ŽIVLJEIMJE NA KOLESIH
ZDRUZENA LISTA
soi inlnih dtmokratov obmofna orgaitliac()a vtlenjr
Iskrene čestitke ob 8. marcuf dnevu iena
ZLSD Velenje bo letos za vrednost pisemskih čestitk namenjenih^ vsem ženam ob njihovem prazniku darovala denar v humanitarne namene.
GOSTINSTVO-REKREACIJA
PIZZERIA - GRHL - DOSTAVA NA DOM FIINESS-8ATNA-S0LARIJ Šmarška 5 2, TELENJE Telefon: 063 861 729
Kadarženska razmišlja o svoji vlogi včeraj, danes, jutri, pogosto sklene svoja razmišljanja z besedicama: brez komentarja. In kaj jo vodi k temu?
To, da se na svoj način še vedno bori za ena-kopraven položaj v družbi. Casi so se spreme-nili, odnos širše skupnosti do nje ostaja enak, če ne celo zahtevnejši. Se vedno je njeno delo v družbi mnogokje manj pomembno kot moško, temu primerno tudi nagrajeno, pa čeprav ni nič manj zahtev-no, obsežno in strokovno. Se vedno so tiste, ki podpirajo tri vogale pri hiši (če to moški hočejo priznati ali ne). Vslužbi ter-jajo od nje popolno predanost, po možnosti še več kot osem ur, doma čakajo nanjo kot Ijubečo, razumevajočo ženo, mamo, gospodinjo, vzgojiteljico. So izjeme, vendarso tako redke, da se v tej množici eno-stavno izgubijo.
Da bi zbolela dalj časa, se odločila za vlogo bodoče mame, v današnjih časih krutega ka-pitalizma, na katerega nismo bili pripravljeni, vsaj vsi ne, ni priporočljivo. Celo tvegano, saj se ji lahko zgodi, da bo kmalu ob vrnitvi spo-
Tako mi sli m
znala, da je postala odveč. Na glas se ne go-vori o tem kaj morajo storiti mlada, izob-ražena dekleta pred vstopom v službo. Podpis, da ne bodo kmalu zanosile, v praksi ni več nič nenavadnega. Vse več je razpisov pisanih na kožo ali samo za moške, ti imajo samopo-sebi umevno prednost pri izbiri kandidatov za delovno mesto... Se s kakšnim pri-merom iz prakse bi lahko brez slabe vesti ponazorili položaj ženske danes. Pravilo močnejšega velja in v prihod-nje bo, vsaj tako kaže, še bolj. Nekateri menijo, da ženske sameza boljši položaj premalo naredijo? Kaj pa lahko, se sprašujem?
Ko bodo v teh dneh vsaj nekateri pogosteje razmišljali o njej, kaj bodo dejali? Vbesedah ji bodo gotovo priznali, da bi brez nje težko, v dejanjih ... Tobi bilopretežko. Kajji ostane? Praznik z veliko lepih, a zlaganih besed. Roža, drobno darilo, ... Samo da bodo drugi videli pozornost brez primere. Ona sama, nje-no zdravje, zadovoljstvo, sreča - lepo vas pro-sim, to ni pomembno!
m tP
Po domače - korajža velja!
stran 20
Igor Pečovnik - letošnji nagra-jenec GZS
[iH Gremo vsi na kavo
Gorenje med najbolj opaznimi Ženska včeraj, danes, jutri
Bralkam želimo vesel bližajoči praznik
Uredništvo
številka 9
četrtek, 4. marca 1999
160 tolarjev
Generalni pokrovitelj CITROEN SLOVENIJA CEUSKI SEIEM
"Mi hočemo delo. Mi smo vseskozi pošteno delali, postali pa smo žrtveno jagnje Vrhnike. Kako preživeti s 25 tisočaki? So izračuni glede stroškov pošteni?" so delavci poslovne enote Industrije usnja vrhnika v Soštanju spraševali prvega moža podjetja po sez-nanitvi razmer, ko še vedno mnogi med njimi niso mogli povsem doumeti in verjeti, da so ostali po 15 in več letih dela brez službe.
■ Stran 5
Do sobote bo pretežno oblačno z občasnim
dežjem, v nedeljo izboljšanje vremena.
Velenje, Tomšičeva 13 tel.: 063/862-522
Odkupujemo delnice Gorenja B D 1.650,00 SIT
Šport • Moda • Avto
ISSN 0350-5561
063
9770350556014
2 MS ČJlS
DOGODKI
4. marca 1999
novice
v enem
stavku
Iz občine Šmartno ob Paki
Predsednik komisije Bojan Prašnikar
Pred nedavnim so se sešli na prvo sejo v novem sestavu člani komisije za negospodarske dejavnosti. Na precejšnje pre-senečenje mnogih so med devetimi člani za predsednika tega stalnega delovnega telesa pri občini izvolili svetnika Bojana Prašnikarja (nestrankarski). Njegova protikandidatka je bila Frančiška Krbavac (SKD). Na seji so med drugim obravnavali še osnutek letošnjega občinskega proračuna.
Nadaljevanje projekta javne razsvetljave
Po končani izgradnji prve faze kolektorja za čistilno napra-vo bodo v občini, po besedah župana Ivaift Rakuna, nadal-jevali projekt izgradnje javne razsvetljave od gostišča Malus, mimo pokopališča do lokala Kepica v središču Šmartnega ob Paki. Del naj bi se lotili takoj, ko bodo to dopuščale vre-menske razmere. V osnutku letošnjega proračuna je za načrto-vane aktivnosti predvidenih 4 milijone tolarjev.
Kabelsko omrežje do konca leta
Zaradi zimskih razmer so delavci podjetja Signal Ljutomer, ki v občini gradi kabelsko- razdelilno omrežje, v drugi polovi-ci lanskega decembra prekinili dela. Izgradnjo naj bi nadal-jevali v naslednjih dneh. Do sedaj so - po besedah direktor-ja podjetja Janeza Godeca - na omrežje priključili približno 70 naročnikov v ožjem središču Šmartnega ob Paki, v teh dneh priključujejo stanovalce enega od blokov. Nadaljnje iz-gradnje se bodo lotili v dveh smereh hkrati, in sicer proti Paški vasi in Rečici ob Paki. Do jeseni ali najkasneje do kon-ca tega leta naj bi na kabelsko-razdelilno omrežje zgradili za celotno občino.
■ tp
Zveza	/iSiS5Hg?
Svobodnih	(iK lll
Sindikatov	fjfflpžB
Slovenije
Območna organizacija Velenje
SINDIKAT TEKSTILNEIN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE ( V 1 SLOVENIJE- 0BM0ČNI0DB0R VELENJE	W
V	TU Vrtinika bo stekel postopek prisilne poravnave. Ukrepi uprave v Vrhniki pa so najbolj prizadeli zaposlene v PE TUŠ Šoštanj, kjer so skoraj 350 zaposlenim od 26.2. do 1.3.99 že izdali sklepe o čakanju. 0 tako drastičnih ukrepih sindikat ni bil korektno informiran. Z nameravano ukinitvijo primame proizvodnje usnja bo občina Šoštanj izgubila 200 - 250 delovnih mest.
Sindikat bo organizirano zastopal člane v postopku prisiine poravnave in v nadaljnjih postopkih ohranitve delovnih mest v konfekcijski in galarrterijski proizvodnji.
SINDIKAT DELAVCEV TRG0VINE SLOVENIJE - 0BM0ČNI0DB0R VELENJE
V	ERI, d.d., bodo 3. marca stekla pogajanja o prvi podejtniški kolektivni pogodbi. Pogajalska skupina sindikata je svoja izhodišča za pogajanja že pripravila in upa na sprejemljiv razplet pogajanj.
SKEI - OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE
-	Vsi člani SKEI so od 1. februarja 1999 KOLEKTIVNO NEZG0DN0 ZAVAROVANI pri zavarovalnici AORIATIC.
Pravice iz tega zavarovanja lahko uveljavljajo s člansko izkaznico in potrdllom območne organizacije SKEI, kjer dobijo tudi vse potrebne obrazce in informacije.
-	SKEI Slovenije se pripravlja na protestni shod in stavko zaradi nesprejemljivih PONUJENIH pogojev s strani delodajalcev za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti in povečanja plač. 0 tem se bodo člani RO SKEI dokončno izrekli na seji, 4. marca.
REGRES ZA LETNI DOPUST
je najmnaj 102.000,00 SIT bruto v gospodarstvu, in v javnem sektorju 84.800,00 SIT (za javni sektor potekajo pogajanja za večji regres). Za delavce v javnem sektorju s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec je regres 102.000,00 SIT. MINIMALNA PLAČA
je od 1.1.1999 68.223,00 SIT za gospodarske dejavnosti in javni sektor. ZAJAMČENA PLAČA je 39.Q82,00 SIT. S0LIDARN0STNE P0M0ČI
*	94.654,00 SIT (ob smrti delavca)
-po SKPD * 47.327,00 SIT (ob smrti v ožji družini) CERTIFIKATI ZA PREMALO IZPLAČANE PUČE
*	Koordinacija sindikatov negospodarstva proučuje možnost kolektivne izterjave odškodnin za neuveljavljene lastniške certifikate in zahteva, da se do problematike opredeli Odbor za spremljanje izvajanja določil KP za negopodarske dejavnosti.
NA PROGRAMSKO -VOLILNEM ZBORU ČLANSTVA
je bil s 100 % podporo članov sindikata JP Komunala Mozirje izvoljen Marjan GRAČNER. V sindikalnih skupinah so bili izvoljeni sindikalni zaupniki in na programsko-volilnem zboru čtani nadzornega odbora. SINDIKAT V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNIIN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE-OŠ MOZIRJE pripravlja programsko-volilni zbor članov. Zbor bo v mesecu marcu.
V	POČASTITEV 8. MARCA vljudno vabimo članice in člane na kulturni program, v četrtek, 4.3.1999.
*	ob 11.45 v DOM ZA VARSTVO ODRASLIH Nastopili bodo učenci in učenke OŠ GORICA.
*	na KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA VRTCA VELENJE, moškega pevskega zbora KAJUH VELENJE in PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA ZB0RA -Vinko Vodopivec, Ljubljana. Koncert bo v veliki dvorani Glasbene šole Velenje ob 19.30.
*	v ponedeljek,8. marca ob 11. uri v KULTURNICO VELENJE na pogovor s poslanko Darjo LAVTIŽAR-BEBLER, predstavitev pesmi o ženski.pogovor "POKOJNINSKO-INVALIDSKA ZAKONODAJAIN ŽENSKE V NJEJ" ter družabni pomenek ob čaju.
Pomemben obisk delegacije iz Splita
Več stikov na gospodarskem področju
Mesto Split že od leta 1975 sodeluje z Mestom Velenje. Dobrih odnosov mesti nikoli nista pretrgali, tudi med vojno na Hrvaškem ne. Predstavniki Velenja so se na obisku v Splitu mudili lansko leto, ietos pa prvič, odkar se je Slovenija osamosvojila, prihaja na obisk v Velenje delegacija najvišjih predstavnikov Splita. Med dvo-dnevnim obiskom bodo spo-znali dobršen del gospodarske in turistične ponudbe v Šaleški dolini. Dvodnevni obisk se bo pričel danes popoldne.
V petek smo na tiskovni konfe-renci izvedeli, da je bil obisk dol-go skrbno načrtovan. Vlado Verdnik, svetovalec v Uradu župana MO Velenje, nam je o njem povedal: "Obisku pripisu-
jemo velik pomen. Zanj se zani-ma tudi generalni konzul v Splitu in naše zunanje ministr-stvo. To je prvo srečanje vodstva Splita in Velenja po daljšem časovnem obdobju, saj ga je pre-kinila vojna. V delegaciji bodo gradonačelnik Splita Ivan Škarič, podžupanja Vesna Podlipec, predsednik županij-skega sveta Ivo Šimunovič in dva predstavnika gospodarstva. Temeljni namen tega obiska je poglobitev sodelovanja med me-stoma na gospodarskem po-dročju, kajti na kulturnem in športnem področju to sodelova-nje živi. Na gospodarskem sicer tudi, a obstajajo določene zadre-ge, ki nastajajo predvsem na pravnem področju in v političnih razmerjih med državama."
Po današnjem prihodu v Velenje bodo gostje zvečer pri-sostvovali srečanju s Slavenom Letico, ki ga v orgelski dvorani glasbene šole pripravlja ZLSD. V petek ob 9.30 bodo delegaci-jo sprejeli na MO Velenje, ob 10.30 pa se bo pričel pogovor s predstavniki velenjskega go-spodarstva in turističnimi de-lavci na Saleško-Savinjski go-spodarski zbornici. Potem si bodo gostje ogledali še proiz-vodnjo v Gorenju in obiskali M club, ki ima še vedno svojo trgovino v Splitu. Poleg teh dveh podjetij na gospodarskem področju z mestom sodeluje tudi Vegrad, v MO Velenje pa si seveda želijo, da bi bilo sode-lovanje še boljše in obsežnejše.
■ bš
Denacionalizacija v Šaleški dolini
Za zelenico pri pošti poravnava?
Ta hip je najbolj zanimiv del denacionalizacijskih postopkov v Šaleški dolini zelenica pri ve-lenjski pošti in Vošnjakovo pre-moženje v Šoštanju. Kako daleč so ti postopki smo se pozani-mali na Upravni enoti Velenje, kjer so nam povedali, da so ti postopki dolgotrajni.
Za Mestno občino Velenje je zelo dragocen prostor zelenica pri pošti, saj nameravajo tam graditi. Ta parcela je bila v so la-sti treh, vendar dva nista bila upravičenca iz denacionalizaci-je, tako da obstaja samo zahte-vek za eno tretjino te parcele. Zanjo je bilo že narejeno iden-tifikacijsko potrdilo, predstav-niki Mestne občine Velenje pa so se z lastnikom pogovarjali
tudi že o poravnavi. Do nje še ni prišlo. Poravnava bi bila najbrž najboljša rešitev. Ta parcela je bila podržavljena po zakonu o agrarni reformi, tako da upra-vičencu pripada odškodnina za kmetijsko in ne za stavbno zem-ljišče.
Vošnjaki - Marjana, Herbert, Valter, pa so podali več zahtev-kov za vrnitev premoženja. Nekaj so že začeli vračati, deni-mo objekt na Primorski v Šošta-nju. Aktualna so tudi športna igrišča, ki so bila z odlokom občine v njeni lasti, uporabljali so jih v športnem društvu, kjer pa se do zahtevka še niso pisno opredelili. Dokler tega na upra-vni enoti nimajo, pa zadeve ne morejo zaključiti in poslati na
odškodninski sklad. Nerešeno ostaja še vprašanje zemljišč oko-li teh igrišč.
V reševanju je tudi denaciona-lizacijska zahteva Vošnjakov za Vilo Široko, ki jo rešuje Ministrstvo za kulturo. Kaže, bi bilo ta objekt možno vrniti v na-ravi. Gre še za velik gozd na Lomu, velik okoli 30 hektarjev in objekt v katerem je Sanatorij Ravne, tudi ta postopek vodijo v Ministrstvu za kulturo. Načelno stališče v zvezi v vračanjem tega objekta pa je, da v primeru, da se bo v njem odvijala ista dejavnost kot se zdaj, objekta ne bi vrnili v nara-vi, ampak v obveznicah Odškod-ninskega sklada.
■ mkp
LJUBLJANA	Na
letošnjem evrovizijskem fe-stivali nas bo (že drugič) za-stopala Darja Švajger. Tako so v petek zvečer odločili člani strokovne žirije, ki so njeni skladbi "Čez tisoč let" prisodili največ točk. Po mnenju gledalcev je sicer zmagala (pred Darjo) Tinkara Kovač s pesmijo "Zakaj", a je pristala na dru-gem mestu, ker so glasovi strokovne žirije pomenili 66, gledalcev pa 44 % glasov.
UUBUANA - S 1. mar-cem je prenehal veljati med-bančni dogodvor o najvišjih pasivnih obrestnih merah, zato niti v bankah, niti v go-spodarstvu v prihodnje ne pričakujejo bistvenih spre-memb pri oblikovanju obre-stnih mer, tako aktivnih (za posojila) kot pasivnih (za vloge v bankah). Večina bank je že znižala obrestne mere za vloge komitentov.
UUBUANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je v ponedeljek po telefonu po-klical hrvaškega kolego Mateja Granića. Pogovarjala sta se o sobotnem incidentu v Piranskem zalivu, ko naj bi hrvaški policisti odreagirali, ker naj bi se slovenski ribiči preveč približali hrvaški oba-li. Po tem sta se državi po Frlecovem mnenju znašli v enem izmed najbolj nezavid-ljivih položajev v zadnjih letih.
CEUE - V ponedeljek so se pri celjskem županu Bojanu Srotu sešli župani in poslanci občin ob Savinji, ki so pogosto prizadete v po-plavah. Njihova skupna ugo-tovitev je bila, da jje edina rešitev ureditev celotnega vodotoka. Izoblikovali so skupen javni poziv državne-mu zboru, vladi in pristojnim ministrstvom.
UUBUANA - PUCON-CI - V Ljubljani so v ponede-ljek podpisali pogosbo med Slovenskimi železnicami ter podjetjem SCT o izgradnji 24,5 kilometra železniške proge od Puconcev prek Hodoša do državne meje z Madžarsko. Zgrajen naj bi bil do 15. decembra 2000.
Se bodo dvignili feniksi z gospodarskih pogorišč
Kako čudna so pota slovenskega gospodarst\>a: ko eni preje-majo priznanja za uspešno delo, drugi na "pogoriščih " svojih delovnih mest čakajo, kajjim bo prinesel jutri. In ko se pri pr-vih ve, kdo je za uspeh najbolj zaslužen, na krivce za polome firm le malokrat pokažemo. Večinoma se skrijejo pod "nepri-jazne"gospodarske razmere, prepočasnoprilagajanje. Skratka, navajajo, kajje krivo, ne pa kdo.
Tudi na našem ožjem območju smo zadnje dni doživeli pri-znanje in polom. Lastnikfirme Pečovnik je prejel visoko go-spodarsko priznanje. Tudi njemu ni bilo z rožicami postlano, da je lahkofirma vzcvetela. A kjerse ve, kako stvari streči, kjer je volja in še malo pozitivne trme, gre. Toda prav v dneh, ko so ta kolektiv dajalipo Sloveniji za zgled dobrega dela, sta se vsaj dve stotniji delavcev šoštanjske tovarne usnja spraševali, če še bodo imeli kruh. Propad niprišel čisto iznenada, saj so mnogi na težave opozarjali že kar dolgo časa. A se menda nihče med zaposlenimi ni nadejal, da boprišel "čas streznitve" tako ne-nadoma in tako boleče. Kruh šoštanjskih usnjarjev ni bil niko-li lahko zaslužen, a dokler je delo, je tudi prihodnost. Zdajje mnogi ne vidijo več.
Se v eni velenjski firmi so zadnje dnipokazali, da jim še zda-leč nipošla sapa, tudi ne, ko je treba svetu pokazati kaj nove-
ga. Gorenje se je znova dobro izkazalo na sejmu v Koelnu. Nekateri pravijo, da so tako uspešni tudi zato, ker delajo kot umni kmetje. Kolobarijo! Tako nekako razlagajo zadnje ukre-pe, ko so dodobra premešali vodilni kader. Pravijo, da to niso nikakršni obračuni, ampak s tem računajo, da bodo še uspešneje stopali na prste tuji konkurenci.
Te dni nekateri opozarjajo tudi na veliko nesorazmerje v "re-produkcijski verigi", kjer nekateri še vedno vidijo hmelj kotpo-membno surovino za pivo. A medtem ko se pivo še vedno ve-selo peni, preživljajo hmeljarji težke čase. Tako težje, da ko je direktor laške pivovame prejemal priznanje za uspešno delo, je direktor Hmezadovega Kmetijsh'a, ki pridela polovico sloven-skega hmelja, napovedoval stečaj tefirme. S tem pa zaton slo-venskega hmeljarstva. To pa je nekoč v svetu nekaj veljalo! Hmeljarjf vse bolj spoznavajo, da ima kobula res grenak okus, hmelj pa vse bolj izgublja sloves zelenega zlata.
Vnašem gospodarstvu je vse več pogorišč. In vse predolgo upamo in čakamo, kdaj se bodo z njih dvignili novi gospodar-Skifeniksi. O tem, ali naj bo tuji kapital tisti, ki naj jim da kri-la, pa si še nismo enotnega mnenja.
■ (k)
4. marca 1999
DOGODKI
XAS ilAS 3
PLAČILNI PROMET S TUJINO
Tretje zasedanje sveta mestne občine Velenje
Brez zadolževanja
Torkovo zasedanje sveta mestne občine Velenje je bilo znova burno, a vseeno konstruktivno. Tako je uspelo svetnikom tudi doreči enaindvajset točk dnevnega reda, med kateri-mi so bile nekatere tudi vsebinsko zahtevne. Tudi tokratna udeležba je bila dobra, od 33 svetnikov jih je bilo prisotnih 31.
Začrtali svoje delo
Predvideno je, da se bodo zbi-rali enkrat na mesec. Še posebej obsežna seja jih čaka takoj po velikonočnih praznikih, ko naj bi potrdili kar nekaj prostorskih dokumentov, med drugim za centralne predele mesta in nase-lje Gorica, dorekli naj bi funkci-onalna zemljišča in potrdili tudi že proračun. V maju bodo nada-ljevali s sprejemanjem prostor-skih dokumentov, govorili pa bodo tudi o razvojni strategiji mestne občine Velenje, oprede-liti nameravajo še prednostne naloge za celotno štiriletno mandatno obdobje. Junijsko za-sedanje bo med drugim v zna-menju stanovanjskih vprašanj; tako nameravajo dopolniti pra-vilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj in sprejeti pravilnik o kreditiranju stanovanjske iz-gradnje, nakupa stanovanj in subvencioniranju obrestne mere, prav tako pa naj bi uredi-1 i tudi nekatera komunalna vpiašanja. Že v mesecu okto-bru nameravajo govoriti o pro-računu za leto 2000, veliko po-zornosti pa bodo v letošnjem letu namenjali tudi spremem-bam in dopolnitvam dolgo-ročnega prostorskega načrta.
Na prodaj dve stavb-ni zemljišči in po-slovni prostor
Svetniki so na torkovem zase-danju dovolili prodajo dveh stavbnih zemljišč. Prvo je veliko dobrih 7000 kvadratnih metrov in bo namenjeno za izvajanje servisne, obrtne ali skladišče de-javnosti, leži pa v Stari vasi, dru-go - zelenica med Kersnikovo in Slandrovo cesto - meri do-brih 1900 kvadratnih metrov, namenjena pa je gradnji garaž. Izklicna cena tega zemljišča je 14 milijonov tolaijev, prvega pa do-brih 66 milijonov tolarjev. Obe parceli bodo oddali z javnim razpisom najboljšemu ponud-niku.
Svet mestne občine Velenje pa je dovolil tudi prodajo poslovnih prostorov v večstanovanjskem objektu na Cesti talcev 18 a.
Vrtci so dražji
Z mesecem aprilom se bodo ekonomske cene v vrtcih po-dražile za 12 odstotkov. Tako bo veljal celodnevni program za otroke v jasličnih oddelkih sko-raj 43 tisočakov, za starejše otro-ke pa 39 tisočakov. Poldnevni program stane 29.442, krajši pa 10.540 tolaijev. V oddelku s pri-lagojenim programom pa je se-daj ekonomska cena 116.986 to-larjev.
Omenjeno podražitev so svet-niki potrdili, četudi je bilo pri-pomb na tolikšno povišanje ve-liko. Tako so Herman Klemenc, Tone De Costa in Franc Sever (vsi SDS) menili, da bi morali
Od leve proti desni: Marijan Salobir (SDS), Marko Jeraj in
Herman Arlič (oba SLS)
Majda Gaberšek, Vinko Šmajs, Roza Ana Hribar (vsi DeSUS), za njimi Adolf Štorman (Republikanci)
pomagati mladim družinam tudi z večjimi subvencijami cen v vrt-cih. Podobnega mnenja je bil tudi Marko Jeraj (SLS), ki je ob tem poudaril, da bi s spre-jemljivimi cenami morali pri-bližati vrtce vsem, kar je v času, ko postaja delovni čas družinam vse manj prijazen, nujno. Ivan Kralj (SKD) je prav tako predlagal, da bi občina krila večji delež ekonom-ske cene, medtem ko sta se Adolf Storman (republikanci) in Jože Kavtičnik (LDS) zavze-la predvsem za še kakovostnejše programe v vrtcih. Bojan Kontič (ZLSD) je menil, da je povišanje sprejemljivo, prav tako pa tudi lestvica subvencio-niranja cen, ki je naklonjena družinam z nižjimi dohodki. Tako krijejo starši v poprečju le 30 odstotkov ekonomske cene v vrtcih. takšno mnenje je tudi prevladalo, še posebej, ker ni proračunskih sredstev, s kateri-mi bi lahko občinski prispevek povišal.
Dopolnili komisije in delovna telesa
Na prejšnji seji so svetniki ime-novali večino komisij in delovnih teles, vsa pa še niso bila popolna. Tako so tokrat izvolili v nadzorni odbor še Eriko Veršec, v odbor za področje negospodarskih jav-nih služb Nado Salobir in Ivana Blazinška, v odbor za okolje in prostor pa Brigito Fece in Franca Severja. Se vedno ni popolna ko-misija za prošnje in pritožbe, predloge bodo zbirali še do sre-dine tega meseca. Svetniki iz vrst opozicije niso bili zadovoljni, še zlasti je to poudaril Marko Jeraj (SLS), z oblikovanjem nadzorne-ga odbora, ki bi moral biti po nje-govem v "rokah opozicije". Imenovali so tudi člana sosveta načelnice Upravne enote Velenje. To nalogo so zaupali Jožetu Kavtičniku.
Ravnatelj Kulturnega centra je Vlado Vrbič
Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, sestala se je tik pred zasedanjem sveta, so potrdili za ravnatelja
Kulturnega centra dosedanjega -Vlada Vrbiča, ki je zadnje leto to nalogo opravljal kot vršilec dolžnosti,.
Poskrbeli tudi zase
Z zakonom o lokalni samo-upravi je predvideno financiranje in zagotavljanje pogojev za delo političnih strank oziroma skupin, ki imajo svoje mandate v svetu, ki so ga velenjski svetniki tudi urad-no potrdili. Za zagotavljanje ma-terialnih pogojev in povračil stroškov, ki nastanejo z delom po-samezne skupine članov sveta, bodo zagotavljali iz proračun do 20.000 tolarjev na člana.
Političnim strankam pa se za-gotavlja iz sredstev proračuna tudi 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah.
Funkcionalna zem-Ijišča kmalu dorečena
S sprejemom osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-ka o ureditvenem načrtu za cen-tralne predele mesta Velenja ,so storili svetniki pomemben korak na področju opredeljevanja funk-cionalnih zemljišč. Predvideno je, da bi lastnikom stanovanj v stano-vanjskih stolpnicah pripadlo en in pol do tri metre površine, vse ostalo pa bi ostalo v lasti občine. Ta odlok daje lokalnim skupno-stim tudi možnost, da dopustijo manjša odstopanja od veljavnih prostorskih dokumentov, predvi-deva pa tudi izgradnjo parkirnega prostora pod Titovim trgom.
