glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: titovo velenje, 19. oktobra 1989 številka 40 (996), cena 12 000 dinarjev 3. Evropski delovni čas 4. Eso ima znanje 5. Arhitektura v škripcih 8. Podarili slike Ob dnevu novatorjev — nagrade in okrogla miza Kriza ima dva obraza nevarnost in možnost V knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju so v četrtek, na dan inovatorjev Jugoslavije — 12. oktobru, podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim inovatorjem občine Velenje. Po podelitvi nagrad in priznanj (kdo so nagrajenci pišemo posebej) pa sta odbora za invetivno dejavnost — pri Občinskem sindikalnem svetu in občinski Raziskovalni skupnosti v sodelovanju s Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico pripravila okroglo mizo o inovacijskih dosežkih in problemih z vidika zagotavljanja kakovosti. Razprava je bila precej bogata in pestra, drugačne kot smo vajeni, ko ob tovrstni problematiki vedno poudar-jjamo, da inovativnost naša družba podpira le besedno, (da pa drugače od tega ni kaj (dosti. Pa ji vseeno temu res ttako, kar dokazujejo besede (dveh govornikov — da je iinovativnost, inovativno delo vvelikokrat samo hobi nekate-rrih, ker drugače, če povzame-rmo drugega govornika — diplomiran inžiner, ki v štirih iletih ne da od sebe nobene i inovacije, ne more več uživ a-t\\ samo na lovorikah morda ž že davno pridobljene diplo-rme. In da bi pogoj — ena iinovacija na štiri leta morala tbiti tudi pogoj za ohranitev cdelovnega mesta. Inovatorji — spreminjajo, zzato seveda ni čudno, da so sse dotaknili tudi družbe in kkrize v kateri smo. Rekli so, cda ima kriza dva obraza — eenega, ki pomeni nevarnost iin drugega, ki pomeni mož- nost. Tudi o tem, da je množična inventivna dejavnost, ob kateri nekateri zmajujejo z glavo, potrebna, nujna, ne more biti dvoma in tudi o tem so govorili — namreč ta dejavnost je način, da se ljudje začnemo zavedati kako pomembno je delati z glavo. Seveda je bilo za okroglo mizo prisotnih tudi nekaj tistih, ki se s to dejavnostjo poklicno ukvarjajo ali pa so člani tovrstnih komisij v podjetjih. Povedali so kako je kje ta dejavnost organizirana. Največ zanimanja pa je bila deležna -predstavitev, pa ni bila predstavitev, bilo je samo mimogrede omenjeno dejstvo prototipna delavnica, ki so jo ustanovili na rudniku in kjer lahko — inovatorji — povsem legalno preizkušajo INajboljše inovacije v preteklem letu Razvojno raziskovalno delo: nnaloga >Sistem za avtomatizacijo pDroizvodnih procesov klas 4, av-tcorjev Gorenja Procesne opreme: VVlada Ahtika, Staneta Baše, NMarka Agreža in Iztoka Medve-dda. Drugo nagrado s tega natečaja nnaloga >Switch-mode usmernik 1H0V/100A z elektronsko prepo-lalarizacijo in daljinskim upravlja-nnjem skupine avtorjev Gorenja EEko: Vladimir Safarič, Franc ŠiŠtraus, Matjaž Drčar, Rudolf SiStakne, Daniel Feužer in Jernej PiPodkrižnik. Tretjo nagrado na področju rarazvojno raziskovalnega dela pa jeje za nalogo >50% reduciranje CCFC v poliuretanski izolaciji< prejela Tea Debeljak iz Gorenja GA. Množična inventivna dejavnost: 1. nagrado je prejela naloga Posodobitev tehnologije spajkanja hladilnih agregatov in pločevinastih ohišij zamrzovalnih aparatov^ Alojz Benetek in Ivan Čakš iz Gorenja GA; Podeljeni sta bili dve drugi nagradi — za >Vlak za prevoz ljudi »EVP« in odprta gondola za prevoz ljudi< jo je prejel Anton Jurš-nik iz REK RLV ter naloga >Montažni armirano betonski temelji avtorjev Alenke Ograjenšek in Milana Džordževiča iz GIP Vegrad. Tudi tretji nagradi sta bili dve: Anton Vetrih jo je prejel za Ustanovni zbor zelenih Velenja V soboto, 21, oktobra 1989 bodo ustanovljeni ZELENI VELENJA. VSE, KI ŽELIJO OSTRO NASTOPITI PROTI UNIČEVANJU NAŠE DOLINE, VABIMO OB 14. URI V ZA-VODNJE, H GOSTIŠČU »PRI VIDI«. Ustanovni zbor, včlanjeva-nje, ZELENA stojnica, nogometna tekma med Zelenimi Slovenije in Zavo-denjčani, predstavitev knjige »Dvignjeni zastor«, projekcija filma... INICIATIVNI ODBOR Ob dnevu inovatorjev, 12. oktobru, so v Titovem Velenju podelili nagrade najuspešnejšim inovatorjem občine. (Fotografija: H. Jerčič) Od 17. do 20. v Štorah svoje izdelke in jih izdelajo. Nekaj novega, pa verjetno sploh ni novo, samo govori se o tem ne, pa je bilo to, da ponekod inovatorje bolj ovirajo kot jim omogočajo delo, da je kreativno delo pri nas prej težava kot prednost, saj se drugače ne bi dogajalo, da inovatorji v nekaterih okoljih delajo — ilegalno. Sicer pa, da inovatorji veliko vedo, da poznajo tudi težave ni dvoma. Manjkali so za to okroglo mizo samo tisti, ki so ne le samo najodgovornejši, ampak najvplivnejši — tudi kar zadeva posluh za to dejavnost — direktorji. Na prste ene roke bi jih naštel, ki so prišli. Pa če menite, da je to pretiravanje, potem bi obe roki gotovo zadostovali. Milena Krstič-Planinc >Montažni armirano- betonski most< — GIP Vegrad, za Nadomestilo za integrirano vezje MC 6822< pa sta jo prejela Iztok Medved in Janez Razboršek iz Gorenja Procesne opreme. Področje ustvarjalnosti društev in posameznikov — Radio klub >Hinko Košir< iz Titovega Velenja za >Log periodik yagi antena YU 3 YW<. Najuspešnejša temelje organizacija v preteklem letu pa je bila znova Hladilno zamrzovalna tehnika Gorenja Gospodinjskih aparatov. Nagrajencem čestitamo. KJE STE GLEDALCI? Ekipi Šoštanja in Velenja sta se v soboto prvič predstavili v domači dvorani v novem prvenstvu. Igralke, igralci in upravi so pričakovali veliko število gledalcev na otvoritveni tekmi. Prav zato so sklenili, da bodo ves izkupiček od vstopnine darovali vodstvu nove šole šalek za izgradnjo nove telovadnice. Gledalcev je bilo le nekaj 1000. Ne vemo, kolikšen je bil ta izkupiček, verjetno pa majhen, saj je bilo med gledalci precej otrok. Se lahko ob tem vprašamo: nas ne zanima ta prednostni šport? Nam je vseeno, če imajo šolarji telovadnico? No, telovadnico že gradijo... Na sliki: Z veliko požrtvovalnostjo so si domači igralci priigrali prvi točki. V belih majicah z leve proti desni: Šer-bec, Novšak in Voglar. (vos) Rudnik lignita Velenje zmanjšuje proizvodnjo Količinsko sicer manj\ a kalorično več i? L oktobra Regijska razstava inovacijskih dosežkov V torek so v Štorah, v Kulturnem domu štorskih železarjev, odprli prvo regijsko razstavo o inovacijskih dosežkih na celjskem območju pod skupnim naslovom >Znanje — inovacije — podjetništvom Razstavo, ki bo odprta do petka, 20. oktobra, vsak dan od 9. do 18. ure, bo spremljalo vrsto prireditev. Včeraj je potekalo predavanje in razgovor na temo >Z znanjem in inovacijami do podjetništva< (dr. Matjaž Mulej), danes dopoldan je organiziran posvet o delu z mladimi raziskovalci na osnovnih šolah. Jutri, od 10. do 13. ure pa bo na srednji tehniški šoli Maršala Tita v Celju in ŠKIMC-u v Štorah odprti dan. (mkp) Na Rudniku lignita Velenje spreminjajo proizvodni načrt — namesto predvidenih 4 milijona 700 tisoč ton lignita, ga bodo letos nakopali 150 tisoč ton manj, torej 4 milijone 550 tisoč. Eden od razlogov takšnega popravka plana tiči na deponiji šoštanjske termoelektrarne, kjer je bilo konec septembra naloženega že 1 milijon 300 tisoč ton premoga. eprav se deponija v tem času zmanjšuje, pa na rudniku ocenjujejo, da bo konec leta tam še vedno čez 800 tisoč ton lignita. »Na rudniku smo z notranjimi ukrepi letos uspeli povečati kalorično vrednost premoga za devet odstotkov. Ce teh devet odstotkov pretvorimo v količinsko vrednost pomeni to, da lahko proizvodnjo dejansko zmanjšamo za 150 tisoč ton, elektrarna pa kljub takšnemu zmanjšanju dobi enako število giga Julov energije kot je bila predvideno z načrtom,« pravi tehnični vodja Rudnika lignita magister Franc Žerdin. Velenjski rudarji so morali za zmanjšanje proizvodnje izključiti iz obratovanja novo odkopno polje. Nastaja pa pri tem problem, ker se zmanjšanju odkopnega polja ni enakomerno zmanjšalo tudi število zaposlenih. Čeprav so letos zaposlenost ali, sta-lež kot pravijo, zmanjšali za 100 ljudi, pa bo načrtovano znižanje proizvodnje le predstavljalo nekaj težav na tem področju. »Načrtovali smo eno odstotno rast produktivnosti, za celo leto, seveda. Ob takšnem zmanjšanju proizvodnje in takšnem staležu kot ga imamo, pa bomo verjetno produktivnost zadržali na nivoju lanskega leta in do povečanja ne bo prišlo,« pravi Zerdin. Kljub popravku letnega proizvodnega načrta bodo velenjski rudarji do konca leta delali po delovnem koledarju, ki je bil sprejet z osnovnim delovnim načrtom. »Bomo pa še, kot smo že, zmanjševali število nadurnega dela. Dela ob sobotah letos tako ali tako nismo imeli predvidenega, tako da bomo predvsem z notranjimi ukrepi skušali vplivati na ugodnejšo strukturo stroškov predvsem pa na zmanjšanje stroškov proizvodnje. Finančne efekte, ki jih znižanje proizvodnje prinaša trenutno izračunavamo in jih bomo obravnavali ob sprejemanju 9-mesečnega periodičnega obračuna.« Do konca tega meseca bodo na rudniku znana tudi izhodišča za plan v naslednjem letu. Že sedaj pa je znano, da imajo v načrtu še nadaljnje zmanjševanje proizvodnje in sicer naj bi plan prihodnje leto znašal 4 milijone 500 tisoč ton, kar pa s seboj prinaša še nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih v tem kolektivu. Prvi izračuni, ki so jih na Rudniku lignita Velenje že naredili, kažejo na 100 ljudi. Kako se bodo pri zaposlovanju prihodnje leto obnašali še ni natančno dogovorjeno, bo pa jasno v naslednjih dneh, ko bodo sprejeli dokončni plan staleža na 1990. leto. Gotovo pa je, pravijo na rudniku, da bodo zaposlili tiste učence, dijake in študente, štipendiste, ki bodo šolanje končali prihodnje leto, da ne bodo zaposlovali nekvalificirane delovne sile, in da bodo v zmanjšanje staleža posegli tako, da odhodov ne bodo direktno nadomestili z novo zaposlitvijo. Milena Krstič-Planinc Uspela predstavitev Gorenja v Salzburgu Na 6. specializiranem avstrijskem sejmu pohištva v Salzburgu, od 12. do 15. oktobra, je sodelovalo tudi Gorenje Dunaj, ki se uvršča s tovarno pohištva v Freistadtu med 7 največjih proizvajalcev kuhinj v sosednji Avstriji. Gorenje je predstavilo 18 različnih vrst kuhinj (v programu jih ima skupaj 52), geslo letošnjega nastopa pa je bilo »Gorenje ponuja kakovost«. Letošnja predstavitev v Salzburgu je dokazala, da se Gorenjeve kuhinje upravičeno postavljajo ob bok s tovrstnimi izdelki največjih avstrijskih proizvajalcev, prednost Gorenja pa je proizvodnja kuhinj za znanega kupca (od načrta do zagotovljene montaže). Posebno pozornost obiskovalcev sejma, med katerimi velja še posebej omeniti predstavnike trgovine, so vzbujale vse štiri novosti iz Gorenjeve ponudbe. To so kuhinja GOLD s površinami v črni barvi, zlato ob-robljenimmi, ki sodi v višji kakovostni in cenovni razred, pa kuhinja z vi-sokosijajnimi površinami, kuhinja, ki je izdelana iz veliko naravnih materialov in kuhinja, ki upošteva agronomske zahteve uporabnikov. Na ogled pa je bila tudi naprava, s katero v Gorenjevi tovarni v Freistadtu preizkušajo, koliko odpiranj vzdržijo tečaji vrat. fan) CELJSKO OBMOČJE »Zlati vstop v Alpe-Jadran« Celje je te dni spet v središču pozornosti vseh, ki ljubijo nakit ter druge izdelke spretnih rok zlatarjev. V lapi-dariju Pokrajinskega muzeja je namreč od petka odprta 22. mednarodna zlatarska razstava — najrazličnejši izdelki domačih in tujih mojstrov bodo na ogled do pet- ka. Podobno kot za nedavni obrtni sejem tudi za to razstavo velja, da sodi med osrednje prireditve v prostoru skupnosti Alpe-Jadran. Od tod so tudi razstavljalci, in organizatorji iz teh dežel tudi pričakujejo mnoge obiskovalce. Ta razstava pa ni pomemb- na le zato, ker so na njej raz-stavljaci iz teh dežel, ampak tudi zato, ker z njo organizatorka — to so celjske Zlatarne, tudi stopa s pomembnim korakom v to skupnost. V mnogih od teh dežel so že spoznali vrednost celjske zlatarske šole, ki v mnogočem ohranja ročno delo, ki so se mu marsikje že odpovedali; pa vendar to ponovno pridobiva na veljavi, zato želijo celjski zlatarji to svojo prednost kar najbolje izrabiti. Zato je tudi pomembna kolekcija antika, ki sojo prvič postavili na ogled, in ki ima prav značilnosti stare celjske zlatarske šole. Sicer pa je skupno na ogled skoraj dva tisoč izdelkov, pravo bogastvo po vrednosti in obliki. Razen nakita so na ogled tudi stenske ure, kot dopolnilo še poštne znamke, pregled zlatarske dejavnosti ter še dosti drugega. Vse to je seveda razlog več za obisk spodnjih prostorov celjskega Pokrajinskega muzeja. V njem je namreč zdaj ob starim umetninah in izkopaninah še posebna vrednost. , „, (-fk) Savinjsko-šaleška naveza Pa jo le bomo — Babo Pravijo, da tudi tistim najbolj ženskomrznežem ne delajo babe takih problemov, kot jo dela nam naša z malo ali pa veliko začetnico pisana trojanska Baba. Zaradi te Babe je bilo že veliko besed, veliko obljub, veliko sklepov in veliko požrtih besed. Zaradi Babe gledajo mladinci celo jezno velenjskega župana — pa seveda ne zaradi njegove, ampak zaradi te cestne, ker da naj bi se bil obnašat po babje; ampak to je čista interna velenjska zadeva in v tej občini, kjer pravijo, da vsi živijo v pravem sožitju, bodo gotovo rešili tudi ta malenkostni problem. Berem, da bo problem z Babo zdaj le še dve zimi, saj naj bi do tedaj zgladili kritičen ovinek. Pri vsem tem me moti le nekaj; moti me tisti »ali najkasneje«. Pravijo: prva dela pri obnovi štajerskega dela trojanskega klanca se bodo lotili že letos, ali najkasneje prihodnjo spomlad. Dobro namreč vemo, kaj so pomenile že dosedanje napovedi in kolikokrat je že bilo tudi rečeno tisto — ali najkasneje. Ureditev tega problema pa je nujna, saj nas lahko le tako urejen odsek bolj poveže. Pa pri tem ne mislim le na to, da nas lahko bolj poveže z Ljubljano in hitreje popelje na slovenski jug in zahod, ampak lahko bolj poveže tudi občine na tem koncu, na štajerskem koncu Slovenije. Zdaj namreč vedno ni bilo prave enotnosti in je bilo treba tudi na svetu občin celjskega območja ali na kakšni drugi regijski »zvezi« reči: moramo biti enotni, moramo zagovarjati isto, moramo... AH pa celo reči: moramo doseči, da nas podprejo tudi tisti okoli Maribora ali na Koroškem. Saj veste, ko imajo tisti svoje druge cestne apetite, jim ureditev nekega trojanskega problema ni najpoglavitnejša. Če pa bomo zdaj Babo res položili in nato v skladu z našo povezavo z zahodom uredili še počasni pas, bomo le lahko rekli: ali vidite, v slogi je moč. In bodo pozabljeni vsi prepiri, vsi očitki, mladincem bo njihov župan spet drag. No, pred tem bo treba le še urediti nekaj čistih malenkosti. Potrditi prave projekte in najti vsem všečne rešitve, predvsem pa začeti delati. Da tisti »ali najkasneje« ne bi bil preveč razvlečen in počasen — kot je trojanski klanec. In vsa dogovarjanja v zvezi z njim. (trk) Od tu in tam Celje: Vredno je zavarovati Še vse do sobote si je mogoče v prostorih Muzeja revolucije v Celju ogledati najrazličnejše pripomočke za zavarovanje premoženja. Razstavo sta pripravila skupaj Domus in UNZ Celje, pripomogla pa naj bi k temu, da bi se občani seznanili z najrazličnejšimi izdelki, s katerimi lahko učinkovito zavarujejo hiše, stanovanja, vikende, avtomobile ali kaj drugega. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Za pripravo take razstave so se odločili zaradi močno naraščajočega števila vlomov in tatvin. Na celjskem območju jih je bilo letos že nad 750, število pa seveda še vedno narašča. Na UNZ Celje menijo, da bi lahko to število močno zmanjšali, če bi ljudje uporabljali že vsaj najenostavnejše pripomočke za zavarovanje. Takih stvari je zdaj že tudi pri nas veliko — morda občani le ne vedo zanje. Zato bi jim jih naj predstavili prav na tej razstavi. Organizatorji seveda upajc, da bo tudi pripomogla, da jih bodo začeli resneje uporabljati. Z uporabo varnostnih naprav ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZA SVOBODO MISLEČEGA SVETA dosežemo (vsaj) dvoje: zmanjšamo število vlomov in tatvin — dokazano je namreč da vlomilci redko napadajo zavarovane objekte — pripomoremo pa tudi k temu, da storilce laže primejo. Praksa pa tudi kaže, da s tem običajno razrešijo tudi več podobnih primerov, ki so jih storilci zagrešili. Slovenske Konjice: Praznično V Slovenskih Konjicah so sklenili prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Osrednje so bile v soboto v Zrečah, ko so tam tudi slavili 70-letnico Unior-ja ter tretjo obletnico, odkar so Zreče proglasili za mesto, in tudi ob tem so se lahko udeleženci prepričali, da se ta kraj še vedno hitro razvija. Ob prazniku so si namreč tudi ogledali gradnjo term ter otroški vrtec, seveda pa so goste Zreče tudi sprejeli z dokaj spremenjeno (polepšano) podobo. Prijetna osvežitev je tudi vlakovna kompozicija, ki so io postavili ob nekdanjo železniško postajo; spominja na dni, ko je sem še vozil vlak, pa hkrati tudi opozarja na mnenja nekaterih, ki menijo, da bi taka povezava z železno cesto spet prišla prav. Šmarje: Skrb za stare domačije V Šmarski občini so se odločili, da bodo tudi z raznimi ugodnostmi spodbudili občane, da bodo ohranjali stare domačije oziroma jih obnavljali tako, da bodo ohranili staro podobo. V občini je kar 77 hiš in gospodarskih objektov, ki naj bi jih razglasili kot naravne znamenitosti, da pa se ne bi izkazalo (kot že kdaj), da je taka razglasitev za ljudi bolj kazen kot čast, sprejemajo tudi ukrepe za spodbujanje takih prenov. Tako predvidevajo razne ugodnosti za ljudi, ki bodo obnavljali take objekte. S tem upajo, da bodo dosegli željeno: da bodo ohranili take objekte in ljudi vzpodbudili za obnovo. (~fk) V ZSMS združena opozicija? Vemo, kdo smo in kaj hočemo Na petkovi seji predsedstva OK ZSMS Velenje so se mladi seznanili s projektom, ki ga je pripravil iniciativni odbor Združene opozicije, ki naj bi delovala v okviru ZSMS. Iniciativni odbor je bil ustanovljen na podlagi posveta predsednikov osnovnih organizacij, na podlagi mnenja kongresnega odbora in na podlagi neformalnih pogovorov, ki so jih imeli mladi na 6. seji RK ZSMS prejšnji teden v Bohinju s predstavniki drugih Občinskih konferenc. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12.000 dinarjev. Mesečna naročnina 46.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 130.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 225.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Združena opozicija nasprotuje vsiljevanju nekaterih programskih dokumentov, ki jih uveljavlja predsedstvo RK ZSMS, med njimi je Statut ZSMS, ki naj bi bil sprejet na kongresu v Portorožu. »V tem statutu je nekaj točk, s katerimi se ne moremo strinjati,« pravi Vlado Kukavica, član iniciativnega odbora Združene opozicije in član predsedstva velenjske mladine. Ena takšnih je zgornja starost do katere je še lahko nekdo član ZSMS, ki so jo s Statutom ukinili, hkrati pa jih moti to, da so ostali pri starem imenu Zveza socialistične mladine Slovenije. »Zdelo se nam je, da vse skupaj vodi v stranko, v kateri bi radi sedanji funkcionarji predsedstva RK ZSMS želi koristi in prednosti, ki jih imajo v mladinski organizaciji«, pravijo velenjski mladinci. Da se v odnosih med OK ZSMS Velenje in RK ZSMS nekaj kuha, je napovedlo že Odprto pismo Predsedstvu RK ZSMS, ki so ga mladi prejšnji teden objavili v Našem času, poslali pa tudi drugim uredništvom, v katerem sporočajo, da do nadaljnega ne bodo sodelovali v delu organov in organizacij Republiške konference ZSMS. Menijo namreč, da po normalni, legalni poti z njimi ne morejo komunicirati, saj kot pravijo, ti s precej restriktivnimi metodami vodenja, onemogočajo vsakršen demokratičen dialog. Program, ki vsebuje temeljna načela združene opozicije, bodo posredovali vsem Občinskim konferencam, mestnim konferencam in Univerzitetnim konferencam in jih povabili, da se jim pridružijo. Kaj vsebujejo temeljna načela Združene opozicije? ZSMS naj se preimenuje v Zvezo slovenske mladine, ker se ne strinjajo, da so še vedno socialistična mladina samo zato, ker delajo in živijo v tej družbi. Zgornjo mejo članstva v ZSM bi morali v novem statutu postaviti pri 35. letu; v neopredeljeni zgornji meji vidijo le še en mo-numentalni spomenik zaslužnim mladinskim funkcionarjema Osnova pri organiziranju ZSM naj bi bile svobodno združene organizacije in gibanja, na primer Zveza kmečke mladine, Zveza študentske mladine ..., ker bi le tako lahko uresničevali svoje politične, ekonomske, socialne in druge potrebe. Član ZSM bi lahko postal le tisti, ki bi podpisal pristopno izjavo. Politično izvršilni organ bi bilo predsedstvo ZSM, sestavljeno iz predstavnikov svobodno združenih organizacij, gibanj, skupin in posameznikov po ključu števila članstva. »Naj povem, da se je za kongres v Portorožu pojavil precej velik absurd, ko ima Zavod za zaščito norosti dve delegatski mesti, prav toliko kot Zveza kmečke mladine,« pravi Kukavica. Osnovni vir financiranja bi bilo samofinanciranje, čeprav se sredstvom iz širše družbene skupnosti ne bi odrekli. Velenjski mladinci, so projekt >Združene opozicije<, v petek na predsedstvu videli prvič, že v teh dneh pa ga pošiljajo tudi v osnovne organizacije. Nekaj pripomb na dokument so že podali na petkovi seji, pričakujejo pa jih še iz temeljnih okolij. Glede drugih Občinskih konferenc, pa velenjski mladinci pravijo, da so optimisti, da pričakujejo množično podporo, in da so prepričani, da bodo imeli precej simpatizerjev. M. Krstič-Planinc Emona express" Slovenska luknja Piše: VINKO VASLE Na Slovence deluje beseda »avtocesta« približno tako kot na Hrvate »maspok« — oboji se ob njiju kar strese-mo, oblastne in politične strukture pa rahlo pozeleni-jo od možnega strahu pred kakšnimi novimi ponovitvami tistih »slavnih« časov. Navsezadnje je zaradi ma-spoka padla liberalna partijsko državna oblast na Hrvaškem s Savko Dapčevič Ku-čar na čelu, v Sloveniji pa zaradi avtoceste kopica pro-svetljenih absolutistov skupaj z liberalcem Stanetom Kavčičem. Od tistihmal je minilo skorajda že dvajset let, pa je v naših narodih vendarle ostal občutek krivde, ki ga ni mogoče prav natanko opredeliti. Ve pa se na primer, da je bila vsa ta dolga leta hrvaška oblastnopartij-ska struktura zabavno ka-strirana zaradi »grehov« iz preteklosti in se je v glavnem obnašala kot stara devica — ki bi, če bi ostala nedolžna. Temu se je ljudsko reklo tudi »zakaj Hrvaška molči«. Ko pa so se nekateri, ki so imeli dovolj prenašanja grehov na Hrvate od Adama dalje, oglasili, so se njihovi bratje v državi iz končno-vendarle-države tudi predramili in vprašali: kako pa kaj ustaši, pa Jase-novac in podobne grozote! Nekateri so šli celo tako daleč, da so začeli dokazovati, da je hrvaški narod po dolgem in počez genociden, da je bilo več kot 80 odstotkov hrvaške partizanske vojske sestavljene iz naroda, ki je končno-vendarle-država, vanjo pa je po pomoti (ko je v bistvu hotel med usta-še) zašel tudi kakšen Hrvat. No, zdaj se naši najbližji sosedje med bratskimi narodi kar naenkrat ne dajo več in dokaj korajžno ropo-čejo po tistih najbolj mili-tantnih iz končno-vendarle-države. V Sloveniji pa so še vedno takšni, ki jim besedica »avtocesta« požene kri v glavo, poviša krvni pritisk in se nasploh slabo počutijo. Ker pri nas belogardi-zem ne šteje, ker nam tudi nacionalizma ne morejo preveč metati v glavo, ker je parolo Srbe na vrbe na ljubljansko pravoslavno cerkev napisala »sumljiva roka«, ker imamo morja samo toliko, da lahko rečemo, da nismo brez njega — zaradi vsega tega so si naši sovražniki pač morali obesiti afero z avtocesto, ki ji je močan osebni pečat dal takratni predsednik zvezne vlade Mitja Ribičič. In če danes tamkaj, kjer je kon-čno-vendarle država, rečejo »avtocesta«, bo vsakdo takoj vedel, o čem ali kom teče beseda: o egoističnih, narcisoidnih, separatističnih, domišljavih ljudeh na sončni strani Alp. In tako kot je nastradal Stane Kavčič, se zna zgoditi tudi najnovejšemu predsedniku slovenske vlade Dušanu Šini-goju — če bodo le dobre vile tako prijazne in bodo našim zdravim silam vlile še kaj moči. V kar pa lahko zadovoljno resno dvomimo, ker si — naravna stvar — zdravijo revmatizme in iši-jase, ki so jih (zdrave sile seveda) fasale v vseh nešte-vilnih bitkah za naš socializem. Šinigoj je seveda v tem primeru zgolj prispodoba za neubogljive Slovence, ki so si drznili — poleg vseh nesramnosti — v ustavi uzakoniti tudi tako imenovano ekonomsko suverenost. To je seveda varuhe jugoslovanske uniformiranosti absolutno razkačilo, ker so tovariši še vedno računali na to, da bo slovensko akumulacijo nekako mogoče ujeti v mreže dežele, ki je končno-vendarle-dr-žava. Brez nje jim namreč živeti ni, pa še vsenarodno posojilo se je popolnoma izjalovilo. Tako nam zdaj ne morejo odpustiti, da nam je 45 let po tako-tako osvoboditvi kapnilo, da bi lahko bili malo bolj osvobojeni, če bi dajali malo manj oziroma, če bi dajali toliko kot zmoremo. Ker, če date več, kot pridelate, bankrotirate in to vedo tudi tiste generacije naših ekonomistov, ki so se na pamet »drkale« slavnega ameriškega ekonomista Samuelsona (mimogrede, ta je tudi napadel našo JLA, ko je v uvodu k prvemu poglavju svoje ekonomike zapisal, kakšna je zveza med topovi in maslom: več topov, manj masla in obratno!). Z ekonomsko suverenostjo v ustavi smo Slovenci zaprli vrata kakršnikoli novodobni pre-razporeditveni ali dogovorni ekonomiji — vsaj načeloma, kajti tudi ustavno določilo o narodovi suverenosti in pravici do samoopredelitve skupaj z odcepitvijo je zgolj črka na papirju, če v določenih pogojih (glej majsko deklaracijo ali temeljno listino) tega tudi v praksi nismo pripravljeni spočeti. Svobodno suverena Slovenija je praktični preizkus svojih ustavnih dopolnil dočakala, prej, kot bi si to lahko mislili. Srbski delegati v zvezni skupščini so namreč pred časom zahtevali, da je takoj treba povečati finančni delež Slovenije v »projektu stoletja«, ki se imenuje Karavanški predor. Grdi Slovenci naj bi tako znova bili izrabili naivno poštene narode in narodnosti skupaj s federalnimi organi in si na tuj račun graditi tisto luknjo, ki je že tako in tako politično sumljiva — zbližuje nas namreč ne samo z Avstrijo, ampak celo z Evropo. To pa bi lahko bil zelo ustrezen dokaz o naših separatističnih namerah. Da bo stvar bolj jasna in ekonomsko natančna, je seveda treba povedati, da je federacija v omenjeni projekt vložila slabih 18 odstotkov, kar se srbskim delegatom zdi huda svinjarija, ki jo zdaj podpira še Markovič, ki trdi, da je treba mednarodno pogodbo spoštovati. To pa je dokaz več za trditve, ki jih širi končno-vendarle-država: da je Markovičeva politika voda na mlin razvitim narodom, da bodo le-ti še bolj bogati in nož v hrbet nerazvitim, da bodo še bolj