izvirni znanstveni članek UDK 316.73:323.1 (497.4-14) prejeto: 2004-09-30 
DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSOV V SLOVENSKI ISTRI: 
AVTOHTONI VERSUS PRISELJENI 

Mateja SEDMAK 

Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: mateja.sedmak@zrs-kp.si 
IZVLEČEK 

Prispevek obravnava enega ključnih fenomenov multikulturnih oz. multietničnih območij -medetnične odnose. Narava in dinamika medetničnih odnosov je prikazana na primeru obmejnega in večkulturnega območja slovenske Istre, pri tem pa je posebna pozornost posvečena razlikam, ki izvirajo in avtohtonega oz. priseljeniškega statusa obravnavanih etnij v stiku. Medetnični odnosi so prikazani kot posebna oblika insider-outsider relacij. Analiza medetničnih odnosov temelji na rezultatih dveh empiričnih raziskav; ki sta bili izvedeni med letoma 2002-2003 na reprezentativnem vzorcu polnoletne populacije in srednješolcev iz slovenske Istre. Pri tem se je med drugim ugotavljal tudi medgeneracijski transfer stališč, ki se nanašajo na medetnične odnose oziroma medgeneracijske razlike. 
Ključne besede: medetnični odnosi, etničnost, večkulturnost, avtohtonost, priseljenci, meje, obmejnost, Slovenija, slovenska Istra 
DINAMIC A DEI RAPPORTI INTERETNICI NELL1STRIA SLOVENA: 
AUTOCTON I CONTR O IMMIGRATI 

SINTESi 

II contributo prende in esame uno dei fenomeni fondamentali delle aree multiculturali o plurietniche, quello dei rapporti interetnici. La loro natura e dinamica sono illustrati attraverso il caso della regione frontaliera e multiculturale dell'!stria slovena; particolare attenzione e stata data alie differenze originate dallo status di autoctonía 
o di immigrazione delle etnie a contatto. I rapporti interetnici sono illustrati come una forma particolare di relazioni insider/outsider. L'analisi e basata su due ricerche empiriche, realizzate tra il 2003 ed il 2004 su un campione rappresentativo di popolazione adulta e di študenti di scuola media delTIstria slovena. Si e constatato pure un transfer intergenerazionale di opinioni riguardanti i rapporti interetnici, o meglio le differenze intergenerazionali. 
Parole chiave: rapporti interetnici, etnicita, multiculturalita, autoctonía, immigrati, confini, status frontaliero, 
Slovenia, Istria slovena 

ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
UVO D 

Skladno s teorijo teritorialne etnične koncentracije/ razpršenosti v sodobni Evropi prevladujejo tri območja, v okviru katerih prevladuje višja stopnja etnične in je­zikovne heterogenosti oz. večkultumosti, in sicer: ob­mejna območja, pretežno industrializirana in urbani­zirana območja oz. nacionalne entitete, ki privlačijo imigrantsko populacijo in večnacionalne države (Susič, 1977). V Sloveniji se med omenjena območja uvršča predvsem t. i. območja v stiku oz. obmejna območja, kot sta območji slovenske Istre in Prekmurja, območja, ki so bila v preteklosti privlačna predvsem za delavske imigrante iz območij nekdanje Jugoslavije (npr. Jesenice, Trbovlje, Velenje) in urbanizirana ter ekonomsko visoko razvita območja, ki so privlačna za širši krog prise­ljencev (npr. Ljubljana). 
Z etničnega vidika uvrščamo Slovenijo v narodno relativno homogena območja. Zadnji popis prebivalstva leta 2002 tako beleži 1.631.363 (83,1%) Slovencev/k in le 144.208 (7,3%) pripadnikov drugih etničnih skupin. Pri tem je potrebno upoštevati tudi število neopre­deljenih in tistih, ki so se opredelili regionalno (188.465 ali 9,6%). 
V Sloveniji je status avtohtone manjšine priznan italijanski in madžarski skupnosti. Iz tega naslova so manjšinama zagotovljene normativne obče in specifične pravice na državni in lokalnih ravneh, ki se nanašajo na vprašanja javne rabe jezika in dvojezičnosti, kulturne dejavnosti, (dvojezičnega) izobraževanja, političnega zastopstva in organiziranja ter drugo. Ostale neslo­venske etnične skupine pa predstavljajo pretežno narodi nekdanje Jugoslavije, ki so v Slovenijo emigrirali pred­vsem zaradi ekonomskih razlogov, še posebno mno­žično v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Se pa skladno z velikimi družbenopolitičnimi spremembami zadnjih let (dezintegracija Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, vstop Slovenije v EU) in občimi globa 11­zacijskimi trendi pričakuje, da se bo v prihodnjih letih etnična struktura države še dodatno pluralizirala. 
V pričujočem prispevku se bomo v nadaljni razpravi osredotočili na enega ključnih fenomenov multikulturnih oz. multietničnih območij, tj. na medetnične odnose. Narava in dinamika mecletničnih odnosov bo prikazana na primeru slovenske Istre, pri tem pa bo posebna pozornost posvečena predvsem razlikam, ki izvirajo in avtohtonega oz. priseljeniškega statusa obravnavanih etnij v stiku. Dodatno se bo ugotavljalo, ali so si stališča in odnos mladih (srednješolcev) in odraslih iz slovenske Istre do (drugih) etničnih skupin sorodna oz. različna. Povedano drugače, ugotavljalo se bo ali smo v primeru slovenske Istre priča meclgeneracijskemu transferju vred­not, ki se nanašajo na etnična vprašanja in medetnične odnose, ali morda medgeneracijski diskontinuiteti. 
Prikaz in analiza medetničnih odnosov bo temeljila na rezultatih dveh empiričnih raziskav, izvedenih na območju slovenske Istre med letoma 2002-2003. Ra­ziskavi sta bili z vsebinskega vidika zasnovani širše, saj sta obravnavali vprašanja etnične heterogamije, medet­ničnih odnosov, etnične in multikulturne identitete pro­stora, jezikovne fenomene idr., za namen pričujočega članka pa bo obravnavan zgolj tisti del rezultatov, ki se neposredno navezuje na obravnavano temo. 
V nadaljevanju bodo tako predstavljeni rezultati: 

raziskave "Identiteta slovenske Istre" (Sedmak et. al., 2002), ki je bila izvedena v okviru širše zastavljenega projekta z naslovom "Narodna in kulturna identiteta na območju slovensko-italijanskega kulturnega stika v pro­cesih evropske integracije";1 v okviru raziskave je bilo izvedeno anketiranje na reprezentativnem vzorcu 458 polnoletnih prebivalcev slovenske Istre in raziskave "Identiteta slovenske Istre -mladi" (Sedmak, 2003a; 2003b),2 izvedene leta 2002 na reprezentativnem vzor­cu srednješolske populacije (N= 313) iz obravnavanega območja. Raziskava je vključevala tako izvedbo kvan­titativne (anketiranje) kot kvalitativne (intervjuji) razis­kave; za namen pričujočega prispevka in zaradi pri­merljivosti z raziskavo, izvedeno med odraslo popula­cijo, pa bodo predstavljeni predvsem rezultati ankete. 
MEDETNIČNI ODNOS I KOT OBLIKA INSIDER ­OUTSIDER ODNOS A 