Adolf Štorman (republikanci) je ponovno opozoril, da je treba sočasno s "podelitvijo" funkcio-nalnih zemljišč občanom, doreči tudi pravila igre na njih, torej določiti pravice in naloge, da se z njimi ne bo zgodilo podobno, kot se je z zagrajevanjem balkonov. Podobnega mnenja je bil tudi Franc Sever (SDS), ki je menil, da bi morali točno določiti, kaj vse je prepovedano.
Previdna razprava o proračunu
Za razpravo o osnutku letošnjega občinskega proračuna bi lahko rekli, da je bila zelo pre-vidna. Prejšnja leta se je namreč dogajalo, da so skušali svetniki potegniti premajhno proračunsko odejo vsak k sebi, tokrat pa so ob vsaki razpravi natančno vedeli, da morajo, če hočejo nekomu dati, drugemu vzeti.
Navidez je letošnji proračun kar nekaj višji kot lanski, to pa zaradi spremenjenega financira-nja. Država odstopa namreč 35 odstotkov dohodnine, s tem pa tudi nekaj obveznosti, v velenj-skem primeru za kritje stroškov muzeja.
Pripravljavci so tokrat predla-gali uravnotežen proračun, ne predvidevajo zadolževanja, na do-hodkovni in prihodkovni strani je torej izravnan na višino maio manj kot 3 milijarde 200 milijonov tolarjev. Edini kredit, ki ga na-meravajo letos najeti, naj bi pora-bili za izgradnjo petdesetih ne-profitnih stanovanj (kredit bodo odplačevali z najemninami). Računajo pa tudi na pridobitev nepovratnih sredstev za do-končno izgradnjo centralne čistil-ne naprave. Žaenkrat v pro-računu še ni predvidenih sredstev za naloge krajevnih skupnosti -uskladili jih bodo do priprave predloga tega dokumenta.
Nadzidave na Gorici?
Z odlokom o prostorskih ure-ditvenih pogojih za naselje Gorica naj bi opredelili vsa bodoča poseganja v prostor na tem območju, ki ga zaenkrat opredeljuje osem zazidalnih načrtov. V osnutku je ta doku-ment na torkovem zasedanju predstavil Marko Vučina, ki je od-govoren za prostor v mestni občini Velenje. Med drugim je predvidena tudi nadzidava obsto-ječih atrijskih hiš. Majda Gaberšek (DeSUS) se s tem ni strinjala, opozorila pa je tudi na to, da veliko krajanov s področja Gorice za javno razgrnitev ni ve-delo, zato so ob potrditvi osnutka tega prostorskega dokumenta sprejeli sklep, da skliče odbor za okolje in prostor razšiijeno zase-danje, na katerega bodo povabili svet krajevne skupnosti Gorica in zainteresirane krajane in še en-krat celovito razgrnili predlaga-ne rešitve.
■ Mira Zakošek
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37b tel: (063) 856-251 iax: (063) 855-796 žiro raiun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo, da bodo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku!
©
Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, opravlja plačilni promet s tujino preko Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, ki ima že dolgoletno tradicijo na tem področju.
Našim komitentom nudimo v tujino vse oblike plačevanja, kot so: -dokumentarno poslovanje: akreditivi in inkasi,
-plačila v tujino in iz tujine: prosta, pogojena nakazila in čeki, -poslovanje s čeki: vnovčenje tujih čekov, izdaja potovalnih čekov in evročekov.
Banka dnevno zagotavlja možnost nakupa in prodaje deviz po tečajnici za odkup in prodajo deviz podjetjem, za večje zneske pa so možni tudi individualni tečaji. Vse dodatne informacije lahko dobite v Sektorju plačilnega prometa Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke ali na tel.: 854-251, int. 253 vsak dan od 7. do 15. ure.
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Vrtec Velenje
Zakaj višje cene
Svetniki MO Velenje so med drugim na torkovi seji odločali o določitvi nove, 12 % višje ekonomske cene za varstvo otrok v Vrtcu Velenje. Vsako povišanje cen zagotovo zanima tiste, ki jih uda-ri po žepu, zato smo že pred sejo obiskali ravnatekljico Vrtca Velenje Metka Čas, ki nam je pojasnila, zakaj so ustanovitelju, MO Velenje, ki določa tudi višino cen, predlagali podražitev. Zanimalo pa nas je tudi, kaj bi za vrtec pomenilo, če svetniki pred-loga ne bi sprejeli.
Ob tem je dobro vedeti, da ekonomska cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otrok v vrtcu, v njo pa niso vključena sredstva za investicije in vzdrževanje. Ta sredstva mest-ni proračun zagotavlja posebej. Razmerje med sredstvi staršev in sredstvi občinskega proračuna je po sedaj veljavni zakonodaji 30% : 70%. Takšen bo ostal tudi naprej. Starše namreč vsako leto znova (glede na njihove dohodke) razvrstijo v osem plačilnih razredov. Do 50% ekonomske cene plača 1028 staršev od 1172 vpisanih otrok, samo 114 je tistih, ki plačajo več kot pol ekonom-ske cene, 28 pa ne plača nič. V najvišjem plačilnem razredu je le 15 otrok. Dogaja se, da starši tudi po izgubi zaposlitve otrok ne izpisujejo iz vrtca, saj jim za majhen denar zagotovijo tri zdrave obroke hrane, pedagoško vodenje in varstvo. Vrtec namreč vsa-ko spremembo dohodka upošteva že naslednji mesec. Po pred-laganem povišanju bi ekonomska cena za I. starostno skupino 42.961 SIT, za II. starostno skupino pa 39.283 SIT.
In zakaj so se v Vrtcu Velenje odločili za predlagano povišanje cen? Metka Čas pojasnjuje: "Že samo ime ekonomska cena daje razlago, da je potrebno ceno, ki jo sprejema občinski svet, obli-kovati tako, da pokrije vse stroške, ki nastanejo z varovanjem in izobraževanjem naših varovancev. Dejstvo je, da cene, ki trenut-no še veljajo, že doslej niso mogle pokrivati stroškov, ki nasta-nejo ob našem delu, in da smo lansko leto v prvem polletju že predvidevali še eno povišanje v mesecu juliju. Zaradi težav v mest-nem svetu, ki so nastopile ob prvem predlogu za povišanje, ki je v veljavo stopilo lani marca, smo se skupaj z ustanoviteljem odločili, da v drugem polletju ne bomo predlagali povišanja cen, čeprav bi bilo za naše delo nujno potrebno. Situacija ob za-ključnem računu je takšna, da je morala MO Velenje dodatno pri-spevati 20 milijonov tolarjev, ki so nastale zaradi nizke ekonom-ske cene, tako da smo pokrili najnujnejše stroške poslovanja -tiste, ki so zakonsko predpisane." Že skoraj tri leta v Vrtcu Velenje niso imeli investicij (lani predvidena sredstva so bila preusmerjena v pokrivanje izgube), močno varčujejo pri nabavi materialov, položaj je že takšen, da ni več primerljiv z drugimi občinami. "Primerjava, ki smo jo naredili z 25 drugimi občina-mi kaže, da smo v Velenju med najcenejšimi, saj imajo nižje cene le v treh občinah, po 12% povišanju pa tudi ne bomo med višjimi. V kolikor bo ekonomska cena povišana, bo občina lah-ko del sredstev namenila za popravilo enote Ciciban, kjer je ob-nova nujno potrebna in strehe v enoti Lučka."
In če do povišanja cene ne bi prišlo? "Z nižjimi stroški, kot tre-nutno poslujemo, ne moremo. Če povišanja cen ne bo, bo primanj-kljaj kril proračun, da nam bo zagotovil vsaj takšno delovanje, kot je bilo doslej," je končala Metka Čas.
■ bš
4 MAS ias
GOSPODARSTVO
4. marca 1999
Igor Pečovnik, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije
Nagrada kot obveza
V petek, 26. februarja, so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med malimi podjetji je tokrat to prestižno nagrado pre-jel Igor Pečovnik iz velenjske d.o.o. Pečovnik. Komisija je pri izbiri, komu dodeliti to nagrado, upoštevala kar trideset merlji-vih kriterijev, pa tudi to, koliko skrbi podjetje namenja varstvu okolja in koliko si prizadeva za zadovoljstvo kupcev in zaposle-nih v njem.
Med dobitniki tega visokega pri-znanja, so bili iz tega okolja doslej tri-je: Ivan Atelšek, Herman Rigelnik, Jože Stanič, vsi trije na čelu Gorenja. Ce tudi se to, da je tako priznanje spodbuda za še boljše in bolj smelo delo, sliši kot obrabljena fraza, pri Igorju Pečovniku, direktorju podjet-ja Pečovnik d.o.o. Velenje, drži.
Mi smo se z njim pogovarjali v začetku tega tedna, ko je strnil vtise,
in ko je na njegovi pisalni mizi že stala Boljkova skulptura. Pred tem jc šla najbrž iz rok v roke tistih, ki so Igorju Pečovniku čestitali. Teh pa je bilo veliko.
0 Naziv vašega podjetja - Pečovnik d.o.o. - pove zelo malo. S čim se v njem ukvarjate?
IGOR PEČOVNIK: 'Naziv ima tudi nadaljevanje: konstruiranje, pro-izvodnja strojev, orodij in naprav. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. V njem proizvajamo orodja za veliko serijsko proizvodnjo, za briz-ganje termoplastov in duroplastov, za preoblikovanje folij, tako imenovano vakumiranje ali pihanje ter orodja za preoblikovanje pločevine. Gre za razna vlečna orodja, kombinirana, upogibna in rezilna, kot že rečeno, namenjena veliko serijski proizvod-nji."
0 Koliko je zaposlenih v podjetju?
IGOR PEČOVNIK: "Šestnajst, od tega trije v režiji, ostali v proizvodnji." ^ Kaj ste po izobrazbi in kaj ste počeli prej, preden ste postavili na noge iastno podjetje?
Igor Pečovnik, nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije za mala podjetja.
IGOR PEČOVNIK: "Po izobrazbi sem inžiner strojništva in imam 17 let delovnih izkušenj, od tega 11 let v našem podjetju, prej pa sem izkušnje
nabiral v družbenem podjetju." 9 Nagrada. Obrabljeno vpraša-nje, pa vseeno, vam veliko pomeni?
IGOR PEČOVNIK: 'Bil sem iz-jemno presenečen, ko sem zvedel, da jo bom dobil. Veliko mi pomeni. Ne samo zato, ker vidim, da nekdo spremlja delo našega podjetja, ampak tudi zato, ker so opazili dosežke v branži, ki je specifična v strojništvu. To je zahtevno in odgovorno delo, tako kot so zahtevni tudi trgi, kamor mi uvrščamo svoje izdelke namenje-ne predvsem avtomobilski in elek-tronski industriji. Nagrada pa je obe-nem tudi velika obveza, zame oseb-no in za naše podjetje, da bomo za-deve še pospeševali in jih razvijali tako, da se bomo lahko dvignili še na višji tehnološki nivo in dosegali še boljše rezultate."
% Podjetje so, preden so se odločili za vas, preverili z več zornih kotov.
IGOR PEČOVNIK: Kriteriji Gospodarske zbornice so bili postav-ljeni za velika in mala podjetja. Osnovni kriterij je bil dobiček, dru-gi ustvarjen bruto proizvod na zapo-
slenega, tretji števiio zaposlenih, četrti izvoz in tako naprej." 9 Koliko izvozite?
IGOR PEČOVNIK: "V letu 1997 smo imeli 60 odstotkov izvoza, vse v države članice Evropske skupnosti. Lani smo izvoz povečali še za 10 od-stotkov."
0 Koliko pa država spodbuja, poma-ga, takim podjetjem kot je vaše, s subvencijami, ugodnejšimi krediti in podobnim ?
IGOR PEČOVNIK: Ko se
začnemo pogovarjati o subvencijah oziroma pomoči, ki jo država name-nja malim podjetjem. naletimo na zid. Krediti, ki jih podjetja najemajo za svoje poslovanje, so dragi. Država na tem področju ni naredila skoraj nič. Edina možnost, ki se v zadnjem času kaže je pri zaposlovanju. odpi-ranju novih delovnih mest, kjer država delno subvencionira ta delo-vna mesta.
■ Milena Krstič - Planinc
Kaj je potrebno vedeti v zvezi z dohodnino za leto 1998
Marec - mesec oddaje dohodninskih napovedi
Leto je naokoli in do 31. marca, bo davčnim izpo-stavam spet potrebno od-dati dohodninske napovedi za lansko leto. Tega datu-ma ne kaže spregledati. Obrazci za napoved so že v prodaji, marsikdo ga je že izpolnil, sam ali s pomočjo znancev. Če pa komu ne gre in ne gre, se lahko obr-ne v Velenju med drugim tudi na Svetovalno pisarno Igor Centrih (v tem času v zvezi z dohodninami "obra-tuje" v Banki Velenje). Tudi nam so tam postregli z vse-mi potrebnimi podatki, ki jih tokrat povzemamo. Pripravili pa smo tudi pri-mer izračuna in zneske olajšav, s pomočjo česar si boste lahko pomagali pri računanju, da boste vede-li - ali še kaj dolgujete državi, ali pa ta nemara dolguje vam.
V zvezi s Svetovalno pisarno Centrih pa še tole: če se boste obrnili na pomoč k njim, ne po-zabite vzeti s seboj izpiska iz-plačevalca, davčno številko zase in otroke oziroma vzdrževane družinske člane, morebitni ka-
tastrski dohodek in pa potrcb-ne račune, s katerimi boste uve-Ijavljali olajšave.
Poprečna plača zaposlenih v Sloveniji je po podatkih držav-nega statističnega urada lani znašala 1,896.828 tolarjev. Na podlagi tega podatka je Ministrstvo za finance izračunalo lestvico za odmero dohodninc in zncske olajšav.
Komu napovedi ni treba vložiti?
Dohodninske napovedi ni tre-ba vložiti zavezancem, kateri dohodki ne presegajo 11 od-stotkov poprečne letne plače, kar znese 208.651 tolarjev, učencem in študentom, kate-rih prejemki iz dela prek štu-dentskih in mladinskih servi-sov ne presegajo 51 odstotkov poprečne letne plače oziroma 967.382 tolarjev in zavezancem, katerih edini vir je pokojnina, če lani niso plačali akontacije dohodnine.
Računajmo!
Zdaj pa svinčnik in kalkula-tor v roke in računajmo. To je najbrž tisto, kar vas ta hip naj-bolj vznemirja. Za primer smo vzeli izmišljeno osebo N.N., ki je tudi sicer za osnovo precej "pre-prosta". Ampak na njenem pri-
mcru boste z lahkoto sledili.
Najprcj seštejemo vse bruto prejemke (kolona 8). V našem primcru je oscba N.N. lani pre-jela 1.004.477 tolarjev plačc, za 25.621 stimulacij in bonitet in 102.000 regresa, skupaj torej i. 132.098 tolarjev.
Odštejemo prispevke za social-no varnost (kolona 11). N.N. je plačala 222.537 tolarjev in dobi-mo 909.561 tolarjev.
Odštejemo 3-odstotno olajšavo, ki jo od prej dobljene-ga zneska prinesejo računi -kolona B.I. -te morate hraniti še pet let od dneva pravno-močnosti odločbe - v našcm primeru je to 27.287 tolarjev, kar znese 882.274 tolarjev.
Odštejemo splošno, 11-odstot-no olajšavo, ki velja za vse in znaša 208.651 tolarjev in dobimo 673.623 tolarjev.
Ker ima N.N. enega otroka, bo lahko tudi zanj uveljavljala olajšavo in sicer v znesku 189.683 tolarjev, odštejemo jo in pridemo do zncska 483.940 tolarjev. Tako smo dobili osno-vo za izračun dohodnine.
Pogledamo v lestvico in ugo-tovimo v kateri razred sodimo. Naša N.N. se znajde v 1. razre-du (do 943.094). 17 odstotkov od njene osnove (torcj od
Lestvica za odmero dohodnine		
Ce znaša letna osnova SIT		Znaša davek
nad	do	SIT SIT
	943.094	17%
943.094	1.886.186	160.325 + 35% nad 943.094
1.886.186	2.829.281	490.407 + 37% nad 1.886.186
2.829.281	3.772.374	839.353 + 40% nad 2.829.281
3.772.374	5.658.550	1.216.591 + 45% nad 3.772.374
5.658.550		2.085.375 + 50% nad 5.658.550
483.940 tolarjev) znaša 82.270 tolarjcv. Ker je N.N. mcd le-tom že plačala 112.599 tolar-jev akontacije (95.259 za plačo in 17.340 za regres, kolona 10 a), ta znesek odštejemo od zgornjega, torej 82.270 tolarjev minus že plačano akontacijo 112.599 tolarjev, in dobimo mi-nus 30.329 tolarjev, kar pome-ni, da N.N. dobi od države ta znesek vrnjen. Ce dobite v svo-jem primcru plus, potem boste državi dolgovali vi in to toliko, kot stoji za plusom.
■ Milena Krstič - Planinc
Olajšave
Poprečna letna plača zaposlenih v Sloveniji je lani znašala 1,896.828 tolarjcv.
Splošna, 11-odstotnaolajšava, znaša 208.651 tolaijev. Invalidi s 100-odstotno telesno okvaro imajo priznanih 1,896.828 to-laijev (toliko torej, kot je lani znašala poprečna plača). Zavezancem starejšim od 65 let (tega podatka ni treba več vpi-sovati), bo država avtomatsko priznala 8 odstotno olajšavo (151.746 tolarjev).
Znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov poprečne plače ali 189.683 to-laijev, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov poprečne plače. Za dva otroka znaša 25 odstot-kov poprečne plače (10 +, 15 %) ali 474.207 tolaijev: za tri otio-ke 45 odstotkov poprečne plače (10 + 15 + 20 %) ali 853.573 tolarjev, za štiri otroke v višini 70 odstotkov ali 1.327.780 to-larjev, za pet otrok pa v višini 100 odstotkov poprečne plače ali 1.896.828 tolaijev...
Olajšava za motenega otroka znaša 50 odstotkov poprečne plače aii 948.414 tolatjev.
Nova stanovanja v Pesju
Ključi za šolnike
V ponedeljek ob 14.h so v Uradu velenjske-ga župana Srečka Meha podelili ključe novih stanovanj, ki jih je Stanovanjski sklad mest-ne občine Velenje uredil na podstrešju podružnične osnovne šole v Pesju. Investicija je sklad veljala 35 milijonov SIT, dela pa je izvajal GIP Vegrad.
Stanovanja so službena, približno 80 kvadratnih metrov velika, sodobna, v lepem okolju, uredili pa so štiri. Tri stanovanja so v najem dobile učiteljice z družinami, eno stanovanje pa ostaja nedodeljeno do jeseni, saj naj bi ga v novcm šolskem letu dobil učitelj matematike, ki jih v občini primanjkuje. Srečni najem-niki so ključe dobili iz rok župana Srečka Meha, ki je poudaril, da se morda prav
s to dodelitvijo stanovanj pričenja razreševa-ti področje kadrovskih stanovanj v občini.
■ bš
Sodobna stanovanja v Pesju so dobile družine treh učiteljic. Ena od njih se je županu zahvalila v prepričanju, da so s tem dejanjem dali priznanje tudi šolnikom - da jih cenijo in da so
potrebni.
4. marca 1999
V SREDIŠČU POZORNOSTI
W (as 5
Vodstvo IUV in sindikat poslovne enote v Soštanju
Od ponedeljka na čakanju 200 delavcev
Šoštanj, 25. marca - V prosto-rih poslovne enote Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju večina delavcev dopoldanske izmene ni delala. Čakali so na prihod di-rektorja IUV mag. Izidorja Derganca, da bi iz prve roke slišali informacijc, kaj sc pravza-prav dogaja na ravni podjetja in kaj posledično lahko pričaku-jejo sami. Derganc ni povedal nič spodbudnega najprej na se-stanku s skupino sindikalnih za-upnikov, nato pa še na pogovo-ru z delavci v prostorih jedilni-ce. "Od 1. marca smo prisilje-ni zapreti usnjarno pri vas. V prvi fazi bo sklep o čakanju na delo doma prejelo 200 delav-cev, v naslednjih 14 dneh pa še 30. Za čas šestih mesecev bodo prejemali 70-odstotni osebni dohodek. Po potrebi jih bomo klicali nazaj. Sredi letošnjega avgusta naj bi bilo že znano, koliko se jih bo lahko vrnilo na delo, koliko pa jih bo moralo na zavod za zaposlovanje. Bojim se, da večina med njimi. Seveda bo tako, če bo uspela prisilna poravnava. Ce želi Industrija usnja Vrhnika ohra-niti vsaj del svoje dejavnosti, mora doseči prisilno poravna-vo dolgov z republiškim minis-trstvom za gospodarske dejav-nosti, svojimi dobavitelji in up-niVu. Sicer nam grozi stečaj na ravni delniške družbe in bi ostalo na cesti 1840 zaposlenih. Ni mi prijetno govoriti o tem
krutem dejstvu, vendar korak je neizbežen. Vključitev podjetja v državni program prestrukturi-ranja je tolažba, tudi prva poga-janja z upniki kažejo, da razu-mejo naše težave in so nam pri-pravljeni pomagati. Vendar to so za zdaj obljube in teh vam jaz ne delim. Če bi me vprašali, ali obstaja rešitev ali ne, vam v tem trenutku ne morem odgo-voriti. Za program konfekcije vidim možnosti, celo za povečanje naročil, tudi za ga-lanterijo, za usnjarno, ki je za zdaj edina v Evropi za svinjske kože, rešitve ni. Trg je zasičen s svinjskim usnjem, ponudba je neverjetna, naša skladišča pre-polna, naši izdelki so v primer-javi s ponudbo iz Daljnega vzhoda predragi, razmerje med svinjskimi kožami in kožami drobnice je sedaj precej bolj v prid slednje, kriza na ruskem trgu pa nam je povzročila še dodatne težave. V tem nezavid-Ijivem položaju bomo poskušali zadevo izpeljati čim manj boleče za vse vas."
Težave podjetja še večje kot je ocenje-val
V za delavce mučnem ozračju je Derganc med drugim še po-vedal, da jc vodenje IUV prc-vzel na prigovarjanje repu-bliškega ministra za gospodar-ske dejavnosti Metoda Dragonje pred mesecem dni.
Župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih:
'Traktično smo brez informacij. Pri meni je res bil pred 14 dnevi direktor podjetja mag. Izidor Derganc in me seznanil, da je podjetje v postopku prisilne poravnave in predstavil ukrepe, s katerimi naj bi jo uspešno zakljuČili. Čeprav podjet-je minula leta ni živelo z Dolino, sem menil, da stvari ne grc-do tako enostavno, kot si jih predstavljajo na Vrhniki. Zavzel sem se za uvedbo novih programov, da bodo ljudje lahko de-lali. Ob že 170 brezposelnih je za občino dodatnih 230 prava katastrofa. Kaj bi lahko mi naredili, kako jim pomagali, pa v tem trenutku ne vem."	■
Direktor deiniške družbe mag. Izidor Derganc (v sredini) je delavce sez-nanil z dejstvom, jim zagotovil, da se bodo v največji možni meri zavzeli, da bi krizo omilili, prav optimističen pa pri tem ni bil.
Ob seznanitvi razmer dokaj hi-tro spoznal, da so poslovne težave podjetja še hujše, kot je sprva ocenjeval. Podjetje je pre-zadolženo, upnikom dolguje približno 50 milijonov nemških mark. V drugi polovici letošnje-ga januarja so se zadeve še bolj zaostrile in nekateri dobavitelji so že grozili s predlogom za stečaj. Kot smo žc pisali v prejšnji številki Našega časa, se je vodstvo podjetja zaradi nasta-lih razmer odločilo za ukrep prisilne poravnave, ki ga je sodišče oklicalo 12. februarja. Sedaj imajo tri mesece časa za pripravo programa finančne re-organizacije delniške družbe, v katerem bodo predvideli tudi kadrovskc rešitve. Če bo z njim soglašalo 60 odstotkov upnikov, potem bodo poskušali v nasled-njih mesecih poleg postopnega vračanja dolgov povečati proiz-vodnjo v programu konfekcije in galanterije, tja prerazpore-diti še 30 do 40 delavcev iz us-njarne ter tudi pripeljati nove programe, za katere pa ni nuj-no, da bodo povezani z izdela-vo, predelavo usnja. Če prisilna poravnava ne bo uspela, bo stečaj na ravni celotnega podjet-ja neizbežen. V tej prvi fazi ne bodo odpuščali le v Šoštanju, ampak tudi v preostalih dveh enotah - na Vrhniki in v Šmart-
nem pri Litiji, število zaposle-nih naj bi zmanjšali za od 500 do 600. Da bi nekako pomagali Šoštanju nadomestiti vsaj del izgubljenih delovnih mest, so se o tem že pogovarjali s šoštanj-skim županom dr. Bogdanom Menihom in nekaterimi gospo-darstveniki v Šaleški dolini. V uporabo ali nakup so jim po-nudili prostore usnjarne. Pri kupcih ali najemnikih naj bi kasneje našlo delo še od 30 do 40 delavcev usnjarne, nekaj odvečnim delavcem naj bi po-magali do predčasne upokojit-ve (takih je menda 15), z de-narjem od odprodaje opekar-ne Sinja Gorica in počitniških zmogljivosti na morju pa naj bi izplačali odpravnine v višini od petsto tisoč do milijon SIT ti-stim delavcem, ki se bodo za to odločili. Podroben načrt ka-drovskih rešitcv naj bi bil znan, kot smo že zapisali, 12. maja. Predstavitev položaja, v kate-rem je danes Industrija usnja Vrhnika, s tem tudi 330 zaposle-nih v enoti v Šoštanju, je Derganc sklenil s trditvami, da vsega tega ne bi bilo treba, če bi se prejšnje vodstvo pravočasno odzvalo na spremenjene razme-re na trgu. Tako pa je namesto tega, kot je poudaril, izvedlo kar nekaj zgrešenih odločitev in tudi postopek lastninjenja je
zaključilo šele pro-ti koncu leta 1996. Derganc pa je nam še povedal, da je njihov končni cilj odprodaja tudi da-nes perspektivnih programov na loka-ciji v Šoštanju.
"Mi bi radi delo!"