siromašni. Zdaj počakajmo samo še na kakšen antikaravanški miting in lahko tisto luknjo skozi Karavanke kar zasujemo. Potem se bomo pa zadovoljili kar s prepadi med narodi in narodnostmi. Ti nas trenutno stanejo 60 odstotkov akumulacije . . . Anketa S časoi r Naš delovni čas potrebuje spremembe 1 | Do cilja je kamnita pot i i ■ i i i i i i i i L vljati sama, večina si izboljšuje svoj družinski proračun s sivo ekonomijo ... Evropski delovni čas je za vse te hud udarec, krade jim tiste prepotrebne urice, ki prinesejo marsikateri dodatni dinar. Prehod na evropski delovni čas bo seveda slej ko prej nujen, nanj pa se je treba celovito pripraviti. Evropski delovni čas. Čas, ko je storilnost največja, ko je mogoče doseči najboljše delovne rezultate. »Ta pametni« ga imajo že dolgo, pri nas in v Albaniji smo še edini v Evropi, ki vztrajamo pri starem. S petelini vstajamo, se do malice prebujamo, potem pa seveda tudi kaj naredimo. Vsekakor je naš izkoristek delovnega časa daleč za razvitim svetom. Spreminjanje dolgoletnih delovnih navad, s katerimi smo že kar zrastli, pa ni tako enostavno kot bi človek mislil. Dovolj velik dokaz zato je neuspel poskus, da bi v režijskih službah in tam, kjer delajo v eni izmeni, premaknili začetek de-lovnika na sedmo uro zjutraj. Z neko prisili smo to pred leti sicer v glavnem že uspeli, pa potem popustili in število tistih, ki niso »šli« nazaj na šesto uro je le še majhno. Dokaz torej, da z ne dovolj načrtno, premišljeno in korenito akcijo nikamor ne pridemo. Upamo, da je to tudi šola, da se tokratne pobude, ki je priletela sicer med nas kot strela z jasnega, ne bomo lotili na enak način. V prejšnji številki Našega časa smo že pisali o dveh kolektivih (Glasbeni šoli in Tiskarni), kjer že uvajajo nov delovni čas, še prej pa izzivu Gorenja, ki je ob tem predlogu prišlo v javnost s celovitim projektom preobrazbe, ki predvideva tudi pomembno izboljšanje življenjske ravni zaposlenih, saj obljublja osebne dohodke v višini tisoč nemških mark. DILEME. Brez takšnih obljub je za večino evropski delovni čas težko sprejemljiv, saj je večina zaenkrat ob delu prežeta tudi z mislijo, kaj in koliko bo zraslo na vrtu, večina je prisiljena avtomobile popra- kot šolstvo, ki bo gotovo, kasneje, če ne bo pripravljeno, na veliko , kritizirano. Ob tem opravičilu, da potrebujejo za pripravo tudi oni čas, najbrž nihče ne bo prisluhnil. ŠOLSTVO. Ustavimo se najprej na VIZu. Dušan Dolinar, pomočnik direktorja pozdravlja takšen delovni čas tudi v šolstvu. Opozarja pa na številne probleme, številne ovire na poti do njegove uresničitve. Velik del naših otrok obiskuje dvoizmenski pouk. Tu torej ni nobenih možnosti za spreminjanje. Velika težava je tudi prehrana otrok, ki že zdaj ni Ali v naši občini o tem že kaj razmišljamo? V nekaterih okoljih smo povprašali in ob tem dregnili' > neznano ali manj znano. Tisti, ki bi morali biti o tem dobro obveščeni, ki so servisi združenemu delu, o namerah gospodarstva ne vedo nič, vsaj uradno ne. Prebrali so v našem časopisu pred dnevi. To velja tako za otroško varstvo zadovoljiva, saj se premalo otrok organizirano prehranjuje, po novem pa bi bilo treba uvesti še tretji obrok. Pri sedanjih pogojih izobraževanja v naši. občini, bi bili naši otroci še več časa sami, še več časa prepuščeni ulici, naključnim vzgojiteljem. Že sedaj pa ugotavljamo, kako nam na- rašča otroška kriminaliteta, da je padla družbena skrb za otroke. Ob prehodu na evropski delovni čas, bomo morali pomisliti na vse to. Zgolj bežna primerjava z Evropo, nas ne sme zavesti. Zavedati se moramo, da je v našem okolju večina žena zaposlenih, bivalne navade pa takšne, da družina nima ob sebi skrbne babice, ki bi ob zaposlenih starših skrbela za najmlajše družinske člane. Žene, ki smo si enakopravnost na delovnetp mestu težko priborile (če smo si jo ali pa kolikor pač smo si jo), pa se najbrž tudi ne bomo dale kar tako odpraviti, da naj pač ostanemo doma, tudi če bodo naši možje malo več zaslužili. VARSTVO. Tudi v vrtcih bo težav veliko, vendar zagotavlja ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoaa Majda Gaberšek, da se bodo prilagodili potrebam združenega dela, to pa seveda ne pomeni tudi vsakemu posamezniku .. Tudi oni se morajo tržno obnašati. Pred leti, ko so v mnogih okoljih začeli delati ob sedmih zjutraj, so tudi vrtci delali v popoldanskem času (po 14.30 uri), ker pa so potrebe upadle (zaradi vračanja na star delovni čas), so to ukinili. Bili so (in so še včasih) kritizirani, a število otrok, ki podaljšano varstvo potrebujejo, je prenizko. Prav zato bi tudi oni radi, da bi se v občini ob prehodu na evropski delovni čas čim hitreje pogovorili za skupno mizo in akcijo skupaj začrtali. Le na tak način se bodo lahko pravočasno odzvali potrebam. In kaj o pripravah na spremenjeni delovni čas menijo v občinskem vrhu? Drago Sulek, predsednik občinske skupščine: »Osebno sem absolutno za uvedbo delovnega časa, ki bo lahko dal boljše rezultate,« je dejal in dodal, da se bo zavzel za celovito in koordinirano občinsko akcijo. Namen spremenjenega delovnega časa je namreč izboljšati življenjske pogoje in življenje samo, nikakor pa ga oteže-vati. Prav zato je treba ob tem poskrbeti še za marsikaj. Novim delovnim razmeram se bo odzvala seveda tudi občinska uprava, treba pa je temeljito razmisliti, kakšen delovni čas bo za njih najprimernejši. Nikakor namreč ne bi bilo smiselno, da bi bil enak kot v združenem delu. Javne službe bodo vetjetno morale delati ravno takrat, ko bodo drugi prosti. SKLEP. Odprtih je torej še ogromno vprašanj, še veliko dilem, na katere bi se ljudje izgovarjali, s katerimi bi skušali ovreči uvedbo drugačnega delovnega časa. Čisto jasno je zaenkrat samo to, da bomo slej ko prej morali delati drugače, da se bomo, če bomo hoteli v razvito Evropo, morali z njo uskladiti tudi na tem področju. Čaka nas torej veliko dela, predvsem pa jasno začrtana in usklajena akcija. Le takšna bo rodila sadove in zadovoljstvo — to pa je pravzaprav tudi namen spreminjanja tako pomembnih življenjskih navad kot je delovni čas. Mira Zakošek 1U J V torek sindikalni referendum o ukinitvi participacije v zdravstvu Solidarnost zdravega z bolnim Na osaovi zahtev delavcev in stališč osaovi! i h organizacij sindikata za nkinitev participacije v zdravstvo, je Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slo-veaije Velenje na seji 4. oktobra odločilo, da razpiše tajno izjavljanje člaaov Zveze sindikatov iz občne Velenje za ukinitev plačevanja participacije v zdravstvu. Poskusi oziroma pobude za ukinitev participacije v zdravstvu so se v občini Velenje, v sindikalnih okoljih in drugje, pojavljale vsake toliko časa v zadnjem letu in pol. Trikrat so predstavniki sindikata to vprašanje že skušali razrešiti v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti, vendar je tam vedno prevladalo mnenje, da se mora to vprašanje reševati enotno v slovenskem prostoru. Zadnja zahteva, s katero so prišli sindikalisti na oktobrsko sejo skupščine zdravstvene skupnosti se je končala enako kot že dve poprej, zato je predsedstvo sindikata odločilo, da mnenje članstva o tem — ali so za participacijo ali proti, preveri na najbolj neposreden način — z osebnim izjavljanjem. TAJNO IZJAVLJANJE ČLANOV SINDIKATA O UKINITVI PARTICIPACIJE bo pote kalo enotno v vseh sindikalnih organizacijah občine — 24. oktobra od S. do 17. ure. Delavci, ki bodo odločali o tem ali so za ali proti, bodo morali ob pritrdilnem odgovora pristati tudi na to, da so ZA zvišanje prispeva« stopnje iz brutto oseb-«Jh dohodkov za 0,25 odstotkov. _ Glasujejo vsi delavci v velenjskem združenem delu, ne glede na to, ali se na delo vozijo iz druge občine. Na posvetu predsednikov sindikalnih organizacij, v petek prejšnji teden, ko so se seznanili s tehnično izvedbo referenduma, se je pojavilo iudi nekaj vprašanj: — Ali akcija pokriva celotno Savinjsko — šaleško območje ali samo občino Velenje? Odgovor: samo občino Velenje. — Ali ukinitev participacije velja samo za zdravljenje v občini Velenje ali tudi drugje? Odgovor: Tudi, če se bo kdo zdravil na primer v Kliničnem centru ali kateri koli zdravstveni ustanovi, bo sredstva dobil povrnjena. O tem kako in kaj, pa bo natančno opredeljeno, ko in če do ukinitve participacije pride. Jasno mora biti namreč, da referendumski rezultat, če bo večina delavcev za ukinitev, še ne pomeni ukinitve. To bo treba še doseči po redni poti — v okviru institucij sistema. Ali bo to Občinska skupščina ali Občinska zdravstvena skupnost ni pomembno. Na sindikatu poudarjajo, da je pomembno samo to, da bo stališče delavcev jasno, in da bo to osnova za nadaljnje odločanje. Občinski sindikalni svet se je na sindikalno tajno izjavljanje v občini Velenje dobro pripravil — za vse osnovne organizacije so natisnili glasovnice in plakate. Tajno izjavljanje bo vodilo predsedstvo OS ZSS Velenje, za pripravo in tehnično izvedbo pa bodo osnovne organizacije in konference sindikata določile volilne komisije. Glasovanje bo tajno, izid glasovanja pa bo Predsedstvo OS ZSS Velenje objavilo v dveh dneh po izjavljanju. Na sindikatu poudaijajo: s tajnim glasovanjem bodo ugotovili verodostojno in najširše mnenje članstva o participaciji v zdravstvu. Na podlagi rezultatov bo sindikat od občinske skupščine zahteval ukinitev sedanjega načina plačevanja participacije v zdravstvu. Osnovni moto s katerim gredo v referendum pa je solidarnost zdravega z bolnim. (mkp) Drago Praajič: »O evropskem času sem v zadnjih tednih veliko slišal in tudi bral v Informatorju Gorenja in v Našem času. Prepričan sem. da se moramo z njim prilagoditi Evropi in sem zanj. Sicer pa so med ljudmi mnenja o tem. ali je ta čas dober ali slab zelo deljena. Ssm delam recimo v Gorenju v Vzdrževanju, kjer smo zaposleni bolj moški in večina nas je /a Ker pa mnogi na delo potujejo iz sosednjih krajev, se bomo morali, če bomo upoštevali evropski delovni čas tudi s prevozi prilagoditi. Ob njih pa seveda urediti še kaj drugega.* Ljudje novost ne zavračajo, mnogi jo sprejemajo in ugotavljajo, da je nujna. Vsi pa k temu dodajajo, da ji bo moralo slediti še kaj drugega — ne samo delovni čas. (mkp. B M.) Drevi ob 18. uri v Glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega v Titovem Velenju Podelitev Šilihovih priznanj Učiteljski poklic je vzvišen in plemenit. V njem so najuspešnejši tisti učitelji, ki imajo radi učence in svoje poklicno delo (L N. Tolstoj) Odbor za priznanja pri Občinski izobraževalni skupnosti Velenje bo, drevi ob 18. uri, v dvorani Glasbene šole Fran Koran Koželjski, na svečani skupščini že sedmič podelil Šilihove plakete ia nagrade, Šilihove značke in priznanja ter priznanja Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1989, ki jih podeljuje pedagoškim delavcem ia mentorjem ter organizacijam, skupnostim, društvom, zvezam in posameznikom, ki so bili posebno prizadevni in uspešni pri delu ali sodelovanju na področju vzgoje ia izobraževanja ter vzgoje ia varstva v naši občini in tudi širše ia so se, poleg uspešnega rednega dela, še posebno odlikovali in trudili pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih. Š priznanji se želi izobraže- valna skupnost skromno in vsaj moralno oddolžiti pedagoškim delavcem za njihovo nesebično, požrtvovalno in uspešno delo. Priznanja naj bodo zahvala za naporno in odgovorno delo, za pripadnost in zvestobo in hkrati vzpodbuda in obveznost za naprej, saj kot je dejal Gustav Šilih: »Kar dosežemo v življenju velikega in koristnega brez naporov in borbe, je le malo ali nič vredno!« Na svečanosti bo zbranim spregovoril podpredsednik Republiške konference socialistične zveze akademik Ciril /k> bec, v kulturnem programu pa bo nastopil Mešaai pevski zbor Svoboda Šoštanj. Delegate ia drage občane ter starše in šolske kolektive pa še posebej vabimo, da se svečaaosti udeležijo! Šilibovo plaketo z nagrado, kot najvišje priznanje, ki se podeljuje za dolgoletno, posebno uspešno in življenjsko delo, prejme letos MARIJA ŽUŽEK, ravnateljica osnovne šole Veljka Vlahoviča, ki ravno odhaja v pokoj. Šilibovo značko, za večletno posebno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja prejmejo: SILVA ŠAFARIČ, Osnovna šola Bratov Mravljakov; DAVORINA GOŠNJAK, Osnovna šola Bratov Mravljakov; JELKA KOREN, Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh; ANGELA NOVAK, Osnovna šola Karel D. Kajuh; FRANČIŠKA SAGMAJSTER, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; ROŽICA NAPOTNIK, Osnovna šola Veljko Vlahovič; ZDENKA PRISLAN, Vzgojnovarstveni zavod Velenje; MARTA KAM-TIČ, Osnovna šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki; NE- VENKA HOFER, Osnovna šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki; MARIJA JAVORNIK, Osnovna šola Anton Aškerc; TEA DEVIČ, Osnovna šola Bi-ba Ročk; FRANC VERZE-LAK, Glasbena šola Velenje in V1TOMIR KOLŠEK, Dom učencev Center srednjih šol. Šilibovo priznanje, za posebne uspehe pri vzgojnoizobraže-valnem delu prejmejo: VERA ZAGOŽEN, Osnovna šola Bratov Mravljakov; CVETA NOVAK, Osnovna šola Bratov Mravljakov; HERMI-NA VRBOVŠEK, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; MARJANA POHAR, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; MARJAN KRISTAN, Osnovna šola Veljko Vlahovič; GORDANA LESJAK, Vzgojnovarstveni zavod Velenje; EMICA REG-VAT, Osnovna šola Biba Ročk Šoštanj; OLLP DANIELA, Osnovna šola Biba Ročk; MATEJA BREZNIK, Osnovna šola Anton Aškerc; JELKA VE-LIČKI, Osnovna šola Anton Aškerc ter ROŽICA MER-ČUN, DRAGICA ŽOHAR in ROZIKA KAMENIK vse Osnovna šola Gustav Šilih. Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Velenje, ki se podeljuje za posebne uspehe pri razvijanju vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih, — prejmejo: Mg. HELENA BERCE-GO-LOB, Zavod SRS za šolstvo; MARJETA PRIMOŽIČ, Center srednjih šol: REK DO RUDNIK LIGNITA VELENJE in PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Srečko PETER LIN v Evropo Evropski delovni čas. ki naj bi po prvih predlogih trajal od 8. do 12. are ter od 13. do 17. are, «ts pa naj hi bila ura. namenjena odurnim, ki ne bi bila plačana, je ned Velenjčani in okoličani vzha-dil precej zaaimaaja. O tem, kaj naj hi tak čas pomeail ia zakaj bi ga halo dobro vpeljati radi pri nas, smo t Našem časa napisali že kar nekaj, tokrat pa sao občane Velenja spraševali kaj o ajea mislijo, oziroma bi delali tako ali raje po starem, od 6. do 14. nre. Zanimivo, da so za »evropski delovni čas« vedeli prav vsi, ki smo jih o njem spraševali, drugi, predvsem ženske, pa imajo ob njem tudi nekaj pomislekov. B Stane Stiplo-všek: »S prehodom na evropski delovni čas povsem soglašam. Mislim da je nujno, če se hočemo res vključiti v Evropo. Prej ko ga uvedemo, bolje bo. Zaposlen sem v Gorenju, kjer je prehod na ta delovni čas, skoraj že dejstvo. Bojim pa se, da ga bo težje vpeljati kot si mislimo « P Lili Topler: »O evropskem delovnem času sem že slišala. Zaposlena sem na Eri, v Standardu kot trgovka, delam na dve izmeni, cn teden dopoldan, drug teden popoldan. Zdi se mi. da smo bolj navajeni tega, da delamo od 6. do 14. ure in da se bo marsikomu kar težko navaditi na nov ritem. Ljudje s takim delovnim časom ne bodo imeli veliko od dneva. Ob prehodu na i evropski delovni čas bo treba i urediti tudi varstvo otrok, pa I prevoze « Miran Št raki j: »Evropski delovni čas je nuja, kajti če na zahodu prinaša učinke, ne vem, zakaj jih ne bi pri nas? Brez kakršnihkoli zadržkov sc ■ navdušujem nad njim. Zaposlen evropsko<-« Avdija Hadžič: »Za evropski delovni čas sem že slišala. Osebno pa se nad njim ne navdušujem preveč. Predvsem zaradi otroka, /a po s slena sem v Veplasu. S sodelav-1 kami v proizvodnji smo se o tem ž že pogovatjale. Občutek imam. d da mislijo podobno kot jaz. in da E nad njim niso najbolj navdušene. ( Oziroma sploh niso navdušene, f Morda bi tak delovni čas — do-p poldan in popoldan z vmesnim c odmorom, odgovarjal delavcem u uprave. V proizvodnji pa bi lah-k ko bilo tako kot je sedaj.« Gorenje — Glin Nazarje Nova linija in izdelki V nazarski lesni industriji so v predelavi masivnega lesa postavili vso novo opremo, opravili vse testne preizkuse in naložbo vključili v tehnološki proces. Načrtovano kakovost so v septembru presegli za več kot 100 odstotkov, planirane količine pa dosegajo 90-od-stotno. Npmntpn delovni pro- ces je seveda vezan na več dejavnikov, kot so oskrba, vzdrževanje, organizacija dela in načrtovanje. Pojavljajo se sicer občasne motnje, ki so tudi subjektivne narave in jih skušajo sproti odpravljati na vsakodnevnih sestankih. To pomeni, da nova oprema uspešno deluje, največjo težavo v tem |Bo I Bodo na »pripravskih« deloviščih povečali mehaniziranost? Uresničitev nalož-J be bi pomenila I n i i Nova linija v predelavi masiraega lesa je postarljeaa in preizkušena Vili Marovt iz Rečice ob Savinji Vhodna vrata za domači in tuji trg Med tremi nagrajenci iz mozir-ske občine na letošnjem mednarodnem sejmu obrti v Celju je bil tudi Vili Marovt z Rečice ob Savinji. Prejel je SREBRNO PLAKETO za »kakovostno izdelan program masivnih vhodnih vrat.« Povedati velja, da je na sejmu predstavil le 8 vrat iz programa, lu v celoti obsega 20 različnih izdelkov. Vse različice so izdelane po njegovih lastnih zamislih, s svojim lastnim programom pa samostojno nastopa tudi na tržišča. Vrata iz delavnice Vilija Marovta lahko kupite v vseh večjih prodajalnah širom po Jugoslaviji, pripravlja pa tudi primeren program za tuja tr- ni celo za predelne stene. Za zahtevne kupce, vrata iz masivnega lesa so vedno draga, je primeren model iz lepljenih elementov, s strojnim poinilom, dvojnim križem, vzbočenim izolacijskim steklom in Krpanovo ključavnico z zaklepanjem na petih mestih. Sicer vrata izdeluje s steklenimi in lesenimi polnili, ali s kombinacijo obeh, na večjih objektih pa jih tudi montirajo. S prodajo zaenkrat ni večjih težav. Da je nagrada prišla v prave roke pa priča tudi podatek, da v podobnem stilu načrtuje tudi program garažnih vrat. J.P. Vsa vrata so izdelana iz masivnega lesa, največ iz smreke, bora in macesna, poleg tega pa še iz hrasta, bresta in jasena. Izdeluje jih v vseh standardnih dimenzijah, po želji kupca pa tudi po naročilu. Pomembno je dejstvo, da lahko ta vhodna vrata glede na stil stanovanjske hiše uporabljamo tudi za notranja, ki so s križnimi spoji lahko primerna tudi za pomočna vrata na stopniščih Vhodna vrata iz delavnice Vilija Marovta so zares vabljiva trenutku pa predstavlja premajhno število strokovno usposobljenih delavcev. Ob tem nazarski lesarji pospešeno razvijajo in izdelujejo nove izdelke. Septembra so predstavnikom in trgovcem Gorenja v nazarskem delavskem domu predstavili novo okno iz serijske proizvodnje GLT. Novo okno zagotavlja popolno tesnenje v vetru in vlagi, izdelano je po evropskih normativih in bo torej lahko učinkovit izvozni artikel. Ob tem imajo še vrsto drugih novosti. Razvijajo prototip novega strešnega okna, ki bo v prihodnjem letu zamenjalo strešno okno EKO. Njegove prednosti bodo izboljšana kakovost tesnenja, skrajšan čas sestavljanja v proizvodnji in zmanjšana količina potrebnega materiala. Pripravljajo tudi prototipe pohištva lepljenih plošč ter nov sistem pohištva za za-hodnonemškega kupca. Tudi v programu Vario razvijajo nov model stenskih omar. Zanimiv je tudi prototip novega igrala, to je otroška hišica, ki bo namenjena otroškim vrtcem in njihovim igralnicam. p. I I I I I L. varnejše delo | Mehaniziranost velenjskega Rudnika lignita je skoraj popolna, kar so v tem kolektivu dosegli z uspešnimi naložbenimi k vlaganji že v preteklih letih. Za tem pa še vedno zaostaja me- I haniziranost na tako imenovani pripravi odkopnih polj, kar I bodo skušali z vlaganji popraviti v naslednjih letih. Z načrto- ® vanim investicijskim programom, ki ga je obravnaval, najverjetneje pa tudi sprejel v torek delavski svet kombinata Franc I Leskošek-Luka, želijo na pripravskih deloviščih mehanizirati I predvsem dovoz in transport materiala ter >podpiranje< na teh h deloviščih. »Ob tem pa seveda razbremeniti delavce najtežjih del in do- ■ seči še večjo varnost pri delu,« poudarja Marjan Lampret, vodja I temeljne organizacije Klasirnica, ki je sodeloval pri pripravi I investicijskega programa mehaniziranosti pripravskih delo- višč. Ta naložba naj bi imela ali pa zagotovila kar več učinkov, I najpomembnejše po besedah Marjana Lampreta pa — poveča- I nje učinkov na pripravah, z uvajanjem novih tehnologij, ki bi I jim ta vlaganja omogočila večjo varnost, ne samo pri delu, ampak tudi pred požari in višjo življenjsko dobo izdelanih prog. ■ Predračunska vrednost naložbe je precejšnja — gre za 3 I milijone 509 tisoč Ekujev. Tega denarja v celoti Rudnik lignita I ne bo zmogel sam, zato ga bodo skušali zagotoviti tudi drugje — iz združi " energetskih sredstev, preko bank in drugih ■ možnih insti j. (mkp) I ^ c Cj) \ C % J SPROSTITEV UVOZA miri. r REK — Elektrostrojna oprema V Težave energetike odsevajo tudi v ESU V Rekovi Elektrostrojni opremi se je v zadnjem obdobju precej spremenil proizvodni program — upadel je delež nove opreme, povečal pa delež nove opreme, povečal pa delež remontne. Nekoliko so v ESU povečali tudi izvoz montažne dejavnosti v vzhodno Nemčijo in preko Rudisa v Sovjetsko zvezo. Za domači trg, natančneje za dolino, pa v ESU trenutno delajo na programu čistilnih naprav za šoštanj- zujejo z drugimi firmami, predvsem Metalno in Hidro-montažo — z njima se dogovarjajo o ustanovitvi skupnega podjetja, da bi bili skupaj kos t »di zahtevnejšim nalogam. »Ker se je proizvodni program zamenjal, se je pokazal tudi presežek delovne sile in to na vseh področjih. Ocenjujemo, da je v ESU od 15 do 20 odstotkov delavcev neustrezno razporejenih, ker nimajo zahtevanega znanja in delovnih sposobnosti za proizvodnjo, ki je trenutno aktualna. Recimo: zahod je proizvodnjo usmeril v velike serije, mi pa kaj takšnega nismo sposobni,« ugotavlja direktor Elektrostrojne opreme Vi lijem Jelen. • Kako pa vidite izhod iz tega o čemer ste pravkar govorili? »Izhod je težko napovedati. Vendar smo že ob reorganizaciji v enovito delovno organizacijo sklenili, da zmanjšamo poslovne in druge stroške, da preživimo krizno obdobje, ki je bilo napovedano za preteklo leto. Vendar se ta kriza še nadaljuje. Negativni trendi, ki so povzročili tudi upad standarda naših delavcev, so povzročili v hiši >nemi-re<. Stavkovni odbor še vedno deluje, glavna zahteva delavcev je, da naj bi bil najnižji osebni dohodek v firmi 500 nemških mark. Vendar letos to ne bo mogoče. Iz preprostega razloga, ker ne moremo dobiti toliko dela, da bi za to uresničili potrebno realizacijo.« 9 Iz Elektrostrojne opreme je odšlo kar nekaj strokovnjakov. Nekateri ustanavljajo svoja podjetja. Kako se vam to pozna? »Jasno, da je za ESO ta trenutek to precejšnja izguba, vendar računamo, da bodo že kmalu lahko mlajši prevzeli naloge teh, ki so odšli. Skupaj z Gorenje — Servisom ustanavljamo družbo z omejeno odgovornostjo, kamor nameravamo vložiti kapital. Šlo bo za podjetje toplotnih črpalk.« • So delavci o tem, kaj se v vaši firmi dogaja, dovolj in objektivno seznanjeni? »Stavkovni odbor ocenjuje, da je informacij premalo, in da tudi tiste, ki so, pisne, niso ustrezne. Več bi moralo biti sprotnih, objektivnih. Zato smo tudi obvestili delavce o nameri skupine strokovnih delavcev, da želijo ustanoviti lastno firmo. Na zborih delavcev je bila postavljena zahteva, da jim je treba dati takojšnjo odpoved. Zahtevo smo ublažili tako, da smo jim pojasnili, da s tem, ko kdo razmišlja o ustanovitvi lastnega podjetja, ne more dobiti odpoved, ampak da jih moramo podpirati v tej smeri. Mala podjetja so resnično lahko impulz za naše celotno gospodarstvo in nenazadnje tudi firma kot je ESO ima lahko ob tem določene koristi.« pn 9 Še vedno pa smo vprašanju obveščanja. »Moram priznati, da še vedno ni zaživelo v tolikšni meri kot si eni in drugi želimo. Zavedamo pa se, kako pomembne so sprotne informacije. Delavci morajo vedeti, da smo na meji likvidnosti, da je položaj takšen, da ne vemo koliko sredstev bomo imeli na voljo jutri, koliko pojutrišnjem. Naročniki ne uspevajo poravnavati računov sproti zaradi lastne nelikvidnosti.« • Kakšni so osebni dohodki delavcev v ESO? »V zadnjem mesecu je bil minimalni osebni dohodek okoli 370 DEM. Menim, da smo v primerjavi z gospodarstvom v dolini na solidnem mestu. Zagotovo pa zaostajamo, če se primerjamo z isto branžo, recimo v Ljubljani. Poskušamo slediti inflaciji, to pa pomeni, da osebni dohodki niso odraz poslovnega rezultata, ampak bolj odraz inflacije.« B. Mugerle Vili Jelen: »Očitki, da v naši delovni organizciji ni razumevanja za ustanavljanje malih podjetij, niso povsem na mestu.« sko termoelektrarno, istočasno pa preizkušajo prototipno čistilno napravo za industrijske odplake. Možnosti na tem področju se jim v zadnjem času odpirajo na vzhodnoevropskem trgu, kjer čistilnih naprav še ni, ekologi pa jih že zahtevajo. Ker je doma vse manj dela za elek-trostrojno opremo, se pove- Novi izdelek ESA iz programa čistilnih naprav. Brez bojazni—ESO je mlad, ima znanjerazmišlja Težave, ki se danes pojavljajo v Rekovi Elektrostrojni opeemi imajo svoje vzroke tako v preteklosti kot v sedanjosti. Se pred leti je bila povezava med Elektrostrojnimi obrati in energetiko, zlasti rudnikom, izredno tesna. ESO je v bistvu izšel iz tega energetskega dela in bil tako programsko kot proizvodno in poslovno usmeijen — in je še — na energetski del. Tako je tudi logično, da se težave, ki se pojavljajo v energetiki, odražajo tudi v tistih organizacijah. ki so z njo povezane. Spomnimo se, da so v začetku poletja delavci ESA skupaj z napovedjo stavke, ki naj bi >popravila< osebne dohodke. postavili tudi zahtevo po razvoju, po predstavitvi razvojnega programa. KAKO VIDI PROBLEM ESA PREDSEDNIK KPO KOMBINATA? 0 Rafko Berločnik: »Res je prišlo do rahljanja tradicionalne povezanosti ESA na RLV. S čisto ekonomskega vidika, pa tudi zato, ker je ESO velika firma, usmeritev v energetiko ne more biti edina. To v tem trenutku povzroča določeno negotovost in opozarja na to, da se je treba poleg osnovnega programa lotiti še česa drugega. Treba bo nadaljevati delo in se poenotiti pri oblikovanju jasnih razvojnih usmeritev. V ESO iščejo rešitve, nadomestne izdelke in programe in to je tisto, kar je pravo, morda so s tem le malce v zamudi. Doslej je bil temeljni problem ESA kako s kapacia-tetami, ki jih imajo, zadovoljiti veliko povpraševanje, sedaj pa je ta skrb prerasla v to, kako obstoječe kapacitete zaposliti, kako dobiti delo.