeset automobilov, sedemsto motorbiciklistov, štiri jezero bidklistov. Ne-keliko sto uniformirani konjenikov. Cejli keden de tou šlo vsaki den nekaj drijgo Števan: Pa čfijem tudi nekši cirkusov gu-čati, gde de pa tou? Janoš: Tudi notri v parki. Cirkus pride direkt iz Ameriške indije z dvoma ekstra vlakoma. Bodo se videli živali in zverine cejloga svejta. Bodo se videli ljudje bre^ glave, brez nog, dvojčke pa trojčke vkup zraščene, štirideset Iejt staroga človeka kak dejte v zibeli, ešče ceca. Tako nebesa i pe-keo de se kazalo. Vozila, bodo z automobili, z sanami konji, z ... po prtej pa ešče veliki ringlšpul. Nede manjkalo predstav po vouži obri Sobote (verižni plesalci) in boug zna ka ešče vse, ka si niti nemrem vozmisliti. Du-raer Augusti tud! nedo faliii, če miiva dva prideva. Fabrika za klobase bode tam z nouvimi mašini delala in tam na mesti kii-jala V ednom kraji notri vržejo mesou na driigom kraji pa do na kilometre dug; klobasi vošl! Vsakdo dobi tam kelko de njemi srce želelo. Na slednjo nedelo pride pa gvezero gasileov. Tou ka de se tam pokazaio' ešče svejt nej vido .Europlani do vozili. Vsaki što šče se lejko pela obri Prekmurja pa tudi domou Druge soboto pridejo morski pla-vači v kopališče, v Ledavi do pa z ladjami vaje delali. Te den prido od daleč lovci v fazanarijo strejlat, ker so Sobočki že preslabi. Števan: Znate dragi Janoš vsi mij vesni-čarje pridemo, ka mo videli vse tou lepoto, pa tiidi te norije, ka nan je tou potrebno, da malo z našega teškoga dela vopridemo, pa se razvedrimo in razpoložimo po varoškom. Povorka Dne 18. t. m. ob 10 uri bo povorka motornih vozil in kolesarjev skozi Mursko Soboto. Zbirališče bo ob pol 10 uri na Lendavski cesti ob sejmišču. Informsciie da tajništeo Tou-ring kiuba (hotel Bac) ali Tujskopro-metno društvo. 9. julija 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti Zlefsit znaki! Mariborska Sokolska župa je izdala za svoj zlet dne 18. VI. 1939 v Murski Soboti, zelo lične znake. Posestnik znaka ima prost vstop na javni nastop na stadionu SK. Mure v Murski Soboti. Znak ima napis „18. VI. 1939 M. Sobota". Vsak Prekmurec naj nosi te dneve, ko slavimo dvajset let naše svobode v slogi in skupnem delu, ta znak. Znak imajo na prodaj vse so-kolske edinice v Prekmurju in •trgovine v M. Soboti. Vseli je svsje sreče tomil Zato naj dne 9. julija 1939 nihče ne ostane doma, pridite na Stadion S. K. Mure! Poizkusite, koliko Vam je sreča mila!! Kajti tako lepe prilike še ni bilo in je bržčas ne bo tako kmalu v Prekmurju. Velika tombola S. K. Mure, nad 1500 krasnih dobitkov v vrednost! Din 30.000 -. 15 moških in ženskih koles (biciklov) svetovnih znamk, 40 prvovrstnih ženskih in moških ur, razni servisi, kuhinjska posoda, specerija, porcelan, manufakturno blago, gospodarske in gospodinjske potrebščine itd. itd. — vse bo na razpolago za one, ki jim je naklonjena sreča. Vsi dobitki bodo razstavljeni na dan tombole na športnem stadionu S. K. Mure. Razstava ima namen, da se vsak lahko sam prepriča, da ne pretiravamo, ko govorimo o tako lepih dobitkih. Poselite to razstavo, vsakemu je dostopna in nič ne stane. Tombolska karta stane Din 3 -. Radio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD Nemec Janez M. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ORIGINAL DKW motorna kolesa vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE. HiSa z vsemi pritiklinami se proda ali s. 1. julijem da v najem v M. Soboti, Cvetna ulica. Več se poizve pri HAHN ŠAMUEL trgovcu v M. Soboti. Razuoj športa i Soboti Prve izpodbude za ustanovitev športne organizacije v Soboti so biie podane že v letu 1919 — torej po svetovni vojni, ko se je življenje začeto zlivat! v mirnejše struge. Bila je mladina, ki se je prva oprijela športne organizacije, se pričela zbirati na zelenem travniku sejmišča ter tam is kala razvedrila, okrepčila in veselja. V letu 1924 je pristopilo h klubu, ki ie že leta 1919 nosil ime „Mura" in čigar ugled je naglo rase!, mnogo novih preizkušenih in požrtvovalnih de lavcev, ki jih je idealno stremljenje mladih športnikov nagnilo k sodelovanju v novem športnem gibanju. Kadarkoli bo kdo pisal o športnem, družabnem in društvenem življenju Prekrcurja, ne bo mogel iti molče mimo Športnega kluba Mura, ki je oral iedino športa in mu položil temelje ter si je nadel nalogo, propagirati spoti kot zdrav pojav sodobnosti. K!ub je itel v letu 1924 90 članov, koncem leta 1938 pa 347. Klub goji lahko atletiko, nogomet, tenis, table tenfs, zimski šport, plava nje, kolesarstvo, sablanje in šah ter je včlanjen v raznih športnih zvezah. V razmeroma kratki dobi 15 let, je klub lepo napiedoval. Privatna inici-jativa, nesebično in požrtvovalno delo sta redsla lepe uspehe. Klub js priredi! več lahkoatletskih mitingov, cross-cour.try tekmovanj ter juniorskib nastopov. 35 50 mladih fantov 8-14 let starosti se vadi tedensko trikrat po dve uri na svežem ztsku pod nadzorstvom. V nogometu je klub nastopil od leta 1924—1938 250 krat. Zmsgal je 128 krat, neodločno igral 33 krat, izgubil pa 89 krat. Razlika golov je 877.582 v korist kluba. Klub je igral od 1924 - 1936 v drugem razredu mariborskega okrožja, od 1937 nsprej pa igra vidno vlogo že v pod-saveznem prvem raredu. Škoda, da v splošni dekadenci hazenskega športa v državi tudi Mura ne goji več te lepe športne panoge, kajti ta sekcija je prinesla našemu kraju velik sioves-Od 80 tekem so hazenašice Mure odnesle 62 zmag, 6 krat so igrale neodločeno in izgubile samo 12 krat. Razlika golov je 788:333 v korist Mure. Naše igralke so porazile prvaka Italije, dosegle lep uspeh proti prvaku Čehoslovaške ter igrale neodločeno proti reprezentanci mesta Zagreb. Tudi tenis sekcija lepo napreduje, zlasti ko si je klub na novem stadionu zgradil lepo lastno tenis igrišče. Table tenis sekcija je priredila v letu 1930 prvo oficijelno državno prvenstvo v Soboti-Člani sekcije so večkrat nastopili kot državni reprezentanti v Badenu, Parizu, Pragi itd. Dosegli so 17 prvenstev Dravske banovine, 7 državnih prvenstev, več prvenstev Zagreba, Savske banovine. Vse druge sekcije lepo napredujejo. Ne samo Sobota, temveč celo Prek-murje je lahko ponosno ni izredno delo, ki so ga ustvarili požrtvovalni in idealni športni delavci SK Mure, ko so si zgradili lastno igriiče, ki je brez dvoma eno najlepših v naši držs^i in In nosi po najvišjem dovoljenju ime: »Štadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zed nitelja" in ki je bilo dne 28 junija 1936 otucrjeno pod visokim pokroviteljstvom Njeg. Vel. kraljs Petra II Stadion je v »fnane-riji" oa robu krasnega gozda in je cd treh strani gosto obkrožen z nad 20 m visokimi drevesi. Na športnem sta d':opu je kresno nogometno igriiče 105X70 m, ki je pokrito z angleško travo, tekališče pokrito z ugaski ob fcrožuje nogometno igrišče. Arhitektonsko zelo lepo zidana tribuna je tudi s praktične strani dobro konstruirana. Tudi na najvišjem mestu so postali pozorni na uspešno delovanje SK Mure. Kiubu je bilo dne 1. decembra 1937 v okviru svečane seje izročeno visoko odlikovanje: Pohvala Uprave kraljevega fonda. Vrednost tega redkega priznanja je tem večja, ker sta ga bila deležna od 800 klubov v državi doslej edino SK Mura in ljubljanska Ilirija. SK Mura lahko torej z zadoščenjem