Nekateri s solzami v očeh, drugi z odkri-to jezo na obrazu, večina med njimi pa ogorčenih kar ni mogla verjeti, do-umeti, še najmanj pa sprejeti dejstvo, da so se nanje zgrnili tako črni oblaki. "Kako bomo preživeli s 25 tisočaki v pov-prečju? Kako bomo plačevali stanarine in ostale komunalne stroške. Sploh tisti, ki smo se pred nedavnim vselili v lepa sta-novanja v graščini, pa oba z možem sva zaposlena v TUŠ-u? Mi bi radi delo! Zakaj se je toli-ko časa čakalo? Zakaj vodstvo ni prej ukrepalo? Mi smo žrtvova-
no jagnje Vrhnike zato, ker smo vsa leta dobro in pošteno delali! Mi delavci nismo krivi, potegni-li pa bomo kratko! Bo kdo za to odgovaijal?" Takšna in podobna vprašanja so delavci zastavljali Dergancu in z njimi opozarjali na žalostno, kruto usodo svojih družin. Mnogo odgovorov na-nje niso slišali, kot tudi ne opti-mističnih besed, ki bi se jih lah-ko oprijeli kot rešilnih bilk. Da bi bila mora preteklega četrtka še večja, so delavci ob krutem spo-znanju, kaj jih čaka, še izvedeli, da bodo naslednji dan dobili plače, 200 med njimi pa v ku-vertah tudi sklep o šestme-sečnem čakanju na delo doma.
Po končanem pogovoru z Dergancem so sejo sindikata nadaljevali, na njej pa me dru-gim zastavili vrsto neprijetnih vprašanj tudi vodji poslovne enote Šoštanj Ratku Stevančeviču, kateremu so ne-kateri očitali, da je premalo sto-ril zanje in za ohranitev proiz-vodnje.
■ T. Podgoršek
Sindikalna zaupnica Rezka Radovan:
"Ogorčcni smo in razoćarani." nam je s tresočim glasom dejala pred začetkom pogovora z Dergancem in nadaljevala: "Govorilo se je, da je položaj nerožnat. novica o zaprtju usnjar-ne s 1. marcem pa nas je presenetila in hudo pretresla. Skoraj nič ali mnogo premalo smo vedeli, da bi se lahko vključili kot sindikat v reševanje krize. Prej je ta deloval le na ravni Industrije usnja Vrhnika in se ni mogel drugače vključevati v dogajanje, kot se je. Šele lani poleti đelujemo pod okriljem branžnega sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne indu-strije, ki deluje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sedaj pa lahko samo sprejemamo neprijetna dejstva. Zatečeno sta-nje je toliko bolj slabo tudi zaradi zelo nizkih dosedanjih plač. Plača na zaposlenega v enoti v Šostanju je znašala v povprečju približno 50 tisoč tolatjcv. Delavci na čakanju bodo prejema-li v povprečju po 25 tisočakov, tisti iz najnižje skupine 20,700 SIT. Si predstavljate, kako bodo lahko preživeli? Na listi za čakanje na delo je v tem trenutku tudi vodja poslovne enote. Kolektiv je star v povprečju 40 let, mnogi med njimi so tu v vse prej kot prijetnem detovnem okolju pustili v povprečju 15 let in več svojega žrvljenja, zdaj pa so na cesti. Tragedija!"
Mlekarna Celeia Arja vas
Minulo leto zadnje še dokaj ugodno?
V Mlekarni Aija vas so lansko poslovno leto sklenili z dobičkom. Celotni prihodek so iz 5,6 milijard v letu 1997 povišali na 6,6 milijard SIT, na trgu pa so se pojavili z novim probiotičnim jogurtom LCA. Odkup 70 odstotkov mleka ekstra kakovosti je poleg nove aseptične linije za polnjenje jo-gurtov omogočil podaljšanje trajnosti fermentiranih izdel-kov na 21 dni brez konzervan-sov."To je bilo še zadnje relativ-no ugodno leto, ko smo imeli večino niti za rešitev vprašanj v svojih rokah. Letos pričaku-jemo zaostritev razmer, ki jih bodo gotovo občutili tudi proiz-
vajalci mleka," nam je med drugim povedal direktor Mlekarne Arja vas Zdravko Počivalšek.
Od lani odkupljenih in pre-delanih 52,4 milijona litrov mleka (ali 12,3 odstotka odkup-ljenih količin mleka v Sloveniji) so 7,6 milijona litrov namenili za pestro izbiro fermentiranih izdelkov, 38,5 milifona litrov pa so ga predelali v poltrde sire. Mlekarna Celeia je največja proizvajalka teh sirov v Sloveniji. Kot posebnost in red-kost v mlekarski industriji je to, da polnijo tudi kozje mleko ter izdelujejo poltrdi kozji sir. 90 odstotkov izdelkov so prodali
na domačem, preostalih 10 od-stotkov na tujem trgu, pred-vsem v Hrvaški in Bosni.
Po besedah Počivalšeka je bilo minulo leto zadnje, v kate-rcm so odkupili vse količine mleka, ga predelali in tudi pro-dali na relativno lahek način. "S pojavom širše krize, posebej pa ruske, je na trgih bivše Jugoslavije, kamor izvažamo tudi mi, prava gneča. Zahodna Evropa naši državi preprečuje, prepoveduje in onemogoča subvencioniranje izvoza, pre-poveduje nam direktno sub-vencioniranje cene mleka pri litru na kmetijo, sama pa to, ko ji pač najbolje ustreza,
počne. Zaradi takih razmer so cene v izvozu nižje, na domačem trgu pa so njihov pa-dec povzročili združevanje trgo-vine, neorganizirana mlekar-ska proizvodnja in večji pritisk nas mlekarjev z večjimi količinami mleka. Če želimo nadaljevati dogovorjeno poli-tiko tudi v tem letu, bomo mo-rali narediti več. Po naših izračunih približno 500 ton več sira ali predelati ter po nižjih cenah prodati približno 6 mili-jonov litrov mleka več kot leto prej. S tem bi dosegli samo po-zitivne rezultate poslovanja.To bo zelo težko in ne verjamem, da bo šlo brez neljubih ukrepov,
Zdravko Počivalšek: "Za po-zitivno poslovanje bi morali letos odkupiti 57,5 milijona litrov mleka, ga predelati in tudi prodati. Pred nami pa je še proces združevanja mle-karn. Preživi namreč lahko ena, največ dve, v Sloveniji pa jih je trenutno 14."
ki jih Ijubljanska in maribor-ska mlekarna že izvajata. Te so namreč že posegle na plačilno listo proizvajalcev, prva z enim,
druga pa z dvema tolarjema na liter. Mi bomo v prvi fazi prisi-Ijeni ukiniti to, kar so imeli naši proizvajalci več kot dru-
gi."Ob osnovni ceni za liter mleka (v povprečju je ta znašala več kot 60 tolarjev za li-ter) so - po zagotovilih Počivalšeka - spodbujali prire-jo mleka pri premijah za ple-menske telice, tiste, ki so odda-li več kot 200 oziroma več kot 400 litrov mleka na dan, so do-datno nagradili (prve z 2, dru-ge s 5 odstotki na ceno litra mleka), več kot ostali naj bi plačevali tudi organizatoijem. S tem ukrepom bi prihranili pri-bližno 30 milijonov tolarjev za prvo in prav toliko za drugo spodbudo. "V pogajanjih s vod-stvom in lastniki mlekarne se bomo morali dogovoriti za po-litiko, ki bo omogočila naši mlekarni normalno ures-ničevanje osnovne naloge. Ta pa je odkup vseh količin mleka od naših lastnikov, ga predela-ti in prodati," je še poudaril Zdravko Počivalšek.
■ Tp
6 W vas
Turistično društvo Smartno ob Paki
Vinogradniško - turistična pot
NAŠI KRAJI IN UUDJE
4. marca 1999
Šmartno ob Paki, 27. februar-ja - "Naše društvo deluje osem let in glede na njegovo mladost menim, da smo kar precej nare-dili na področju turizma v občini. Ugotavljam pa, da so novi časi spremenili ljudi in vse manj med njimi jih je priprav-ljenih naredili kaj brez plačila. Prav tako ocenjujem, da je pol-ovica naših občanov dojela, za kaj si prizadevamo turistični delavci, preostala polovica pa ne. To med drugim dokazuje tudi osvojeno predzadnje me-sto občine Šmartno ob Paki v akciji ocenjevanje krajev v Zgornji Savinjski in Šaleški do-lini. Očitno smo se še premalo trudili," jc med drugim na red-nem letnem zboru v prostorih šmarškega gasilskega doma po-udaril predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki Alojz
Gruden. Društvo vodi od apri-la lani. Razlog za tako skromno uvrstitev je Gruden med dru-gim pripisal še dejstvu, da v občini še nimajo prenočišča za turiste, niti turistične kmetije. Pričakuje, da bo glede tega letos bolje, saj so se menda na eni od kmetij že odločili za kmečki tu-rizem in v zvezi s tem nekatere aktivnosti tudi postorili. Največ truda in dela je od šmarških turističnih delavcev lani zahtevala že tradicionalna prireditev Martinovo. Skupaj z njimi so se trudili popestriti ta praznik, ki sodi v splet prireditev ob občinskem prazniku, tudi člani Društva vinogradnikov, ki so od ustanovitve (leta 1997) do začetka lanskega leta delovali v okviru turističnega društva kot sekcija. Zaradi večjega števila članov so se odločili za svoje
Alojz Gruden: "Skupaj z vi-nogradniki načrtujemo pot "od gorce do gorce", s člani sekcije konjerejcev pa ne-kakšen sejem."
društvo. Med lanskimi aktiv-nostmi pa velja omeniti še trim pohod na Goro Oljko, sodelova-
nje na spomladanski očiščeval-ni akciji, na drugih prireditvah v občini, družabne aktivnosti, tudi izletniško dejavnost in vaške igre.
K že utečenim aktivnostim bodo letos šmarški turistični delavci dodali še nekaj novih akcij. Med drugim načrtujejo predavanja o rožah, skupaj z vinogradniki naj bi uredili še vinogradniško-turistično pot v Malem Vrhu "od gorce do gor-ce". S precejšnjim zadovolj-stvom pa so ob koncu letne skupščine v svojo družbo spre-jeli sekcijo konjerejcev. Skupaj z njenimi člani načrtujejo v maju prireditev - nekakšen se-jem, ki naj bi postal tradicio-nalen, in ki naj bi v kraj priva-bil ljudi od blizu in daleč .
■ Tp
V Misiinji hitijo z gradbenimi deii
Proračun sprejet, investicije stekle
Pred tednom dni so se na tret-ji seji sešli mislinjski svetniki. Osrednja točka seje je feila druga obravnava letošnjega proračuna, ki so ga svetniki tudi sprejeli. Seja je bila dolga kar 6 ur, saj so svetniki veliko časa posvetili obravnavi predlo-ga sprememb in dopolnitev sta-tuta in poslovnika občine.
V predlogu proračuna za letošnje leto so občinske stro-kovne službe upoštevale večino pripomb, ki so jih svetniki poda-
li pri prvi obravnavi, na scji pa so sprejeli še nekaj amandma-jev, ki prinašajo manjše poprav-ke. V proračunu bo letos pred-vidoma 497 milijonov tolarjev, kar je kar 130 milijonov več kot lansko leto, računajo pa, da se bodo morali zadolžiti še za 35 milijonov tolarjev. Kot nam je povedal mislinjski župan Mirko Grešovnik so zelo veseli, da so uspeli proračun sprejeti tako hitro, saj si želijo do 1. julija, ko prične veljati davek na doda-
no vrednost, izpeljati čim več investicij. Za vse, kar bodo zgra-dili pred tem datumom, bodo plačali 3, po njem pa kar 19% davka. Zato so prejšnji četrtek že začeli graditi stanovanjski blok z osmimi stanovanji in mestno knjižnico v središču na-selja Šentlenart, v naslednjih dneh pa bodo stekla dela pri gradnji vodovoda v Dovže.
V prvi obravnavai so svetniki sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta ter po-
Dr. Ksenija Kardoš - Mohorko, predsednica Društva za boj proti raku Velenje:
kk
Rak ni smrt!

Prvi teden v mesecu marcu je teden namenjen boju proti raku. Tudi na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki deluje Društvo za boj pro-ti raku, katerega dejavnost je po štirih letih mirovanja lani znova zaživela. Predsednici društva dr. Kseniji Kardoš -Mohorko smo ob tej priložno-sti zastavili nekaj vprašanj. 0 Kako boste zaznamovali letošnji teden boja proti raku? Ksenija Kardoš - Mohorko: "V ta namen je društvo objavilo ak-tivnosti, ki potekajo v okviru Zveze društev za boj proti raku Slovenije, pred dvema dnevoma smo organizirali predavanje za odrasle na temo Samopreglcd dojk. Letošnji teden pa je na-mcnjen raku pri moškem. Zveza je izdala zloženko na to temo, ki jc od ponedeljka dalje na voljo v prostorih našega društva, razde-lili jo bomo po čakalnicah zdrav-stvenih postaj na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, prejeli pa so jo tudi člani našega društva." ^Kakšni so cilji, namen delova-nja društva?
Ksenija Kardoš - Mohorko: "Osnovni cilj Društva za boj
proti raku Velenje je v bistvu osveščanje in izobraževanje odraslih, otrok in mladine o možnostih zdravljenja rakavih boleznih, preventivnih ukrepih in samem načinu življenja s to kronično boleznijo. Rak namreč ni smrt, kar menijo mnogi. Moramo in moremo ga zdraviti!" % Ponovno delujete le kratek čas.
Kaj ste uspeli narediti lani?
Ksenija Kardoš - Mohorko: "Lani smo po letih mirovanja pravzaprav izpeljali predvsem nekaj osnovnih aktivnosti: občni zbor, postopek registraci-je, zbirali smo svoje člane - pri-bližno 600 jim šteje društvo, med njimi je aktivnih le peščica, organizirali smo predavanjc na temo menopavza, se vključili v prodajo novoletnih voščilnic naše zveze. Ob tem naj ome-nim še program Zveze sloven-skih društev za boj proti raku oziroma njen program Slovenija 2000 in rak. Cilj tega programa je približno 20 od-stotno zmanjšanje umrljivosti za rakavimi boleznimi do leta 2000 v Sloveniji. V ta namen poteka precej preventivnih ak-cij, v katere se po svojih zmožnostih vključuje tudi naše
društvo. Slovenski kodeks pro-ti raku obsega sedem točk, in si-cer: Ne kadite in omejite pitje alkoholnih pijač, Jejte dosti sad-ja, zelenjave in pazite, da je bo-ste pretežki, Stop pretiranemu sončenju, Spoštujte predpise o varnosti pri delu, Prisluhnite svojemu telesu, Ženske, pre-glejte si dojke vsak mesec in za-dnja Zenske redno hodite na ginekološke preglede. V ta na-men je izdanih tudi več zloženk, v katerih vsaka obravnava eno od teh točk. Moram reči, da imamo precej bolje izdelan naš letošnji delovni program." % Cemu v letošnjem namenjate osrednjo pozornost?
Ksenija Kardoš - Mohorko: "Poleg aktivnosti v tednu boja proti raku, v programu Slovenija 2000 in rak načrtujemo še uvaja-nje nove akcije po osnovnih šola "Z jabolkom in korenčkom" v nov dan, namenjena pa je učen-cem od 1. do 4. razreda, enkrat na mesec nameravamo organizi-rati predavanja, sodelovali bomo s Sekcijo žena po operaciji dojke, konec leta se bomo vključili v že tradicionalno akcijo prodaje no-voletnih voščilnic, vsaj z enim udeležencem naj bi sodelovali
Dr. Ksenija Kardoš -Mohorko: " Cilj in namen de-lovanja našega društva je predvsem osveščanje Ijudi o bolezni, kijo moramo in tudi moremo zdraviti."
na vsakoletnem seminarju pred-vsem družinskih zdravnikov na temo preventivne dejavnosti za boj proti raku. Prav tako se na-meravamo vključiti v akcije zve-ze, ki že potekajo po osnovnih šolah. V začetku leta smo posla-li podjetjem in drugim ustano-vam na območju Upravne enote Velenje vabila za sodelovanje in za pridobivanje novih članov. Zanimanje je in že zaradi tega se splača narediti še kaj, da bi bili občani bolj osveščeni, da bi bolj zdravo živeli, in da bi si ohranili zdravje. S tem bomo mogočeres lahko dosegli cilj programa in po mojem mnenju dvignili kakovost življenja Ijudi, ki so morda že zboleli za to boleznijo."
■ Tp
slovnika občine, ki sta bila v neskladju s spremenjeno zako-nodajo o lokalni samoupravi. O njih bodo sedaj razpravljali še predstavniki političnih strank - če se bodo uskladili, naj bi oba akta sprejeli đo kon-ca marca. Na seji pa so imeno-vali tudi Katarino Zagar za v.d. direktorico Podjetniškega cen-tra Slovenj Gradec, katerega soustanovitelji so.
■ bš
Tale naslov je majhna anekdota. Med spremljanjem televi-zijskih prenos športnih tekem so vzkliki in pesmi navijačev pri-tajeni, da bi se bolje slišal glas komentatoija. Pesmi so tako skoraj nerazločne in tekma v dnevni sobi ni nikoli tako razbur-ljiva kot med tisočglavo množico. Televizijski gledalci si tako po svoje razlagajo pomen navijaških gesel. Tudi jaz nisem bil izjema, skandiranje Green Dragonsov sem si pač razlagal po svoje. Pa sem si neke pomladi v Hali Tivoli ogledal hokejsko tekmo med Slovenijo in Veliko Britanijo ter skesano priznal, da navijač ne vzklikajo "gremo vsi na kavo" (čisto študentska deformacija pač), ampak "gremo cela hala". Takole gre tale športni spomin, sevecfa pa je šport nekaj povsem drugega kot le anekdota ali zgolj postranska stvar.
Mnogi so vidiki, ki delajo fenomen športa zanimiv, a v današnji žabi bi se ustavil pri politično-medijskih. Politika in mediji so danes, kljub željam idealistov, pomemben del mo-dernega športa. Vplivajo na popularnost športa, na njegovo razširjenost, finančno moč, na vlogo spola, naroda in rase... Nekateri narodi zaradi politične interesov gojijo naklonjenost točno določeni športni disciplini. Tako npr. prebivalci karib-skega otočja Barbados igrajo kriket zaradi angleške nadvlade, v bivši Sovjetski zvezi in državah Varšavskega pakta je polit-biro določal kateri šport in športniki so ideološko sprejemlji-vi, v Ameriki pa so še pred kratkim ženske in ćrnci dokazova-li svoj enakovreden položaj z športnimi uspehi. Prvo zmago nad nacizmom je zahodni svet slavil že pred začetkom druge svetovne vojne, ko je na Berlinski olimpiadi leta 1936 nearij-ski uspeh Jesseja Owena, ki je bil povrh še črnec. razbesnel Hitlerja. In olimpiada? Daleč od načel njenega ustanovitelja barona Pierrea de Coubertina: streljanje v Miinchnu, bojkot v Moskvi, vračilo v Los Angelsu. Šport in politika hodita že dolgo z roko v roki.
Pri nas je seveda podobno: kdo se ne spomni tistega maja in tiste slike, ko na splitskem stadionu jokajo tudi nogome-taši, ali desetletje kasneje, ko so se na nogometnih stadionih začele kazati prve iskre razpada, kdo ne ve več, da je Jure Zdovc zapustil jugoslovansko reprezentanco, kdo se s pono-som ne spomni veselja ob prvi slovenski zmagi, ko je cel svet zvedel, da ima Slovenija svojo zastavo in himno... Našteval bi lahko še dalje in dalje, zato raje povest decembrska povest: v Beogradu sem nekega taksista vprašal, kaj meni o novem za-konu o obveščanju, ki ga je ravno takrat sprejela jugoslovan-ska vlada, vedel ni nič, znal pa je na pamet povedati prve pet-erke nekaterih slovenskih košarkarskih moštev, uf, vsa čast, sem si mislil...
Sport je danes postal ena od identifikacijskih točk moder- | nih množic. Ni le identifikacijska, je tudi informacijska. Slovenija je enako Stukelj, so si zapisali na Uradu za informi-ranje RS Slovenije, ko je Billy boy s stisnjeno pestjo in pravo hollywoodsko navdušenostjo pozdravil Stukljev prihod na olimpijski stadion. Rokomet in košarka je enako Pivovarna Laško, so pred leti načrtovali v upravi pivovarne in uspeli.
In Velenje? Velenje je enako... Kaj že? Kateri športnik je ponesel ime Velenja v zavest vsaj slovenske, če že ne svetovne javnosti? Morda rokometaši ali nogometaši z novimi reflek-torji, Katarina ali plavalci ali skakalci ali kdo drug? Kljub ne-katerim prebliskom sem bojim, da pravzaprav nihče. Tukaj, v žabjem mestu, Velenje še vedno poznajo po političnih origi-nalih in štedilnikih, ne pa po športnih uspehih. Priznam, špo-rtu gre v Velenju vseeno bolje kot kakšnim drugim postran-skim zadevam, nenazadnje obstajajo celo letne nagrade naj-boljšim športnikom (kulturne pa npr. ne) kot nekakšno potr- ' dilo o družbenem položaju v dolini. A športu še vedno ne gre dovolj dobro. Šport zahteva dolgoročno vlaganje, zahteva de-nar in vsaj posluh tistih, ki denar imajo. In dokler se med ve-lenjsko družbeno elito ne bo razširilo športno kazanje, v obli-ki krilatice: "biti na tekmi, pomeni. biti pomemben", tako dolg se bo šport sramežljivo skrival v Rdeči dvorani in se sti-skal k jezeru. Velenje pa bo še naprej čepelo v informacijski luknji, identifikacijske že davno ne bo več.
B Jure Trampuš |
REKLI so.. .
Lidija Fijavž Špeh, direktorica naravne-ga zdravilišča Terme Topolšica o nadalj-njem razvoju zdravilišča: "Srednjeročni in dolgoročni razvoj zdravilišča bo v pre-cejšnji meri odvisen od tega, ali bomo vsi, ki delamo na področju turizma v Dolini, združili moči, delali z roko v roki. Nujno je potrebno povezati vse obstoječe zmog-ljivosti v kraju samem in v širšem prosto-ru, oblikovati takšen tržen produkt, ki bo ustrezal povpraševanju. Pri nas ne razmišljamo o klasičnem, ampak specializiranem zdravstvenem turizmu in temu primer-ni ponudbi. Pri nastanitvah je v zadnjem času največ zanima-nja za apartmajske zmogljivosti in glede tega bi morali kaj po-storiti, za specializirane zdravstvene storitve pa imamo - sku-paj s tukajšnjo bolnišnico - izjemno dobro pogoje. Med dru-gim si bomo vsi skupaj morali dokaj hitro odgovoriti še na vprašanje, ali so za to Dolino zanimive termalne vodne površine tudi kot javna kopališča, ali pa bodo te gradili v Velenju, Šoštanju oziroma ločeno v posameznih krajih. Ko bo znan odgovor, bomo vedeli, kam in kako bomo usmerili raz-vojna razmišljanja glede vodnih površin v Topolšici."
4. marca 1999
REPORTAZA
W vas 7
Gorenje na sejmu Domotechnika 99 med najbolj opaznimi
Lani so dobro delali
Na novinarski konferenci v času sejma Domotechnika v Koelnu je predsednik uprave Jože Stanič, predstavil rezultate poslovanja Gorenja v pre-teklem letu. Ta, ena naših največjih proizvodnih go-spodarskih družb, ki zaposluje okoli 6800 delavcev (6200 v Sloveniji in 400 na tujem), je ustvarila v lan-skem letu skoraj stodeset milijard tolarjev (milijar-do 100 milijonov nemških mark) konsolidiranega in skoraj dvesto milijard (dve milijardi nemških mark) ne-konsolidiranega prihodka. Večino tega so dosegli na zahtevnih svetovnih tržiščih, kamor prodajo okoli 95
odstotkov celotne proizvodnje. Domače mesečne potrebe zadostijo v 1,25 dneva.
Zadnji dve leti jim je uspelo povečevati proizvod-njo za skoraj trideset odstotkov. Takšna povečanja v prihodnje po besedah Jožeta Staniča ne bodo več mogoča, za letos načrtujejo pet odstotno rast.
Tako kot v preteklosti, bodo tudi v bodoče name-nili veliko skrbi posodabljanju proizvodnje in razvoju novih izdelkov, zato bodo namenili okoli štiri milijar-de tolarjev.(40 milijonov mark), po dolgih letih pa so se lotili tudi gradnje nove tovarne hladilno zamrzoval-nih aparatov. Za naložbo bodo namenili skoraj 8 mi-lijard tolarjev (80 milijonov nemških mark).
Gorenjev sejemski prostor je bil izvirno in lepo urejen, v središču pa je bil otoček z izdelki iz
družine S&L v razlčnih barvnih kombinacijah.
Prednosti Gorenja: enostavna uporaba, lep videz in tehniena popolnost
Sejem Domotechnika v Koelnu je že tradicionalno, vsaki dve leti, prikaz največjih svetovnih dosežkov na področju gospodinjskih aparatov. Gorenje seveda sodeluje na njem, letos so se predstavili na kar devetstotih kvadrat-nih metrih, njihov razstavni prostor pa je bil med 1700 razs-tavljalci iz sedemdesetih držav med najbolj opaznimi.
"Takšne predstavitve so s/'cer drage, tale nas je veljala skoraj 150 milijonov tolarjev, a nujne,"je dejal predsed-nik uprave Gorenja Jože Stanič, ki se je v času sejma, od ponedeljka do četrtka, srečal z mnogimi poslovni part-nerji, kupci iz vseh koncev sveta, še posebej veliko po-zornosti pa je namenil nemškim partnerjem, ki odkupi-jo kar tretino proizvodnje Gorenja. Lani so na to tržišče prodali 720 tisoč gospodinjskih aparatov.
Tudi vsi ostali vodilni delavci, zaupajo nemškim proizvodom.
še zlasti jih je bilo veliko s po-dročja prodaje, marketinga in razvoja, so imeli polne roke dela. Gneča na Gorenjevem razstavnem prostoru je bila vc-lika, zanimanje precejšnjc, se-veda pa so sejem izkoristili tudi za to, da so si podrobno ogleda-li, kaj dela konkurenca. Ponudba je bila res pestra in bo-gata, Gorenjeva pa med njo zelo opazna.
V ospredju letošnje predsta-vitve so bile novosti Gorenja in še zlasti blagovna znamka Koerting, ki je na nemškem tržišču dobro poznana za akusti-ko (ravno letos beleži stoletni-co), tokrat pa so tako poimeno-vali tudi vrhunske gospodinjske aparate višjega cenovnega razre-da in medkupci naleteli na pre-cejšnje zanimanje. Med drugim so podpisali, po besedah direk-toija Gorenja Vertriebs GmbH Munchen Rudija Sepiča, po-godbi z dvema velikima siste-moma na področju ponudbe kuhinj (prva ima 700, druga pa 1100 članov). Rudi Sepič je po-vedal, da je bilo med nemškimi kupci veliko zanimanja za no-vosti Gorenja, pričakujejo pa tudi, da bodo z novo blagovno znamko Koerting (nemška bla-govna znamka je po odkupu tega podjetja v osemdesetih le-tih, ostala Gorenjeva lastnina) še zlasti uspeli tudi v državah vzhodne Evrope, kjer posebej
Enostavnost uporabe (apara-ti iz družine S&L - Simple and Logical) ostajajo strateški kon-cept razvoja proizvodov Gorenja, je poudaril član upra-ve Gorcnja Franjo Bobinac. Tako je bil tudi osrednja točka predstavitve na sejemskem prostoru "otoček" s temi apara-ti. Veliko novostije bilotudina področju dizajna in pa seveda tehnike. Tu je v ospredju poleg že omenjene enostavne upora-be, manjša poraba energije in vode, ekološko neobremenju-joče in zanesljivo delovanje.