« Sicer pa predsednik KPO sozda REK FLL meni, da je želja po razvoju normalna za tak kolektiv kot je ESO — mlad, ki ima znanje, ki razmišlja. Pravijo, da si star takrat, ko o preteklosti razmišljaš več kot o prihodnosti, zato so v kombinatu prepričani, da bo ta kolektiv našel ustrezne rešitve. Sicer pa, pravijo, nikomur prihodnost ni a pri-ori dana, vsak se mora zanio potruditi. (mkp) Za sklep rubrike »Razpad mestotvorne arhitekture v dolini« Nam je res vseeno, v kakšnem mestu živimo? V sedemnajstih nadaljevanjih so na straneh Našega časa izhajali pogledi dveh velenjskih arhitektov — Edija Vučine in Nandeta Korpnika, ki sta se pisanja lotila zato, da z analizo dokažeta slepo pot, ki jo je velenjska arhitektura ubrala v zadnjih dvajsetih letih, da dokažeta problem >rušenja mesta kot mesta<, kar sta imela vseskozi v mislih, skozi primere razlik, preko pregleda razvoja v arhitekturi, preko primerov stavb iz različnih obdobij, ki sta jih našla v prostoru Šaleške doline. Skozi sedemnajst člankov sta skušala tudi vplivati na tiste, ki to lahko, da s tem prekinejo Zadnji članek, ki sta ga sklenila z opozorilom, da se v Titovem Velenju še vedno gradi in projektira objekte, v katerih ni ne duha ne sluha o umetnosti gradnje se je končal, ne da bi avtorja povedala, da teh nadaljevanj, vsaj rednih, ne bo več. Zato se je marsikdo spraševal, ali ni bila njuna analiza, s katero sta bolj grajala kot hvalila — čeprav je bilo tudi tega — nasilno pretrgana. Recimo zaradi kakšnega >klica< z vplivnejše instance? Ni bilo tako! Čeprav, to je že treba reči, marsikdo se je ob prebiranju njunega pisanja spraševal, ne bodo stari velenjski >mački< nič reagirali, nič odgovorili, ker jih skušata dva >mulca< učiti znanosti? Ker si upata povzročati hrup v doslej mirnem prostoru? Teh odzivov ni bilo. Zato pa je bilo drugih več — neformalnih odzivov občanov, ker se je nekdo vsaj potrudil, da arhitekturo pokaže tudi ljudem, ki o njej niso imeli pojma, so pa slutili, da bi bilo lahko tudi v naši dolini kaj lepše postavljeno, kaj lepše vkomponirano v prostor, kaj okusnejše speljano. NAŠ ČAS: Verjetno se je vsaj po tihem govorilo in spraševalo: kdo sta pravzaprav ta dva, zakaj se sploh oglašata, kaj si sploh mislita, kdo jima je dal pravico ... Sta imela zaradi pisanja kaj težav v službi, v stroki? Korpnik: »Jaz osebno ne. V moji firmi, Vegradu, so mi celo prisluhnili.« Vučina: »Negativne reakcije do mene samega niso prišle direktno, so mi pa o njih povedali katero sodelavci na Zavodu za urbanizem. Drugi so namesto mene poslušali kritike.« Korpnik: »Občani so se začeli zanimati za te stvari in to je pozitivno. Dosedanji projektanti pa niso dali glasu od sebe.« NAŠ ČAS: O razlogih zaradi katerih sta začela pisati, smo že govorili. Osnovni cilj je bil, prenehati s tem, kar je narobe, pod-cilj, če lahko tako rečemo, pa razjasniti ljudem določene stvari. Sta zadovoljna? Korpnik: »Kot arhitekta pač vidiva, da je naše mesto zabredlo v slepo ulico, da vse skupaj vodi v kaos. Začutila sva dolžnost, da opozoriva ljudi, da imamo nekaj dobrega, da pa to uničujemo. Zaradi >šlamparije< ali neznanja naj ljudje sami presodijo.« Vučina: »Pa tudi za to gre, da sva arhitekturo spet spravila v medije, kar v tem prostoru doslej ni bila praksa. Pa je vsak objekt, ki se zgradi pomemben za vsakega, ki v tem mestu živi.« Korpnik: Mesto pripada meščanom, ne naročniku, ne arhitektu, sploh pa ne projektantu. In o tem kakšno naj bo mesto ne more odločati peščica ljudi, ker to pripada vsem, in ker ne more okusa mesta določati peščica ljudi. Konec koncev so financerji teh objektov občani.« NAŠ ČAS: Želja, ki se vleče skozi vse kar govorita in pišeta je, prenehati s tem. Opisala sta, kaj se je dogajalo do sedaj, manj pa sta govorila o tem kako naprej. Kako vidita, kako gledata na prihodnje projekte, na primer zazidalni načrt Mlin, Selo, na Zdravstveni dom, Šolski center ... Korpnik: »Slabo, slabo ...« Vučina: »Ker še niso izvedeni, še ne moreva ocenjevati. Ampak že načrti so slabi.« NAŠ ČAS: Imata za to argumente, sta sposobna dokazati, da je to res? Korpnik, Vučina: »Sva.« NAS ČAS: Potem nadaljujemo s tistim, čemur pravita zgrešeno? Vučina: »Skrbi naju, da je to res, in da se bo praksa nadaljevala. Že tisti projekti, ki so šele na papirju, dajejo slutiti, da bo to šlo naprej.« NAŠ ČAŠ: Kdo lahko vpliva, da se takšna praksa ustavi? Korpnik: »Ljudje, ki so na za to plačanih funkcijah. Oni naj o tem odločajo, razmišljajo, midva jim ponujava samo znanje.« NAŠ ČAS: Je kdo od teh, na katere namigujeta, ki pa se je moral spoznati skozi članke, ki sta jih objavljala, želel kontak-tirati z vama? Želel kaj vprašati? Želel kakšno pojasnilo? Korpnik: »Nihče ni klical, nihče ni vprašal, sva pa zato sama šla v akcijo. Čez kak mesec bo pod okriljem velenjske SZDL organizirano predavanje za te, ki so bili na to že enkrat vabljeni.« NAS ČAS: Kaj ponujata za rešitev, kje vidita konec tega, kar imenujeta >razpad mesta kot mesta ?< Korpnik: »Da je Titovo Velenje tipično ideološko mesto, si je treba priznati. Nastalo je z namenom. Vendar pa so ga gradili stari, še pred vojno šolani arhitekti, dobri arhitekti, in njihovi objekti so bile kvalitetna arhitektura. Pred dvajsetimi leti je bilo Titovo Velenje naj- bolj hvaljeno mesto, pred desetimi najlepše mesto. Danes so v modi stara jedra — Šoštanj, Staro Velenje, kar je prav. Bojim pa se, da Titovo Velenje, ki je bilo prej preveč hvaljeno, zdaj postane preveč kritizirano, ker je pač ideološko. Treba je biti realen in priznati, da je naše mesto drugače zasnovano in v tem je treba iskati kvalitete in tako nadaljevati.« Vučina: »Mesto se mora začeti urejati na majhnih, posameznih delih. Pri vsakem konkretnem projektu, kFni mega-lomanski, ki fte predvideva naenkrat pet tisoč stanovanj. Nujni so posegi v umirjanje. Z vsakim posegom je treba popravljati nasprotja, ki so nastala v zadnjem času, jih urediti in tako spet postaviti mesto v urejeno celoto.« Korpnik: »Predvsem z majhnimi objekti in dobrimi arhitekti bi uspeli situacijo v mestu, ki postaja kaotična, umiriti. Važno pa je, da vsak objekt upošteva svojo preteklost in svoje mesto.« Vučina: »V tem smislu se je treba vključiti tudi v prenovo obstoječih modernih stavb, ki so morda stare le trideset let, pa so že potrebne obnove. Pa ne tako, da jim naredimo dvo- kapno streho in jim totalno spremenimo koncept, ampak da se prenove lotimo z istim spoštovanjem kot ga imamo do nekaterih starejših stavb iz prejšnjih stoletij.« Korpnik: »S tem, ko ne priznavamo preteklosti, uničujemo prihodnjost. Treba si je biti na jasnem, da Titovo Velenje ni Celje, ni Ljubljana, da so to drugačna mesta. Morala bi biti, to, kar imamo, naša prednost. Danes je modren managment, trženje, tudi to je povezano z mestom.« Vučina: »Lepota je tesno povezana s tržnimi principi, z uspešnostjo. In grdo mesto lahko ogrozi, če dam primer, recimo prihodnje načrte Gorenja.« Korpnik: »Ljudje so se že naučili, kako ravnati z mesti in stavbami, ki dišijo po babicah. Do Velenja pa se mačehovsko obnašamo. Pljuvamo po njem. Pozabljamo pa, da smo še pred desetimi leti tako pljuvali po Šoštanju. Pa bodimo realni — iz Titovega Velenja ne moremo zgraditi Šoštanja.« NAŠ ČAS: Bosta še kdaj kaj napisala, pohvalila, ali tudi pokritizirala? Korpnik: »Ja, o vsakem večjem objektu, ki se ga bomo lotili, bova rekla kaj. O tem bi se moralo začeti javno razpravljati.« Vučina: »Seveda skozi arhitekturno kritiko.« NAŠ ČAS: Kaj bi rekla za konec? To, daje zelo pomembno, da se začno občani sami zanimati za svoje mesto, za arhitekturo. Še zlasti za objekte posebnega družbenega pomena, katerih financerji so meščani. Ti objekti so obenem atributi mesta, preko njih sodimo o mestu. In še zlasti ti objekti ne morejo biti last dveh ljudi — naročnika in-projektanta. Titovo Velenje je mesto priseljencev, ki tukaj še niso pognali pravih korenin in še ne čutijo usode mesta. Vendar pa sva opazila, pri reakcijah na pisanje, da pa je kar nekaj ljudi, starih Velenjčanov in Šoštanj-čanov, ki jim ni vseeno, kaj se z njihovim mestom dogaja. Po tem vidiva, da sva bila s pisanjem vsaj delno uspešna. Bi pa rada spomnila umetnostne zgodovinarje, da sodi tudi arhitektura moderne v njihovo pristojnost. In pa seveda, zahvalila bi se ljudem, ki so naju pri najinem pisanju bodrili.« M. Krstič-Planinc Delovna razmerja med delavci in samostojnimi obrtniki Kolektivna pogodba Usklajevanju ob rob V prvem sestavku smo predsta-i vili splošne določbe na katerih te-i meljijo določila kolektivne pogod-I be, pogoji za zaposlovanje delav- < cev ter minimalne standarde za ži-ivljenjske in kulturne razmere pri 3 zaposlovanju delavcev samostoj-i nih obrtnikov. Obrtniki vse preveč pozabljajo, c da se delovno razmerje z delavci I lahko sklepa za nedoločen čas. < Ob zakonu pa tudi kolektivna po-i godba določa kdaj se sploh, kot i izjema, lahko delovno razmerje s sklene za določen čas. V takem p primeru mora biti v pogodbi o de-I lovnem razmerju točno določen d dan prenehanja delovnega raz-n merja. Ko je tako delovno razmerje r med delavcem in obrtnikom na-s stalo z nastopom dela ob predli hodno sklenjeni in podpisani pi-s sni pogodbi o delovnem razmerji ju, mora obrtnik razporediti deli lavca na tisto delo, za katero sta s se dogovorila s pogodbo o delov-n nem razmerju. Kolektivna po-g godba pa pri tem določa v kate-r rib primerih lahko obrtnik delav-c ca »prerazporeja«. Ker je največ delovnih sporov r; ravno v zvezi s sklepanjem piši smenih pogodb o delovnem raz-n merju in o razporejanju velja po-v vedati, da kolektivna pogodba t( točno zahteva sklenitev take po-g godbe, ki mora biti pisana v 5 iz-v vodih. Delavec in obrtnik dobita v vsak po en izvod pogodbe, en iz-v vod ostane pri občinskem uprav-n nem organu za delo (ki v bistvu p pogodbo tudi »registrira«) en iz-v vod dobi v osmih dneh po regi-st straciji pristojni organ pri službi z; za zdravstveno varstvo. Kolekti-v vna pogodba govori o tem, da to p pogodbo pošlje obrtnik v osmih d dneh po registraciji. Tu pa naj-b bolj »grešijo« ravno obrtniki, ki zi zelo radi zavlačujejo datum za-či četka delovnega razmerja in s te tem kratijo pravice delavcem iz n naslova zdravstvenega in pokoj-n ninsko-invalidskega zavarova-n nja. Zato je pač utemeljena zah-tt teva, da morajo inšpektorji dela n na tem področju zlasti poostriti k kontrolo. Ker pa je o sklenitvi p pogodbe o delovnem razmerju s« seznanjen tudi pristojni organ pri občinskem odboru sindikata delavcev obrti bo najbrž tudi tu potrebna posebna budnost! Kolektivna pogodba ima nadalje določbe o trajanju in razporejanju delovnega časa, ki traja tudi pri obrtnikih 42 ur na teden in je lahko razporejen na šestdnevni ali petdnevni delovni teden. Tudi določbe o odmoru, počitkih in dopustih so povzete iz zakonitih določil, ki bodo v novem zakonu gotovo doživele nekaj novosti. Kolektivna pogodba je posebej razdelala določila o osebnem dohodku in nadomestilih ter dodala nekatere določbe o nagradah učencev in študentov na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Ob pregledu pogodb je mogoče ugotoviti, da nekateri obrtniki zapišejo, da prejema delavec zajamčeni osebni dohodek. Med trajanjem delovnega razmerja delavec ugotavlja, da ne dobiva niti tak OD. Nekateri pa tudi razlagajo zmotno, da gre delavcu v vsakem primeru zajamčeni osebni dohodek, pa četudi nič ne dela in lenari. Glede tega je kolektivna pogodba jasna. Zajamčeni osebni dohodek pripada le delavcu, ki dela polni delovni čas in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Višino zajamčenega osebnega dohodka pa določi IS Skupščine SRS in je to v bistvu najnižji znesek, ki naj bi zagotavljal materialno in socialna varnost delavcev v SRS. Kolektivna pogodba sicer določa, da se o osebnem dohodku delavec in obrtnik dogovorita z že omenjeno pogodbo o delovnem razmerju ali s posebnim dodatkom k tej pogodbi. Vendar so podane v kolektivni pogodbi vse osnove za OD. V teh osnovah so: določeni kriteriji za formiranje najnižjega osebnega dohodka, ki pripada vsakemu delavcu v pogojih doseganja normalnih poslovnih rezultatov obratovalnice za delo v polnem delovnem času in pri doseganju normalnega delovnega uspeha. Pri tem tudi lestvice razponov OD glede na osem skupin različnih del in nalog od najbolj enostavnega dela nekvalificiranega delavca do opravljanja del in nalog, kjer se zahteva delavec z diplomo visoke šole oziroma fakultete. Pri tem gre razpon od osnove 100 enot do' 270 enot. Naj dodamo, da je kolektivna pogodba ponovno zahtevala, da je obrtnik dolžan izplačati delavcu OD na točno dogovorjeni dant vendar pa v vsakem primeru do petnajstega v mesecu pri čemer se sme v izjemnih primerih ta dan podaljšati največ za tri dni. To vse velja tako za najnižji kot tudi za zajamčeni OD! Kolektivna pogodba tudi obvezuje obrtnika, da zagotavlja zaposlenim prehrano med delom; določa pa tudi pogoje, ko in kdaj imajo delavci pravico do povračila stroškov za službena potovanja, za ločeno življenje, za delo na terenu, za prevoz na delo in z dela ter pravico do povračila selitvenih stroškov. -trih V obravnavi so zahteve KS Zavodnje po znižanju proizvodnje v TEŠ, dokler ne bodo zgrajene čistilne naprave dimnih plinov. Zbori velenjske občinske skupščine pa imajo o teh zahtevah različna stališča. Zdravo, čisto, nepoškodovano okolje je trajna vrednota