Medetnični odnosi predstavljajo posebno obliko insi­der-outsider odnosa, 3 ki temelji na dihtotomiji pripad­nik-nepripadnik, na delitvi na nas in njih ter na videnju drugega kot drugačnega, tujega, nam nelastnega, kot outsiderja. Vsaka etnična skupina v stiku se hkrati na­haja v poziciji, ko se pripadniki skupine v odnosu do pripadnikov drugih skupin dojemajo kot insiderji, isto­časno pa so z vidika drugih etnij v stiku videni kot outsiderji. Za ta odnos pa se kot ključna kaže neena­komerna porazdelitev družbene moči. 
Z vidika etnične stratifikacije pripada avtohtonim et­ničnim skupinam v primerjavi s priseljenskimi skup­nostmi ponavadi, ne pa nujno, večja družbena moč. Kot ključen in relevanten se tako izkaže položaj in gledišče avtohtone skupnosti, ki postane orientacijska točka, na 
1 Raziskavo, ki se je izvajala med letoma 2001 -2003, je financiralo Ministrstvo za kulturo RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS. 2 Raziskavo sta financirala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Mestna občina Koper. 3 Termina insider in outsicler opredeljujeta pripadnika oz. nepripadnika dani (etnični) skupini. Vendar zgolj element nepripadnosti ne 
označi dovolj dobro kompleksne narave outsiderstva, kot jo ponuja angleški pojem. Biti outsicler tako vključuje različne pomene: biti nepripadnik, biti nesposoben razumeti življenjski svet in rutino vsakdanjega življenja insiderja, imeti nižjo socialno moč; na outsi­derstvo se a priori navezujejo negativne konotacije in biti outsicler pomeni v skladu s Schutzevim pojmovanjem (1987) tudi biti tujec. 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNICNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
osnovi katere se določa outsider je. Kot outsider ji v plu­rietnični družbi so tako označeni pripadniki prise­ljenskih skupnosti oz. pripadniki skupin z nizko druž­beno močjo. Na spremenljivo naravo opredelitve out­siderja pa opozorita tudi Bregerjeva in Hillova (1998), ko izpostavita, da dejstvo, kdo je outsider; variira glede na subjekt, ki definira; subjekti, ki so v proces ozna­čevanja oz. definiranja vključeni, pa se razlikujejo tako glede na družbeni razred, spol, generacijsko pripadnost kot glede na narodnost, raso in religioznost. 
Insidersko-outsiderskim odnosom se v empirični študiji, izvedeni na območju Winston Parve (Velika Britanija), posvetita Elias in Scotson (1994). Kot ključne elemente teh odnosov avtorja izpostavita stopnjo etab­liranosti, kohezivnosti skupin v stiku in stopnjo kolek­tivne identifikacije (ki se izrazijo v neenakem razmerju družbene moči med soočenimi skupinami). Moč in superiornost (etnične) skupine v odnosu do drugih sku-pin v stiku namreč temelji prav na visoki stopnji notranje povezanosti in socialne kontrole, ki jo skupina goji v odnosu do svojih članov. 
Etnična skupina z višjo pripadajočo družbeno močjo goji v odnosu do ostalih (etničnih) skupin odnose segre­gacije, stigmatizacije in izključevanja, ob istočasni in­terni kontroli nad stiki pripadnikov z nepripadniki. Štu­dija Eliasa in Scotsona nazorno prikazuje, da lahko tudi 

Skupinska
Etnična skupina 1 

številčno manjšinska avtohtona skupina, če je le bolje organizirana in notranje povezana, izvaja moč nad manj (notranje) kohezivno večino. Procesi socialne segrega­cije, izključevanja in stigmatizacije outsiderske skupine pa so učinkovito sredstvo, ki se ga skupina z večjo druž­beno močjo poslužuje za vzdrževanje in potrditev lastne identitete in lastnega nadrejenega položaja. 
Insidersko-outsiderski odnosi so posebno zanimivi prav v primeru odnosa mecl staroselsko, avtohtono po­pulacijo in imigrantskimi skupinami. Avtohtono/e etni­jo/e navadno opredeljuje visoka stopnja notranje kohe­zivnosti (ki ji botruje čas skupnega bivanja na določe­nem geografskem teritoriju in medgeneracijska poveza­nost družin), ekskluzivni dostop ter kontrola nad ključ­nimi položaji v lokalni skupnosti (lokalna oblast, kul­turne in društvene dejavnosti, cerkvena organizacija itd.). V odnosu do priseljeniških etničnih skupin avtoh­tona etnična skupina lahko izvaja s ciljem lastne legi­timizacije procese stigmatizacije in izključevanja iz ru­tinskih praks vsakodnevnega življenja. Imigrantsko po­pulacijo pa po drugi strani označuje nizka stopnja medsebojnega poznavanja in posledično povezanosti. Prav element medsebojne tujosti članov priseljeniških skupin pa onemogoča uspešno konsolidacijo in učinko­vito konkuriranje etablirani poziciji moči avtohtone skupine oz. skupin. 

raven 
Etnična skupina 2 

SI. 1: Medetnični odnosi kot oblika insiderskih-outsiderskih odnosov (prirejeno po Sedmak, 2001, 118). 
Fig. 1: Interethnic Relations as a Form of Insider-Outsider Relations (Edited as per Sedmak, 2001, 118). 

ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Neenakomerno razmerje moči med insiderji in out­siderji se v skrajni instanci konceptualizira v procesu, v katerem skupina z močjo (insiderska) outsiderski skupini v celoti pripiše karakteristike njenega najslabšega dela; in obratno, samopercepcija etablirane insiderske sku-pine se oblikuje na podlagi generalizacije manjšinskega dela najboljših članov te skupine. Na tej točki se soočimo s skupinskimi predsodki, stereotipi in nadalje z nacionalističnimi in ksenofobičnimi izrazi ter procesi stigmatizacije, v najradikalnejši obliki pa tudi s prepo­vedjo stikov s pripadniki outsiderske skupine. 
Slika 1 ponazarja grafično upodobitev insiderskih­outsiderskih odnosov na skupinski in individualni ravni. Vsaka etnija v soočenju a priori dojema drugo etnično skupino kot outsidersko, s tega gledišča so vse etnične skupine istočasno insiderske in outsiderske. Skladno z višjim družbenim položajem in družbeno močjo ter večjo stopnjo notranje kohezivnosti in etabliranosti pa ponavadi avtohtoni skupnosti pripada pravica definirati insiderje v relaciji do outsiderjev. V tem oziru so kot outsiderska skupina označene priseljeniške skupine. Na individualni ravni se zgodba ponovi; vsak posameznik se avtopercepira kot pripadnik etnične skupine, isto­časno pa pozameznika - pripadnika druge etnične skupine dojema kot tujca. Če se na individualni ravni medetnična fuzija izrazi v etnično mešanih zakonih oz. družinah, se na skupinski ravni medetničnih stikov izrazi bodisi v procesih kulturne asimilacije ali kulturnega pluralizma. 
Končno, potencialno nenaklonjene oz. sovražne odnose, ki jih insiderska skupina goji v odnosu do outsiderjev, je potrebno razumeti v kontekstu elementa "grožnje". Avtohtona skupina doživlja imigrantsko kot grožnjo lastnemu že vzpostavljenemu in samoumevne­mu načinu življenja. Z namenom samozaščite in zaščite temeljnih skupinskih norm in vrednot staroselci pred priseljence postavijo socialni zid, s tem pa redefinirajo lastno skupinsko identiteto in potrjujejo lastno (superi­orno) pozicijo. 
Vsi outsiderji pa niso dojeti kot enako tuji. Nekatere skupine oz. pripadniki le-teh se dojema kot bolj domače, njihova prisotnost je bolj tolerirana in njihove kulturne prakse morda celo občudovane. To pa vodi v t. i. hierarhijo sprejemljive tujosti (Breger, 1998). Hierarhija tujosti je zasnovana tako, da se etnične skupine, katerih kulture so sorodne kulturnim vzorcem avtohtone sku-pine, dojemajo kot nevtralne ali celo pozitivne. Te et-nične in imigrantske skupine ponavadi prihajajo iz eko­nomsko in politično močnih držav. Posebno zaželena pa je tudi fizična oz. vizualna sorodnost. Na dnu hierarhije sprejemljive tujosti se tako nahajajo tujci, katerih kultura je dojeta in videna kot popolnoma tuja in različna od kulture avtohtone skupine, pri katerih so fizične karak­teristike etnične pripadnosti in identitete jasno razvidne in ki izvirajo iz družbenih sistemov, ki državi !migracije niso pomembni ekonomski partnerji, poleg tega pa so re­lativno politično in ekonomsko nepomembni tudi v šir­šem mednarodnem okolju (Ibid.). Četudi gre v primeru klasifikacije sprejemljive tujosti za vpliv elementa med­skupinske in medkulturne distance, pa ni nujno, da so bolj sprejeti pripadniki tistih etnij oz. kultur, ki so avto­htoni skupini sorodnejše oz. med katerimi je socialna distanca manjša. Kot relevantni dejavniki se v tem oziru izkažejo tudi zgodovinsko-politične okoliščine in aktual­ni družbeni dogodki (naj kot primer izpostavimo medet­nične stike med etnijami, živečimi na območju nekdanje Jugoslavije po dezintegraciji nekdaj skupne države). 
Skladno s hiearhijo sprejemljive tujosti lahko tujec zaseda položaj relativne sprejetosti, v primeru, če je z vidika insiderske skupine dojet kot eksotični drugi. Pri soočanju s konceptom eksotičnega drugega Kohn (1998) izpostavi, da ta pooseblja vse tiste atribute, ki so pri­padnikom skupine nelastni. V tem kontekstu se ekso­tičnost pojmuje kot pozitivna lastnost tujcev. Assenson in Assenson (1998) izpostavita povezavo med eksotičnim drugim in spolnimi stereotipi, pri čemer se eksotičnega drugega, personificiranega v moškem pripadniku outsi­derske skupine, dojema kot še posebno privlačnega, močnega, možatega, ženska inačica eksotične tujke pa pooseblja atribute strastne in skrivnostne zapeljivke. 

DINAMIK A MEDETNIČNI H ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI STATUS 