Z uvedbo nove blagovne znamke na nemškem tržišču (v Italiji že prodajajo gospodinj-ske aparate pod tem imenom) so se povzpeli v sredino visoke-ga cenovnega razreda in tako stopili v direktno konkurenco s francoskimi ponudniki bele teh-nike, pravi izvršni direktor za trženje Brane Apat. Za nadalj-nji obstoj na zahtevnih evrop-skih in svetovnih trgih je nujno, da proizvajajo v Gorenju apara-te vseh cenovnih razredov in s tem zadostijo potrebam manj in tudi tistih najbolj zahtevnih kup-cev. Rudi Sepič pravi, da bodo v Gorenju zadovoljni, če bodo letos na nemško tržišče proda-li 12 tisoč aparatov nove znam-ke Koerting, ob tem pa ni skri-val upanja, ki ga je pridobil ob pogovorih s poslovnimi partner-ji, ki so obiskali njihov razstav-
ni prostor, da bodo to številko presegli.
Predstavitev Gorenja na Domotechniki 99 je uspela, za-nimanje je pritegnil izvirno in res lepo urejen razstavni prostor in pa seveda novosti, ki so jih predstavili. Zagotovo pa imajo v "rokavu še kakšnega aduta" s katerim bodo blesteli na prihod-njem sejmu, ki bo v Koelnu leta 2001.
Aparati Gorenja predstavljeni na Domotehniki 99
Kuhalni aparati
Na voljo so številne izvedbe plinskih, električnih in kombini-ranih štedilnikov z električno ali plinsko pečico kot samostoj-ni ali pa vgradni aparati, zadnja novost pa so vgradni kuhalniki s steklokeramičnim kuhališčem s senzorskimi stikali in elektron-skim upravljanjem od zgoraj.
Prednost najnovejših aparatov iz družine S&L je enostavnost upravljanja. Opis uporabe in ro-kovanje z aparati je tako eno-stavno, da z njimi zlahka roku-jejo tudi tisti, ki se sicer s pripra-vo hrane pogosto ne ukvarjajo. Tako je treba le vključiti pečico, izbrati najustrejnejši način pečenja, pritisniti na gumb, vse ostalo pa opravi elektronika. Nadzor ni potreben, saj ustrez-ni senzorji nadzirajo potek peke. Gladka zunanjost številni-kov in kuhalnih plošč pa omo-goča tudi enostavno čiščenje. Se posebej obsežno so na letošnji Domotehnici predstavili raz-lične modele štedilnikov, širine 50 cm, ki so jih povsem posodo-bili. Trenutno so edini proizva-jalci številnikov teh dimenzij, ki so še posebej primerni za manjša stanovanja. Modelov je veliko, v različnih kombinaci-jah, pozornost pa vzbuja linija vgradnih metalic aparatov, kjer lahko uporabniki izbirajo med
Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič
Clan uprave Gorenja mag.
Franjo Bobinac
Direktor Gorenja Vertriebs GmbH Munchen Rudi Šepič
Blagovna znamka Koerting, nosijo jo tudi njhove kuhinje višjega cenovnega razreda, je bila med najbolj opaznimi.
Gorenjev razstavni prostor so si ogledali tudi najpomemb-nejši slovenski kupci, na sliki pedstaniki Ere in Merkurja
Izvršni direktor za trženje Brane Apat
sedmimi multifunkcionalnimi pečicami v nadpultni in tremi multifunkcionalnimi pečicami v pultni izvedbi.
Pralni stroji in sušil-niki
Tudi tu je v ospredju enostav-nost upravljanja, zato so kompli-cirane upravljalne plošče s števil-nimi gumbi in oznakami spre-menili v jasne in pregledne plošče s sistemskimi gumbi za vključitev posameznih postop-kov. Novi pralni stroji so elek-tronsko krmiljeni, celotno pro-gramiranje pa upravljalec opra-vi s tremi ali štirimi stikali. Prednost teh strojev je tudi ta, da so tihi, varčni pri uporabi vode in elektrike in imajo centri-fuge do 1600 obratov na minu-to. Nov pralni stroj z neijavečo fronto je na oko takšen, da ga ne boste postavili v prostor, ki je skrit očem, tako je lep, da bo obogatil kopalniški prostor.
Povsem prenovljen je program sušilnikov, ki ne bodo več vlažili vaših kopalnic, saj imajo poseb-no posodo v kateri se zbira odvečna voda, mogoče pa jih je priključiti tudi na kanalizacijo. Vgrajen imajo filter za enostav-no čiščenje, sistem proti mečka-nju perila po končanem
susenju...
Hladilno zamrzovalni aparati
Tudi tu ne gre več brez elektro-nike. Temperatura v zamrzoval-nem in hladilnem prostoru je pri najnovejših aparatih prikaza-na na displeju, ki je nameščen na zunanjem delu aparata. Tako je zagotovljen enostaven nadzor temperature - elektronsko kr-miljenje pa omogoča hitro na-stavitev temperature brez odpi-ranja vrat. termostat se nastavi glede na količino živil v hladilni-ku oziroma zamrzovalniku, do-dana pa je tudi funkcija"super frost" za hitro in še kakovost-nejše zamrzovanje živil. Stene zamrzovalnih aparatov so debe-lejše, tako da je vpliv zunanje temperature izničen.
Tudi na področju dizajna je tu veliko novosti. Linija hladilnikov harmony posnema videz mar-morja in daje občutek prestiža, metallic pa moč kovine. Še pose-bej vzbujajo pozornost in nostal-gijo šestdesetih let hladilniki - ol-timeiji, trije modeli so na voljo.
Tudi v notranjosti je veliko no-vosti, še več preglednosti, nameščene so steklene poličke in praktična polica za steklenice.
■ Mira Zakošek
8 k\AS ĆilS
PREDSTAVUAMO
4. marca 1999
Krajevne skupnosti in njihova vodstva v občini Soštanj
(drugi del)
Po tistem, ko smo pet od devetih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj že predstavili (Naš čas, 18. februarja), tokrat predstavljamo še preostale štiri.
Krajevna skupnost Skorno Florjan
Komunalna infrastruk-tura
Sedež: Dom krajanov
Predsednik sveta: Valter Pirtovšek
Člani sveta: Vlado Stropnik, Nežka Kugonič, Franc Vrčkovnik, Ivan Turinek, Peter Grudnik in Edo Ovčjak.
Najpomembnejše naloge v ietu 1999: Načrtov je ve-iiko, vse pa se vrti okoli de-
narja, pravijo. Ko so pripravljali okvirni načrt dela za letos in za naprej, izdelali so namreč kratkoročnega in dolgo-ročnega, so upoštevali želje krajanov tako iz Florjana kot iz Skornega. Glavnino predstavlja urejanje komunalne infra-strukture. Še letos naj bi začeli gradnjo vodovoda v Zgornjem Florjanu. ki ho pokril okoli 30 gospodinjstcv, dolgoročno pa hi radi v krajevni skupnosti asfaltirali še preostale cestc, teh je še približno 5 do 6 kilometrov in zgradili nov dom kraja-nov.
V kraju so precej aktivni. V Skornem uspešno dela turistično društvo, v Fioijanu športno - kulturno društvo Mačji kamen. Inie izvira iz porušenega gradu.
Valter Pirtovšek
Krajevna skupnost Lokovica
KS Vlnska Gora
Manj za priključek na vodovod
V začetku preteklega tedna so se na redni seji sestali člani sveta krajevne skupnosti Vinska Gora. Dnevni red je bil obsežen, seje pa so se udeležili tudi pred-stavniki Mestne občine Velenje, predvsem iz sekretariata za jav-ne gospodarske zadeve, in podžupanja Rozika Hribar. Med drugim so dorekli, česa se bodo lotili takoj, ko jim bo dela na infrastrukturnem področju dopuščalo vreme.
Novi predscdnik sveta krajev-ne skupnosti Vinska Gora Franc Sever je prisotne najprej seznanil z zaključnim računom za lansko leto, zato je bil na seji prisoten tudi prejšnji predsed-nik sveta Franc Špegel. Uskladili so vse postavke v njem, tako da novi svet začenja štiriletno delo s čistimi računi.
V nadaljevanju so se dogovo-rili, da bodo krajani na področju Zgornje Črnove, Lipja in dela Pirešice, ki sc bodo želeli pri-ključiti na že obstoječ mestni vodovod, namesto prejšnjih 340 tisoč SIT po novem plačali 140 tisoč SIT komunalnega prispev-ka. Predvidoma maja naj bi ste-kla izgradnja vodovoda od spod-nje do Zgornje Črnovc. Proračun MO Velenje jc zanjo
letos namenil 11 milijonov SIT, predračunska vrednost investici-je pa je 44 milijonov SIT. V kra-ju pravijo, da bo ta vodovod verjetno skoraj v celoti končan še letos, saj bodo precej primak-nili tudi krajani. Zagotovo pa letos še ne bodo stekla dela na drugem "žejnem" področju, na Prelski, kjer so sedaj naredili vse, da pipe ne bodo kar tako suhe, vodovod pa je v upravlja-nje lani poleti prevzelo velenjsko Komunalno podjetje. Letos naj bi pridobili vso potrebno doku-mentacijo za izgradnjo vodo-vodne povezave med Lipjem, Janškovim Selom in Prelsko, dela pa naj bi stekla prihodnje leto. Ko bo končana tudi ta in-vesticija, bo vodooskrba v Vinski Gori v celoti rešena. Sploh, če bo strokovnjakom uspelo najti še kakšen nov vir vode.
Na pokopališču zmanjkuje prostora
Takoj, ko bo skopnel sneg, bodo pričeli urejati krajevno po-kopališče. Na njem namreč zmanjkuje pokopnih mest, zato ga morajo razširiti, urediti zaščitno ograjo in v že zgrajeni mrliški vežici opremili še en prostor, ker lc eden ne zadošča
potrebam. Hkrati so člani sveta KS dorekli in oblikovali cenik za pokopališko dejavnost, ki ni bil usklajen z občinskimi odloki.
Pod točko "razno" so se dogo-vorili, da se bodo marca v Vinski Gori sestali predstavni-ki slovenskih krajev, ki imajo v svojem imenu naziv Selo. Takih
Neljuba napaka v sestavu sveta KS Vinska Gora
Ne Lesjak ampak Videmšek
Ko smo nedavno tega predstavljali krajevno skupnost Vinska Gora, smo pri objavi članov svcta naredili napako, ki pa "ni nastala na našem zelniku." Kot član sveta na lokalnih volitvah 22. novembra lani, ni bil izvoljen Bojan Lesjak, ampak Stanislav Videmšek. Kako je do te napake prišlo?
Kot so pojasnili v Občinski volilni komisiji Mestne občine Vclenje, je napaka nastala pri prepisovanju števila glasov, ki jih je na območju IV. volilne enote dobil kandidat Stanislav Videmšek in to kljub večkratni in navskrižni kontroli. Občin-ska volilna komisija je napako popravila in se obema prizade-tima tudi opravičila. Uradni popravek izida volitev pa je ob-javila tudi v Uradnem vestniku MO Velenje številka 13/98, 11. decembra lani. Napako popravljamo tudi mi.
■ Uredništvo
Krajevna skupnost Bele Vode
Vode,vode!
Sedež: Šola Bele Vode Predsednik sveta: Alojz Hriberšek
Člani sveta: Lilijana Ograjenšek, Anica Pudgar, Gregor Petkovnik in Alojz Bačovnik.
Najpomembnejše naloge vletu 1999: V Belih Vodah se že nekaj časa srečujejo s precejšnjimi težavami pri vodo oskrbi. Zato bo osrednji del njihovih lctošnjih načrtov povezan z izgradnjo dveh vodovo-dov v Belih vodah. Tik pred
začetkom je gradnja skupnega z Zgornjim Florjanom. /a katerega iinajo že vse potrebne projekte in izbranega izva-jalca, za vodovod v centru Belih Vod pa dokančujejo prido-bivanje dokumentacije.
Še letos bi radi dokonćali tudi prenovo dveh krajevnih cest: Savinek - Honec ter Bačovnik - Urbanc.
Aiojz Hriberšek
je v državi kar 75, med njimi tudi Janškovo Selo, kjer bodo v mesecu juniju gostili pred-stavnike teh krajev na vsako-letnem družabnem srečanju. Na tem sestanku naj bi dogo-vorili udeležbo in program srečanja.
■ Bojana Špegel
Glasbena šola Velenje
3. mednarodna orgelska šola
Prejšnji teden je bilo v orgelski dvorani velenjske glasbene šole zelo živahno. Zanjo je poskrbelo 16 udeležencev mednarodne orgelske šole. Bila je tretja po vrsti, vodil jo je profesor z Univerze na Dunaju dr. Rudolf Schoelz, med udeleženci pa so bili študentje, učitelji instrumenta ter tudi dijaki velenjske glasbene šole.
Na velenjski glasbeni šoli edini v Sloveniji izobražujejo za or-gle ne samo na nižji, ampak tudi na srednji stopnji. Zato ne pre-seneča, da je bila šola že tretjič organizatorica te šole. Tako kot običajno, so se tudi ob koncu te udeleženci predstavili širši javnos-ti na koncertu.	■ tp
Svoje znanje so tudi tokrat izpopolnjevali. Čeprav je bilo naporno. so bili zelo zadovoljni.
Toplovod
največji zalogaj
Sedež: Zadružni dom Lokovica
Predsednik sveta: Andrej Volk
Člani sveta: Polde Kušar (podpredsednik), Jelka Koren, Emil Ledinek, Alojz Konovšek, Peter Radoja, Jure Hrastnik.
Najpomembnejše naloge v letu 1999: Želja in potreb, pravijo, je toliko, da je sko-raj nemogoče, da bi lahko vse postorili v enem letu.
Največji in tudi finančno najtežji zalogaj, tako za občino kot krajevno skupnost in krajane, bo izgradnja primarnega voda toplovoda za blizu 100 gospodinjstev. O tem projektu so v Lokovici že dolgo razmišljali, zdaj pa je lik pred začetkom.
V načrtu imajo tudi izgradnjo kabelsko - razdelilnega si-stema. Vendar pa bi bilo smiselno, ko bi se teh dveh projek-tov lotili sočasno, saj bi s tem vsaj malo zmanjšali stroške.Veliko dela bodo imeli v kraju tudi z obnovo lokal-nih cest, na katerih je letošnja zima pokazala zobe. Skupaj z občino pa si bodo prizadevali, da z državo uredijo križišče z magistralno cesto v Lokovici, bolj varno. Tam ni prehoda za pešce, nobenega pločnika in tudi ne razsvetijave.
Posebno skrb pa bodo namenjali tudi vsem orga itt društvom, ki delujcjo v krajti.
Andrej Volk
ganizacijam ^
Krajevna skupnost Topolšica
Načrti odvisni od denarja
Sedež: Dom krajanov Topolšica
Predsednik sveta: Viki Drev
Člani sveta: Matjaž Menih, Drago Tamše (oba obenem tudi podpredsedni-ka), Rudi Pergovnik, Anton Perovec, Rudi Rožič in Miran Tekavc.
Najpomemb'nejše naioge	ww Drev
v letu 1999: Nadaljevati
želijo začete oziroma nedokončane naložbe - sekundarni del vodovoda Lajše, primarni def kanalizacije Topolšice. Velika želja krajanov pa je, da bi letos uspeli asfaltirati nekatere od-seke krajevnih eest, vendar je uresničitev teh želja in potreb odvisna od sredstev, ki bodo odobrena v proračunu občine
Svet krajevne skupnosti, tako poudatjajo. si bo tudi v naprej prizadcvul za poruoč vsem društvorn, ki delujejo v kraju.
4. marca 1999
KULTURA
\asi as 9
Šaleški likovni ustvarjalci
(Ne)Znani znanci (3)
Ivan
Napotnik
(12.12.1888-19. 6.1960)
Na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem se je 12. decembra leta 1888 rodil slovenski kipar Ivan Napotnik. Napotnik je že kot otrok kazal rezbarsko nadarjenost, zato je zavodenjski učitelj Smolnikar očeta Ivana (Janeza) in mati Heleno, rojeno Araus pregovo-ril naj pošljeta sina v uk v kako rezbarsko ali podobarsko delavnico. Najprej se je učil podobarstva v Celju, nato v Ljubljani, leta 1903 pa se je vpisal na podobarski oddelek cesarsko kraljeve Umetno -obrtne strokovne šole v Ljubljani, ki jo je uspešno za-ključil leta 1906. Naslednjih de-set let svojega življenja je Napotnik preživel na Dunaju, kjer je najprej dve leti kot kiparski pomočnik delal pri kiparju Franzu Zeleznyju, od leta 1908 do leta 1912 je študi-ral kiparstvo na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti, od leta 1912 do leta 1915 pa je bil na akademiji še slušatelj specialke pri prof. Edmundu Hellmerju. Leta 1911 je Ivan Napotnik na Dunaju razstavljal na razstavi študen-tovdunajske Akademije (enega izmed	razstavljenih
Napotnikovih kipov je odkupil znan avstrijski arhitekt in ob-likovalec Adolf Loos), leta 1912 pa prvič tudi v Ljubljani na Slovenski umctnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu (na tej tazstavi so enega izmed Napotnikovih kipov celo ukradli). Takoj po vrnitvi iz Budimpešte, kjerje po uspešno zaključeni specialki pol leta de-lal pri kiparju Janošu (Johannu)
Ivan Napotnik, (Arhiv Muzeja Velenje, fond Viktorja Kojca)
Horvayu, so Napotnika mobi-lizirali v avstroogrsko armado in poslali na italijansko fronto. Septembra leta 1917 je bil ran-jen v nogo, zato so ga najprej prepeljali v vojaško bolnišnico v Prago in ga nato iz vojske od-pustili. Konec 1. svetovne vo-jne je Napotnik dočakal v Zavodnjah, kjer je kot kmet in kipar v glavnem preživel tudi čas med obema vojnama, čeprav je večkrat, a brez uspeha kandidiral za mesto profesorja na Umetnostni šoli v Ljubljani in na beograjski Akademiji. Na domači kmetiji, ki jo je prevzela njegova sestra Ančka por. Golob, si je atelje uredil v kašči (veliko je ustvarjal tudi v t.i. kamri), pravega razumevanja med njim in domačimi, ki so morali trdo delati, mcdtem, ko je "kipar sedel v senci in nekaj rezljal", pa sevcda nikoli ni bilo. Leta 1941 se je poročil z Emanuelo (Elo) Goršck, s katero se jc preselil v Soštanj, v hišo, ki jo je kupil v šoštanjskem naselju "Tičnica". Ze pred vojno
je imel Napotnik v Soštanju manjši atelje pri Zalarju (na današnji Tekavčevi ces-ti), kasneje pa sije atel-je uredil pri Sumru, kjer je ustvarjal do svo-jc smrti, 19. junija leta 1960. Tih, skromen in morda celo nekoliko boječ kipar si je na vra-ta svojega ateljeja s kredo napisal naslednji misli: "Strah je začetek vseh slabosti!" in "Umetnost ni poklic, marveč počasna oblika samomora!" Čeprav si je Napotnik vse svoje življenje želel oditi iz domačega kraja v svet, je vseskozi ostal tu in kot je sam zapisal "postal v zatišju star in bolehen".
Ob kiparjevi sedcmde-setletnici so 12. de-cembra leta 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razsta-vo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel rav-natelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr. Karel Dobida. Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje (Red dela I. stopnje), občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana. Nekaj mesecev kasne-je, 25. aprila leta 1959, so ret-rospektivno	razstavo
Napotnikovih del odprli še v Narodni galeriji v Ljubljani. 27. novembra leta leta 1963 so na pobudo Viktorja Kojca na os-novni šoli Biba Roecka v Šoštanju odrli galerijo, poimenovano po kiparju Ivanu Napotniku, ki pa je s Kojčevo upokojitvijo prenehala delovati. Ob deseti obletnici njegovc sm-rtije v prostorih Glasbene šole v Šoštanju akadem-ski slikar Božidar Jakac odprl razstavo 40 umctnikovih plastik, od ka-terih jc večino prispevala poko-jnikova žena Ela Napotnik.
O umetniku Napotniku je dr. Špelca Čopič v Enciklopediji Slove-nije zapisala naslednje: "Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les. V zgodnji dobi je izdeloval deko-rativno plastiko za arhitekturo in notranjo opremo, nato se je občasno ukvarjal z arhitekturn-im, spomeniškim in nagrobnim kiparstvom. Slogovno je izhajal iz primarnega rezbarskega ob-likovanja in baročne tradicije, ki so se jima pridružile secesi-jske značil-nosti (Mati z otrokom, 1920), med vojnama je ustvarjal ekspresio-nistična dela (Ruski mužik - kaznjenec, 1920).	Najštevilnejši
Napotnikovi kipi so ženske fig-ure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo. Med baročno bohotnostjo in naraščajočim rcalizmom so nas-tajali kipci otrok, ki so se z žanrsko zgovor-nostjo priljubili širokemu občinstvu (Junaki, 1923). Svoj pečat je Napotnik dal tudi portretu (Trubar, 1920, Avtoportret, 1923)."
Mnoge čudovite plastike Ivana Napotnika danes lepšajo številne slov-enske domove, Napotnikova drobna plastika krasi npr. vrh zastave Glasbene Matice v Ljubljani, v središču njegovih Zavodenj pa je tudi Napotnikov spomenik posvečen padlim Zavodenjčanom v 1. svetovni vojni. Veliko njegovih del je zbranih v galeriji "Ivana Napotnika" v Šoštanju, ki pa jo tudi prebivalci Šaleške doline vse premalo poznajo in še red-keje obiskujejo. Decembra leta 1978 so Kulturni center Velenje poimenovali po kiparju Ivanu Napotniku, 9. februarja leta 1982 so ob praznovanju slovenskega kulturnega prazni-ka prvič podelili priznanja Kulturne skupnosti Velenje -Napotnikovo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki so jo z delitvijo občinc Velenje na tri nove občine žal, prenehali podeljevati.	H DK
Literarni večer z Ivanom Sivcem
Priljubljen v pisani in govorjeni besedi
V Kulturnem centru Ivana Napotnika so se odločili, da Salečanom v živo predstavijo enega najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev - Ivana Sivca. V petek zvečer je v pogov-oru z Marjanom Marinškom predstavil številne svoje knjige za mladino in odrasle, skozi njih pa je predstavil tudi svojo družino in življenjc. Na kul-turnem večeru sta sodelovala še Matija Remše, urednik redne zbirke Mohorjeve družbe v Celju, Sivčeva besedila pa je čutno prebirala Marija Glinšek.
Ivan Sivec živi in ustvarja v Mengšu. Po poklicu je urednik Dokumentarno-feljtonske redak-cije Radia Slovenije, kjer je pripravil več kot 900 pol urnih radijskih reportaž. Po poklicu je diplomirani slavist, trenutno pa končuje magisterij na etnologiji, ki ga že dolgo zelo veseli, kar veje tudi iz številnih njegovih kn-
jig. Skupaj jih je do sedaj napisal 35, največ kmečkih povesti in ro-manov, pa zgodovinskih povesti, biografskih zapisov, poznamo pa ga tudi kot mladinskega pisatel-ja. Napisal je tudi 7 dram, preko 100 pravljic in čez 300 humoresk.
Skupaj je bilo natisnjenih 205.000 izvodov Sivčcvih knjig, nekatere so bile žc ponatisnjenc. Mnogi Ivana Sivca poznajo kot odličnega pisca besedil za glasbo, predvsem narodnozabavno. Je vsestranski ustvarjalec, ki pusti
močan pečat tudi kot sogovornik. Na literarnem vcčeru je bil pri-jeten sogovornik; izvedeli smo, da so mu vzroniki slovenski klasi-ki, ki pišejo zgodbe iz domačega življenja, zato bo zagotovo napisal še nekaj takšnih knjig. Oče je bil tisti, ki je poskrbel za številne spomine - bil je bojda velik pripovednik, ki je vedel ogromno o ljudeh v vasi, njihovih življenjih in običajih. Ivan je v dolgih zimskih večerih radoved-no poslušal očetove zgodbe, mar-sikatera je našla svoj delček zgodbe v njegovih knjigah. Tokrat so še posebej predstavili dve njegovi novejši knjigi - "Vsak klas je zlat" in pa "Kruh ponoči spi", ki so jih skupaj s številnimi drugimi Sivčevimi knjigami ponujali tudi na literarnem večeru.
■ bš
Kulturni večer z Ivanom Sivcem je privabil številne Ijubitelje slovenskih povesti in romanov, ki so želeli spoznati avtorja v "ž/'vo". Spoznali so ga s pomočjo Marjana Marinška in recita-
torke Marije Glinšek.
Galerija KC IN Velenje
Srečanje s kiparko Alenko Vidrgar
V Velenjski galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika se bo jutri ob 19. uri pričel nekoliko drugačen večer, kot smo ga vajeni ob otvoritvah rednih mesečnih razstav v tej galeriji. Vabijo vas na srečanje z mladi kiparko Alenko Vidrgar, diplomantko Pedagoške akademije v Ljubljani in postdiplomskega študija na kiparski specialki Akademije za likovno umetnost. Svoje sposobnosti je razvijala tako na ustvaijalnem kot pedagoškem področju in prav na slednjem naredila že zelo veliko. V letu 1998
je izdala knjigo Glina, kjer je predstavila postopke in metode dela z glino za otroke. Na tem področju ima kiparka izjemne izkušnje, saj že vrsto let vodi eksperimcntalne skupine otrok v svojem atel-jeju na Vrhniki. Tudi o svojem ustvarjanju ima veliko povedati. Srečanje bo spremljal Nino Mureškič s solo bobni. Srečanje bo zagotovo zanimivo, drugačno in ustvarjalno, zato vabljeni v Galerijo!
■ bš
Mag. Ivan Kolar -samokritičen slikar
Dobro leto je, kar je (spet) zamenjal poklic. Po upokojitvi pravi da ni upokojenec, ampak slikar. Tudi sicer je v življenju zamenjal veliko poklicev in delovnih mest, kar mu je bilo pisano na kožo. Vedno pa ga je pri delu gnala samokritičnost in prepričanje, da zmore vsaj toliko kot drugi. Ivek, kot ga še vedno kličejo prijatelji, se je rodil leta 1939 v Vojniku, kjer je preživel tudi otroštvo. V osnovni šoli je učitelji-ca likovnega pouka že opazila njegov talent za risanje, sam pa v njem ni videl pravega veselja. Neznansko rad je obiskoval razs-tavišča, želel si je, da bi si lahko kupil kakšno sliko, a ni imel denaija. Ni poznal ne likovne teorije, ne obdobij - preprosto rad je imel umetnost. Njegov smisel za risanje so opazili tudi v sred-nji gozdarski šoli - pri vseh predmetih, kjer je bilo treba risati, je izstopal. Tudi med študijem gozdarstva, kjer je diplomo nad-gradil še z magisterijem na temo "Umiranje smreke v Šaleški dolini." Zaradi nje ga imajo v dobrem spominu številni kmet-je, ki so ravno na podlagi njegovih raziskav dobili dobre odškod-nine za škodo v svojih gozdovih, na to pa ga spominja slika v njegovi lepi mali hiški nad letališčem Lajše, ki so mu jo kmet-je podarili v zahvalo...