na škodo katere ne bi smel biti sprejet noben pravnomočni akt. Na lestvici trajnih vrednosti pa je v družbenopolitičnem zboru varstvo okolja na nižjem mestu kot v ostalih dveh zborih. In zato je potrebno usklajevanje pogledov na propadajoče gozdove. Resnica o prizadetosti naravnega okolja je samo ena. Da bi si ustvarili resnično podobo o njej, bi se bilo vredno-potruditi. Potem bi bilo manj usklajevanj različnih podob oblikovanih po lastnih željah in okvirih. Vsaka teh podob nosi v sebi košček resnice, ki je podrejena lastnikovim interesom. Uradna podoba pogosto vsebuje tudi primesi ideoloških barvil in slepil. Tako potem nekdo v sili razmer usklajuje poglede, pa čeprav poškodb zavodenjskega gozda morda sploh videl ni. Ustaviti je treba propadanje naše doline. Zavodenjski gozd je le eden od indikator- jev celotnega sklopa škodljivih pojavov. Gre za obvarovanje tal, vode, zraka, gozdov in drugega rastlinja, živalstva in ljudi. Neposredna prizadetost zaradi škode v gozdovih je Zavodenjčane ekološko bolj osvestila kot ostale občane. Zaradi tega pa zaščita okolja še zdaleč ni le krajevna zadeva Zavodenj in njenih prebivalcev, ki se jih sedaj na nek način poskuša prepeljati žejne čez vodo. Nasilje industrije nad okoljem in ljudmi v njem je nasprotje v katerem ne bi smelo biti popuščanja. Če tudi bi vsi trije zbori enoglasno podprli zahteve KS Zavodnje je malo verjetno, da bi uspeli znižati proizvodnjo v TEŠ do 90 %, če ne bodo zgrajene čistilne naprave v dogovorjenem roku. Zaradi širših družbenih interesov se bomo prebivalci doline še naprej smodili v ekološki godlji. Gozdovi pa bodo položeni na oltar domovine. Zato ni razlogov, da vsaj v občini ne bi podpirali zahtev KS Zavodnje. Kako bi se obnašali na REK-u, če bi jim ponudili izgradnjo TEŠ-5? Za najetje potrebnih posojil bi bili verjetno pripravljeni obiskati vse banke od Perzijskega zaliva do Vzhodne reke. Ko pa gre za čistilne naprave, so jih Kabelska TV Film Nesreče z nevarnimi snovmi Kako ravnamo ob nesreči z nevarno snovjo? Kam in kako sporočamo, da je prišlo do nesreče z nevarno snov- jo? Na ta in podobna vprašanja lahko dobite odgovor v kratkem filmu »NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI IN ZAŠČITA«, ki se bo predvajal preko kabelske televizije v torek, 24. 10. 1989 in četrtek, 26. 10. 1989 ob 19.00 uri v naslednjih krajevnih skupnostih: PODKRAJ, KAVČE, PESJE FLL, KONOVO, VELENJE ŠMARTNO. STARO VELENJE, STARA VAS, VELE- NJE CENTER LEVI BREG, EDVARD KARDELJ, ŠALEK, GORICA. Ponovitev filma bo v torek, 6. U. 1989, in četrtek, 9. 11. 1989, ob 19.00 uri. Film predvaja Občinski oddelek za ljudsko obrambo občine Velenje v okviru predavanj obrambno-samozaščilnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov v letu 1989. Občinski oddelek za ljudsko obrambo občine Velenje pripravljeni zgraditi, če bo družba zagotovila potrebna sredstva. Že zaradi tega bi zbori občinske skupščine morali spodbujati REK, da bi vključil vse razpoložljive sposobnosti in zmožnosti za hitrejše preurejanje proizvodnih procesov v manj pogubne za naravno okolje. Družbenopolitični zbor je pred časom predstavnik Zavodenj zamenjal z Občinsko konferenco ZKS. Morda zaradi istih obrazov. Sedaj lahko OK ZKS Velenje pri usklajevanju zahtev Zavodenj pokaže svoja ekološka prizadevanja. Izjava o krivdi ali nekrivdi tedaj ni bila preprič-: ljiva. Že zato ne, ker nihče od zibelke do groba, od takrat, ko ponečedi prvo plenico pa do takrat, da se spremeni v prst, ni v naravnem okolju neoporečert. S svojo vodilno vlogo na nivoju občine, v gospodarstvu, javni upravi, šolstvu, zdravstvu in drugod ima OK ZKS skoraj pol stoletja vse niti oblasti v svojih rokah. Povsod je tudi kaj narobe. Skozi vso to dobo so preverjali politično neoporečnost, moralo, vseh vodilnih delavcev v občini. Če bi bili preverjali tudi njihov odnos do okolja, bi danes to zgleda-lo drugače. Da niso nič krivi bi pri O K ZKS Velenje lahko trdili le, če ne bi delali nič drugega, kot šivali rdeče zvezde. Zato dajmo tudi tovarišu Žlebniku iz Zavodenj svoj prav. Zahteve Zavodenj-čanov je treba podpreti. Družbenopolitični dejavniki se bodo nekoč tako ali tako morali sprijazniti s prerazporeditvijo skupne porabe v korist zavarovanja okolja. Razlogov za odlašanje pfrje iz dneva v dan manj. S. Lipnik Skale Krajevna skupnost Nazarje (Neupravičena jeza telefonskih naročnikov V nobeni krajevni skupnosti vsakdanjih in vse večjih potreb ne manjka, tudi ne dela in nenehnih naporov, ne manjka tudi lepih dosežkov na različnih področjih. Vse to velja tudi za krajevno skupnost Nazarje, morda še v večji meri. Kraj je industrijsko središče mozirske občine in že to dejstvo samo po sebi potrjuje takšno ugotovitev. Načrti te krajevne skupnosti za letošnje leto so zelo obsežni. Njihovo uresničevanje je terjalo veliko dela skozi vse leto, predvsem za člane sveta krajevne skupnosti in njegove organe, seveda pa tudi za krajane. Veliko časa jim je vzelo pridobivanje soglasij za gradnjo poslovilne vežice in novega pokopališča, ki sta vsekakor najšib- kejši točki hitro razvijajočega se kraja. Končno so bili uspešni in so z gradnjo v oktobru že pričeli. Zelo zahtevna je akcija širjenja telefonskega omrežja. Krajevna skupnost je podjetju za PTT promet že plačala prispevek za novih 92 priključkov, računajo pa, da bodo z zemeljskimi deli za polaganje kabla pričeli še letos. Prvi pogoj za to so projekti, ki jih žal še nimajo. Seveda je krajevna skupnost ob tem brez moči, deležna pa je veliko hudih kritik in protestov, saj PTT svoje obljube gotovo ni izpolnil. Telefoni naj bi namreč zazvonili »že« letošnjega maja. Dodatna težava je v dejstvu, da zbrani denar kopni iz dneva v dan. Poleg tega so letos v Nazarjah v veliki meri razrešili problem gostega tovornega prometa v središču kraja. To velja za končno ureditev vhoda za tovorna vozila v lesno industrijo, ki je tudi sicer dobil veliko lepši videz. Dokončno bodo prometni režim v središču z novimi projekti rešili v letu ali dveh. Že se namreč temeljito pripravljajo na gradnjo prepo-trebne avtobusne postaje, ki bo stala ob krajši obvoznici. Ob tem so na najbolj prometnem delu ceste nasproti delavskega doma zgradili pločnik in s tem v precejšnji meri poskrbeli za večjo varnost pešcev, zlasti otrok. V poletnih neurjih je narasla Dreta odnesla most v Potoku, skupaj z Nivojem bodo novega zgradili do konca tega meseca. V skladu z referendumskim programom in ustreznim sporazumom so prispevali svoj finančni delež k izgradnji čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, ki povezuje ko-lektorski sistem Prihova—Nazarje—Mozirje. Še en pomemben dosežek je viden in to dobesedno. Gorenje—Glin, Gozdno gospodarstvo, občinska skupščina in krajevna skupnost Nazarje so namreč skupno obnovili grad Vr-bovec z delom okolice, kar gradu in kraju v celoti daje veliko lepšo podobo. Uspehov je torej dovolj, nalog in načrtov prav tako, največja ovira pri vsem tem pa je inflacija, ki krepko manjša sredstva, ki se sproti natekajo, pa naj se v krajevni skupnosti še tako trudijo, da jih hitro porabijo in oplemenitijo. Za vsako naložbo se namreč denar zbira dalj časa, kar je dodatna težava. j-P- Varpolje pri Rečici ob Savinji Prostor za 23 graditeljev V Varpoljah nastaja zares lepo in prijetno naselje Ob vseh prostorskih in drugih problemih, ki močno omejujejo posege v prostor Zgornje Savinjske doline, torej je otežena tudi stanovanjska izgradnja, z velikimi napori in ob upoštevanju varovanja okolja vendarle še najdejo primeren prostor za gradnjo. Lep primer je novo stanovanjsko naselje v Varpoljah, kjer že nekaj let hitro raste novo lepo naselje. Z dopolnitvijo zazidalnega načrta ga bodo še razširili in tako ustregli mnogim, ki bi radi gradili. Gre za južni del tega naselja, zemljišče je v družbeni lasti, v največji meri poraslo z grmičevjem in povsem neizkoriščeno. Z dopolnitvijo zazidalnega načrta bo to naselje postalo zaokrožena celota. Poslej bo na tem prostoru moč zgraditi še 17 stanovanjskih hiš in še šest z možnostjo prizidka za obrtno dejavnost. Seveda gre za dejavnosti, ki ne motijo okolice in v nobenem primeru ne onesnažujejo okolja. V dopolnitvah je upoštevana tudi izgradnja igrišča za celotno naselje, izdelan je idejni načrt za kanalizacijo in odvodnjavanje s priključkom na bodoči kolektor in čistilno napravo, prav tako idejni načrt za elektro omrežje s trafo postajo, posebej pa so upoštevane potrebe sosednjega in uspešnega kampa »Menina«. j p V oktobru sirene pogosteje zavijajo Tokrat je »gorelo« v Veplasu V četrtek, 12. oktobra, popoldne je gasilsko društvo Titovo Velenje na številko 93 prejelo naslednje obvestilo: »Iz delovne organizacije Vekos sporočamo, da je halo B v prostoru kjer je tudi največja požarna obremenitev zajel požar. Iz te hale se je nato razširil na halo A, kjer so se vnela barvila in topila v oddelku sitotisk, od koder se požar širi proti skladišču polipropilena in barvil«. Po prejemu tega obvestila je dežurni gasilec v gasilskem domu takoj ukrepal in sprožil alarmno napravo. Ker je bilo moč slutiti, da hitremu širjenju požara v Veplasovi delovni organizaciji gasilci iz Titovega Velenja sami ne bodo kos, so na pomoč poklicali še poklicno gasilsko enoto Gorenja in IGD-REK. Nekaj minut po znaku sirene so bili gasilci že pred gasilskim domom, od koder so takoj zatem krenila gasilska vozila z vso potrebno opremo za tovrstne požare. Vsakdo je ob prihodu na požarišče natančno vedel kaj mora storiti. Nekaj gasilcev se je oblečenih v posebne zaščitne obleke s plinskimi maskami odpravilo v notranjost proizvodnih prostorov reševati ljudi, drugi pa so z vodnimi curki gasili požar in ščitili sosednje objekte, ki so bili prav tako ogroženi. Takole je potekala vaja, na srečo res le vaja, ki je sodila v sklop aktivnosti, ki jih gasilci izvajajo v oktobru — mesecu varstva pred požari. S temi vajami želijo preveriti svoje strokovno znanje in mobilnost, obenem pa preizkušajo nov način alarmiranja. Kot je znano lahko dežurni v gasilskem domu v Titovem Velenju s številko 93 vključi sirene v vseh gasilskih domovih, razen v Paški vasi in Šmartnem ob Paki, kjer pa bodo telefonske linije tudi kmalu urejene. Vajo z namišljenim požarom v Veplasu, na njej je skupno sodelovalo 42 gasilcev, je komisija občinske gasilske zveze ocenila za uspešno iz vseh vidikov. Gasilci so pokazali visoko usposobljenost, mobilnost ter izjemno hitrost, ki je ob takih primerih še kako pomembna in odločilna. Vaja je bila nenapovedana, zato je komisija še posebej budno spremljala čas prihoda gasilcev na požarišče. Po končani vaji so gasilci opravili še testiranje in s tem pokazali kako poleg praktičnih veščin obvladajo še teorijo. Ob koncu še nekaj. Človek enostavno ne more razumeti kaj vse se lahko gasilcem zgodi na nujni vožnji, ko sekunde odločajo o tem ali bodo pravočasno prispeli na kraj požara ali kakšne druge elementarne nesreče, pa naj gre za reševanje človeških življenj ali premoženja. Pa tokrat ne mislimo tistih neodgovornih voznikov, ki z vožnjo na cesti ovirajo vozila na nujni vožnji, temveč gre tokrat za nekorekten odnos železničarjev do udeležencev na nujni vožnji in to z opozarjanjem z zvočnimi in svetlobnimi signali. Zato so bili gasilci IGD REK v četrtek nemalo presenečeni, ko so prispeli do železniškega prehoda na Cesti talcev in do spuščenih zapornic. Seveda se premikači vlaka za njihov prihod niso zmenili. Še kar naprej so neprizadeto in mirno nadaljevali s premikanjem vagonov. Rekovim gasilcem ni ostalo nič drugega kot da so si izbrali daljšo pot in obvozili na naš velenjski birokratski prehod in s tem izgubili dragocen čas. Res sreča, da je šlo tokrat samo za vajo. In kaj, če bi šlo zares? Da ob tem sploh ne pomislimo kaj bi bilo, če bi bila to edina pot po kateri bi se lahko gasilci peljali. Lahko bi samo nemočno opazovali in čakali. Skoraj ne moremo verjeti, da bi železničarji v takšnih redkih primerih ne mogli ravnati drugače in za nekaj minut prekiniti premikanje vagonov. Drugo je seveda, če bi tod vozil redni vlak. B. Mugerle Varovanje prostora v občini Mozirje Naenkrat v vrtincu nasprotij Leta nazaj so se problemi glede varstva prostora v Zgornji Savinjski dolini kopičili, v zadnjem obdobju pa naenkrat vsi skupaj izbruhnili, na površje in v občini Mozirje so se nenadoma znašli v vrtincu nasprotij. Tudi po lastni krivdi. Med drugim se jim namreč otepa njihov lastni odlok o varovanju naravne in kulturne dediščine, ki so ga sprejeli v valu navdušenja glede varovanja prostora, nihče pa se vanj ni posebej poglobil in predvidel posledic. Poleg tega je občina plačevala izdelavo najrazličnejših aktov v zvezi s tem. Ti »izdelovalci« so s pooblastilom in denarjem občine »šarili« po dolini, nihče se jim ni strokovno uprl in danes so vsi skupaj na tankem ledu. Upoštevati namreč moramo še vse ostrejše zahteve varstvenikov narave, ki včasih že mejijo na izživljanje posameznikov, nove in nove krajinske parke, obvezna republiška izhodišča in tako naprej. Praktično v Zgornji Savinjski dolini ni niti enega posega v prostor, ki ne bi bil deležen kakršnekoli omejitve. Velik problem so tudi zemljišča prve kategorije. Vsaj tri uspešne delovne organizacije imajo možnosti in načrte za širitev proizvodnje, pa jih zaradi njih ne morejo. Močno je omejena stano- vanjska