V nadaljevanju bodo prikazani rezultati predhodno omenjenih raziskav (Sedmak et al., 2002;j Sedmak, 2003a; 2003b), ki ponazarjajo dinamiko in naravo med­etničnih odnosov v slovenski Istri. O b primerjavi odgo­vorov mladostniške in odrasle populacije pa se bo istočasno ugotavljalo stopnjo medgeneracijske transmi­sije vrednot in stališč, ki se nanašajo na medetnične odnose. Pri analizi in interpretaciji rezultatov se bomo prvenstveno osredotočili na dualno kvalifikacijo avtoh­tone versus priseljeniške etnije, zato so posamične pri­seljeniške skupine (Hrvati, Srbi, Makedonci idr.) obrav­navane pod skupinim imenovalcem "priseljeniške sku-pine". 
Začnimo na intimi, medosebni ravni. Skladno s pre­pričanjem preučevalcev medetničnih odnosov sodi pri­pravljenost vstopiti v zakonsko zvezo s pripadnikom druge etnije med izraze največjega sprejemanja prav te etnije (Štrukelj, 1986). Ko smo mladostnike s slovenske Istre povprašali, ali bi se bili pripravljeni poročiti s predstavniki nekaterih drugih etničnih skupin, smo pre­jeli naslednje odgovore: 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Tabela i: Ali bi se poročil/a z/s (mladina):4 
Table 1: Would you marry a/an (youth):5 
ZAGOTOV O VERJETNO VERJETNO ZAGOTOV O NE VEM 
BI SE BI SE NE BI NE BI 
f f% f f% f f% f f% f f% 
SLOVENCEM/KO 219 70 60 19,2 5 1,6 5 1,6 24 7,7 
ITALIJANOM/KO 118 37,8 123 39,4 32 10,3 8 2,6 31 9,9 
HRVATOM/ICO 91 29,2 125 40,1 45 14,4 13 4,2 38 12,2 
MAKEDONCEM/KO 50 16 66 21,2 82 26,3 60 19,2 54 17,3 
CRNOGORCEM/KO 54 17,4 69 22,3 69 22,3 63 20,3 55 17,7 
SRBOM/KI NJO 66 21,2 67 21,5 67 21,5 64 20,5 48 15,4 
ALBANCEM/KO 39 12,6 54 17,5 64 20,7 95 30,7 57 18,4 
BOSNJAKOM/I NJO 50 16,2 66 21,4 64 20,8 73 23,7 55 17,9 
S PRIPADNIKOM/CO Z. EVROPSKE 82 26,4 134 43,1 26 8,4 17 5,5 52 16,7 
DRŽAVE 
ROMUNOM/K O 54 17,4 79 25,4 66 21,2 51 16,4 61 19,6 
AMERIČANOM/KO 98 31,4 114 36,5 31 9,9 13 4,2 56 17,9 
Tabela 2: Ali bi se poročil/a z/s (odrasli): 
Table 2: Would you marry a/an (adults): 
ZAGOTOV O VERJETNO VERJETNO ZAGOTOV O NE VEM 
BI SE BI SE NE BI NE BI 
f f% f f % f f% f f% f f% 
SLOVENCEM/KO 315 72,4 94 21,6 2 0,5 5 1,1 19 4,4 
ITALIJANOM/KO 181 41,6 164 37,7 30 6,9 29 6,7 31 7,1 
HRVATOM/ICO 158 36,6 175 40,5 38 8,8 21 4,9 40 9,3 
MAKEDONCEM/KO 96 22,2 121 27,9 85 19,6 74 17,1 57 13,2 
CRNOGORCEM/KO 90 20,8 119 27,5 83 19,2 80 18,5 61 14,1 
SRBOM/KI NJO 100 23,1 118 27,3 74 17,1 81 18,7 60 13,9 
ABANCEM/KO 75 17,4 89 20,6 82 19,0 131 30,3 55 12,7 
BOSNJAKOM/I NJO 81 18,8 106 24,6 77 17,9 112 26,0 55 12,8 
S PRIPADNIKOM /CO Z. EVROPSKE 121 28,1 167 38,8 47 10,9 41 9,5 54 12,6 
DRŽAVE 
ROMUNOM/K O 84 19,4 121 27,9 71 16,4 90 20,8 67 15,5 
AMERIČANOM/KO 116 26,9 165 38,2 43 10,0 51 11,8 57 13,2 
Odgovori nakazujejo, da med mladimi obstajajo jas-zaželene poročne kandidate, med katerimi lahko kot ne preference, ki se nanašajo na potencialne maritalne najmanj zaželene izpostavimo pripadnike albanske et­kandidate: med najbolj zaželenimi so tako Slovenci, nične skupine. Z Albanko/cem bi se tako "zagoto-Italijani, Hrvati, pripadniki zahodnoevropskih držav in vo/verjetno" poročilo najnižje število mladih (30,1%), Američani. S predstavniki omenjenih narodov bi velika "zagotovo/verjetno ne" pa hkrati najvišji odstotek mladih večina mladih bila pripravljena vstopiti v zakonsko zve-(51,4%). Pri Makedoncih/kah, Črnogorcih/kah, Srbih/ zo, in sicer skupaj "zagotovo" in "verjetno" s Slovencem/ kinjah in Bošnjakih/njah pa so si odstotki pripravljenih ko 89,2%, z Italijanom/ko 77,2%, s Hrvatom/ico 69,3%, vstopiti in ne pripravljenih vstopiti v zakon s pripadniki s pripadnikom/co zahodnoevropske države 69,5% in z omenjenih skupin relativno podobni, pri čemer je ne­Američanom/ko 67,9%. V primeru navedenih narodnosti koliko višji odstotek tistih, ki se s predstavnicami/ki zasledimo tudi najnižje odstotke izprašanih, ki se z nji-navedenih narodov ne bi poročili. Skupaj se tako z Ma­hovimi pripadniki/cami ne bi bili pripravljeni poročiti. kedoncem/ko "zagotovo/verjetno ne bi" poročilo 45,5% 
Predstavniki/ce ostalih narodnosti sodijo med manj mladih ("zagotovo/verjetno" pa bi 37,2% mladih), s 
4 V celotni analizi vprašanj so vedno upoštevani zgolj veljavni odgovori. 5 The entire analysis of questions takes into account valid answers only. 
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Črnogorcem/ko "ne bi" skupno 42,6% (skupno "bi" 39,7%), s Srbom/kinjo "ne bi" 42% (istočasno "verjet­no/zagotovo bi" 42,7%), z Bošnjakom/injo "ne bi" skle­nilo zakonske zveze skupno 44,5% mladih ("bi" pa 37,6%). Tudi Romuni/ke sodijo v slednjo skupino manj zaželenih partnerjev, vendar je pri tej skupini odstotek tistih, ki bi se z njimi poročili, višji od odstotka tistih, ki se ne bi, in sicer "zagotovo/verjetno bi" se z njimi poročilo 42,8% mladih, "ne bi" pa 37,6%. 
Odstotki neopredeljenih so najnižji pri skupinah bolj zaželenih partnerjev: pri Slovencih/kah (7,7%), Italija­nih/kali (9,9%) in Hrvatih/cah (12,2%). 
Prejeti odgovori v celoti odslikavajo odnos do posa­mičnih skupin maritalnih kandidatov med odraslo popu­lacijo (Glej tabelo 2). V tem primeru je medgeneracijski prenos vrednot in stališč, ki se nanašajo na želene in manj želene partnerje z vidika narodne pripadnosti, ne­dvoumen. 
Tabela 3: V javnem življenju slovenske Istre (mediji, prireditve, javne funkcije) je italijanska manjšina: Table 3: In the public life of Slovene Istria (the media, entertainment, public offices) the Italian minority is: 
odrasli mladina 
f f % f f% 
premalo opazna 43 9,4 38 12,3 
ravno prav opazna 302 66,1 154 50 
preveč opazna 49 10,7 65 21,1 
ne vem 63 13,8 51 16,6 
SKUPAJ 457 100 308 100 
Tabela 4: V javnem življenju slovenske Istre (mediji, 
prireditve, javne funkcije) so priseljeniške skupnosti iz 
republik nekdanje Jugoslavije: 
Table 4: In the public life of Slovene Istria (the media, 
entertainment, public offices) the immigrant commu­nities from the republics of former Yugoslavia are: 

odrasli mladina 
f f % f f % 
premalo opazne 82 24,8 53 17,2 
ravno prav opazne 166 50,3 84 27,3 
preveč opazne 76 23 67 21,8 
ne vem 6 1,8 104 33,8 
SKUPAJ 330 100 308 100 
Dalje smo si ogledali kako izprašani ocenjujejo pri­sotnost oz. opaznost drugih etnij v okolju bivanja, ali ocenjujejo, da so pripadniki avtohtone italijanske manj­šine oz. priseljeniških skupin v javnem življenju slo­venske Istre premalo, preveč ali ravno prav opazni? 
Pri odgovorih je opazna razlika med mladimi in odraslimi. Namreč, višji delež odraslih meni, da je ita­lijanska manjšina v javnem življenju "ravno prav opaz­na", in sicer 66,1% proti 50%, istočasno pa več mladih meni, da je le-ta "preveč opazna" {21,1% proti 10,7%). 
Slika je nekoliko drugačna, ko se vprašanje nanaša na priseljeniške skupine: 50% odraslih meni, da je prisotnost le-teh v javnem življenju ravno pravšnja (in le 27,3% mladih). Višji so tudi odstotki odraslih, ki menijo, cla je le-ta "premalo opazna" (24,8% proti 17,2%) in da je le-ta "preveč opazna" (23% proti 21,8%). Mladi pa so glede tega vprašanja tudi v bistveno večji meri ne­odločeni (33,8% izbere odgovor "ne vem"). 
Odnos do jezika, kot osrednjega kulturnega ele­menta vsake etnije, pomembno odraža odnos do druge etnične skupine na splošno. Slovenska Istra je uradno dvojezično območje slovenskega in italijanskega jezika, v sferi vsakdanjega življenja preučevanega območja pa je moč zaslediti jezikovni pluralizem in jezikovna prepletanja slovenskega, italijanskega in hrvaškega oz. srbohrvaškega ter drugih jezikov. Kakšen je odnos iz­prašanih do jezikovnih vprašanj in jezikovnega plura­lizma, nakazujejo naslednji odgovori: 
Tabela 5: Dvojezični javni napisi v obalnih mestih so po 
tvojem mnenju: 
Table 5: Bilingual public signs in coastal towns are in 
your opinion: 