Ivo je prišel v Dolino po tem, ko ga je GG Nazarje, kjer je poiskal službo po diplomi, premestil v svoj obrat v Velenje. Nestl Žgank ga je kmalu po tem želel imeti ob sebi; dva mandata je
Ivo Kolar si je v mansardi hiše, ki jo je postavil na pravljičnem hribu nad Lajšami, uredil svetel atelje, v katerem preživi ogromno časa.
bil načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo in pod-predsednik izvršnega sveta. "Nikoli nisem bil politik, bil sem bolj operativec," pravi danes. Od tu je šel na RLV, kjer je prevzel odd-elek rudarskih škod. Kljub temu, da je v tem času opravljal tudi magisterij, si je želel nazaj v gozdarstvo. Priložnost je dobil v Šoštanju kot vodja gozdne uprave, kjer je dočakal tudi up-okojitev. In kot vsi upokojenci, ima zelo malo časa - njegov novi poklic mu ga vzame največ, a mu tudi obilo vrača. Začelo se je leta 1983. Ko se mu je ponesrečil prijatelj, je v službi risal skico za nagrobni spomenik. Sodelavec je bil navdušen in prepričal ga je, da se je udeležil tečaja risanja pri prof. Muhoviču. Tako se je pridružil Šaleškim likovnikom, skupini '83, kjer je našel nasebične prijatelje, s katerimi je doslej preživel neštete ustvarjalne ure. Kot večina je začel z akvarelom, nar-isal jih je vsaj 400, ki mu ga je nesebično, brez skrivnosti prib-ližal prof. Lojze Zavolovšek. "Potem sem šel malce svojo pot. Če predolgo delaš v skupini, dobiš čredni nagon. Skozi samosto-jnost se utrdiš. Težko je namreč biti prepoznaven, biti "ti". Še vedno se iščem, čistim, čeprav se mi v delih pogosto pojavlja-jo pastelne barve in neke stalne oblike," je prepričan. Veliko časa je posvetil študiju likovne teorije. V lepem, svetlem atel-jeju ima celo omaro tovrstne literature. 'To je zame le izhodišče, vse ostalo lahko slikar doseže le s trdim delom, saj se stalno vračaš k sebi. Nekaj let sem se ukvaijal s čisto abstrakcijo, sedaj se vračam k realizmu, zato, da ne podivjam, da spet občutim disciplino. Slikarstvo namreč jemljem kot raziskavo. Sebe v svojih slikah iščem tudi s pomočjo umetnostne kritičarke Milene Koren - Božiček, ki mi od časa do časa naredi selekci-jo slik za razstave. Tega ne sme početi slikar - ti so kot bogovi, zato ustvarjajo in izbirajo slike po lastni podobi. To, kar delam zadnje čase, imenujem konceptualno slikarstvo, ki je neke vrste raziskovalno slikarstvo," izvem in izbrskam še podatek, da je za njim preko 40 skupinskih in 10 samostojnih razstav. Ivo zadnja leta veliko hodi v Goriška Brda. Tam začuti poseb-no energijo, poleti jo išče v likovnih delavnicah. Lani je bil tam že petič, po delavnicah in likovnih kolonijah je preživel kar 40 dni. In čeprav je precejšen individualist, se še vedno vrača k Šaleškim likovnikom. "To je moje pristanišče. Čeprav grem tudi svojo pot, se vedno vračam k njim. Občina Velenje je lahko srečna, ker smo jim posodili našega predsednika za žup-ana, saj svoje delo odlično opravlja," doda med smehom. Ustvaija pa vedno v samoti, zadnje čase ob tihih zvokih klasične glasbe. Glasba je namreč njegova druga ljubezen - že dvajset let poje v Rudarskem oktetu. Želja? "Da bi se mi kakšna slika res posrečila." Da je dober, mnogi pravijo, da med najboljšimi v Dolini, težko veijame. Je preveč samokritičen. In tega se zaveda, to ga žene naprej...
■ Bojana Špegel
10 Nilš iAS
107,8 Mhz
4. marca 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Pomlad
Pa prihaja! Pomlad. Njen prihod je opaziti tudi po strp-nejšem obnašanju. Morda pa je tak samo naš občutek? Pozimi, v kratkih dnevih, okrašenih z meglo, razmišljamo drugače kot v sončnih dneh, ki napove-dujejo nov letni čas. l\idi pogo-varjamo se drugače, boU veselo in bolj sproščeno.
Na staneh Našega časa je prostor, namenjen vašim pis-mom. Radi jih imamo in radi jih prebiramo. V njih hvalite in grajate. Ne more pa biti nobeno pismo na taki strani objavljeno, če ne poznamo tistega, ki je nje-gov avtor. Zato morajo biti vsa pisma opremljena z natančnim
imenom in naslovom pisca, da lahko, če je potrebno, njegovo identiteto tudi preverimo. Dolga so lahko največ 40 vrstic. Res je velikokrat na kratko opisati kakšno stvar veliko težje kot na dolgo, a ... Drugače ne gre.
Bi nas pa mimo pisem bral-cev zelo zelo zanimalo, kako o časopisu razmišljate vi. Kaj v njem pogrešate? O čem bi želeli biti še bolje obveščeni kot ste? Smo kakšno stvar prezrli? Ji ne dajemo dovolj poudarka? Je v časopisu kaj, česar skoraj nikoli ne preberete, pa ima stalno mesto v njem? Zelimo si, da bi Naš čas z veseljem prebirali, in da bi v njem našli vse, kar vas zanima, zato nam pišite. Odločno in brez dlake na jeziku. Bomo znali ceniti. Naš
Se še sploh spomnite? Takole je bilo 10. februarja. Zdaj tri tedne kasneje, Je čisto drugače. Za lopato pred Našim
časom drži Janez Plesnik.
naslov je: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,3.320 Velenje. Če boste še pri močeh za eno besedo, potem prišite e PRED-LOG, da bomo vedeli, kam z
njim. Vaše predloge, želje, ide-je ... bomo, če bo le možno, upoštevali.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
GIBONNI
Sredi februarja je izšel peti studijski album splitskega glas-benika Zlatana Stipšića-Gibonnija z naslovom »Judi, zviri i beštimje«. Album je izšel pri založbi Dallas Records in je prvi Gibonnijev izdelek, ki je izšel pri tej zložbi. K njej je v kratkem čašu poleg številnih znanih izvajalcev (Đavoli, Vlatko Stefanovski, Leteči odred...) prestopil tudi Giba, s čimer je založba Dalias postala še bolj resen konkurent večjim hrvaškim založbam, kot sta Croatia records in Orfej. Album »Judi, zviri i beštimije« prinaša enajst skladb, ki jih je Gibonni pilil več kot dve leti in v tem času zbral dovolj en-ergije, da posname vrhunsko ploščo. Morda, in to je mnen-je mnogih, celo svojo najboljšo. Z njo je splitski glasbenik na nek način zaokrožil desetletje svojega samostojnega obdob-ja. Čeprav njen komercialni uspeh najbrž ni vprašljiv, plošča še zdaleč ni narejena s tem namenom. Gre za avtorsko delo, v katerem nekdanji bobnar rock skupine Osmi putnik, odkriva svoj poetični svet, ne meneč se pri tem za komercialne učinke. Kot že rečeno, bodo ti vsekakor prišli in ravno v tem je
veličina te plošče. Prepad med pristnim avtorstvom in pro-dajnimi težnjami se pri tem albumu občuti najmanj. »Judi, zviri i beštimije« je produkt velikega avtorskega po-tenciala in vrhunske profesionalne izdelave. Producentstvo je Gibonni zaupal enemu najboJjših hrvaških producentov Nikši Bratošu, k sodelovanju pa je povabil tudi enega na-jboljših kitaristov Vlatka Stefanovskega. V skladbi »I ja ću bu-dan sanjati« se mu pridruži pevka Vanna, na plošči pa sodelu-jejo tudi članice kvarteta Divas.
Gre torej za izjemno ploščo vrhunskega mainstream pop-roc-ka, prežeto z mediteransko čutnostjo, hkrati angažirano in zabavno, predvsem pa začinjeno s soljo, vetrom in vinom mediterana.
■ MiČ
RES NULLIUS V MC
V soboto, 6. marca 1999, bodo v Mladinskem centru Velenje nastopili domači RES NULLIUS. Kot predskupina se bodo pred-stavili (tudi domači) fantje iz skupine NIMFOMANKE. Pričetek kon-certa bo ob 21.00 uri. Vstopnina za dijake in študente bo 400 Sit, za ostale 500 Sit.
RES NULLIUS so v Mladinskem centru Velenje prvič nastopili daljnega leta 1996. Takrat se je namreč zgodila otvoritev omenjene ustanove. Rojstni dan same skupine pa sega v september 1991, ko so v domačem mestu odigrali tudi svoj prvi koncert. Leta 1992 so nastopili na Novem Rocku, skupaj z Nick Cave-om in njegovimi The Bad Seeds. Njihov prvenec z naslovom »No One Can Like The Drummer Man« je izšel leta 1993 in bil leto kasneje proglašen za na-jboljšo rock'n'roll ploščo 90-tih. Leta 1995 so posneli svoj prvi videospot za komad »Straight To The Hell«. Marca je izšla druga plošča z naslovom »Dead Town Dogs«. Septembra istega leta so RES NULLIUS drugič nastopili na Novem Rocku, tokrat kot gost-je večera. Leta 1996 je v skupini nastopila krajša kriza; zapustila jo je namreč ritem sekcija. Uspelo pa jim je najti zamenjavo in tako so ponovno zaživeli. Njihova zadnja (tretja) CD plošča je izšla leta 1997 pri založbi Statera. Naslov je »Zdravo je biti divji«. Odlikujejo jo odlična besedila v sloveskem jeziku. RES NULLIUS so se pojav-ili tudi na kompilaciji Saleškega študentskega kluba z naslovom »Lignit« z ekskluzivnim komadom »1000 milj do doma«.
■ Zalika
Galerija Barbara Razstavlja Rudi Skočir
Do 12. marca so v galeriji Barbara v prostorih upravne zgradbe Premogovnika Velenje na Rudarski 6 na ogled dela akademskega slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. Ciklus razstavl-jenih del je avtor poimcnoval "rudarski motivi".
Cc ste v
■r nNNih M torek, 23.
W 11 nnn I februarja, V Ufl II II II U^^M na Vpacj.
^	nicah
HBflLaJ Maribor o p a z i 1 i
povečano število velenjskih reg-istrcij, to ni bil privid, ampak de-jstvo, da se je tega večera v STUK-u zgodil drugi promocijs-ki koncert velenjskih bendov, ki so predstavili CD ploščo Lignit. Vrli Velenjčani smo zopet razkrili svoj lokalpatriotizem, tako sem ob prihodu dobila občutek, kot da sem doma. Pozen začetek koncerta je botroval temu, da so že dodobra podkrepljeni poslušalci jasno in glasno navijali za nastopajoče, ki so bili v podobnem stanju. Oboji so se pri tem neznansko zabavali. Najbolj očitno je bilo to videti pri pevcu skupine Res Nullius, ki je od samega navdušenja in sreče zlezel na vrh zvočnikov in si tako lahko ogledal dvorano iz ptičje perspektive. Tudi ostala dva benda nista bila od muh. Kaoz so nam predstavili pravi gurmanski užitek; bili so pohval-
Študent naj bo
jeni tudi od sicer na hardcore prisegajočih mariborskih glas-benikov. Dostojno so jih na odru nasledili Klinični testiranci, ki so spravili v gibanje tudi nemetalske obiskovace. Vzdušje je bilo boljše kot na promociji v ljubljanskem K4 - štajerska prestolnica je zopet pokazala, kaj se to pravi zabava. Žal mi je bilo samo, da na koncert ni prišlo več Nevelenjčanov, konec koncev je bil ta dogodek namenjen njim. Kljub temu je bilo noro in nepoz-abno!
Digitalno tekmovan-je v MC-ju
V soboto, 13. marca, bo pod pokroviteljstvom Trend Net-a v Mladinskem centru Velenje prvo tekmovanje v igranju računal-niških igric na mreži. Nagrade bodo! Vabljeni vsi odvisniki od računalniških zadev ter seveda tudi ostali, ki v teh stvareh (za-enkrat) še abstinirate.
Akademski ples
Z veseljem vam sporočamo, da bo tudi letos akademski ples. Točna lokacija sicer še ni znana

Privoščte si kakšno	^Jerme jopolšica
prijetno urico prav zase, zaplavajte v	-O Nasmeh
bazenu, se sprostite v savni, izberite katero od številnih masaž ali nadomestite pomanjkanje sonca v solariju...
V MARCU SMO PRIPRAVILI ZANIMIV
PROGRAM PRIREDITEV:
ie
nepozabna Melcxjija srca
Vmesecu
•	2.3.!
•	3.3.
•	5.3.|
•	6.3.|
•	8.3.
•	9.3.1
•	10.3.
•	13.3.
•	16.3.
•	18.3.
•	20.3. •23.3.
•	24.3.
•	25.3.
•	27.3.
•	30.3.
marcu (do konca meseca) so v Hotelu Vesna razstovl jena umetniška dela slikarke Lojzke Rojko. ples, igro Duo Zlatorog ob 18.30 uri v restnvradji Hotela Vesna, vstopnine ni I rmsmpfalklome dsipinsOljteiob 20. uri v Hotelu Vesnol jte, igra Duo Zlatorog ob 18.30 uri v restovrati ji Hotela Vesna, vstopnine nil igra DuoZlatorog ob 18.30 uri v restavrotiji Hotela Vesrar, vstopnine ni! tojta^rA 18.30 uri v restovraciji Hotelo Vesno, vstopnine ni! ;ob 20. uri v Hotelu Vssna!
■igra Ouo Zlotorog ob 18.30 uri v restovtatiji Hotelo Vesno, vstopnine ni! igra Đuo Zlatorog ob 18.30 uri v restovrociji Hotelo Vesno, vstopnine ni! HHigra DuoZlatorog ob 18.30 uri v restovratiji Hotelo Vesno, vstopnine ni! pfes. igro Duo Zlatorog ob 18.30 uri v restavraci ji Hotelo Vesna, vstopnine ni! igro Duo Zlatorog ob 18.30 uri v restovraaji Hotelo Vesno, vstopnine ni! Duo Zlotorog ob 18.30 uri v restovratiji Hotelo Vesna, vstopnine ni! ob 20. uri v Hotefu Vesno
i,vstopnineni!
kjra Duo Zlotorog ob 18.30 uri v restovratiji Hotelo Vestra, vstopnine ni!
(še vedno se koleba med dvema variantama). V ta namen naprošamo vse stare bajte, da za trenutek prižgejo svoje možgane, potegnejo na dan tovrstne dol-goletne izkušnje in nam s tehtni-mi razlogi pomagajo pri odločitvi. Tako vam lahko z go-tovostjo sporočimo zgolj datum akademskega plesa, to je 10. april.
RIT je v nastajanju
Urednik RIT-i vam sporoča, da se spočenja nova številka tega najboljšega študentskega
časopisa. Na vas je, da si vzamete čas, razmislite o svojem življenju in najdete nekaj, kar bi želeli sporočii tudi širšemu občinstvu. To potem spravite na papir (oziroma na disketo) in oddate Juretu. Ni stvari, ki biga namreč bolj osrečila kot to. Casa imate nekako do 10. marca.
Sovica sporoča vsem, da Plac še vedno živi in diha ter nestrpno čaka na obiskovalce.
■ Zalika
BIG FOOT MAMA
Skupina Big Foot Mama ta trenutek v studiju Melopoja v Slovenj Gradcu snema svoj tretji album, za katerega za-enkrat še niso izbrali naslova. Producenta albuma sta Žare
Pak in Zmago Šmon, ki je dol-ga leta deloval v Veliki Britaniji. Sicer pa bo tretja plošča skupine Big Foot Mama pravi mednarodni pro-jekt. Po končanem snemanju se bodo člani skupine namreč odpravili v Belgijo, kjer se bo plošča »miksala«, mastering pa bodo naredili v Stockholmu (Svedska), v studiu Polar, ki je v lasti nek-danjega člana skupine Abba. Prvi single s tega albuma bo v teh dneh mogoče slišati na radijskih postajah, njegov naslov pa bo »Led«. Zanj
GRAMMY 99
Minuli teden so v Los Angelesu podelili najprestiž-nejše glasbene nagrade -grammye, nekakšne glasbene oskarje. Daleč največ žlahtnih kipcev je letos pobrala temnopolta pevka Lauryn Hill, ki se je okitila kar s peti-
mi odličji (nominirana je bila v desetih kategorijah). Štiri grammye je dobila Celine Dion, med drugim tudi za na-jploščo leta za skladbo iz filma Titanik »My Heart Will Go On«. Tri kipce je dobila Madonna, s po enim žlahtnim kipcem so se morali zado-voljiti Metallica, Will Smith, Ricky Martin, Sheryl Crow, Eric Clapton, Dixie Chicks, Shania Twain, Vince Gill in Alanis Morissette.
■ MiČ
bodo še v tem mesecu posneli videospot, ki ga bo režiral Tomaž Štrucl.
BLONDIE
Legendarna new punk wave skupina Blondie, ki je slovela. konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, je po dolgih letih molka spet spre-govorila z novim (že sedmim) albumom. Njegov naslov je »No Exit«,
prinaša pa obilico svežih, ironičnih, predvsem pa sim-patičnih skladb, v katerih
Blondie zvenijo kot v svojih najboljših časih. Album je že najavil single »Maria«, ki je marsikje postal velika uspešnica. Tako je Debbie Harry, platinasta blondinka, nekdanja playboyeva zajčica,
sko skladbo, ki jo je napisal njen mož, legendarni Ćarli Novak, besedilo pa je prispc-vala sama. Tudi za aranžmaje je poskrbel Čarli, aranžmaji za brass sekcijo pa so delo Davida Jarha. Celoten album je nastal v novomeškem studiu Metulj z ekipo izkušenih glas-benikov, CD pa je izšel pri založbi Nika.
sicer pa pevka in zaščitni znak skupine, pri svojih 52-ih letih spet prišla na naslovnice glas-benih (in drughih) revij.
DAMJANA GOLAVŠEK
Sredi februarja (točneje na Valentinovo) je Damjana Golavšek predstavila svoj novi album »Nasmeh«. Ploščo je najavila z istoimen-
4. marca 1999
TO IN ONO
- msijsn
ROSIC
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Ze nekaj časo ie obnašafe, kot da bi radi življenje zajemali le ie z veliko žlico. Pri lem sploh ne pomidite na vaie domače, na to, da je nekdo zaradi lega zelo nezadovoljen. če se boste zapletli v prepir, ga čim prej končajle, čeprav se vam zdi, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo. Srce vas bo vleklo drugam, a zaenkral še nimate možnosti, da bi to lahko uresničili. ležavi sta najmanj dve - ena od njih je tan-ko denarnica.
BIKOD22.4. D0 20.5.
Ceprav niste hoteli, ste nekoga, ki vam veliko pomeni, spravili v veliko zadrego. Ce boste delali izjeme, potem jih delajte takrat, ko boste imeli tudi sami kaj od tega. Cakanje vas bo utrudilo, potem pa boste za vse obilno in bogato poplačani. Custva boste ukrotili, vendar bo mir trajal le do prvega ponovnega srečanja. Bodite pre-
vidni, kar se le da, ker se boste težko zbrali.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Naj vam nikar ne bo nerodno priznati, da ste se zmotili - navsezad-nje bi se kaj takšnega lahko pripetilu tudi vašemu partnerju. V srečnem in zadovoljnem razpoloženju boste preživeli ne le konec tedna, vlek-lo se bo še ves teden. Ob koncu prihodnjega tedna pa bosfe spre-jeli neko nalogo, ki vam bo vzela zelo veliko časa. Ker boste ob njej uživali, vam ne bo hudo.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Dnevi se bodo pričeli daljšati in vam bo vsak dan lažje. Vsak lep dan izkoristite za sprehode v naravi, da si boste nabrali novih moči in energije, ki vam ju krepko primanjkuje. Počutje se vam bo popravilo tudi po pogovoru, ki se ga bojite, pa se bo izkazalo, da se bo morda izteklo lepše in boljše, kof ste upali. V soboto obisk, ki ga bosfe res veseli.
LEV OD23.7. DO 23.8	———
Dela vam v naslednjih dneh vsekakor ne bo zmanjkalo. Ko boste sko-raj dokončali enega, boste že dobili drugega in fako se vam bo do-gajalo vsaj še kakšen teden dni. Pazite na svoje felesne moči, pravilno prehrano in sprostitev. Prav nič ne bi škodilo, če bi vsaj poskušali kaj narediti tudi za lepši, bolj svež izgled. Včasih poma-ga že obisk pri frizerju.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Zakaj si belite glavo s sfvarmi, ki se vas pravzaprav čisto nič ne tičejo? Poskrbite raje za vse tisfo, kar morate, pa četudi vam ni všeč in bo potrebno vložiti kar nekaj truda, da boste zadeve speljali tako daleč, da bodo vsaj približno urejene. Kar se Ijubezenskih zadev tiče, kaže bolj slabo - vezani boste preživljali tih, miren teden brez po-zornosti parlnerja, nevezani pa boile to v naslednjih dneh tudi os-še šibko.
tehtnicTTOD'^
Za vami je neka nepozabna dogodivščina, ki vam bo še dolgo za-posiovala trenutke, ko se boste posvečali le sami sebi in se poglabl-jali vase. leh bo vedno več, saj boste ugotavljali, da potrebujete več časa ravno za take stvari. Skrafka, čakajo vas veseli dnevi, ki bodo nekomu v vaši bližini šli močno na živce. lo vam bo tudi očitno pokazal, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Vprašajte se, kaj to pomeni.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Ne veselite se prekmalu, kajti tega, kar bosfe doživljali v nasled-njih dneh, ne bo lahko prenesti. Marsikaj boste morali požreti in marsikaj pozabiti, če boste hoteli, da ohranite kolikor toliko zdrave živce. Ne čudite se, če vas bo ob vsem, kar se bo dogajalo, zapustilo še zdravje. In nikar ne mislite, da bosfe skozi vse lahko šli sami - več kot potrebovali boste pomoč prijateljcv in partner-
ja. Ko vam jo bodo ponudili, jo vsekakor sprejmite.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Ce boste nadaljevali s sedanjim načinom življenja, se ne čudite, će boste imeli zdravsfvene fežave. Prav dobro veste, kaj vam škodi in da premalo naredite zase, obnašate pa se ravno obratno kof bi se morali. Ne čakajte, da vas zaradi rahlega zdravja zagrabi še pani-ka in strah, kaj vam je, ampak se čim prej spremenife. Ce.boste ver-jeli v svojo moč in sposobnosfi, boste uspeli fudi v službi, kjer bodo
v naslednjih dneh od vas pričakovali zelo veliko.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
5e vedno se boste obremenjevali s stvarmi, ki vas v resnici ne bi smele vec brigafi. Bolj kot boste o necem razmišljali, slabše se boste počutili. Prevevale vas bodo negativne misli, ki bodo kmalu pričele vplivati na vaše počufje. Bolelo vas bo vse po malem, za vse pa bo kriv sfres in nič drugega. Cim prej se ozrite okoli sebe in poiščite svefle točke. Bosfe videli, da jih boste našli kar nekaj. Predvsem pa vam bo potem ve-liko lepše.
Prav nič vam ne bi škodilo, če bi se poskušali zbrati in narediti tis-to, kar vam svetujejo. Ce sami ne boste skrbeli zase, tudi drugi ne bodo. Prijatelji vas bodo prepričali, da sejim pridružite in ne bo vom žal, saj se zadnje čase počutite precej osamljeno. Ne mislite, da se vam partner oddaljuje. Res, da mu primanjkuje časa, a ven-omer misli na vas. Kmalu bo prišel čas, ko vam bo to očitno dokazal. RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Zakopali se boste v delo, da bi tako pozabili na številne skrbi, ki vam grenijo življenje. Ceprav se boste prepričevali, da bo vsak čas bolje, bo ob koncu tedna jasno, da najhuje šele prihaja. Zelo močni boste morali biti, da boste prebrodili krizo, ki vas čaka. Zivl-jenje se vam zna postaviti na glavo, vendar bo tudi za vas že kmalu posijalo sonce. Še lepše in še mocnejše, kot takrat, ko se vam je zdelo, da imate lepo življenje.
MNENJA IN ODMEVI
Butalci drugič in zadnjič
Ce nekdo javno objavi svoje mnenje, prevzame nase dejstvo, da se bo kdo na to odzval. Nek avstri-jski novinar je na primer o politiku Heiderju napisal, da je idiot, ker je rekel, kako so se tudi vojaki Hitlerjeve vojske borili za svobodo in mir.
G. Storman je izjavil, da mora-jo umetniki pri nas nastopati v nam razumljivem, torej slovenskem jeziku, ali pa je treba poskrbeti za prevod. To se mi zdi preprosto - bu-tasto.
■ Irena Gorogranc, Velenje Pripis uredništva:
S tem tudi mi končujemo polemiko o tej temi
Boj za moč v Občini Šoštanj
Ta članek pišem zato, ker mi ni vseeno, kaj se bo v bodoče dogaja-lo v občini Soštanj. Ko sem po Radiu Velenje poslušal poročilo o podpisu koalicijske pogodbe med strankami SDS, SLS, LDS, DESUS in neodvisnim kandidatom, g. Videmškom, sem bil nemalo pre-senečen, da ne rečem zgrožen.
Podpis koalicijske pogodbe se mi zdi do neke mere normalen. Ko pa med temi podpisniki zasleđim tudi LDS, se mi misel o poštenosti vodenja naše občine popolnoma podre. Iz tega podpisa je razvidno, da se nekatere stranke borijo le za visoke položaje, svoje interese in ne za dobrobit občine, za katero se na široko "zavzemajo" - razpihujejo in zavajajo občane, kateri so jih izvolili.
Kdor vsaj malo spremlja poli-
Vedeževanje
Majda
090 46 94
tična dogajanja v Sloveniji, ve. da se najhujše polemike o poštenju vodi-jo ravno med SDS in LDS. Kako so potekale volitve v občini Soštanj, pa mislim, da vemo. Po prvem krogu volitev je bil sklenjen dogov-or med ZLSD. LDS, Zelenimi in kandidatom za razvoj mesta in vasi, g. Marjanom Vrtačnikom. Takrat je bilo rečeno, da te stranke podpi-rajo kandidata za župana Matjaža Nateka ravno zaradi tega, da se prepreči samovoljno delovanje in vodenje takratne vodilne strukture v naši občni in da se nekatere ključne stvari za Soštanj pre-maknejo z mrtve točke.