izgradnja, zato bodo morali v republiških izhodiščih iz popolne zaščite izvzeti 70 hektarjev zemljišč prve kategorije, če sploh še želijo kaj graditi in se razvijati. Krajinskim parkom nihče ne oporeka, vsi v dolini so za življenje v zdravem okolju, so za zaščito prostora, niso pa za čisto konzervacijo celotnega področja. Kljub vsem omejitvam razvoja zaustaviti ne morejo in ne smejo. Ljudje se resnosti problemov pravzaprav še ne zavedajo, zato izvršni svet pospešeno pripravlja temeljito gradivo o prostorski problematiki z vsebinskimi, grafičnimi in strokovnimi prikazi in ga predstaviti širši javnosti, saj je popolnoma jasno, da vse odgovornosti ne more prevzeti na lastna pleča. Dodaten prispevek k zmešnjavi je dejstvo, da elaborate in druge akte dela vsak zase. Dokaz: ob ogorčenih protestih te družbeno-politične skupnosti na že kar nesmiselne omejitve (Podvolovljek, Golte, itd.), izven občinskega prostora užaljeno protestirajo na te »napade«. Zakaj? Ker aktov enostavno ne poznajo (morda lažejo), ko pa jih preberejo, prvič seveda, se vsi vprek čudijo. Ob vsej skrbi za naravo bo potrebno tudi malo več resnosti in odgovornosti, če še kaj drugega ne. Janez Ptesnik Komaj je nehala sirena zavijati, je bila večina gasilcev že oblečena in vozila so lahko odpeljala Vsak gasilec je vedel kaj mora storiti, zato je bilo reševanje in gašenje strokovno in hitro opravljeno. >flfWMWWWW Rečica ob Savinji Ostareli srečni in veseli Starejši krajani so bili navdušeni V nedeljo dopoldne so na H|HpMim Rečici ob Savinji pripravili vsa-1 koletno srečanje ostarelih kra-janov, se pravi starejših od 70 - ^ ji|S let. Teh je v tej krajevni skup- ^IftlBfc tBiM nosti 186, nedeljskega srečanja ■ pa se jih je udeležilo skoraj sto. ^^Kkm Povejmo ob tem, da je najsta- ^pnBE^^^B rejša krajanka Ana Repenšek, ^H^HSrij^B^HH^' ^B ki je bila rojena daljnega leta I L J 1894, Antonija Mlinar, Marija Šemlak in Ignac Tiršek so bili HB leta 1897, Anton Bezo- ^^^^^H^^H^^KPI^M všek in Antonija Pariš 1898, le-ta 1900 pa Elizabeta Bitenc. Na Rečici so se ob tem sre-čanju zares izkazali. Priložno- B^^^Bi H - ' stni program je bil bogat in pri- ■ srčen. Doživeta pesem dekli- ^^BK^BS^^Hp^Hk^Jj škega zbora, otroci, folklorna skupina in ansambel Darka Nac Podkrižnik je kljub svo-Atelška so vse navdušili, prene- jim 85 letom veselo raztegnil katera ženica si je brisala solze, me/j pa tudi možakarji so zavzeto prisluhnili in vsi skupaj krepko jo, pa so se sproščeno razgovo-zaploskali. Tudi pogostitev je rili in nijbolj korajžni tudi .zabila kot se spodobi in še boljša, plesali. Redko prijetno dopold-starejši, ki se sicer redko sreča- ne torej. j. p. Krajevna organizacija RK Staro Velenje Srečanje starejših krajanov V dvorani gasilskega doma v Starem Velenju so se zbrali pred dnevi starejši krajani te krajevne skupnosti. Srečanje so pripravili člani krajevne organizacije Rdečega križa, ki so opravili obenem volitve te organizacije. Sklenili so, da jo še naprej vodi Vida Pahor. V svoje vrste pa so sprejeli tudi nekaj mladih članov. Krajevna organizacija Rdečega križa Starega Velenja namenja veliko pozornosti starejšim krajanom. Njihovi člani jih obiskujejo na domu, bolnim pomagajo pri hišnih opravilih... Vse, ki so pomoči potrebni, vabijo, da se jim oglasijo. (L. O.) Zgodnjesavinjska turistična zveza Nujna usklajenost Naravoslovni dan prireditev Na zadnjem sestanku izvršilnega odbora zgornjesavinjske turistične zveze so ocenili letošnjo turistično sezono, ob tem pa se podrobneje seznanili z aktivnostmi turističnih društev, Kompasove poslovalnice in nove turistične dejavnosti v okviru Trgovske delovne organizacije Savinja. Kompas in Savinja—Turizem eden drugega ne izključujeta, zato bo nujna primerna oblika usklajevanja in sodelovanja. Sprejeli so tudi program turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini v prihodnjem letu in pri tem posebej zahtevali spoštovanje posebnega občinskega odloka, ki izključuje podvajanje prireditev, kar se je letos vendarle dogajalo. Beseda je tekla tudi o vse večji problematiki omejevanja posegov v prostor, ki v veliki meri ovira tudi razvoj turizma in temu bodo v bližnji prihodnosti namenili veliko pozornosti. Na dnevnem redu so bila še divja odlagališča, ki so se po krajšem zatišju spet razbohotila, turistična taksa in drugo. j. p. Praznik Mislinjčanov Krajani Krajevne skupnosti Mislinja bodo praznovali praznik krajevne skupnosti v času od 6. do 11. novembra. Mislinjčani si želijo delovno praznovanje in zato si bodo ob pregledu doseženega zastavili nove cilje, ki bodo vodili k napredku. Ta čas v Mislinji gradijo pomemben objekt — prizidek k osnovni šoli. V minulem letu pa so dosegli več uspehov na gospodarskem področju — hala v Mikoau, nova slaščičarna itd. Praznovanje krajevnega praznika so si Mislinjčani zamislili tako, da bodo vsa društva, ki delujejo v krajevni skupnosti, pripravila programe in aktivnosti iz svojega področja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Tovšak pravi: »Pričakujemo lahko, da bo v tem tednu v Mislinji živahno. Mislinjčani in ostali — VABLJENI v času od 05/11 a» 12/11-1989 v Mislinjo na naša praznovanj.« Velenjski psi veliko znajo Šolarji velenjskih šol so že velikokrat dokazali, da znajo delati tudi na kmetijah. V teh jesenskih dneh, ko imajo kmetje dela na pretek jim pomagajo pri spravilu sadja, poljskih pridelkov in pri drugih opravilih. Tudi učenci 2. b razreda so pred dnevi delali na kmetiji Toneta Pečečnika v Starem Velenju. Pod vodstvom učiteljice Danice Kavšek so eni pulili peso, drugi odpirali buče, tretji pa kožuhali koruzo. Enolog inja svetuje Trgatev letnika 1989 Na novem vadišču v Pesju so člani Kinološkega društva iz Titovega Velenja pred dnevi prikazali kaj znajo in zmorejo njihovi rodovniški psi. Resnično je bilo kaj videti! Psi so po ukazih svojih vodnikov spretno uresničevali zadane naloge. Nastop velenjskih šolanih psov si je ogledalo veliko ljubiteljev psov. Velikanski krap Francu Pridu je letos ribiška sreča resnično naklonjena. Potem, ko je pred nedavnim ulovil tiesetkilogramske-ga zlatega tolstolobika v no- vonastajajočem turističnem jezeru, je k tej trofeji te dni pridal še desetkilogramskega krapa luskinarja. Povejmo še to, da je lovil z letno ribiško karto, ki jo je zadel na srečelovu. Zares popolna ribiška sreča! (L. O.) Leto 1989 si bomo verjetno zapomnili kot eno najbolj muhastih kar se vremena tiče. To vsekakor ni bilo naklonjeno kmetijstvu še posebno ne vinogradnikom. V začetku vegetacije smo bili vsi navdušeni nad obilnim nastavkom. Kaj kmalu nam je ta optimizem, da bomo končno po nekaj letih imeli obilno trgatev vzelo deževno vreme. Tako je ves čas cvetenja vinske trte takorekoč vsak dan deževalo in prav zato se je cvetenje zavleklo. Oplodnja pa je bila na koncu zelo slaba, ponekod celo samo 50%. Deževno poletje nikakor ni ugajalo razvoju grozdja. Bilo je preveč moče in premalo sonca za trto, ki je kot vemo rastlina sonca. Nekako v sredini avgusta pa nas je zajel še kata«strofalen napad preronospore in oidija. Napad bolezni so omilili samo tisti, ki so vinograde škropili s sistematičnimi fungicidi in to redno. Vsi ostali, ki so se začeli truditi, ko je že nastopila okužba so bili tokrat neuspešni. Mokri jesenski dnevi pa so dodatno vplivali na razvoj grozdne gnilobe. Tako, da sedaj, ko lovimo še zadnje sončne žarke, da bi grozdje, kar ga je še ostalo, nabralo čim več sladkorja, ugotavljamo, da bo pridelek res izredno slab. Uradne meritve sladkoija, ki jih opravljajo pooblaščene institucije v Sloveniji so pokazale, da pri srednjepoznih — poznih sortah zaostaja dozorelost za 8 —12 dni v primerjavi z lanskim letom na območju občine Velenje sem sama opravila nekaj meritev in prišla do naslednjih ugotovitev. Sorte: Beli pi-not, Kerner in Chardonnay so dosegle dokaj solidno sladkorno stopnjo to je od 15—18 ° K. Medtem ko je Laški rizling, katerega imamo na našem področju največ slabo dozorel — 11 — 13° K, kar pomeni da ga bomo morali pustiti še kakšen sončen dan na trsu. Predpogoj, da bo to grozdje še nabralo kaj sladkoija pa je zdrava listna površina, kajti če nam je pero-nospora uničila listje potem z dodatnim sladkorjem ne bo več kaj prida. Rdeče sorte, predvsem Modra frankinja je prav tako slabo dozorela. V vsakem primeru bo potrebno dosladkanje mošta. Naša zakonodaja nam dopušča dosladkanje največ 4 kg na 1001 mošta. Torej mošt, ki bo imel ob trgatvi 12° K bomo dosladkali s 4 kg na 1001 in dobili dosladkan mošt z 16,2° K kar nam bo dalo ob popolnem povretju dobrih 10 vol % alkohola. Veromika Krumpačaik meter O telefonu in telefoniji v Šmartnem ob Paki (ki pa to ni!) Ko je gospod G. Bell leta 1876 patentiral svoj izum — prenos glasu na daljavo (ali telefon), ga je namenil predvsem za hitrejše komunidranje in informacijsko izmenjavo med ljudmi. In ko hočem dober namen omenjenega gospoda izkoristiti dobrih 110 let kasneje v Šmartnem ob Paki, dodobra prekolnem vse ki so se, ali se še, v novejšem času, s to iznajdbo kakorkoli ukvarjajo. Še posebno tiste blefeije iz oblastnih struktur in PTT-eja, ki kadar rabijo našo lojalnost za dosego svojih političnih stremuštev (referendumi, volitve, razna podpisovanja itd.), nakladajo nekaj o tretjem centru občine, tej in oni prioriteti; ob dosegu svojih dljev pa na zahteve o konkretnostih (kot je tudi telefoniada v Š./Paki), odgovarjajo z oslarijami — ni denarja, ni prostora, niso bili podpisani samoupravni sporazumi in podobne neumnosti. Mi pa ostajamo bedna provinca brez oziroma z nemimi ali piskajočimi telefoni, ponižno čakajoč novih nategovanj. L. P. »ČUCKE MUCKE« Seznanjeni smo z vsebino odstopa predsednice potrošniškega posveta občine Velenje, tovarišice Sonje Kolšek. Zal, se z njo strinjamo, z vsebino in s predsednico. Škoda je, da morajo delovni aktivisti naše male skupnosti oditi s prizorišča zaradi »nekaterih« nedelov-nih v »nekaterih« upravnih organih in delovnih organi-zadjah. Vendar pa je včasih kakšen odstop več vreden kot vsa prizadevanja v stroki in dogovaijanju. Namreč, ko kdo odhaja, za slovo še kaj pove. In nato se potegne nitka, ki za sabo povleče precej zank. Zakaj se ne bi tudi v našem potoršniškem primeru zgodilo kaj podobnega? Saj je napočil čas, ko bo moral oditi s prizorišča še kdo od »krivcev«. Ali pa se bomo šli »čučke-mučke« v nedogled? (J. M.) Oprema namesto prizidka? Da je mozirski zdravstveni dom pretesen in neprimerno opremljen je dejstvo, s katerim se soočajo prebivala Mozirja in širše okolice. Dejstvo je tudi, da je gradnja prizidka že zdavnaj načrtovana, da je že dolgo zapisana v programu samoprispevka in se torej sredstva namensko zbirajo, kakor tudi to, da prizidka še ni in slabo kaže, da bi kaj kmalu bil, predračunska vrednost pa v znanih razmerah bliskovito narašča. Danes je približno 6 milijard dinaijev. V občini lahko zberejo 85 odstotkov sredstev, 15 pa naj bi jih prispeval velenjski Zdravstveni center. Prav tu pa se je močno zataknilo in v mozirski občini že razmišljajo, da bi sredstva namenili za nakup prepotrebne sodobne opreme in tako razpoložljiva sredstva vsaj rešili, drugo vprašanje pa je, kaj bodo na to rekli bolniki, ki se bodo še kar naprej stiskali, da o čem drugem ne govorimo. j. p■ LEP BLOK, NI KAJ! Na stanovanja, ki so zrasla ob velenjskem parku, ki so lepa, so lastniki ponosni. Manj pa se lahko ponašajo z okolico — komentar menda ni potreben. L. O. m M- PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE Društvo Šaleških likovnikov Svojevrstna pomoč RAZSTAVA JURETA CEKUTE V GALERIJI V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik razstavlja svoja dela slikar Jure Cekuta. Dr. Mirko Jutršek pravi o njem tole: »Kako je Jure Cekuta postal slikar?« Ko je doma začel, ko je razstavljal po Jugoslaviji, je delal kot eden naših umetnikov, potem pa ga je notranja želja odnesla v svet, tam pa se je nenadoma zgodilo nekaj posebnega, z lastnim delom in občutkom kako zajeti svetovljansko notranje občutje, so se mu odprla vrata v prostor svetovnih dogajanj. Že več kot tridesetkrat je bil v Ameriki, kar dokazuje, da je Cekuta zelo nemiren duh, ki ga vodi tudi v njegovi umetnosti, ki podira meje v njegovi ustvarjalnosti, saj ima umetnost povsod odprta vrata in jih kot taka tudi odpira drugačnemu, svobodnejšemu razmišljanju. Tudi njegovo slikarstvo se je v resnici razvilo v svetu, saj je moral preživeti v silni konkurenci, najti je moral svoje občudovalce, ki pa jih ima tudi v domovini. Njegova umetnost je drugačna od uniformirane akademske, bolj je povezana z izrazito intimo, osebno slikarjevo izpovedjo, zaradi česa pa je Cekuta tudi lahko uspel, saj gre pri njegovem izrazu za slikarja poetika.« Razstava bo odprta do konca meseca. FANTOM OPERE NA DUNAJU Še vedno se lahko prijavite za obisk musicla Fantom Opere, ki bo na Dunaju — v soboto, 16. decembra 1989. Avtor tega musicla je Andrew Lloyd Weber, ki je napisal tudi Cats, pa Jesus Christ Superstar in Song and dance. To bo predvidoma zadnji obisk tega musicla, zato ga nikar ne zamudite. Vse ostale informacije in prijave na tel. 853-574. ČLANI PDG IZ NOVE GORICE ZOPET MED NAMI V četrtek, 26. 10. 