odrasli m adi 
f f% f f % 
nujni 160 35,5 82 26,5 
potrebni, a ne nujni 268 59,4 180 58,1 
nepotrebni 23 5,1 28 9 
ne vem 0 0 20 6,5 
SKUPAJ 451 100 310 100 
Dvojezični napisi so po mnenju večine (mladih in odraslih) "potrebni, a ne nujni" (58,1% in 59,4%) in za kar 26,5% mladih in 35,5% odraslih "nujni". Da so "ne­potrebni", meni le manjšina, četudi je le-teh med mla­dimi skoraj enkrat več. 
Tudi pri naslednjem vprašanju se je merilo odnos do italijanskega jezika in posredno odnos do italijanske etnije. 
Tabela 6: Za tistega, ki živi v obalnih mestih, je znanje 
italijanščine: 
Table 6: For people living in coastal towns the know­ledge of Italian is: 

odrasli m adi 
f f% f f% 
nujno 83 18,4 75 24,2 
potrebno, a ne nujno 355 78,7 210 67,7 
nepotrebno 13 2,9 13 4,2 
ne vem 0 0 12 3,9 
SKUPAJ 451 100 310 100 

Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Tako mladostniki kot odrasli, živeči na območju slo­venske Istre, v večini menijo, da je znanje italijanskega jezika za lokalne prebivalce "potrebno , a ne nujno" (67,7% in 78,7%). Nezanemarljiv delež pa ocenjuje, cla je to znanje kar "nujno", in sicer nekoliko več mladih (24,2%) kot odraslih (18,4%). Da je znanje italijanskega jezika nepotrebno meni izrazita manjšina anketiranih. 
Če prejeti odgovori nakazujejo relativno naklonje­nost jeziku avtohtone italijanske manjšine, pa ta naklo­njenost upada, ko je govor o jeziku neavtohtonih etnij. O tem priča analiza spodnjega vprašanja: 
Tabela 7: Poučevanje hrvaščine na šolah v slovenski 
Istri se vam zdi: 
Table 7: Teaching Croatian at schools in Slovene Istria 
is to your mind: 

odrasli m acli 
f f % f f % 

nujno 10 2,4 14 4,5 
potrebno, a ne nujno 246 58,4 101 32,6 
nepotrebno 165 38,2 144 46,5 
ne vem 0 0 51 16,5 
SKUPAJ 421 100 310 100 
Iz tabele 7 je razvidno, da se odgovori mladih ne­koliko razlikujejo od odgovorov odraslih, saj mladi v največji meri ocenjujejo, da je poučevanje hrvaškega jezika v šolah "nepotrebno" (46,5%), medtem ko se za ta odgovor odloči nekoliko nižji, vendar še vedno relativno visok delež odraslih (38,2%). Se pa odrasli v večji meri nagibajo k odgovoru, da je poučevanje hrvaščine "po­trebno, a ne nujno", in sicer s kar 58,4% (mladi z 32,6%). 
Nekatera vprašanja so bila zastopana zgolj v raz­iskavi namenjeni mladostnikom oz. zgolj odraslim. Z naslednjim vprašanjem se je tako meril odnos do hrvaškega jezika med mladimi: 
Tabela 8: Ali se strinjaš z naslednjo trditvijo: "Na obalnem območju bi moral biti poleg slovenskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik." (mladi). Table 8: Do you agree with the following statement: "Aside from Slovene and Italian, Croatian should be one of the official languages in the Littoral." (youth) 
f f% 
se popolnoma strinjam 14 4,6 
se strinjam 47 15,4 
se niti strinjam, niti ne strinjam 112 36,6 
se ne strinjam 74 24,2 
se sploh ne strinjam 59 19,3 
SKUPAJ 306 100 

Velik odstotek mladih je glede vprašanja neoprede-Ijenih, in sicer kar dobra tretjina vprašanih (36,6%), sledita pa odgovora "se ne strinjam" (23,2%) in "se sploh ne strinjam" (19,3%). 
Te odgovore dopolnjujejo tudi odgovori na naslednji dve vprašanji, ki sta bili zastavljeni tako mladim kot odraslim prebivalcem slovenske Istre: 
Tabela 9: Ali menite, da je okolje, v katerem živite, strpno do priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije? Table 9: Do you find the environment in which you live tolerant towards immigrants from the republics of former Yugoslavia? 
odrasli mladi 
f f% f f% 

cla, zelo strpno 64 14,1 27 8,7 
še kar strpno 205 45,1 75 24,1 
niti strpno, niti nestrpno 114 25,1 103 33,1 
ni strpno 58 12,7 73 23,5 
zelo je nestrpno 14 3,1 33 10,6 
SKUPAJ 455 100 311 100 
Mladi stopnjo strpnosti svojega lokalnega okolja do priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije ocenjujejo ambivalentno. Večina jih je neodločenih in izbere od­govor "niti strpno, niti nestrpno" (33,1%), medtem ko se tudi odgovori "(zelo) strpno" in "(zelo) ne strpno" rela­tivno enakomerno porazdeljujejo. 
Vendar pa odrasli istočasno ocenjuje svoje okolje bivanja kot bolj strpno do priseljeniških skupin. Tako skoraj polovica izprašanih meni, da je okolje "še kar strpno" (45,1%) do priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije in dodatnih 14,1%, da je "zelo strpno". Če­trtina (25,1%) jih je neopredeljenih in le manjšina meni, da je okolje nestrpno. 
So pa stališča mladine sorodnejša stališčem odrasle populacije pri naslednjem vprašanju, ki izraža zelo radikalno stališče v odnosu do priseljeniških skupin. 
Tabela 10: Ali se strinjate z naslednjo trditvijo: "Lokalna 
oblast bi morala sprejeti omejitve priseljevanja ljudi iz 
republik nekdanje Jugoslavije." 
Table 10: Do you agree with the following statement: 
"Local authorities should implement restrictions for 
immigrants from the republics of former Yugoslavia." 