Ravno kandidat LDS za župana občine Soštanj je bil za to najbolj za-gret, sedaj pa je ravno ta podpisal (med drugimi) to koalicijsko pogod-bo. Skrajni čas je, da se začnemo volilci spraševati, koga in zakaj smo volili.
Za pisanje me je spodbudila tudi novica, da se sedanji župan že pogovarja s predstavniki vlade o jami Soštanj. Slednjemu se ni zde-lo vredno obvestiti občanov Soštan-ja, saj je poklical na razgovor le svet-nike in še to tik pred sestankom z vladnimi predstavniki. Občani o teh pogovorih ne vedo nič ali pa zelo malo.
Moje mnenje je, pa verjetno tudi večine prebivalcev občine Šoštanj, da mora sedanji župan g. Menih obvezno sklicati zbore kra-janov, preden se o odprtju jame Soštanj sploh začne pogovaijati in pogajati, saj o tem ne more in ne sme odločati le peščica Ijudi, ki jim za Soštanj ni mar, saj v preteklih štirih letih vodenja za samo mesto Soštanj niso naredili nič.
Volici in občani Soštanja, zato vas preko tega pisanja pozivam, da se vsak pri sebi zamisli in vpraša, koga ste na zadnjih volitvah volili in zakaj.
■ Vojko Režen, Šoštanj
30. velenjski , pustni karneval?
Na prvi strani Našega časa št. 7 je bila slika in podnapis "Dobra mera norčavosti". V isti številki je
VELIKI KONCERT OB DNEVU ZENA
Generalni pokrovitelj:
Bela dvorana - VELENJE
Petek 05.03.1999 ob 20 uri
LJUPKA DIMITROVSKA EDVIN FLISER n , t
v	Organizator:
IVICA SERFEZI PREssm
JAKA ŠRAUFCIGER ^ ™ ESMERILDA -Trezika iz Negove ROBIHORVAT, KRISTALI PRESSTIGE & BLUE PATRICIA DIKLIČ, DUO PRIMAVERA HELENA KODRIČ & KIKO ... Povezovalka programa: TANJA JURJEC
radio RAP Polzela
Predprodaja vstopnic: MK - knjigarna in papirnica, TIC Velenje, Radio Velenje in na dan koncerta od 17 ure pred Belo dvorano. Vstopnice lahko naročite tudi preko telefona (062) 317-400.
Ob nakupu dveh vstopnic - darilo poster in kaseta ROMANTIKA, ter na samem koncertu ŽREBANJE VSTOPNICH!
PRIPITE VSI, KI SE IMATE RAPI ![
KINOLOŠKO DRUŠTVO VELENJE PRIREJA
WT TEĆAJ VZGOJE PSOV fo
starih od 4 mesecev dalje, m vseh velikosti, vseti pasem s pričetkom « ^ ;etrtek, 4.3., od 17. do 18. urr in v petek, 5.3., od 17. do 18. ure na vadbišču kinološkega društva v PesjuT
^esjuT
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavl-jali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtoija in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potreb-no kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti.
Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi.
■ Uredništvo
bilo v rubriki Optometer zapisano nekaj upravičene kritike pod naslovom "Gledalci z dolgim no-som" in seveda pod Cvek, čvek rubriko slika režiserjev prvega plačanega pustnega karnevala v Velenju. Ker sem bil leta 91,92 in 93 med odgovornimi z Mihom Valencijem za organizacijo in pro-gram brez cenzurirane kronike, se čutim dolžnega, saj so me vendar ljudje spraševali, zakaj ni bil karneval takšen, kot smo ga sposob-ni v Velenju narediti, da razkrijem ozadje dogajanja.
Organizatorji 1. nepolitičnega karnevala v zgodovini karnevalov so se odločili, da dokažejo, kaj so sposobni narediti - oceno naj dajo občani. Bil sem vabljen na sestanek, kjer se je pogovarjalo o organizaci-ji, datumu in relaciji, kjer naj bi karneval predstavili občanom. Na tem sestanku je bila tudi izražena želja sodelovanja g. Valencija kot častnega predsednika. G. Valenci, ki je stokrat bolj sposoben organizator kot letošnji plačani organizatorji, ni želel sodelovati v takšnem skropu-calu. Ko sem vozove videl, sem se popolnoma strinjal z njim. Upal sem, da se bo kdo občanom javno opravičil pri tržnici, ker so v rekla-mi zavajali javnost - volitve so mimo, mandati so za štiri leta razdeljeni in vas oblast, ki je bila organizator prireditve, kot je bilo razvidno iz fotografije, ne potrebu-je, še manj pa ljudi kot sem jaz, ki upam javnosti brez maske veliko povedati.
Seveda bo kdo začel širiti neres-nico, da stari organizatorji nismo želeli sodelovati. Resnico je možno preveriti, in sicer:
1.	Ob praznovanju krajevnega praznika pri GD in spominski gasil-ski vaji smo se pogovarjali o orga-nizaciji karnevala.
2.	Dogovorili smo se že, da bi karneval bil posvečen g. Valenciju,
ker je bil glavni organizator pred-hodnik 29.
3.	Predlagano je bilo, da bi v karnevalu sodelovalo 29 atraktivnih vozov preteklih 29 karnevalov.
4.	Zborno mesto 30. karnevala naj bo pri GD; saj je bil začetek karnevalov iz Golovega.
Ko sem bil seznanjen, da bo letos za vsaki voz namenjena določena vsota denarnih sredstev, se s tem žal nisem mogel strinjati. Da se zagotovijo sredstva za material, za pleskaija in zaključek, se mi z$i nor-malno. Karneval so in bodo orga-nizirali entuziasti in ne plačani poli-tiki. Ljudje oziroma krajevne skupnosti, ki so sodelovali v karnevalu, teh iger niso poznali, le posamezniki. Občani, ki so si v preteklih letih ogledali kamevale, pa so z obiskom že dokazali, da jim tak način ni všeč. Prvič v zgodovini karnevalov je župan (legitimno izvoljen in ne pustni), spregovoril tis-tim, ki so organizirali karneval in par zbranim. Zupan ima vendar bolj pomembno in zahtevno delo. Upam si celo trditi, da ideja ni bila njegova. Res pa je, da v njegovi pris-otnosti niso upali govoriti resnice o delu občinske uprave in funkcionarjev, razen Severja. Osebno menim, da sva z g. Valencijem namenila občanom na svoj račun več smeha in zabave kot letošnji plačani organizatoiji na moj račun. Tisti, ki si vodijo evidenco prireditev, pa naj zapišejo prvi in ne trideseti karneval. Tridesetega upam, da bo župan dovolil in po-magal, da ga oganiziramo tisti, sku-paj z ostalimi v naslednjem letu, ki smo s sprevodom po velenjskih ulic-ah imeli 'polno poslušalcev in gledal-cev. Karneval bomo organizirali le, kot je bilo mišljeno v letošnjem letu in to v nedeljo ali torek.
■ Franc Sever
KAZIPOT
OBČINSKA ORGANIZACIJA POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE
VELENJE, RR 87
Ob 45. obletnici Počitniške zveze in 10. obletnici Kažipota v Velenju objavljata Počitniško društvo in Biro Kažipot
OBVESTILO
o možnostih udeležbe mladih v okviru mednarodnega sodelovanja prijateljskih in partnerskih mest v naslednjih aktivnostih:
"I.Študijsko potovanje in bivanje v beloruskem mestu Molodečno (pri Minsku) od 23. do 30. aprila. Stroški potovanja znašajo 370 DEM v tolarski protivrednosti. Relacija: Velenje - Dunaj - Bratislava - Tešin - Krakovv - Brest - Minsk - Molodečno. Organiziran bo tudi krajši izlet v Litvo in ob povratku ogled zanimivosti Krakowa.
2.	Mednarodni seminar nemškega jzika v Esslingenu in Obersteinbachu od 8. do 18. julija. Stroški bivanja na seminarju znašajo 300 DEM s stroški prevoza Interrail 34.000 SIT. Seminar je namenjen mladini od 15. do 18. leta starosti.
3.	Mednarodni mladinski kamp v Norrkoepingenu na Švedskem od 6. do 14. avgusta. Prijavijo se lahko mladi od 15. do 18. leta starosti. Stroški bivanja znašajo 321 DEM s stroški prevoza Interrail približno 60.000 SIT. V primeru sofinanciranja ES Mladi za Evropo bodo stroški udeležbe manjši.
4.	Biro Kažipot daje tudi informacije za bivanje v Youth Hostelih v Zagrebu, Pulju, Punatu, Dubrovniku, na Bledu in v drugih delih Evrope oziroma sveta.
5.	Zbiramo tudi prijave za izlete in potovanja:
-28. 5. - 30. 5. Berchtesgaden - Koenigsee - Salzburg
-18.,19.,20.6. Stuttgart - muzej Mercedes in Derendingen - St. Galus
Kirche, kjer je pokopan velikan slovenske kulture Primož Trubar
6.	V Počitniško društvo Kažipot se lahko včlanijo juniorji od 14. do 26. leta starosti in seniorji od 26. do 80. leta starosti. Pri društvu Kažipot ni starostnih zaprek. Vabimo vse bivše člane, da obnovijo svoje članstvo!
7.	V Biroju Kažipot centru za mladinski turizem so na voljo IYHF izkaznice za cenejše bivanje v 5000 mladinskih hotelih sveta. Na voljo so tudi ISIC izkaznice za študente in FIVT0 izkaznice. Prodajamo tudi železniške vozovnice Interrail.
Obiščite Biro Kažipot, postanite podporni člani Počitniškega društva Kažipot v
Velenju ob 45. ohdetnici delovanja te pomembne mladinske specializirane
turistične organizacije, ki utira za vse mlade cenejše poti v Evropo.
KAŽIP0T KAŽE EVR0PSK0 P0T!
INF0RMACIJE: P0ČITNIŠK0 DRUŠTV0 in BIR0 KAŽIP0T

12 KAS vas

VRTIUAK
4. marca 1999
FRKANJE
REZANJE SOSTANJA
Oblastne periode v demokracijah trajajo štiri leta in ima-jo svoje zakonitosti. Vsaka vlada, tudi otčinska, se najprej potrudi, da dobi v parlamentu zanesljivo večino. Ta zanes-ljivost pa je odvisna od stabilnosti. Stabilnost pa od program-ske naeelnosti koalicijskih partnerjev ali od proračunskih od-pustkov. Naslednji korak novih oblasti je običajno hitri fi-nančni stisk in ožemanje davkoplaeevaleev.
Tudi v naši ohčini je tako. Čeprav se pri nas stvari doga-jajo vbo]j poeasnem tempu, se vendarle dogajajo po prej opi-sanih pravilih. Dohili smo novo koalicijo, ki se bistveno raz-likuje od prejšnje in je tudi dovo]j široka, da se bo odgovor-nost za napake kar precej razpršila. Gledano v celoti pa mo-ramo biti zadovoljni, da se je mrtvilo občinske oblasti ven-darle prekinilo in da se je vzpostavila dovo]j velika združba, kibo zajiesljivo lahko začela opravljati svoje naloge in uprav-]jati občino.
Skupaj z novo koalicijo je v poštne predale občinskih svetnikov priromal tudi novi odlok o nadomestilu za upora-bo stavbnega zemJjišča. In ta odlok v celoti potrjuje drugo pra-vilo vsake nove oblasti, in sicer, da je treba od zaoetka man-data čimbolj ožeti svoje ljudi zato, da lahko flnančne klešče kakšno leto pred naslednjimi volitvami malo popustijo. Toda kar je preveč, je preveč. Ta odlok bi lahko imenovali kar: "Olupi kogar moreš in kolikor se da!"
Ne dvomim, da bo kocalicija SDS, LDS in SLS s pridruženi-ma svetnikomabrez razprave odlok sprejela, saj bo nujno ra-bila več denarja tudi zaradi koaclicije same, a o tem kdaj kas-neje. Uradni razlog za sprejetje tega odloka pa najdemo v po-glavju "Pinančne posledice" obrazložitve k odloku. Pristojna občinska delavka in župan pravita: "Izvajanje določil odlo-ka bo pomenilo dodaten prUiv sredstev v občinski proračun, saj je s predlaganim odlokom vključeno za plačilo nadome-stila celotno območje občine. Hkrati pa je treba povedati, da bo treba čimprej vzpostaviti evidenco vseh stavbnih zemljišč v občini, ki bo računalniško podprta (sedaj vodimo eviden-co ročno), kajti le na ta način bo mogoče hitro in enostav-
no posredovati potrebne podatke za odmero pristojnemu davčnemu organu. Da se bo takšna evidenca vzpostavila, pa bo treba sredstva zagotoviti v proračunu." Na kratko. Občina bi rada vzpostavila računalniško evidenco stavbnih zem-]jišč, za kar rabi dodaten denar. Denar pa bo zagotovila tako, dabo pridobila več nadomestila, kot ga je do sedaj. Ali drugače, če bi ervideneo še naprej vodili ročno, ne bi rabili do-datnega denarja. Sevedaje razumljivo, daje vpostindustrij-ski družbi informatike nujno potrebno takšno evidenco vo-diti računalniško. A se lahko vprašamo, kaj so pristojni na občini delli minula štiri leta. Glede same evidence je treba ve-deti, da si bodo takšno računalniško evidenco na občini lah-ko čez dve leti zataknili za klobuk, saj v istem času že teče izdelava centralnega državnega registra stavbnih zemljišč, ki bo edini verodostojen dokument. Tudi za občine! Še več, z vzpostavitvijo tega registra se bo uvedel davek na dohodek od dobička (tudi od nepremičnin) in takrat bo ustanovlje-no plačevanje nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč po občinah. To vedo tudi na naši občini.
Pa recimo, da sta dve leti pridobivanja dodatnega denar-ja dovolj velik argument za sprejem takšnega odloka. A nas šesti člen odloka pribije na tla in tukaj ni več nobene senti-mentalnosti, ampak samo kruto in brezkompromisno odira-nje občanov, saj bi po določilih tega odloka morali pričeti s plačevanjem nadomestila tudi na demografsko ogroženih območjih v Skornem in Šentvidu. Da o Belih Vodah, Bavnah in Zavodnjah sploh ne govorimo! Res žalostno je, da občina že štiri leta ovira krajane Šentvida, ki si sami gradijo vodo-vod, zdaj jim bo pa tudi zaradi tega vodovoda nabila višino nadomestila za plačevanje uporabe stavbnih zem]jišč. Prav sarkastična in bizarna pa zadeva postane, ko vidimo, da so v višje območje plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemJjišč uvrščene tudi Metleče, za katere vemo, da je tam že desetletja omejevana pravica do svobodne uporabe stavbnih zemJjišč zaradi tega, ker je spodaj lignit. V odloku jih najde-mo skupaj s Pohrastnikom in Topolšico, ki se zadnja štiri leta vajja v proračunskem denarju.
Občinska oblast očitno računa na neskončno poti"pež]ji-vost občanov. Zgodovina pa bo za razcvet Topolšice nedvo-umno hvalila župana, za odiranje ]judi pa krivila novo ko-alicijo.
■ Perorez
ilefoni?
t^iif
Čistilna
Nekateri pravijo, da čistilna naprava, ki jo gradijo ob Tešovem bloku V, ni edina čistilna naprava v tem kraju. Tudi Tuš naj bi bila neke vrste "čistilna naprava". Za očiščertje vrhniške tovarne usnja.
V
Zivalska
Zadnje dni so nekako utihnile govorice o voikovih, risih in medvedih. Veliko smo govorii le o Sovi.
Hrupna
Mnogi pravijo, da je med Arjo vasjo in Vranskim vse več neprijetnega hrupa. Pa ne zaradi slabega položaja hme-ljarstva, zaradi pravega hrupa z avtoceste.
Gasilska
V	teh dneh ima večina gasilskih društev občne zbore. In radi se pohvalijo, da se dobro usposabljajo in so pripravlje-ni na posredovanje. Lahko bi še storili kaj, da nam držav-ljanom ne bi tako pogosto gorelo pod petami.
Pogorela
V	šoštanjsko graščino se je že vrnilo življenje. Tudi država je pomagala urediti pogorišče. Mnoge zanima, če se bo življenje vrnilo tudi v šoštanjsko tovarno usnja. Tudi ta je po-gorela.
Ograjena
Po tem, ko so si že tako mnogi lastniki stanovanjskih hiš z različnimi ograjami zagradili svoj košček pod soncem, nekateri predlagajo, da bi ogradili še okolice šol. Čudno, saj še tako mnogi pravijo, da smo preveč ograjeni in omejeni.
Prehladna
Prehladna obolenja pri nas nočejo in nočejo pojenjati. Se prehladimo tudi zaradi tako hladnih medsebojnih odno-sov?
Državna
Pravijo, da v primeru varovanja premoga pod Šoštanjem občina in država ne mislita enako. Le kdaj sta pa že?
Dohodninska
Stopili smo v enega najneprijetnejših mesecev v letu. Ko se čudimo, kako smo s tako malo denarja sploh preživeli leto. Mnoge je kar sram jzpolniti davčno napoved. Nekatere pa strah!
Pozimska
Toplo sonce zaleže več kot sto komunalcev!
Pri Gasilski zvezi Velenje so menda nabavili približno 400 mobitelov in jih razdelili prostovoljnim gasilskim društvo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ta najprej članom svojih operativnih enot. Seveda ne zastonj, ampak naj bi zanj vsak prispeval določen znesek, naroćnino za tri Jeta pa naj bi plačalo društvo. Vsaj po prvih dogovorih naj bi bilo tako.
Očitno sodijo telefoni med zastarele oblike obveščanja in so bolj "nobi" mobiteli. Samo vprašanje je, kako se bo odzval na klic operativec, ki je morda prav tistih hip na delu v jami, po nakupih, na poti ...Skratka, oddaljen od pri-zorišča požara toliko in toliko kilometrov, da o stroških op-tometer ne razmislja posebej.
•»Vlado Verdnik, svetovalec v Uradu župana Mestne občine Velenje: "A zakaj tako pomenljivo gledam? Tisti, ki vedo za kaj bo šlo, bi si moj pogled že znali ra-zložiti, tisti, ki ne ... Da bi lahko pojasnil, bi potrebo-val vsaj vrstico več, kot mi jo namenjate."
Kdo ima zadnjo besedo?
Odkar je mesto Veienje dobiio podžupanjo, ima župan Srečko Meh krajše govore. Kot pravi kavalir prepusti bese-do tudi Ani - Rozi Hribar. Sedaj se bojda tudi na občini počuti tako kot doma. Tudi tu ima po novem zadnjo bese-do ženska!
Vlado Vrbič iz Kulturnega centra Ivan Napotnik: "A zakaj mi las-je silijo pokonci? Tisti, ki poznajo razmere, vedo, tisti, ki jih ne, pa ... Predolgo bi bilo za razlago."
"Nama, ki hočeva Šoštanju samo najbolje, bodo zdaj očitali, v kakšno koalicijo sva stopila?" Z leve proti desni: Milan Kopušar in Matjaž Cesar, oba LDS.
4. marca 1999
OB PRAZNIKU
KAS ias 13
Velenjska podžupanja Roza - Ana Hribar
Ob pripravljanju članka o položaju žensk včeraj, danes in jutri, za katerega smo se v uredništvu odločili zaradi bližajočih se dveh "ženskih" praznikov, sva avtorici članka nesporno ugotovili, kako malo očitno ženske razmišljamo o svojem položaju v družbi. In kako nerade o tem govorimo na glas. Izbrali smo dve sogov-ornici - prodorno, uspešno podjetnico
Sašo Oprešnik in eno redkih žensk, ki se tudi v tretjem življenskem obdobju ak-tivno vključuje v delo in življenje Šaleške doline - podžupanjo Rozo-Ano Hribar. S prvo smo spregovorili o položaju žensk danes in jutri, z drugo pa o položaju žensk včeraj in danes - kot ga seveda vidita naši sogovornici, kot ga občutita sami.
Saša Oprešnik iz Velenja -mati, žena, direktorica
'Vse se da, če se hoče!"
Saša Oprešnik gotovo ni tiste vrste ženska, ki hi tožila o ne-enakopravnem položaju v družbi v primerjavi z moškimi. Pa ne zato, ker ji to dopuščajo okoliščine, ampak zato, ker je že dovolj zgodaj spoznala, da tnoTapiedvsem sama poskrbe-ti zase in da ne bo namesto nje tega storil nihče drug. "Ko raz-mišljam o ženski danes, sem o tem toliko bolj prepričana. Se preveč je v naši družbi prisotno stereotipno razmišljanje o vlo-gi ženske v družini, ki se pre-naša nato širše. Takšno raz-mišljanje ne sodi v današnji čas in morali bi ga čimprej pre-seči. Ilidi ženske same bi mora-le za to narediti v okolju, kjer živijo in delajo, več. Tako pa mnogim manjka samozavesti, druge se skrivajo za skrbjo za družino, otroke in podobno. Da ne bo pomote. Tega ne govo-rim iz lastnih izkušenj. Moji starši so me zgodaj naučili sa-mostojnosti. V okolju, v kate-rem delam, ne čutim, da od mene pričakuje več kot od moškega na podobnem položaju. Svoje delo opravljam odgovorno in moram, reči, da sem mu predana. Ampak do prave meje. Ni vse služba, ka-riera, zame je zelo pomembna družina."
Saša pravi, da najbrž njenih izkušenj o ženski danes ni mogoče posploševati za vse žen-ske. Na srečanjih zdaj z eno, drugič z drugo, občuti, da se morajo nekatere precej bolj do-kazovati, kot moški. Nič prese-netljivega pa ni, da je na odgo-vornih mestih, kjer je potreb-nega veliko potrpljenja in tudi strokovnosti, več žensk. Njihova narava je taka. Da zaslužijo manj kot moški, je res. Za kaj je to za nekatere samo po sebi umevno, ne ve povsem. Mlade, pravi Saša, so zelo zagnane in vse večjih je, ki se zaradi bojaz-ni, da bi jih družina na njihovi poti proti vrhu obremenjevala, raje kasneje odločijo za otroke.
"Res je pri vsej stvari zelo po-memben odnos družbe do žen-ske. Da sem bolj natančna - če bi ji ta zagotovila pogoje za njej razvoj - od možnosti izob-raževanja, varstva za otroke, ...bi bilo marsikateri lažje. No, ob vsem tem vendarle menim, če je želja, volja, če to ni prisila, se da vse narediti". Zakaj ni več žensk v politiki? Prepričana je, da zato, ker so ženske vedno bile in so bolj konkretne. Ni jim za flancanje in nakladanje brez dejstev. Sama v takem parla-mentu, kot je slovenski, že ne bi hotela biti.
Zenska jutri, bo - po mnenju Oprešnikove - morala biti še bolj samozavestna in odgovor-na zase. Precej bolj kot danes se bo morala dokazovati in sode-lovati tudi v politiki, če bo žele-la ustvariti pogoje za svoj večji vpliv v družbi in seveda s tem prispevati k ustvaijanju pogojev za več žensk na vodilnih me-stih. Ne bo ji lahko. Kajti, že današnji čas zahteva od nje ve-liko. Stara miselnost o vlogi ženske kot samo gospodinje, pa se le počasi spreminja. "Pa to ni razlog za povešanje glave. Znamo se boriti in prepričana sem, da se bo kdo tudi v našem okolju zamislil nad razvojem tistih držav, v katerih so ženske zapostavljene."
Glede na to, da je odraščala ob očetu, ki je še danes med najvplivnejšimi v širšem prosto-ru - Ivanu Atelšku, smo jo pov-prašali še o zanimivostih iz nje-nega življenja. Po Sašinih bese-dah jih ni prav veliko. Oče je bil res veliko zdoma, a je čutila njegov utrip, se od njega tudi marsikaj naučila. Predvsem to, da je delo vrednota, ki pomaga k sreči, zadovoljstvu vsakega posameznika.Tudi mama je bila zelo zaposlena. Oba pa sta ji s svojim zgledom in izkušnjami dala vrsto dobrih napotkov za življenje. Oče, včasih kar malo preveč strog do nje, ji ni kot edinki prav nič prizanašal. A,
"Ženske smo same sebi
največje
sovraznice
v
Saša Oprešnik:" Ce bi moški bolj sodelovali pri vzgoji, pri bolj enakopravni delitvi dela, bi vsi zmogli več."
tudi iz tega je potegnila nekaj, kar ji pride prav: skromnost in dejstvo, da je o stvareh treba razmišljati tudi pozitivno. Čeprav je bil strog, sta v pogo-vorih pri marsikaterem vprašanju našla skupen jezik. "Danes prizna, da mu je žal, ker je šele ob vnukinjah doživel tisto, kar ob meni ni."
Starša sta ji prepustila izbiro poklica. Vse do zadnjega je raz-mišljala, da bo zdravnica. Na nekem potovanju z družbo ekonomistov si je na osnovi nji-hovih izjav, kaj vse je lahko, premislila. Če bi se danes še enkrat odločala? "Možnosti v tem poklicu je res veliko, a ne vem, kaj bi izbrala." Prepričana je, da dopušča svo-jima hčerkami dokajšnjo mero svobode. Z njima se z možem veliko pogovarjata, jima pred-stavita svoje izkušnje. "Imam srečo, da ste obe pokazali določena nagnjenja za to, za kar se sedaj izobražujeta. Mlajša je v drugem letniku programa kozmetični tehnik, starejša pa je brucka na arhi-tekturi. Dopovedujem jima, da morata predvsem sami poskr-beti za svojo srečo, zadovolj-stvo.V poklicu morata uživati, sicer ne bosta tako ustvarjal-ni, kot bi lahko bili," je skleni-la pogovor o ženski danes, jutri in o sebi Saša Oprešnik. Ena tistih, ki iz praznikov, kot sta 8. marec in materinski dan, ne dela cirkusov. Bolj so zanjo po-membna dejanja, kot darila.
■ Tp
Rodila se je leta 1939 v Zagradcu ob prelepi zeleni Krki. V revni Dolenjski vasi, ki tudi danes ne premore kaj dosti več kot cesto, ki te odpe-lje v svet. Roza - Ana ni imela lahkega otroštva. Komaj 11 let-na je morala od doma - v gim-nazijo in internat v Stično. Želela si je postati zobotehnik in med opravljanjem sprejem-nih izpitov prvič v življenju spoznala, kar je pozneje občutila neštetokrat - da ženske nismo enakopravne z moškimi. Vsi prijavljeni fantje so namreč naredili sprejemne, večina de-klet, med njimi tudi Roza -Ana, pa ne.