1989 ob 19.30 bo v dvorani Kulturnega doma druga abonmajska gledališka predstava. Predstavili se vam bodo igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z delom sodobnega nemškega avtorja Thomasa Bernharda: KOMEDIJANT, v režiji Dušana Mlakarja. Dogajanje drame uprizarja priprave potujoče gledališke družine na predstavo v majhnem mestu, kjer jim za gledališko dvorano služi kar gostilna. V osebi vodje skupine, ki je obenem tudi oče družine, igralca in gledališkega pisca :Bruscona Bernhard, z zanj tipičnim sarkazmom in žolčno, vertdar duhovito kritiko uprizarja podobo samozadostnosti, megalomanskosti in terorizma nekega kvazi umetnika, značilnega za srednjeevropski prostor. GASPARIJEVE RAZGLEDNICE V AMERIKO Danes je v ZDA odpotoval Marjan Marinšek, avtor razstave GASPARIJEVE RAZGLEDNICE, ki jo je leta 1986 pripravil Kulturni , center Ivan Napotnik in je bila doslej predstavljena v več slovenskih "krajih. Kot je znano je Marjan Marinšek prvi zbral takorekoč vse Gasparijeve razglednice, za katere poprej ni bilo znano, koliko jih je in kje se nahajajo. Njegova zbirka šteje že blizu 400 različnih razglednic, seveda samih prvotiskov. Razstavo v ZDA je organizirala Slovenska izseljenska matica, in sicer v mestih Pittsburgh in Clevelandu. Marinčkovo pot je sofinanciral tudi Kulturni center Ivan Napotnik, ki pričakuje od te poti zanimive fotografije in predavanja o življenju naših izseljencev. Nama Titovo Velenje pa.je poslala kasete in plošče, ki jih naši ljudje najraje poslušajo. Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 19. OKTOBRA Leta 1946 so v celjskem tedniku »Naše delo« poročali o masovnem sestanku, ki je bil v gasilskem domu v Topolšici. Pripravili so predvolilni shod za volitve v »slovenski parlament oz. ustavodajno skupščino«. »Njihov kandidat« je bila major liina So-trič, njen namestnik pa Krefl Ivan, kmet iz Dobrolnice. Razen tega so bile na dnevnem redu predvolilnega shoda še cene kmetijskih pridelkov, davki, ki so »se znatno zmanjšali« itd. Prav tako so razpravljali o vodovodu na Lomu, za katerega so bili načrti že pripravljeni. Naše delo, leto II, št. 28. Celje 19. 10. 1946: Leta 1956 se je v dolini zgodila vrsta stvari, ki so se tedanjim kronistom v Večeru in Celjskem tedniku zdele vredne zapisa. Tako vemo, da so v Šmartnem ob Parki v teh dneh organizirali roditeljski sestanek v okviru Tedna otroka. Zlasti jih je razveselilo, da se je na sestanku, ki se ga je udeležilo 90 staršev, pojavilo tudi ena tretjina očetov. (Celjski tednik, Celje 19. 10. 1989, str. 8;) Velenjski šolniki pa so v teh dneh od Občinskega ljudskega odbora dobili 20 milijonov dinarjev za dograditev drugega trakta »nove osnovne šole« — danes osnovne šole Mihe Pin-tarja — Toleda. Poročali so tudi, daje »zgradba z osmimi učilnicami dograjena v surovem stanju. Računajo, da bodo prihodnje leto dogradili še drugi trakt. Tako bo učencem osnovne šole dodeljenih še osem novih učilnic.« V neposredni bližini šole so v tem času gradili tudi velenjsko tržnico, ki naj bi bila opremljena z »najmodernejšimi hladilnimi napravami«. Zapisali so tudi, da bodo tržnico izročili namenu v začetku leta 1957. Večer, leto XII., št. 246, Maribor 19. 10. 1956, str. 2; Na isti strani je Večer tudi poročal, da so v dolini organizirali »kmetijske — gospodarske šole«, ki naj bi začele z delom I. novembra v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. Udeležencev je bilo dovolj, denar za predavatelje pa so prispevale kmetijske zadruge v dolini in šoštanjska občinska uprava. Pripravil: Jože Hudales Med nami najbrž ni nikogar, ki ne bi bil seznanjen s posledicami katastrofalnega deževja avgusta letos na področju Haloz in Kozjanskega. Kot kaže, gre pri odpravljanju posledic vodne ujme na vseh prizadetih področjih sila počasi. Brez dvoma je mogoče temu dejstyu pripisati pobudo občinske skupščine Ptuj, da naj bi člani Društva šaleških likovnikov prispevali nekaj svojih likovnih del za prodajno razstavo, katere izkupiček bi namenili prizadetim v naravni nesreči. Člani DŠL pa se niso odzvali le prošnji SO Ptuj, ampak so z veseljem sprejeli tudi pobudo članov izvršilnega odbora DŠL, da bi pomagali še prizadetim v naravni nesreči na Kozjanskem. V ta namen je bila v soboto, 14. oktobra, organizirana enodnevna slikarska delavnica BREZE '89 (to je kraj v občini Laško, ki je bil ob nesreči najbolj prizadet). Te humane akcije se je udeležilo 16 likovnikov, članov DŠL, in eden iz občine Mozirje. V petih urah ustvarjanja je nastalo precejšnje število likovnih del, najboljša dela vsakega posameznika pa je za priložnostno razstavo v tamkajšnji gostilni odbral akademski slikar Lojze Zavo-lovšek. Na tej razstavi so bili s svojimi deli prisotni tudi nekateri člani DŠL, ki se sobotne akcije niso mogli udeležiti. Za konec povejmo še, da bo omenjena razstava prodajna, na ogled pa bo tudi v zdravilišču Laško in sicer ves mesec november. Izkupiček od razstave bo namenjen sanaciji posledic naravne nesreče na področju Kozjanskega. -th- Retrospektiva Veronike Svetina Slike za šolo Promocija Dvignjenega zastorja Kdo se ne spominja rubrike »Dvignjeni zastor«, ki je skoraj tri leta nepretrgoma napolnjevala strani našega časopisa?! Vane Gošnik in Peter Rezman tudi čez poletje nista mirovala. Kulturni center »Ivan Napotnik« je založil in v svoji zbirki »Šaleški razgledi« izdal knjigo, ki bo gotovo pretresla marsikoga, ki je z najboljšimi nameni tlakoval pot v pekel! DVIGNJENI ZASTOR Knjiga, ob kateri se boste zamislili! DVIGNJENI ZASTOR Zgodovina, v kateri ste sodelovali tudi vi! DVIGNJENI ZASTOR Zla usoda, ki ste se ji srčno upirali! DVIGNJENI ZASTOR Besedilo, ki se mu ni mogel upreti niti NAŠ ČAS Druženje z avtorjema, založniki, uredniki Našega časa, Zelenimi Slovenije, Zelenimi Velenja, nogometna tekma med Zelenimi Slovenije in Zavodenjčani, projekcija ekološkega filma »Obisk« . .. V SOBOTO, 21. OKTOBRA 1989 OD 14. ure naprej V ZAVODNJAH IN V GOSTIŠČU »PRI VIDI« Kdo ne pozna pronicljivih, aktualnih in brezobzirnih člankov, ki so izpod peres Vaneta Gošnika in Petra Rezmana izhajali v tedniku Naš čas. Avtorja sta pripravila izbor člankov ter mu dodala nekaj svežih misli in tako je nastala knjiga DVIGNJENI ZASTOR, kije pravkar izšla v zbirki Šaleški razgledi. Naj vas spomnimo na prve tri knjige iz zbirke ŠALEŠKI RAZGLEDI: Zbornik Muzeja Velenje, Prispevki k zgodovini Šaleške doline, Škale pripravljamo pa že peto knjigo z naslovom Antologija pesništva v Šaleški dolini. Prepričani smo, da ima zbirka mesto na knjižni polici vsake družine v Šaleški dolini. Za naročnike zbirke nudimo posebne ugodnosti — vsaka od prvih treh knjig stane samo 60.000,— din, prednaročniška cena četrte (Dvignjeni zastor) pa je kljub inflaciji le 145.000,^ din. POSTANITE NAROČNIK ZBIRKE Pišite na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje; lahko se zglasite osebno v tajništvo ali pa kar enostavno pokličite po telefonu: 853-747. NAROČILNICA Podpisani. naslov. naročam izvodov zbirke Šaleški razgledi Podpis: Med Paškim Kozjakom in Pohorjem je obdan z gozdovi starodavni trg Vitanje, ki ima že sedemsto let trške pravice. V počastitev občinskega praznika, 12. oktobra je bilo v Vitanju več prireditev — dobiček pa namenjen dozidavi prizidka k osnovni šoli. Tej humanitarni akciji je pristopila tudi Veronika Svetina, ki je skupaj z možem Jožetom podarila šoli več slik. Njuna razstava je urejena v čudovitev ambientu grajskih prostorov, razstavljata pa 42 akvarelov in oljnatih slik zelo različnih formatov. Ker sta zakonca Svetina v šestdesetih letih službovala v Vitanju, je razumljivo, da sta tam naslikala veliko slik. Razstavljeni so akvareli in pejsaži iz okolice Vitanja. Akvareli so mehkobni, barvito sveži in lazur-no zračni, kar je tudi značilno za to zvrst likovnega izražanja. Tu je še nekaj oljnih tihožitij in za-' nimivih portretov. Razstavljeni , i so tudi motivi iz Zavodenj, kjer sta prav tako učiteljevala in neutrudno slikala. Tako sta na platna in papir prenesla veliko izvirne kmečke arhitekture, ki se zadnja leta tako hitro modernizira ali celo izginja. Iz portretov je razvidno, da avtorica rada upodablja razne posebneže, pa seveda svoje otroke in samo sebe. Čeprav je podobnost portretiran- cev očitna, je še zlasti psihološko poglobljen, po velikosti dokaj skromen, avtoportret. Planinsko cvetje, pa slap v Martuljku in gozdni pejsaž s Hu-dinjo, ter opečno rdečo cerkvico, dajejo slutiti veliko ljubezen do neokrnjene narave. Kot zanimivost lahko zapišem, da skoraj vsako sliko dopolnjujejo citati, večinoma posvečeni ljubezni, kar samo še bolj potrjuje senzibilno naravo Veronike Svetina, upokojene učiteljice iz Titovega Velenja. Viktor Kojc Toplina lesa, uporabnost gline V jedilnici Gorenja Glin v Nazarjah je bilo v soboto, 14. oktobra zvečer odprtje razstave kiparskih del člana Društva šaleških likovnikov Poldeta Robarja. Pri ustvarjanju njegovega najnovejšega ciklusa umetnin iz lesa in gline, natančneje iz zidakov, so Poldetu Robarju pomagale tri delovne organizacije: Gorenje Glin z lesom, orodjem in razstavnim prostorom, Opekarna na Pragerskem z glino in žganjem zidakov ter REK RLV, v katerem je zaposlen in ki njegova likovna snovanja spodbuja in podpira že mnogo let. Razstavljen Robarjev kiparski ciklus je ob odprtju razstave ocenil akademski slikar svojemu umetniškem ustvarjanju korak naprej v obdelavi lesa in gline. Uporabil je dva zelo poznana materiala, vendar jima je s svojim srcem in roko dal novo, zelo privlačno obliko. C)ejal je tudi, da bi podjetja, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo, morala bolj na široko odpreti vrata likovnikom, razgibane in zanimive oblikovne rešitve njihovih del, kakršna so tudi najnovejša dela Poldeta Robarja, pa vkomponirati v oblikovanje svojih izdelkov. Razstavljena kiparska dela si bodo v prihodnjih tednih gotovo radi ogledovali zaposleni delavci v Gorenje Glinu, po končani razstavi pa bodo umetnine iz lesa popestrile njihove delovne prostore. Diana Janežič V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU ViDtO SONtEK Pri .BOKU" - Titovo Velenje Tel: (063) 854-627.855-999 Največji VIDEOKLUB v Velenju! Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi! KONKURENČNE CENE! Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure. Atletika Popolno zmagoslavje Velenjčanov Na 24. krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela v Kopru je nastopilo 47 ekip, Velenjčani pa so v vseekipni uvrstitvi zmagali tretjič zapored. Premoč, s katero je slavila velenjska ekipa, se na tej prireditvi ne pomni vse od njenih začetkov. Ob že omenjeni skupni zmagi so osvojili še sedem ali polovico posamičnih zmag, šest ekipnih in še skupni zmagi v kategoriji pionirjev in mlajših mladincev ter v kategoriji starejših mladincev in članov. Čestitke za takšen uspeh so atleti in vodstvo ekipe prejemali z vseh strani, zato so prav ironične težnje določenih struktur v samem Velenju, ki atletiki oporekajo mesto v 1. skupini tekmovalnih športov na občinski ravni. Rezultati Velenjčanov: Mlajši pionirji I. 77: 22. Robi Špegelj, 54. Dušan Tešanovič, 55. Denaj Verko; mlajše pionirke I. 77: 24. Špela Gril, 27. Vlasta Pražnikar, 42. Metka Zaje; mlajši pionirji I. 76: 7. Zoran Boškič, 11. Robi Kusterbajn, 12. Peter Pečečnik; mlajše pionirke I. 76: I. Jolanda Steblovnik, 4. Tina Steinbacher, 14. Simona Petek; starejši pionirji 1. 75: 8. Sergej Šalamon, 14. Jure Štajner, 22. Boštjan Anderlič; starejše pionirke I. 75: 1. Natalija Cesar, 2. Nataša Bizjak, 20. Nina Šalej; starejši pionirji I. 74: 1. Robi Kožar, 12. Robi Habjanič, 17. Grega Drobne; starejše pionirke 1. 74: 1. Melita Rant, 14. Maša Koren, 27. Anita Košar: mlajši mladinci I. 72/73: 5. Gašper Su-hadolnik, 10. Igor Fenko, 16. Blaž Barborič; mlajše mladinke 72/73: I. Natalija Mraz, 5. Darja Šibanc; Starejši mladinci 70/71: 1. Miha Pohar, 5. Dragan Kovačevič, 10. Gorazd Ra-bornik; starejše mladinke: 8. Badema Djedovič, 10. Nataša Ra-ner; člani: 1. Romeo Živko, 5. Dragan Anič; Članice: 2. Ani Babič, 6. Slava Poznič; Ekipne uvrstitve: mlajši pionirji 1. 76 3. mesto, mlajše pionirke I. 76 1. mesto, starejši pionirji 1. 75 2. mesto, starejše pionirke 1. 75 1. mesto, starejši pionirji 1. 74 2. mesto, mlajše mladinke 1. mesto, starejši mladinci 1. mesto, starejše mladinke 4. mesto, člani 1. mesto, članice I. mesto. //. zvezna rokometna liga Slovenska nogometna liga Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Zaokrožujejo športna • n/ v ignsca Ob nedavnem praznovanju kra-jciMga praznika so u Rečici ob Savinji veliko pridobili. Novi so trije pomembni cestni odseki, javna razsvetljava v središču kraja ia drugo, pomembna novost za krajane pa je tudi na športnem področju, kjer so ob teniških igriščih zgradili še klubske prostore športnega društva Mladost ia kar je še posebej pomembno — prvi del novega otroškega igrišča. Športno društvo Mladost so ustanovili leta 1971, kar je pomenilo le nadaljevanje aktivne športne in rekreativne dejavnosti v tem kraju, ki sega še v predvojna leta. V vsem tem obdobju je društvo v veliki meri povezovalo krajane, se udeleževalo različnih tekmovanj in jih samo organiziralo. Prelomnica v delovanju je vsekakor leto 1985, ko se je skupina najbolj aktivnih članov odločila, da ob nogometnem igrišču in ob igriščih za košarko in rokomet zgradi še dve teniški igrišči. Z izjemno prizadevnim Težje kot kaže rezultat Praznih rok z gostovanj V slovenski nogometni lipi so Toni ^lnv