zre na s*oje delovanje. Zmagala je trda in jeklena volja, moč samoza tajevanja je priila do spodobne veljave in slave tako, da ima SK Mura, pionir športa v Prekmurju, danes v svoji lasti že celo vrsto trofej, priznanj, odlikovanj, pridobljenih s plemenito požrtvovalnostjo v trdih, toda zasluženih borbah na športnem polju. Nudim dnevno sveže pecivo, torte vseh sort, čokolado, bonbončke, sladoled, ledeno kavo, malinovec Aleksandrova cesta 18. Paviijo: 43-44-45 PFBbmoFSbl teden Slaščičarna Pauko Sidonija, (Novak) Gozdno gospodarstvo. Gozdno gospodarstvo Prekmurja je po svetovni vojni, kakor tudi mnoge druge gospodarske panoge, doživelo velike spremembe. Agrarna reforma, ki je razdrobila večino veleposestev na majhne dele, tudi gozdove Prekmurja nI pustila nedotaknjene. Vpliv in posledice agrarne reforme sicer niso bile direktne na gozdno gospodarstvo, bile so pa indirektne, kajti maksimumi zemljišč, ki so bili puščeni veleposestnikom, niso več zmogli visokih vzdrževalnih stroškov za sedaj prevelika gospodarska in upravna poslopja. Posledica je torej bila, da so veleposestniki v večji meri kakor dosedaj iskali dohodke iz gozdov za kritje takih rednih izdatkov; začeli so posegati po rezervah lesnih zalog iz zadnjih desetletij pred svetovno vojno. Prav dobra konjunktura po vojni pa je tudi pripomogla, da so se v kratkem likvidirale lesne rezerve. Poleg tega so nekateri veleposestniki popolnoma razprodali svoja posestva, raz-parcelirali so tudi gozdove in jih prodali manjšim in večjim posestnikom. Kmetovalci, ki so pokupili dober del teh veleposestniških gozdov, so Iste večinoma izkrčili, ker so bili na tkz. relativnih gozdnih tleh, ostali kupci so pa pokupili gozdove deloma samo fz spekulativmh namenov ter posekali state zaloge lesa. Dočim je torej ie pred TOjno bilo gozdno gospcdaistvo Prekmurja navesano na izvez lesa In ie$nih Izdelkov, smo prispeli po dvajsetletnem intenzivnem izkoriščanju že na mejo samozadovoljevanja lastnih domačih potreb. Gozdna produktivna površina Prekmurja znaša nastreč le še 26% celokupne produktivne površine. Da dobimo boljši pregled o stanju gozdarstva Prekmurja, si moramo pogledati nekoliko natančneje statistične podatke te pokrajine. Pokrajina v po-virju reke Mure, rečice Ledave in deloma tudi Krke meri 92,996 ha. Od tega je danes Še gozdov 22 754 ha. Od tega je iglastih gozdov 13 433 ha, listavcev pa 9.321 ha. Dve tretini Prekmurja je hribovito in le ena tre-tina je ravnina. Lesna zaloga je bila procenjena leta 1938 na 2 318 000 m3 iglastega lesa in 1,532,000 it*3 listnatega lesa, skupaj torej na 3.850 000 m3, Letni prirastek gozdov pa se je izkal-kuliral s 66.000 m3. Večina gozdov je tkz. visokih gozdov, to so gozdovi vzgojeni iz semena, omembe vredni so pa tudi tkz. nizki gozdovi Črne jelše, akacije, topole in vrbe. Slednji gozdovi so večinoma v poplavnem področju reke Mure. Po starosti je približno 15 600 ha gozdov v dobi do 40 let, 6.700 ha v starosti od 40 do 80 let in ostalo je staro preko 80 let. V rokah veleposestnikov, med nje štejemo posestnike, ki imajo 100 in več hektarjev gozdne posesti, je samo še 6 803 ha ali 30% vseh gozdov. Največji gozdni posestnik je Križevačka imovna občina s sedežem v Dol. Lendavi s 3.803 ha gozdnega zemljišča, njej sledi grofica Marija Zichy v Beltincih s 1074 ha, vsi ostali gozdni posestniki pa imajo manj kot 300 ha. Ako upoštevamo samo malo gozdno posest, pride na enega gozdnega posestnika poprečno 2.46 ha gozdnega zemljišča. Mnogo je pa posestnikov, ki sploh nimajo gozda. Pod posebnim javnim nadzorom je 4 938 ha gozdov, vsi ostali gozdovi so pa v rokah