* Postala je dijakinja ljubljanske srednje rudarske šole, saj drug-je ni bilo več prostora za vpis. "Nisem poznala ne rudnikov, ne rudarjev, pa sem se vseeno odločila za ta poklic. Nikoli mi ni bilo žal." V tistih letih je po-stala tudi politično aktivna - iz-volili so jo za predsednico dom-ske mladine. Ko je šolo končala, si je želela študirati, a žal ni bilo denarja. Prvo službo je našla v rudniku rjavega pre-moga v Kočevju, kjer je bila še naprej politično aktivna. Tam je spoznala moža, se poročila, ro-dila prvega otroka, in za politi-ko ni bilo več časa. V Velenje se je družina preselila leta 1960, Roza - Ana in njen mož sta do-bila delo na Rudniku in si kma-lu v Pesju zgradila dom. "Aktivno sem se vključila v kra-jevno samoupravo, ker mi niko-li ni bilo vseeno, kaj se dogaja v mojem okolju." Potem je ob delu končala prvo stopnjo štu-dija ob delu na FNT - smer ru-
darstvo. "Kljub službi, skrbi za otroke in dom sem pridno štu-dirala in končala študij med prvimi. Čeprav je bil na Rudniku kolektiv izrazito moški, sem pričakovala, da bom sprejeta kot moji moški kolegi. Pa ni bilo tako. Bila sem samo ženska in v tistih časih je bilo bogokletno pomisliti na to. Ne pri delu - problem je na-stal, ko sem zahtevala za ena-ko delo enako plačilo. Kaj vse niso poskusili, da bi me onemo-gočili; od Mednarodne konven-cije za delo žensk pod zemljo, izredno strogega, posebej zame določenega zdravniškega pre-gleda, pripravništvo sem dela-la edina in to po 22 letih delo-vne dobe. Niso mi omogočili, da bi naredila strokovni iz-pit..." Vse to le zato, ker je bila ženska? Verjetno. Vseeno ima Ana Roza tudi veliko lepih spo-minov na ta čas. Tri leta pred upokojitvijo (leta 1990) je bila tudi predsednica sindikata RLV. "Obliž na rano je bil predlog krajevne skupnosti za odlikovanje - prejela sem Red dela s srebrnim vencem."
Danes Roza - Ana ne živi kot večina upokojenk. Zelo je ak-tivna - je predsednica OO DeSUS Velenje, podpredsed-nica PO DeSUS Celje, pod-predsednica sveta stranke na državnem nivoju, članica nad-zornega odbora za sukcesijo Republike Slovenije, zunanja članica sveta Zdravstvenega doma Velenje, svetnica in podžupanja MO Velenje. "Zavedam se, da sem prevzela nase kar veliko odgovornost, a žensk je v politiki čisto prema-
Roza - Ana Hribar: "Ce bi ženske bolj zaupale ena drugi, bi nam bilo lažje".
lo. Morda zato, ker danes žen-skam ni čisto nič lažje, kot nam je bilo pred leti. Čeprav že pred leti ni bilo enakopravnosti med spoloma, se mi zdi, da so aktiv-ne ženske danes še v slabšem položaju. Vedno več je diskrimi-nacije - selekcije so že pri šola-nju, ženske danes veliko težje najdejo službo kot moški. Vsak delodajalec se brani žensk v rodnem obdobju ali tistih, ki imajo majhne otroke. Raje za-poslujejo moške. Zenske danes zelo težko naredijo kariero, pa tudi na delovnih mestih se do-gaja marsikaj. Ženska mora pokazati veliko več, kot moški in se ob tem stalno dokazovati. Kapitalizem je pač krut - ni važen človek, vse manj je soci-ale - važen je le profit. In to se ne bo zlepa izboljšalo."... Prepričana je, da je bilo takrat, ko je bila ona mamica, mladim mamicam lažje - ko je otrok zbolel, so koristile bolniško. Danes je marsikatera ne upa, ker se boji za delo. Najhuje pa je, pravi, ker smo ženske same sebi največje sovražnice. "Če bi stopile skupaj, si zaupale in se medsebojno podprle, tudi ko gre za pomemne položaje v družbi, bi bilo veliko bolje. Tako pa smo tudi ženske neza-upljive do žensk na vodilnih in pomembnih položajih." Kot da bi bilo tudi v mladih ženskah vse preveč stereotipov, ki jim verjamemo. Pa čeprav pljuva-mo v lastno skledo.
■ Bojana Špegel
cU. &oul TZcfcčič
P0MENK0VANIA
v četrtek, 4. marca ob 19. uri
v orgelski dvorani Glasbene šole v Velenju dr. Ciril Ribičič in poslanski kolega Bojan Kontič z
dr. Slavenom Letico
univerzitetnim profesorjem, izvedencem OZN, komentatorjem Globusa in nekdanjim osebnim svetovalcem predsednika republike Hrvaške.
V pogovoru bosta sodelovala tudi župana Splita in Velenja, gospoda Ivan Škarič in Srečko Meh.
Predstavitev nekaterih politikov v podobi lutk po navdihu pisatelja Toneta Partljiča
VABLJENI!
ZDRUŽENA Um
socialnih demokratov območna organizacija velenje
14 NA8 ČAS
TV SPORED
4. marca 1999
CETRTEK, 4. marca
SLOVENIJA 1	
08.30	An ban pet podgan
08.55	Moj prijatelj Arnold
09.25	Otroški program
10.15	Zgodbe iz školjke
10.40	Risanka
11.10	Službeni vhod, 7/11
12.00	Živali na filmskem platnu,
	3/6
12.30	Življenje slovenskih vasi,
	3/7
13.00	Poročila, vreme, šport
14.40	Zoom
16.10	Osmi dan
16.40	Slovenci po svetu
17.00	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
17.40	Glejte, kako rastejo
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Znanje je ključ
18.30	Zenit
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Podoba podobe
23.20	Somrak stoletja
SLOVENIJA 2	
10.25 Ramsau: SP v nordijskih discipiinah 4 x 5 km Ž, prenos
11.40 Angel, varuh moj, 17/22
12.30 Rdeče in črno, 1/4
13.20 Svet poroča
15.25 Cofkocof
15.50 Očetova slava, franc. film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Zlakri, 1/4
19.00 Kolo sreče, tv igrica
19.30 Videoring
20.00 Čuk tv: veliki shovv
21.35 Ekstremne avanture:
Christophe, 2/13 22.00 Poseben pogled: Spomini na Artauda, franc. film
06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nan. Kassandra, nan. Matlock, nan. Blanche, nan. Nikita, nan. Urgenca, nan. Gorski zdravnik, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur
Beverly Hills 90210, nan. Brez zapor z Jonasom Prijatelji, nan. George in Leo, nan. Zlata krila, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	NAJ SPOT, glasbena
	oddaja
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	TVIZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TVIZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.00	DRUGAČEN SVET: PTIČKI
	BREZ GNEZDA, pogovorv
	studiu
21.00	KAKO BITIZDRAVIN
	ZMAGOVATI: S.E.M. - 59.
	oddaja
21.30	REGIONALNE NOVICE
21.35	ZGODOVINA AVTOMOBI-
	LIZMA, 1. del dokumen-
	tarne oddaje
22.00	NAJ SPOT DNEVA
22.05	TV IZLOŽBA
22.10	VIDEOSTRANI
PETEK, 5. marca	
SLOVENIJA 1	
09.30	Glejte, kako rastejo
09.40	Tedi, oddaja za mularijo
10.20	Risanka
10.30	Ljubezenska glasba, 1/3
12.05	Modro
12.30	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
	kulturi
13.00	Poročila, vreme, šport
14.40	Po domače
15.30	Zborovska glasba
16.00	Ne/znani oder
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog nokrog
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dober večer
18.35	Razpoke v času
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Športni kviz
21.30	Seinfeld, 8/22
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Koncert kitarista Massima
	Scattolina
SLOVENIJA 2
09.40	Zlakri, 1/4
10.30	Tolminci, gledal. predstava
12.10	SP v AS Ž smuk, prenos
14.40	Atletika: SP v dvorani,
posnetek
15.40	SP v AS Ž smuk, posnetek
16.40	Podobe sveta
17.30	Po Sloveniji
18.05	Pravila igre, 3/6
18.30	Simpsonovi, 2/50
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Osnove znanstvene
fantastike, 2/4
21.00	Spremljevalka, ital. film
22.50	NashBridges, 17/18
23.40	Poročila, 8/13
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	Brez zapor z Jonasom
15.00	Urgenca.nan.
16.00	Temna luka, nan.
17.00	ZaEleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Platoon - vod smrti,
amer. film
22.10	Skrivališče, amer. film
00.00	Trdi časi, erotični film
01.30	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 OOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 DRUGAČEN SVET: PTIČKI BREZ GNEZDA, pogovor v studiu
11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 59. oddaja
11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 1. del 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNI UTRIP: ŠALEŠKA DOLINA, informativna . oddaja lokalnih skupnosti 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 NOČNO OBLEGANJE,
ameriški film 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 6. marca
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 23/26
08.55	Otroška oddaja
09.20	Don Kihot, 24/39
09.55	Otroška oddaja
10.20	Športni kviz
11.35	Seinfeld, 8/22
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Homo turistikus
13.50	Duhovniutrip
14.20	Polnočni klub
15.30	Ženska Jackie I., amer film, 1/3
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.40	Velike romance 20. stoletja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	TVgenij
21.50	Živali na filmskem platnu, 5/6
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Četica modrih, 1/4
23.30	Ples na glasbo časa, 1/4
01.15	Navrtu
SLOVENIJA 2
09.25 10.25
11.55
12.30 13.00 13.30 13.55 15.25
16.25
18.00
19.30 20.00 22.20 22.50
Nostalgija z Beatniki SP v alp. smuč. M, smuk, prenos
SP v alp. smuč. SVSL Ž, prenos
Športni portret Košarka NBA action Teniški magazin Košarka NBA action AtletikaSP vdvorani, posnetek
Rokome M Barcelona:Celje
Pivovarna Laško, prenos iz
Barcelone
Nogomet Hit
Gorica:Maribor Teatanic,
posnetek
Videoring
Traviata, opera
Cikcak
Sobotna noč
07.30	Bojevniki prihodnosti, ris.
.	serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
09.00	Maska, risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	Muppet tv, nan.
10.30	Povver ranger, nan.
11.00	Morska deklica, nan.
11.30	Beli očnjak, nan.
12.00	Mlada čarovnica, nan.
12.30	1,2, 3-kdodobi?
13.30	Formula 1, trening
14.30	Konan, nan.
15.30	Sinbadove pustolovščine, nan.
16.20	Policijska akademija, nan.
17.30	Pop'n rol, glasbena oddaja
18.20	Izganjalka vampirjev, nad.
19.15	24 ur
20.00	Filmski hiti: Lov na
dediščino, amer. film
22.00	Komandosi, nan.
23.00	Ta nori jazz, amer. film
01.00	Playboy special, erotična serija
02.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46 92
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 LOKALNI UTRIP; ŠALEŠKA DOLINA, informativna oadaja lokalnih skupnosti 10.30 NOČNO OBLEGANJE,
ameriškifilm 12.00 TVIZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 771. VTV MAGAZIN, . regionalni intormativni program 20.20 200 GLASBENIKOV V POZDRAV; 200. ODDAJI ; RADIA OGNJIŠČE, 2. del : , glasbene oddaje 771. VTV MAGAZIN, ponovitev NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 7. marca
SLOVENIJA 1
08.00 Mumini, 13/14 08.25 Tabaluga, 14/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 27/39 09.15 Telerime 09.20 Zares divje živali 09.50 Ozare
09.55 Veliki skladatelji: Čajkovski, 5. del
11.00 Gospodarji živali, 9/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pomagajmo si 13.55 TVgenij 15.20 Rolada 16.10 Utrinki z Marjance 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Življenje slovenskih vasi, 5/7
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večernigost 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Nekoč bili smo v maju 00.00 Življenje slovenskih vasi, 5/7
SLOVENIJA 2
10.25 SP v alp. smuč. SVSL M, 1 .tek, prenos Kino Kekec Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Afrika ali na svoi zemlji, gledal. predstava Evrogol
Atletika SP v dvorani, posnetek
Rokomet EL Ž Krim Electa neutro Roberts:Valencia, prenos Videoring Rdeče in črno, 3/4 Zgodba o Nehruju in Gandiju, 3/4 Šport v nedeljo Murpl^rcm/n, 2/26 Spremljevalka, ital. film
11.30 12.45
13.45
15.50 16.55
17.55
19.30 20.00 20.55
21.50 22.35 23.05
I	Za Eleno, nan.
11.00	Beverly hills 90210,nan.
12.00	Melrose place, nad.
13.00	Angeli na delu, nan.
14.00	Formula 1, prenos
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melrose place, nan.
20.50	Fotomodeli, nad.
21.45	Športnascena
23.00	Zadnja podmornica, nem.
film
01.00	24 ur

anall
27
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10,00 770. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
10.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40. 771. VTV MAGAZIN, regionalni informativni . program 12.00 POSLANSKA PISARNA: Gost: RUDOLF PETAN, poslanec SDS 13.00 EPP / VABIMO K OGLEDU 13.05 IZ SREDINE ODDAJE
DOBROJUTRO 14.05 200 GLASBENIKOV V POZDRAV; 200. ODDAJI RADIA OGNJIŠČE, 2. del glasbene oddaje 15.45 IZ PETKOVE ODDAJE
DOBROJUTRO 16.45 LOKALNI UTRIP: ŠALEŠKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti DRUGAČEN SVET: PTIČKI BREZ GNEZDA, pogovor v studiu
18.05 NOČNO OBLEGANJE,
ameriškifilm 19.35 NAJ SPOT, glasbena oddaja
21.05: KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 59. " del dokumentarne oddaje 21.35 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 8. marca
| SLOVENIJA 1
| 09.30	Potepinček
i 10.20	Dober večer
j 11.10	Navrtu
i 11.35	Velike romance 20. stoletja
j 11.55	Slovenski magazin
i 12.30	Utrip
i 12.45	Zrcalotedna
i 13.00	Poročila, vreme, šport
I 13.10	Slepi potnik, nemški film
i 15.40	Večerni gost
i 16.30	Dober dan, Koroška
i 17.00	Radovedni Taček
i 17.20	Zares divje živali
: 17.40	Volkovi, čarovnice, velikani,
i	10/13
j 18.00	Obzornik, vreme, šport
j 1^0	Receptza zdravo življenje
; 19.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
i 19.15	Risanka
| 19.30	TV dnevnik, vreme, šport
| 20.00	KomisarRex, 8/18
21.00	Dosje
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.40	Šport
22.50	Dosje
00.30	Recept za zdravo življenje
OVENIJA 2
10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Pravila igre, 3/6 12.30 Simpsonovi, 2/50
12.55	Zgodba o Nehruju in
Gandiju, 3/4
15.25	Življenje na robu, amer. film
12.50	Osnove znastvene
fantastike, 2/4
13.40	Oinastija Nehru - Gandi,
-,.•'..'	3<4
15.25	Življenje na robu, amer. film
17.00	Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sestre, 7/24
19.00	Jasno in glasno
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Zvezde Hollywooda,
.	dokum. oddaja
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Življenje na robu, amer. film
j
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Fotomodeli, nad.
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Temna luka, nan.
17.00	Za Eleno, nan.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.10	Rocky 2, amer. film
23.10	Stražar, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev


30 50
00 25
30 00
5 0 00 00
Radovedni Taček Volkovi, čarovnice in velikani, 10/13 Car nevidnosti, 1/6 Recept za zdravo življenje Utrinki z Marjance Komisar Rex, 8/18 Poročila, vreme, šport Dosje
Prisluhnimo tišini Sprehodi v naravo Dobri duh iz Avstralije Obzornik, vreme, šport Raziskovalec, 6/6 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Župnik ne samo za deset tednov, 1/20 TV konferenca Odmevi, vreme, šport Sodnik in deklica, nemška drama 0 Jack Kerouac, dokum. oddaja
Raziskovalec, 6/6
0 00
0 0

0 0 5 5
LOVENIJA 2
Sestre, 7/24 Gospodarska panorama Cik cak Studio city Jasno in glasno Zvezde Hollywooda, dokum. serija Zgodba o Jackie, amer, film, 1/3 Po Sloveniji Steenfortovi, 4/6 L ingo, tv igrica Jesenice: hokej na ledu Kometi in asteroidi, dokum. oddaja
Peščeni grad, slovenski film
Svet poroča

0


	M|iriHmw kanall	
m	E 3 n	j 09.00
	'IHI II'F"" 52	j 09.05
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	
	tivno - razvedrilna oddaja	j 10.05
10.15	771. VTVMAGAZIN,	i 10.10
*	ponovitev	j 12.00
10.35	VABIMO K OGLEDU	i 18.55
10.40	200 GLASBENIKOV V	j 19.00
	POZDRAV; 200. ODDAJI	i 19.25
|l||p	RADIA OGNJIŠČE,	i 19.30 i 19.55 | 20.00
	glasbena oddaja	
12.20	TVIZLOŽBA	
12.25	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	| 20.20
19.05	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TVIZLOŽBA	i 20.40
19.30	OBVESTILA	|
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.00	MINISTRSKI STOL,	
	pogovor v studiu	i 21.10
21.00	REGIONALNE NOVICE	
21.05	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	i 21.30
22.05	TVIZLOŽBA	j 21.35
22.10	VIDEOSTRANI	i 21.40
TOREK, 9. marca
LOVENIJA 1
20 00 0 5
0


Dobro jutro, Slovenija 9.00 Marimar, nan. Za Eleno, nad. i Kassandra, nad. ' Umor, je napisala, nan. .00 Stražar, nan. Pop'n'rol Urgenca, nan. .00 Temna luka, nan. .00 ZaEleno, nad.
Marimar, nan. .20 Prevare, nad. 15 24 ur : Resnične zgodbe: Materina
vrnitev, amer. film 5 Bolnišnica upanja, nan. George in Leo, nan. Stražar, nan. Privid zločina, nan. I 24 ur, ponovitev
kanall
27
NAJ SPOT DNEVA MINISTRSKI STOL, pogovor v studiu VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 772. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; ODOAJA STUDIA SIGNAL, LITIJA 772. VTV MAGAZIN, ponovitev NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
1 SREDA, 1 10. marca	
SLOVENIJA 1	
09.3C	) Sprehodi v naravo
09.4E	i Dobri duh iz Avstralije,
	9/13
10.2E	i Raziskovalec, 6/6
11.15	i TVkonferenca
12.0E	i Župnik ne samo za deset
	tednov, 1/20
13.0C	1 Poročila, vreme, šport
13.25	Obzorja duha
13.55	Ljudje in zemlja
14.45	Jack Kerouac, dokum.
	oddaja
15.35	i Pomp
16.30	i Mozaik
17.00	i Male sive celice, kviz
18.00	i Obzornik, vreme, šport
18.10	Službeni vhod, 9/11
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat: Frančišek,
	amer. film
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Rihter, Enigma, portret
	pianista
00.55	Službeni vhod, 9/11
SLOVENIJA 2	
10.20	Steenfortovi, 4/6
11.20	Vesoljski popotniki, dokum.
	oddaja
12.10	Dokumentarec (športni)
16.00	Kolega, amer. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Angel, varuh moj, 19/22
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Dva glasova eno srce, 1.
	del
20.50	Ženski izlet, ang. film
V	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
mt»	Za Eleno, nan..
11.00	Prevare, nan.
12.00	Umor, je napisala, nan.
13.«)	Stražar, nan.
14.00	Bolnišnica upanja, nan.
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Temna luka, nan.
17.0	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Globoke družinske
	skrivnosti, amer. film
21.40	Nikita, nan.
22.30	George in Leo, nan.
23.0	Stražar, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
	^^M^kanall
<1	m- s
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 772. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 11.00 IZ PRODUKCIJE
i ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; ODDAJA STUDIA ' SIGNAL, LITIJA 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.M) REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOR glasbena oddaja
VEČERNIKLEPET REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Veienje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Janja Košula-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotogralij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za intormiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toćke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
4. marca 1999	MODRO KRONIKA	_ MS lJlX 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Med vožnjo zagorel avto
V	soboto, 27. februarja, okoli 19.50, je med vožnjo po Kidričevi cesti v Velenju zagorel osebni avto Alfa Romeo, ki ga je vozil Zlatko S. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil na avto-mobilu last Gorana S. za okoli 150.000 tolarjev gmotne škode.
Odtrgal ogledalo
V	sredo, 24. februarja, dopoldne, je neznanec na parkirnem prostoru Premogovnika Velenje z osebnega avtomobila Opel Vectra odtrgal in odnesel desno zunanje ogledalo. Lastniku vozila Kemalu K. je povzročil za okoli 30.000 tolarjev škode.
Obisk zaprte trgovine
Nekaj pred polnočjo, v sredo, 24. februarja, so velenjski policisti v samopostrežni trgovini TUŠ na Koroški cesti v Velenju "pri-jeli" 30-letnega Ivana H. Zakaj je obiskal zaprto trgovino, bo po-jasnil na sodišču.
Vlom v brunarico
V	noči na četrtek, 25. februaija, je neznanec v Šmartnem ob Paki vlomil v brunarico last Ivana D. iz Paške vasi. Notranjost je preiskal in odnesel nekaj piva, devet litrov domačega žganja in dva zavoja cigaret. Lastnika je oškodoval za okoli 10.000 tolar-jev.
Preglasna glasba
Zaradi preglasne glasbe, ki si jo je na Jenkovi v Velenju vrtel vponedeljek, 1. marca zvečer, I.N. in si kljub trikratnemu opo-zorilu policistov, da s tem moti in vznemirja noči mir drugim, ni dal nič dopovedati, so policisti odločili, da prenoči pri njih.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Zagorelo opuščeno gospodarsko poslopje
V četrtek, 25. februarja, okoli 23.10, je zagorelo na opuščenem gospodarskem poslopju v Nazarjah. Še preden se je požar us-pel razširiti, so ga pogasili gasilci. Policisti, ki so si kraj požara ogledali, so ugotovili, da je zagorel manjši kup sena pomešan s smetim. Lastnica Marija K. je oškodovana za okoli 15.000 to-laijev.
V neznano s tujim "jugecom"
Vponedeljek, 1. marca, zjutraj, jc Drago Š. na Policijski posta-ji Mozirje prijavil, da mu je okoli 1. ure zjutraj, neznanec izpred bistroja Zmajeva votlina v naselju Nizka, odpeljal osebni avto jugo, rdeče barve, registrskih oznak CE 37 65J. Lastnik avto-
mobila je za kratek čas pustil ključe vozila na mizi, kar je izko-ristil neznanec in se z vozilom odpeljal v neznano.
Nekdo bo žagal
V začetku minulega tedna je neznanec iz odprte drvarnice Alojza M. v Floijanu pri Gornjem Gradu ukradel dve starejši mo-torni žagi, vredni okoli 45.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Hudo poškodovan pešec
V	četrtek, 25. februarja, ob 8.15, je 48-letna Viktorija B. iz Dolenje vasi vozila kombinirano vozilo po Hmeljarski cesti v Preboldu proti Marija Reki. Ko je pripeljala po klancu navzgor, je v bližini stanovanjske hiše z njene leve strani prečkal vozišče pešec 69-letni Anton J. iz Prebolda. Voznica je s prednjim desnim delom vozila pešca oplazila, ta je padel po vozišču in se hudo poškodoval.
Vlom v vikend
Konec minulega tedna je nekdo vlomil v vikend v Gavcah. Založil se je z domačimi suho mesnimi izdelki in domačim žgan-jem. Alojza R. je oškodoval za okoli 10.000 tolarjev.
Objestnež poškodoval avto
V	noči na četrtek, 25. feb-ruarja, je neznanec na parkirnem prostoru v Doberteši vasi z ostrim pred-metom poškodoval osebni avto jugo, last Viktorja B. Avto je porisal, razbil vetro-bransko steklo, odtrgal zu-nanje ogledalo in poškodoval okrasni pokrov kolesa. Lastnika je oškodoval za okoli 70.000 tolarjev.
S solzilcem nad prodajalko
V	četrtek, 25. februarja, okoli 17.50, sta 24-letni David O. iz Žalca in 21-letna Daša O. iz Velenja vstopiia v trgovino Maček v Arclinu. Takoj za tem je David s solzilnim plinom poskušal onesposobiti prodajalko Andrejo B., medtem ko je Daša brez uspeha skušala
odpreti registrsko blagajno. Po prvem šoku je prodajalka v Davida vrgla nekaj artiklov, ki so ji prišli pod roko, tako da sta David in Daša brez plena pobegnila iz trgovine in se z osebnim avtomobilom odpeljala v smeri Celja.
Že okoli 19. ure so ju na območju Žalca, kjer sta se potuhni-la, izsledili in prijeli policisti.
Dotrajan dimnik povzročil požar
V	ponedeljek, 1. marca, nekaj po 22. uri, je zaradi dotrajanosti dimnika prišlo do požara na podstrešju stanovanjske hiše Justine M. v Doberteši vasi. Ogenj, ki ga je s pomočjo gasilcev pogasil sin lastnice, je povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode.
Zagorela opuščena zidanica
V	sredo, 24. februarja, okoli 22. ure je zagorelo na zapuščeni zidanici v Podvinu pri Polzeli, last Borisa C. Požar so pogasili gasil-ci. Na dotrajanem objektu je nastala manjša gmotna škoda. Policisti vzrok za nastanek ognja še ugotavljajo, obstaja pa ver-jetnost, da je nekdo odvrgel cigaretni ogorek.
Tat je imel lahko delo
V	ponedeljek, 1. marca, med 15. in 18. uro, je neznanec iz od-klenjenega tovornega avtomobila, parkiran je bil na Cesti ob železnici v Žalcu, ukradel avtoradiokasetđfon, manjšo televizijo in GSM telefon znamke Nokia. Podjetje O-FER iz Latkove vasi je oškodovano za okoli 150.000 tolarjev.
Udeleženci nesreče na Celjski so imeli veliko sreco
Iz zverižene pločevine so jim pomagali gasilci
VELENJE, 27. februarja - V
soboto, okoli 14.45 je prišlo do prometne nesreče, trčenja dveh vozil - enega je vozila Natalija M., drugega Primož H. - oba iz Velenja, na Celjski cesti v Velenju. Zaradi nesreče je bila cesta do 16. ure zaprta.
Sprava je bilo videti, da bodo posledice te nesreče za udcležence hude, vendar se je izkazalo, da ni bilo tako. Čeprav so jim morali iz zverižene pločevine pomagati gasilci, so vsi trije udeleženci, ob obch voznikih, tudi sopot-nica Dajana A., utrpeli lažje poškodbe. Sreča v nesreči, torej.
Pogovor s komandirjem Policijske postaje Žalec Petrom Očkerlom
Lani za 30 odstotkov manj nesrec
Ko so na Policijski postaji Žalec, kipokriva šest občin: Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče, Polzela in del Vinske Gore, ki sicer sodi v Mestno občino Velenje, proučevali lansko dogajanje, so ugotovili, da na njihovem območju v preteklem letu še posebej izstopa podatek, da se je pripetilo občutno manj prometnih nesreč, kot leto pred tem. Za 30 odstotkov manj! Vnjih je umrlo 9 oseb, kar je še vedno zelo velika številka, največja med policijskimi postajami v celjski regiji, vendar se je še leto pred tem v nesrečah na žalskem, smrtno ponesrečilo 14 oseb.
Zato smo pogovor s ko-mandirjem Policijske postaje Zalec, sicer Velenjčanom Petrom Očkerlom, začeli prav s tem.
□	Čemu bi lahko pripisali tolikšno zmanjšanje števila prometnih nezgod?