odrasli m adi 
f f% f f% 

se popolnoma strinjam 45 9,8 34 10,9 
se strinjam 117 25,6 57 18,3 
se niti strinjam, niti ne 113 24,7 118 37,9 
strinjam 
se ne strinjam 122 26,7 63 20,3 
se sploh ne strinjam 60 13,1 39 12,5 
SKUPAJ 457 100 311 100 
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Odgovori vseh izprašanih so kot rečeno sorodni in hkrati ambivalentni, sorodni odstotki izprašanih se z navedeno trditvijo "(popolnoma) strinjajo" in "(sploh) ne strinjajo", prav tako pa je visok odstotek neopredeljenih "se niti strinjam, niti ne strinjam" (37,9% in 24,7%). 
Naslednja tri vprašanja so bila zastopana zgolj v ra­ziskavi odrasle populacije. Skladno s prejetimi odgovori se odrasli v veliki večini strinjajo s tem, da morajo imeti uradno priznane manjšine (torej italijanska in madžarska manjšina) zagotovljene posebne pravice. S tem se "strin­ja" kar 44,9% in "popolnoma strinja" 19,3% izprašanih. Neodločenih je 19,8%, manjšina pa izraža nestrinjanje. 
Tabela 11: Ali se strinjate z naslednjo trditvijo: "Uradno 
priznane manjšine morajo imeti za svoj obstoj zago­tovljene posebne pravice." (odrasli) 
Table 11: Do you agree with the following statement: 
"The existence of officially acknowledged minorities 
should be guaranteed by special rights." (adults) 

f f% 
se popolnoma strinjam 87 19,3 
se strinjam 202 44,9 
se niti strinjam, niti ne strinjam 89 19,8 
se ne strinjam 56 12,4 
se sploh ne strinjam 16 3,6 
SKUPAJ 450 100 

Tabela 12: Italijanska manjšina v našem okolju ima 
(odrasli): 
Table 12: The Italian minority in our area has (adults): 

f f% 
premalo pravic 29 8 
ravno pravšnjo obseg pravic 258 70,9 
preveč pravic 74 20,3 
ne vem 3 0,8 
SKUPAJ 364 100 

Istočasno velika večina izprašanih ocenjuje obstoječi obseg posebnih pravic, ki so dodeljene italijanski manjšini kot ravno pravšnji (70,9%); nezanemarljivih 20,3% jih meni, da je obseg pravic "prevelik", vendar istočasno 8% odgovarjajočih meni, da je obseg pravic še 
"premajhen". 
Ponovno se narava odgovorov spremeni, ko se pre­ide na vprašanje pravic neavtohtonih, torej priseljeniških skupin. Kot prikazuje tabela 13, se večina odgovar­jajočih ne strinja s tem, da bi država morala zagotoviti šolanje v lastnem jeziku vsem narodnim (etničnim) sku­pinam, ne glede na dobo njihovega bivanja v Sloveniji. S tem "se ne strinja" kar 43,9% in "sploh ne strinja" 19,6% izprašanih; neopredeljenih glede tega vprašanja je 19,4%, strinjanje pa izraža skupno 17% izprašanih. 
Tabela 13: Ali se strinjate z naslednjo trditvijo: "Država bi morala zagotoviti šolanje v lastnem jeziku vsem na­rodnim skupnostim ne glede na dobo njihovega bivanja v določenem prostoru." (odrasli) Table 13: Do you agree with the following statement: "The state should assure to all ethnic minorities an edu­cation in their own language, independent of how long they have been living in a determinate area." (adults) 
f  f %  
se popolnoma strinjam  17  3,8  
se strinjam  60  13,2  
se niti strinjam, niti ne strinjam  88  19,4  
se ne strinjam  199  43,9  
se sploh ne strinjam  89  19,6  
SKUPAJ  453  100  

Naj ob zaključku za dodatno pojasnitev medetničnih odnosov v slovenski Istri podamo še prikaz medetnične bližine oziroma sorodnosti med večinsko slovensko kul­turo/etnijo in ostalimi kulturami, ki sobivajo na območju slovenske Istre, kot ga ocenjujejo mladi. 
Mladi kot medsebojno podobni ocenjujejo predvsem slovensko in italijansko ter slovensko in hrvaško kulturo. Kar 60% mladih namreč meni, da je hrvaška kultura slovenski "še kar podobna" in dodatnih 9,4%, da ji je "zelo podobna". Za italijansko kulturo pa 48,4% mladih meni, da je "še kar podobna" slovenski, in 7,1%, da ji je "zelo podobna". Najmanjšo podobnost v odnosu do slo­venske kulture pripisujejo bošnjaški oz. muslimanski kulturi (61,4% jih meni, da "ni podobna" slovenski) in albanski kulturi (58,9% jih meni, da "ni podobna" slo­venski). Manjšo mero podobnosti s slovensko kulturo mladi izražajo tudi v odnosu do makedonske (49,4% jih meni, da "ni podobna" slovenski) in črnogorske kulture (49,2% jih meni, da "ni podobna" slovenski). Relativno visoki odstotki pri odgovoru "ne vem" pa izpričujejo re­lativno nepoznavanje predvsem makedonske, črnogor­ske, albanske, srbske in bošnjaške kulture. 
To subjektivno percepcijo medetnične bližine/dis­tance lahko razložimo z geografsko bližino hrvaške in italijanske državne entitete in pa dejstvom pogostih in kontinuiranih zgodovinskih stikov s Hrvati in Italijani. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mladostniki, vključeni v raziskavo, predstavljajo starostno kohorto, ki se je rodila v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja, neposred­no pred osamosvojitvijo Slovenije in dezintegracijo nek­danje Jugoslavije. Ta starostna kohorta je zaobšla iz­kušnjo skupnega življenja z drugimi narodi Jugoslavije in ideološkega promoviranja ter dejanskega izkustva "medetnične enakosti in bratstva". Posledično mladi do­jemajo in ocenjujejo kulture drugih narodov nekdanje Jugoslavije kot relativno različne od slovenske oz. se o (ne)sličnosti zaradi nepoznavanja prav teh kultur ne mo­rejo opredeliti, o čemer pričajo prav visoki odstotki tistih, ki izberejo odgovor "ne vem". 

ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Tabela 14: Če primerjaš slovensko kulturo z ostalimi kulturami okolja, v katerem živiš, kako zelo se ti zdi podobna 
naslednjim kulturam (mladi): 
Table 14: If you compare Slovene culture to other cultures present in the environment in which you live, how 
similar to the following cultures do you find it to be (youth): 

ZELO PODOBNA SE KAR PODOBNA NI PODOBN A NE VEM 
f f% f f% f f% f f% 
italijanski 22 7,1 149 48,4 87 28,2 50 16,2 
hrvaški 29 9,4 188 60,8 45 14,6 47 15,2 
makedonski 0 0 24 7,8 152 49,4 132 42,9 
srbski 8 2,6 63 20,4 140 45,3 98 31,7 
črnogorski 6 1,9 26 8,4 152 49,2 125 40,5 
bošnjaški/muslimanski 5 1,6 16 5,2 189 61,4 98 31,8 
albanski 3 1,0 13 4,2 182 58,9 111 35,9 

ZAKLJUČEK 

Četudi raziskave javnega mnenja in drugih raziskav slovenske Istre izpričujejo relativno visoko mero medet­nične strpnosti in sprejemanja ter interkulturno držo pre­bivalcev slovenske Istre, smo v pričujočem članku želeli izpostaviti, da sta odnos do drugih kultur in jezikov in narava medkulturnega sprejemanja spremenljiva glede na determinanto avtohtonega oz. neavtohtonega (pri­seljeniškega) statusa. Študija primera slovenske Istre iz­postavi, da pripadnikom avtohtone etnije (v tem primeru pripadnikom italijanske manjšine), četudi številčno manjši skupini v primerjavi s priseljeniškimi skupinami, pritiče poseben status in posebne pravice, ki izvirajo iz avtohtonega statusa per se. Tudi druge raziskave tega območja (Sedmak, 2002a) poleg tukaj predstavljenih (Sedmak et al., 2002; Sedmak, 2003a, 2003b) izposta­vijo, da tako avtohtoni Slovenci kot pripadniki priselje­niških skupin (načelno) priznavajo italijanski avtohtoni manjšini večje pravice, ki se nanašajo na njihovo et-nično pripadnost, natančneje, večjo pravico do uporabe maternega jezika in izobraževanja v maternem jeziku, do kulturne in jezikovne ohranitve, do kulturnega, poli­tičnega in ekonomskega organiziranja itd., kot priselje­niškim skupinam. V primerjavi s priseljeniškimi skupi­nami je italijanska avtohtona etnija ne glede na (ali pa ravno zaradi) svoje številčne majhnosti izredno kohe­zivna in dobro organizirana skupnost z močno nefor­malno interno povezanostjo in kontrolo. V lokalni skup­nosti zaseda italijanska skupnost relativno visok družbe­ni položaj in poseduje socialno moč, ki iz omenjenega statusa izhaja. Z vidika insider-outsiderskih odnosov kot posebne oblike medetničnih odnosov je tako italijanska etnija očitno priviligirana. Pripadniki priseljeniških sku-pin so namreč dvakratni outsiderji, outsiderji v odnosu do drugih etnij v okolju (vsaka etnija v medetničnem stiku se istočasno nahaja v poziciji insiderja in outsi­derja) in outsiderji kot prišleki, kot neavtohtona, razpršena in notranje neorganizirana in nekohezivna skupina, ki jo odlikuje visoka stopnja interne raznoli­kosti in medsebojnega nepoznavanja. In prav slednja značilnost prišlekom (v novo kulturno okolje) onemo­goča, da bi se etablirali kot notranje kohezivna skupina in zagovarjali svoje posebne potrebe in pravice, izvira­joče iz etnične pripadnosti. 
Privilegirano pozicijo in odnos lokalnih prebivalcev do italijanske manjšine pa se lahko razume tudi v kon­tekstu razmišljanj o občih odnosih Slovencev do drugih narodov. Tako kot vsak narod imajo tudi Slovenci izob­likovan hiearhični odnos do drugih narodov glede na nekatere pozitivne (npr. prepoznavna in dolgoletna kulturna tradicija, mednarodno ugleden politični in eko­nomski položaj, kulturna sorodnost, tradicija dobrih mednarodnih odnosov idr.) in negativne (relativna po­litična in ekonomska nepomembnost v mednarodnem 
SI. 1: Vrvež na koprski tržnici (foto: D. Podgornik). 
Fig. 1: Hustle and bustle at the Koper market (photo: D. 
Podgornik). 

ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNICNIH ODNOSOV V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTONI VERSUS PRISELJENI, 291-302 
> • -; '-"vi.; ^ ! f. -'s V C-'..-: 
• 

''SmEEKBmWmm
•



' ^flt 
• M 

SI. 2: Kraj srečanj in izmenjav (foto: D. Podgornik). 
Fig 2: A meeting and trading plače (photo: D. Pod­gornik). 

prostoru, splošna ekonomska nerazvitost, kulturna od­daljenost idr.) kazalce. Na lestvici pozitivnega-nega­tivnega vrednotenja pripadnikov drugih narodov se Ita­lijani uvrščajo na pozitivni pol, skupaj z drugimi narodi predvsem zahodne Evrope, medtem ko se narodi vzhodne Evrope in Balkana umeščajo med relativno manj "cenjene" narode. Omenjeni obči odnos do narod­nih skupnosti se tako neposredno odraža tudi v odnosu do posamičnih imigrantskih skupin, ki so se naselile na preučevanem območju slovenske Istre. To tezo posred­no potrjuje tudi razlika v družbenem položaju italijanske in madžarske manjšine. Četudi se obe manjšini uvršča med avtohtone, je stopnja njihovega sprejemanja in nji­hovo vrednotenje s strani prebivalcev lokalnih skupnosti različno. Če povzamemo, italijanski manjšini relativno visok družbeni položaj (in pravice, ki iz njega izhajajo) ne pritiče zgolj in samo zaradi njenega avtohtonega statusa, temveč tudi zaradi pozitivnega vrednotenja Ita­lijanov kot narodne skupine v primerjavi z narodi nek­danje Jugoslavije. 
Nenazadnje, predstavljena analiza prejetih odgovo­rov izpostavi, da je kljub zaenkrat še relativni sorodnosti stališč mlajše in starejše populacije, skladno s katero lahko govorimo o medgeneracijski transmisiji vrednot in stališč, ki se nanašajo na medetnične odnose in vpra­šanja etničnosti, opaziti trend nižje stopnje sprejemanja priseljeniških skupin med mladimi. Če so stališča mla­dine in odraslih prebivalcev slovenske Istre, ko je govor 
o italijanski avtohtoni manjšini dokaj sorodna, pa se le­ta pričnejo diverzificirati pri vprašanjih, ki se nanašajo na odnos do in pravice priseljeniških skupin. Razlog za omenjeni stališčni razkorak je moč iskati v dejstvu, da je v raziskavo vključena mladina starostna kohorta, ki je bila socializirana v postosamosvojitvenem obdobju in v duhu razločevanja od (nekdaj skupne) kulture ostalih narodov nekdanje Jugoslavije. Skladno s tem mladi iz slovenske Istre (in tudi celotne Slovenije) zaznavajo večjo kulturno (in socialno) distanco med narodi nek­danje Jugoslavije v primerjavi s starejšimi generacijami, ki jih odlikuje izkušnja življenja v nekdanji Jugoslaviji. Na omenjeno razliko v stališčih pa vpliva tudi dejstvo, da se znotraj odrasle populacije, vključene v raziskavo, nahaja višje število imigrantov prve generacije, ki so na preučevano območje emigrirali iz območij nekdanje Jugoslavije (18% od vseh anketiranih), medtem ko je med mladimi imigrantov prve generacije le 8,7%. 