privatnikov. Lesna Industrija In obrt se je po vojni lepo razvila. Mnogo je bilo postavljenih novih žag, nekaj starih žag pa je bilo tudi moderniziranih. Vsega je 22 žag z letno kapaciteto 42.000 m3. V obratu je danes 11 polnojar-menikov in 13 venecijanskih jarmov. Žage so zmožne izdelati vse danes uzuelne sortimente iz domačih lesnih vrst. Žage so večinoma v rokah lesnih trgovcev in obrtnikov. Od veleposestnikov imajo lastne žage ga. grofica Zichy v Beltincih In Hartner Ferdinand veleposestnik v Gor. Lendavi. Žage so danes v splošnem le slabo zaposlene, ker v Prekmurju že občutno primanjkuje debelejši les; kapaciteta se izkorišča le do ene četrtine. Večinoma se žaga za domače potrebe. Za izvoz predeluje les v glavnem le lesna industrija Našičke v Dol. Lendavi, kije tudi tzd. največje podjetje Prekmurja. (Dalje sledi.) POVERITE SVOJA ZAVAROVANJA proti požaru, vlomu, toči - življenjska zav. raznih kombinacij itd. nad 100 let obstoječemu - renomiranemu zavodu Jadranski zavarovalni družbi. Zastopniki in poverjeniki v vseh veiiih krajih. □c NAJSTAREJŠIjIN NAJVEČJI DENARNI ZAVOD V PREKMURJU PREKMURSKA BANKA D. D. Telefon št. 19. MURSKA SOBOTA Ustanov. 1873. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 4Va-5 % Izdaja kratkoročna posojila na trgovske menice: Kupuje in prodaja VALUTE po najboljši dnevni ceni. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in naj-kulantneje ! V R 19/38. Dralbeni oklic. Dne 30. junija 1939 ob 9 uri bo v pisarni javnega notarja Jezovšek Vladimirja v Murski Soboti dražba nepremičnine pare. št. 152 njiva pripisane v vi. št. 91 k. o Ivanjševci last: Lajšček Neže roj. Kranjec v Berkovcih; Pojbič Janeza in Marije roj. Kranjec v Lon-čarovcl 5, Pojbič Janeza in Terezija roj. Kovačič, pos. v Lončarovcih 3. Izklicna cena: Din 6 000. Varščina: Din 200. Dražba se odreja na prostovoljno prošnjo lastnikov. Pravice, ki bi dražbe ne prepuščale, je priglasiti v pisarni jav. not. Jezovšek Vladimirja najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. Podrobnejše informacije se dobijo v pisarni javnega notarja Jezovšek Vladimirja v Murski Soboti, na občini Selo v Prekmurju in na občini v Križevcih v Prekmurju. Murska Sobota, dne 3. junija 1939. PONEBŠEK JANKO javni notar. po ugodni ceni stav-bišče blizu Sokolskega doma v M. Soboti. Meri '/2 orala. Brez vsakega denarja, na odplačilo po dogovoru. Poizve se v Prekmurski tiskarni. 1 Sprejme se takoj izvežbana ||||gf {(g ,n vajenec iz boljše hiše v gostilni TURK JOSIP v Murski Soboti. Proda se Proda se 50 cm3 borovih desk razne dolžine. Vprašati je v M. Soboti, Nova ulica 26. vrnem JOS. BENKO MURSKA SOBOTA Telefon štev. 8—80. TOVARNA MESNIH IZDELKOV IN MESNIH KONZERV, PRVA JUGOSLOV. PROIZVODNJA BACONOV Prodajalne: Maribor, Glavni trgQ16. J in Aleksandrova c. Gornja Radgona. Priporoča svoje priznano najfinejše izdelke. MOTORNA KOLESA SVETOVNE ZNAMKE TfflUMPH, UIGTORlfl, DflHHOPP od 98-125-200-250-350 ccm3 NISKE CENE! Hali mesečni obroki! Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ trgovina z radlo-aparati, dvokoiesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili MURSKA SOBOTA, iniimiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiiiii AKO ŽELITE IMETI ODLIČNE TISKOVINE POSLUŽITE SE TISKA IZ PHEHIHUH5RE TISKARNE KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE, VABILA KAKOR TUDI VSE TI-SKOVINE ZA URADE ITD ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI HHHN IZIDOR, Murska Sobota. HALO! PAZITE IN ČITAJTE! Dflfpcn OD NAJCENEJŠIH DO nULLuH NAJBOLJŠIH.VSEH ZHflMR GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. So K ttJ 00 U 2z KJ