THE DYNAMICS OF INTERETHNIC RELATIONS IN SLOVENE ISTRIA: 
AUTOCHTHONOUS VS. IMMIGRANT 

Mateja SEDMAK 
University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: mateja.sedmak@zrs-kp.si 
SUMMARY 
The article deals with one of the key phenomena of multicultural and multiethnic areas-interethnic relations. The nature and the dynamics of interethnic relations are illustrated using the example of multicultural border area of Slovene Istria, with special attention laid on the differences stemming from the autochthonous or immigrant statuses of the examined ethnicities. The interethnic relations are treated as a special form of insider-outsider relations. The 
Mateja SEDMAK: DINAMIK A MEDETNICNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
analysis of interethnic relationships is based on the results of two empirical studies carried out between 2002 and 2003 on a representative pattern of the adult population and secondary school students from Slovene Istria. One of the aims of the study was to quantify the inter-generational transfer of opinions regarding interethnic relations in order to determine any differences between the two generations that may exist. 
The results of the research have shown that members of autochthonous ethnic groups (in this case members of the Italian minority), although less numerous than those of the immigrant groups, appear to justly enjoy a special status and special rights originating from the status of autochthony per se. In fact, autochthonous Slovenes and members of immigrant groups both (in principle) concede to the Italian autochthonous minority greater rights related to their ethnic affiliation (such as the right to use one's mother tongue and receive education in one's mother tongue, the right to cultural and linguistic preservation, the right to organize for cultural, political and economic purposes etc.) than they do to the immigrant groups. 
The second major finding of this analysis is that despite the current relative affinity of the opinions between the youth and the adult generation (according to which it is possible to talk about inter-generational transmission of values and opinions related to interethnic relationships and ethnicity issues), it is possible to notice a trend toward a lower level of acceptance of immigrant groups among the youth. The views of the youth and the adult population of Slovene Istria seem quite similar when referring to the Italian autochthonous minority, but they tend to diversify a lot more in questions referring to the relations with and rights of immigrant groups. 
Key words: interethnic relations, ethnicity, multicultural environment, autochthony, immigrants, borders, border character, Slovenia, Slovene Istria 
LITERATURA 

Alex-Assenson, Y., Assenson, A. B. (1998): The Politics of Cross-Cultural Marriage: An Examination of a Ghanaian/African-American Case. V: Breger R., Hill R. (ur.). Cross-Cultural Marriage. Oxford - New York, Berg, 
101-112. Breger, R., Hill, R. (1998): Cross-Cultural Marriage. Oxford - New York, Berg. Breger, R. (1998): Love and the State: Women, Mixed Marriages and the Law in Germany. V: Breger, R., Hill, 
R. (eds.): Cross-Cultural Marriage. Oxford - New York, 
Berg, 129-152. 
Elias, N., Scotson, J. L. (1994): The Established and the 
Outsider. London - New Delhi, Thousand Oaks - SAGE 
Publications. 
Eriksen, T. H. (1993): Ethnicity and Nationalism ­Anthropological Perspectives. London - Chicago, Pluto 
Press. 
Kohn, T. (1998): The Seduction of the Exotic: Notes on 
Mixed Marriage in East Nepal. V: Breger, R., Hill, R. 
(eds.): Cross-Cultural Marriage. Oxford - New York, 
Berg, 67-81. 
Mikolič, V. (2003a): Makro in m ikro struktura družbe­nega odnosa do italijanske manjšinske skupnosti in clvo­jezičnosti v slovenski Istri. Annales - Anali za istrske in 
mediteranske študije, Series Historia et Sociología, 13, 

2003, 2. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno­raziskovalno središče Koper - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 373-388. Mikolič, G. V. (2003b): Jezik kot odraz etnične oza­veščenosti v narodnostno mešanem prostoru slovenske Istre. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljub­ljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenski jezik in stilistiko. Schutz, A. (1987): Tujec: socialnopsihološki esej. Nova revija, 6, 1987, 65-66 . Ljubljana, 1620-1628. Sedmak, M. (2001): Narodnostno mešane zakonske zveze kot oblika interpersonalnega kulturnega soočanja. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 
Sedmak, M., Furlan, M., Gomezel Mikolič, V. (2002a): 
Ekonomski položaj italijanske manjšine v Sloveniji, po­ročilo raziskave. Koper - Piran, Znanstvenorazisko­valno središče Republike Slovenije - Center za pospe­ševanje podjetništva Piran. Sedmak, M. et al. (2002b): Identiteta slovenske Istre, 1. Delovni zvezek - predstavitev rezultatov raziskave. Ko­per, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slove­nije. Sedmak, M. (2002a): Kri in kultura. Etnično mešane zakonske zveze v slovenski Istri. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije. 
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 
Mateja SEDMAK: DINAMIKA MEDETNIČNIH ODNOSO V V SLOVENSKI ISTRI: AVTOHTON I VERSUS PRISELJENI, 291-302 
Sedmak, M . (2002b): Etnično mešane zakonske zveze kot oblika medkulturnega soočenja: primer Slovenske Istre. Družboslovne razprave, 18(39): 35-57. Sedmak, M . (2003a): Dinamika kulturnih in identitetnih medgeneracijskih transmisij pri otrocih etnično mešanih družin. Annales - Anali za istrske in mediteranske štu­dije, Series Historia et Sociología, 13, 2003, 1. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno sre­dišče Koper - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 71-86. 
Sedmak, M . (2003b): Stališča mladih slovenske Istre do (med)kulturnih fenomenov okolja bivanja. Annales -Anali za istrske in mediteranske študije, Series Historia et Sociología, 13, 2003, 2. Koper, Univerza na Primor­skem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper - Zgodo­vinsko društvo za južno Primorsko, 405-424. Susič, E. (1977): Mešani Zakoni. Gorica, Goriška Mo­horjeva družba. Štrukelj, I. (1986): Mešani zakoni - sociološke in so­cialno-psihološke razsežnosti narodne eksogamije in jezikovne heterogamije. Raziskovalno poročilo. Ljub­ljana, Inštitut za sociologijo.