PETER OČKERL: "Težko bi rekel, kaj je glavni vzrok, ker je razlogov več. Na prvo mesto pa bi vseeno uvrstil zgrajeno avtocesto, drugi bi lahko bil tudi vpliv novega prometnega zakona in tretji, čeprav morda ne zadnji, tudi naša 24-urna prisotnost v prometu. V tem, tako imenovanem regijskem križu, je neprestano prisotna vsaj ena patrulja."
□	Področje kriminalitete?
Peter Očkerl: "Več je spolnih deliktov, oziroma drugače povedano, več je odkritih zaradi osveščenosti Ijudi."
PETER OCKERL: "Ce na ta problem gledamo v celoti, potem je stanje približno tako kot je bilo leto pred tem. Evidentirali smo 447 kaznivih dejanj, tistih, ki se preganjajo po urad-ni dolžnosti ali na predlog, če so ga oškodovan-ci podali. Ob tem pa smo evidentirali še 323 tis-tih dejanj, ki imajo sicer znake kaznivega de-janja, se pa preganjajo na pred-log oškodovanca. Tam, kjer takega predloga niso podali, smo o njem tožilca obvestili samo s poročilom." Q Kakšna pa je struktura kaznivih dejanj? PETER OČKERL: 'Bistveno boljše kot leto pred tem je stan-je na področju kaznivih dejanj zoper življenje in telo, manj je telesnih poškodb, boljše je tudi stanje na področju odvzemov vozil. Leta 1997 smo jih obrav-navali 15, lani samo 7, dve ukradeni vozli smo uspeli tudi najti.
Nekoliko slabše pa je na po-dročju kaznivih dejanj povezanih s ponarejanjem denarja. Leta 1997 smo zaznali le 1 tako kazni-vo dejanje, medtem ko lani kar 27! Še bolj za-skrbljujoč pa je podatek, da smo zaznali 13 primerov kaznivih dejanj, ki so povezane z or-ganiziranim kriminalom, leto pred tem le eno.
Več je tudi spolnih deliktov, spolnih napadov
na otroka. Domnevamo, da teh dejanj ni več, več je le zaznanih. V javnosti se je začelo o tem ve-liko govoriti, ljudje se na dogajanja v bližnji okolici odzivajo. Lani smo zabeležili 5 takih kaznivih dejanj, leto pred tem 1, vseh spolnih de-liktov pa je bilo skupaj 11. Med njimi 4 posilst-va, leto pred tem 2."
Q Mladoletni in otroci? Kako pogosto so tu udeleženi v kriminalu?
PETER OČKERL: "Število mladoletnih oseb, udeleženih pri kaznivih dejanjih je popolnoma enako kot leto pred tem, 42. Pri otrocih pa sta-
113,
Na Upravi za notranje zadeve Celje so lani na liniji 113, na-menjeni prijavam interventnih dogod-kov, zabeležili skupaj 9.648 kiicev. Največ z območja Policijske postaje Celje, 4.020, na drugem mestu je območje PP Zaiec z 1.581 interventnimi klici, sledi Veienje (1.035), Siovenjske Konjice (819).
Klici, ki so prihajaii iz Žalca, so se v večini primerov (907) nanašali na po-dročje prometne varnosti.
tistika ni povsem primerljiva, ker nas po novem denimo za tatvine po trgovinah oškodovanci ne obveščajo več. Prej pa so nas."
Q Kaj pa področje gospodarskega kriminala? Ko se pogovarjamo s tistimi, ki se ukvarjajajo
s tem področjem, pravijo, da je novo podjet-ništvo prineslo s seboj tudi nove obiike, pred-vsem goijufije.
PETER OČKERL: "Lastninjenje družbenih podjetij je res se seboj prineslo tudi nove oblike kriminala. Težko pa je reči, ali je tega več ali manj kot prejšnja leta, ker gre praviloma za kazniva dejanja, ki niso prijavljena. Odkriva jih policija s svojim lastnim delom. V naši enoti smo jih zaznali desetino manj kot prejšnje leto, število pa se giblje okoli 30 do 40 primerov let-no. Velik delež odkritih kaznivih dejanj odpade na skupino za raziskovanje gospodarskega krim-inala v Uradu kriminalistične službe. Gre za specifično obliko dela in vsi policisti za razisko-vanje teh oblik kriminala niso usposobljeni."
Q Kakšna pa je bila lani splošna varnost Iju-di in njihovega premoženja na vašem območju?
PETER OČKERL: "Evidentirali smo 7 odstotkov manj kršitev. Med njimi lani ni bilo množičnih kršitev ali takih s hujšimi posledica-mi. Ocenjujemo, da je stanje bolj ugodno kot je bilo. Velik problem je področje tujcev. Svoje k temu prispeva kriza na Balkanu, nekaj pa tudi naša, če se lahko tako izrazim, mila zakonoda-ja oziroma ukrepanje zoper ilegalce. Teh pred-logov smo imeli lani 79, predlani 50, veliko ile-galcev pa v postopek sodniku za prekrške sploh nismo predlagali, ker ta ne bi mogel izreči druge sankcije kot opomin. Okoliščine so bile take, da smo jih lahko vrnili v državo, od koder so prišli in smo se poslužili kar tega ukrepa."
■ Mitena Krstič - Planinc
16 NAK vas
ORT IN REKREAC
m
4. marca 1999
NK Rudar
Dobra igra - najboljše vabilo za soboto
Z uvodno spomladansko tekmo in osvojeno točko na vročem igrišču v Murski Soboti so nogometaši ve-lenjskega Rudarja dokazali, da so
dobro pripravljeni za nadaljevanje prvenstva, čeprav zadnji teden pred začetkom prvenstva zaradi slabih vremenskih razmer niso mogli to-
Domači vratar Nemec lovi žogo pred Vidojevičem
Šoštanj Topolšica: Fužinar 0:3 (-11, -9, -7)
Niso bili kos državnim prvakom
Za zmago nad bojevito vrsto odbojkaijev Šoštanja Topolšice so se Ravenčani tokrat morali malo bolj potruditi.
Odlično so prvi niz začeli domačini in povedli. Kasneje so se razi-grali tudi gostje, izenačili rezultat in na koncu zaključili niz s 15:11. Tudi v drugem nizu so bili domačini zelo razpoloženi in se uspešno upirali.
Nekaj napak pa je bilo dovolj, da so tudi drugi niz v svojo ko-rist odločili gostje. Počasi so začele moči pohajati domačinom v zad-njem nizu. Državni prvaki so tako uveijavili svoje izkušnje in kakovost ter z rezultatom 3:0 slavili zmago.
Šoštanj Topolšica: Medved, Pavič, Kugovnič, Sevčnikar, Dimec, Verbič, Zulič, Čokovič, Bevc, Žilnik.
IN. R.
Tako so igrali
1. SRL, moški -15. krog Gorenje - Radeče 26:21 (13:6)
Gorenje: Matovič, Tkmše 2, Krejan 1, Bedekovič 4, Kavaš, Plaskan 6 (2), Khimtchenko, Oštir, Sovič 8(4), Tome 4, Gavriloski 1, Dubonossov. Sedemmetrovke - Gorenje: 6/6, Radeče 8/5; izkjjučitve -Gorenje: 12, Radeče: 12.
1. SRL, ženske -13. krog ŽRKVegrad-Juteks
18:19(10:9)
Vegrad: Tadič, Jukič 4, Dešman, Topič 4(2), Čosič, Raukovič 1, NojinoviČ, Krajnc 7(2), Stevanovič 1, Ibraiič 1, Kralj, Grudnik. Juteks: Jelen, Jager, Ztidar 2 (1), Derčar 4, Strmšek 2, Randl 1, Kline 2, Kostiukova, Uranker 6, Majerle, Vydrina 2, Korotneva
Sedemmetrovke - Vegrad: 5/4, Juteks: 3:2, izključitve -Vegrad 2, Juteks: 6.
Sportnik januarja - Jure Primožič
Za izbor najboljšega športnika ali športnice za mesec januar ste imeli (žal) samo tri možnosti, največ glasov pa ste namenili plaval-cu Juretu Primožiču, ki se je izkazal z lepimi uvrstitvami, predvsem pa z odličnimi časi in rekordi. Drugi po številu glasov je smučarski skakalec Rolando Kaligaro, na tretjem mestu pa so enakovredni teniška igralka Katarina Srebotnik, alpska smučarka Ana Drev in vratar NK Esotech Boris Kališek.
Celoletno akcijo seveda nadaljujemo z izborom najboljšega šport-nika ali športnice za februar. Za vse, ki športna dogajanja redno spremljate, odločitev ne bi smela biti (pre)težka; pred pomladanskim športnim "razcvetom" pa vam v razmislek ponujamo: teniško igralko Katarino Srebotnik, rokometaša Branka Bedekoviča, vratarja Mladena Dabanoviča, izbira pa je seveda vaša, samo potrudite se. Odločajo vaši kuponi, ki jih lahko pošljete neomejeno število, le pravi morajo biti. Upoštevali bomo vse, ki jih boste za tekočo številko poslali ali prinesli v uredništvo najkasneje v torek do 10.00.
Naš naslov je: Naš čas, Foitova 10, Velenje.
Med tistimi, ki ste poslali kupone vjanuaiju, smo izžrebali Jelko Šuligoj, Miklošičeva 11,3000 Celje.
r:
Sportnica - športnik februarja
1
i r
Glasujem za športnico(ka).. Naslov glasovalca..............
liko (dvakrat na dan) trenirati, kot so prej.
K tretjeuvrščeni Muri so odpo-tovali z nalogo, da se domov vrne-jo neporaženi. Ker sta se srečala tekmeca z najboljšimi obrambami v ligi, so mnogi menili, da bodo zade-tki redki. Na žalost gledalcev jih sploh ni bilo (srečanje se je končalo z najbolj neprivlačnim izidom - 0 : 0). Vseeno pa je ta izid prinesel obojim točko. Te bi bili pred tek-mo veliko bolj veseli Velenjčani. Vratar in kapetan Mladen Dabanovič je namreč dejal: "Če bi nam kdo ponudil točko, bi takoj podpisali..." Po tekmi je nekater-im bilo kar malce žal za preostalima dvema. Bili bi zasluženi, kar je z iz-javo ob koncu tekme potrdil tudi Murin trener: "Gostje so bili boljši, mi smo osvojili točko, Velenjčani pa so izgubili obe."
Stirikrat so zelo nevarno za-grozili Murinemu vratarju, vendar so bili Brezič, Javornik, Podvinski, Vidojevič, ... pri udarcih premalo natančni. Vidojevič je deset minut
pred koncem sicer premagal Nemca, vendar je pred udarcem z glavo napravil prekršek nad domačim vratarjem. Dvakrat so za-trepetali tudi Rudarjevi navijači Velenjski knapi, toda vratar Mladen Dabanovič je potrdil, da je trenut-no najboljši vratar v državi. Ko je v 43. minuti s panterskim skokom preprečil žogi pot v mrežo, je tudi med domačimi gledalci bilo slišati: Bravo Dabanovič!
Rudarjevo gostovanje v Murski Soboti je danes že pozabljeno. Igralci vedo, da ne bo veliko vredno, če v soboto v nočni tekmi na svojem igrišču ne bodo premagali moštvo Korotana. Korošci so bili v nedeljskem krogu prosti - zaradi ledenega igrišča je namreč tek-movalna komisija njihovo tekmo s celjskim Publikumom preložila. Jeseni sta se tekmeca razšla z neod-ločenim izidom-1:1; strelca sta bila Valentinčič in Pavlovič.
Pričetek tekme bo ob 18. uri.
■ vos
Rekla sta:
Bojan Požun, trener ZRK Vegrad: "na nasprotnice smo se do-
bro pripravili, proučili smo vse njihove taktične različne. Edina nez-nanka nam je bila nova njihova igralka Rusinja Vydrina, vendar smo jo dobro pokrivali. Kljub porazu moram pohvaliti vse igralke, igrale so toliko kot so sposobne. Posledica zelo požrtvovalne igre je bila, da jim je na koncu zmanjkalo nekoliko moči. Bile so bolj izčrpane od Žalčank, ki imajo močnejšo klop. Poleg tega pa tudi ni bilo koncu za nas kančka sreče. Skratka, čestitam jim za veliko veliko borbenost. Ta igra pa nam vpliva upanje, da se lahko borimo za četrto, peto mesto."
Tone Tiselj, trener Gorenja: "Te tekma sem se nekoliko bal, saj so Radeče dobra ekipa. Gostje so nas dobro namučili, čeprav končni izid vseeno ni bil nobenkrat vprašljiv. Po vodstvu z devetimi zadetki sem pričakoval, da bo naša igra še naprej privlačna in sproščena, ne pa tek-ma s tako neumnimi napakami, kot so jih delali igralci proti koncu. Vidi se, da smo v manjši krizi, da smo napeti, da je forma pri nekaterih igral-cih zaradi različnih razlogov padla. Toda upam, da jo bomo do ključnih tekem popravili."
RK Gorenje
Tiselj ni bil zadovoljen
TVener Gorenje Tone Tiselj kljub zmagi po tekmi ni bil zadovol-jen, saj je gotovo pričakoval višjo razliko.
Prvih trideset minut so njegovi varovanci igrali kot je treba: zavzeto, izvrstno v obrambi, prejeli so le šest zadetkov in učinkovito v na-padu. Na odmor so odšli s prednostjo sedmih zadetkov. Po slabih devetih minutah nadaljevanja so vodstvo povišali na devet razlike (19 : 10), nakar so zaigrali veliko lagodneje in gostje so začeli zmanjševati razliko. Minuto pred koncem je ta znašala celo samo štiri zadetke (25 :21). Da gostje pri tem zmanjševanju niso bili še uspešnejši, je bil zaslužen odlični Dubonossov, ki je ta večer zbral kar 23 obramb.
Zanimivo, gostje so bili v drugem polčasu celo boljši za dva zade-tka.No, umetniški vtis pa je po znani resnici Delo konec krasi popravil tudi Sovič z lepim zadetkom v zadnji sekundi tekme. Poleg tega pa je ta igralec z igro potrdil, da se vrača v formo, v ka-teri je bil pred poškodbo.	■ vos
Namizni tenis
Uspešno gostovanje
V	6. krogu pomladanskega dela prvenstva v 1. dr avni namiznoteniški ligi so igralci ERE gostovali v Gornji Radgoni in premagali ekipo Radgone s 6:4. Jure Slatinšek, ki v zadnjem casu igra v zares dobri formi, je premagal vse tri igralce Radgone, Uroš Slatinšek je bil uspešen dvakrat, eno zmago pa je prispeval tudi Damijan Vodušek. V igri dvojic sta brata Slatinšek tokrat morala priz-nati premoc radgonskega para, ki je zmagal z rezultatom 2:1, dve posamicni igri je izgubil tudi Tadej Vodušek. Velenjcani so s 17 tock-ami na razpredelnici še vedno peti, s tokratno zmago pa so si verjetno e zagotovili tudi dobro izhodišce za nadaljevanje prvenstva oziro-ma za play off za razvrstitev od 5 do 8 mesta.
V Rdeči dvorani državno prvenstvo
V	soboto in nedeljo, 6. in 7. Marca, bo Velenje ponovno v znamenju "ping-ponga", saj se bodo v Rdeci dvorani zbrali vsi najboljši slovenski namiznoteniški igralci in igralke na 8. dr avnem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu za clane in clanice posamezno in v dvojicah. Po uspešno izvedenem 2. Mednarodnem prvenstvu Velenja so organizatorji, delavci NTK ERA - Tempo Velenje, prepricani, da bodo upešno izvedli še eno ve-liko tekmovanje. Vse ljubitelja namiznega tenisa v Šaleški dolini vabijo v Rdeco dvorano, saj bodo lahko ob glasnem vzpodbujanju gledalcev, do-bre rezultate dosegli tudi domaci tekmoval.	■ dk
Še nekaj časa po tekmi so sedele na klopi in razmišljale o
nezasluženem porazu
ŽRK Vegrad
Zaslužile vsaj točko
Domače rokometašice je le nekaj sekund delilo od točke, nekaj min-ut pa od dveh in velikega presenečenja proti favoriziranim gost-jam, saj je Žalčankam zmago zagotovila Randlova šele nekaj sekund pred koncem tekme s svojim edinim zadetkom. Po razpletu pa bi si igralke Vegrada nedvomno zaslužile točko oziroma obe, vendar jim je na koncu zmanjkalo zbranosti.
Z veliko požrtvovalnostjo, v kateri se je še zlasti odlikovala Kranjčeva, ki je bila gotovo najboijša igralka tega lokalnega derbi-ja, so povsem onemogočile počasni Rusinji Kostiukovo in Vydrino in po vodstvu gostij s 5 : 3 v 27. minuti prvič na tekmi povedle s tre-mi zadetki razlike (9 : 6). Vodstvo s tako razliko so imele v drugem polčasu še šestkrat, nazadnje v 47. mlnuti (17 : 14). Nato so jim očitno začele popuščati moči, zaigrale so manj zbrano in tudi začeli boij grešiti. Osem minut pred koncem so še vedno imele prednost dveh zadetkov - 18 : 16, šest minut pred koncem pa je gostujoča vratarka ubranila Topičevi sedemmetrovko in preprečila, da bi domača dekleta znova prednost povečala na tri zadetke. V napadu je najprej Jukičeva z dobro blokado zaustavila strel Urankarjeve (prej Hudejeve), ki pa je bila s šestimi zadetki najboljša strelka žalske ekipe. Žoga je prišla do Derčarjeve, ki je bila natančnejša in Zalčanke so zaostajale le še za zadetek (18 :17)., je najprej Kortneva Ibraličevi ubranila žogo s krila, ta se je odbila na levo stran do Stevanovičeve, ta pa je namesto z močnim udarcem želela vratarko premagati z visoko žogo. Korotneva jo je ujela, Zidarjeva pa je tri minute pred koncem izenačiia na 18 :18. Slediloje nekajjiapak na vsaki strani in srečni zadetek Randlove pet sekund pred koncem tekme.
■ vos
KK Eiektra Soštanj : KK Radenska Radenci 78:65 (40:27)
Zmaga za obstanek
Košarkarji Elektre so z nekoliko boljšo igro in tudi nekaj sreče po štirih zaporednih porazih končno zmagali. Za razliko od prejšnjih tekem so gledalcem (na tekmo so prišli šele po končani rokometni poslastici) prikazali veliko bolj zavzeto in borbeno igro v obrambi, z natančnim metom v napadu pa so si zagotovili tako želeno in potrebno zmago.
Že v 3. minuti se je pri Radenski poškodoval Tadej Bratkovič, ki ni več stopil na parket, zaradi poškodbe ramenskega živca pa pri gostih ni zaigral še Borut Besedič.
Pri Elektri se je razigral Žiga Medvešek, pod košema pa je dobro skakal Janez Zupanc, ki se je uspešno kosal z močnejšim in izkušenejšim Ojsterškom. Kot ponavadi je svoje dodal še Rizman, ki je moral že v 10. minuti nadaljevanja na klop s petimi osebnimi napakami, čear pa gostje niso znali izkoristiti.	^
V drugem delu so domačini vodili že z 20 točkami prednosti (51:31), vendar so se gostje predvsem preko izvrstnega Karla z delnim izidom 12 : 1 pribiižali na 52:43. Z eno boljših iger, odkar je prišel k Elektri, je Božič z dvema trojkama v ključnih trenutkih zagotovil Šoštanjčanom zmago.
Elektra se bo morala za obstanek v ligi še moćno potruditi v zadnjih dveh kolih proti Zagorju v gosteh in doma proti Novi Gorici. Zadnje kolo bodo odigrali že v sredo, 10. marca, ob 18. uri.
■ Tjaša Rehar
Atietika
Zmaga Čeplakove z rekordom
V Zagrebu je bil v petek tradicionalni mednarodni tek na Zagrebškem velesejmu, na katerem so nastopili tekači iz Madžarske, Ceške, Avstrije, Slovenije in seveda domačini.
Pri ženskah je zmago prepričljivo slavila Jolanda Čeplak. Na 2250 m dolgi progi je bila boljša od Madžark Zite Ageston in Leko Csizi (obe sta reprezentantki). Čeplakova je za 4,30 sekunde izboljšala tudi rekord proge. Vse kaže, da Jolanda prihaja v formo, in da ji bo uspelo letos postaviti normo za olimpiado.	■ V.P.

NilŠ vas 17
Turistično društvo Velenje
Za naj urejeno evropsko mesto
Na redni letni programski skupščini so se prejšnji četrtek sestali člani T\irističnega
društva Velenje, in sicer v pros-torih gasilskega doma v Skalah. Med gosti so bili: član Turistične zveze Slovenije in predsednik Tiiristične zveze Spodnje Savinjske doline Jože Kroflič, predstavniki Ttirističnega društva Dobrina Občine Sentjur pri Celju, pobrateno z velen-jskim društvom in drugi.
Udeleženci so najprej pris-luhnili poročilu predsednika Turističnega društva Velenje
Jožetu Zakošku. v katerem je po-drobneje orisal delo društva v preteklem letu, kakor tudi delo
vseh komisij. Zaznati je bilo, da so bili uspešni, saj so vse zastavl-jene naloge v preteklem letu tudi uspešno uresničili. Sledila so še druga poročila.
Po poročilih je bila, kot je to v navadi, razprava, v njej pa je na-jprej sodeloval Avgut Tanšek, zadolžen pri TD za delovanje turističnega podmladka po os-novnih šolah. "Delujemo že 46 let. Dobro sodelujemo tudi z
drugimi državami, s tem da vsako leto pošiljamo določeno število mladih na letovanje v tujino, celo v s kandinavske dežele. Organiziramo strokovne ek-skurzije, izlete in srečanja. Sicer jpa je podmladek neobhodno potreben za povečanje števila članstva v TD," je povedal. Alojz Gruden, predsednik TD Smart-no ob Paki, jc poudaril, da ima-jo zgledno sodelovanje s TD Velenje in Turistično zvezo Velenje. To si želi tudi v bodoče. Naslednji v razpravi je sodeloval Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje, ki je med drugim povedal: "Mesto Velenje, ki praznuje letos 40. Letnico, se je vključilo tudi v tek-movanje naj urejenih evropskih mest. Zato moramo veliko pos-toriti za promocijo našega mes-ta. Ob bogatem programu prireditev TD Velenje bi morali še bolj aktivno sodelovati gostin-ci, trgovci in drugi. Zlasti bi morali več narediti pri ponudbi pestrejše kulinarike." Jože Kandolf se je še vprašal, zakaj agencije ne pripeljejo več gostov v Velenje. Fadil Krupič, član TD, je v razpravi opozoril na povečan vandalizem v Velenju in neštete grafite v središču mesta. Nekoč nam je mesto bilo zares v ponos, danes pa... K razpravi se je
oglasila tudi Danica Recko, predsednica TD Dobrina Občine Sentjur pri Celju. "Naše društvo je še mlado, a bogato z dosedan-jim delom. Največ smo naredili na ohranjanju kulturne dediščine. Veseli smo, da smo se pobratili s TD Velenje in da je sodelovanje plodno," je dejala. In kot zadnji se je k razpravi pri-javil Jože Kroflič, član Turistične zveze Slovenije, ki je v imenu predsednika zveze prenesel lepe želje za uspešno delo TD Velenje in obljubil, da bo zveza pri delu pomagala, kolikor bo v njeni moči.
Po razpravi je predsednik TD Velenje Jože Zakošek spregovo-ril o programu dela društva ter o prireditvah, ki jih čakajo letos. Zatem je sledilo zanimivo pre-davanje agronoma Simona Ogrizka o negi balkonskega cvet-ja ter okrasnega grmičevja. Nekaj besed pa je namenil tudi urejanju okolice hiše.
Povsem na koncu konference pa je TD Velenje podelilo neka-terim krajanom, največ iz Skal, Hrastovca, Plešivca in Velenja, zlato, 21 srebrnih in 16bronastih vrtnic ter 50 priznanj za najbolj urejeno okolje in nego cvetlic. Zlato vrtnico sta prejela Zvonka in Alojz Hliš iz Skal.
■ B. Mugerle
Prostor v gasilskem domu v Škalah so člani TD napolnili do
zadnjega kotička.
Lokostrelstvo
Ponovno odlični nastopi mozirskih lokostrelcev, ki so na odprtem državnem jjrvenstvu Hrvaške v dvorani v Cakovcu v nedeljo osvojii kar 4 prva, 7. in 13. mesto'.
Med 106 nastopajočimi je bilo kar nekaj najboljših slovenskih lokostrelcev. Pri članim Compaund je 1. mesto osvojil Štefan Ošep s 578 krogi, 7. Marko Satler 566,13. Ivan Šket 511. Članice Compaund: 1. Bernarda Perhač Zemljak 563; vetdrani Compaund: 1. Dušan Perhač 576; dečki Compaund: 1. Primož Perhač 531 krogi.
V	četrtek odpotujeta z reprezentanco Slovenijo na Kubo na Svetovno dvoransko prvenstvo in Svetovni pokal v Fita olimpijski disciplini Ošep in Perhač, ki jima želimo obilo športne sreče, "vse v zlato"!
Sabljanje
Sabljaški klub Rapir iz Zagreba jev nedeljo, 28.2., priredil pokalno tekmovanje v floretu za kadete in dečke, ki se ga je udeležilo 52 sabl-jačev in sabljačic iz Slovenije in Hrvaške. Velenjski sabljači so se na tem tekmovanju zelo dobro borili in tudi dosegli lepe uvrstitve.
Med kadeti je 2. mesto osvojil Tine Čas, 6. Uroš Kuzman, 9. Renato Knez, med kadetinjami je bila Marija Brložnik druga. Med dečki sta si Anže Guček in Klemen Špeh izborila tretji mesti, med dek-licami pa je 3. mesto osvojila Barbara Brložnik, 5. Polona Brložnik in 7. Špela Pavlin.
iudo
V	soboto, 27. 2., je bil mednar-odni turnir za pokal Lendave za mlajše in starejše dečke ter deklice. Udeležilo se ga je preko 400 tek-movalcev in tekmovalk. Med njimi je bilo tudi 6 mladih velenjskih ju-doistov. Najboljši je bil Rok Drev, ki je izgubil šele v finalni borbi. Uspešni so bili še: Rok Ovčjak, Nejc Miklavžina in Andrej Mrak, saj so osvojili peta mesta v svojih kate-gorijah. Sedmi je bil Rok Miklavžina in dvanajsti Jure Jamar.
Streljanje
Strelska družina Mrož je pod pokroviteljstvom Športne zveze Velenje izvedla Občinsko strelsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol.
Tekmovanja so se udeležile vse os-novne šole in Šolski center Velenje s 43 udeleženci. V ekipni pionirski konkurenci je zmagala OŠ Gustava Šiliha s 513 krogi pred Livado 1.450 in Antonom Aškercem 250. Za zmagovalno ekipo so nastreljali: Kok 188, Blagovič 174, Borovnik 151 krogov. V posamezni uvrstitvi je zmagal z rekordnimi 188 krogi
Andrej Kok, 2. Mitja Blagovič 174,
oba Gustav Šilih, 3. Veljko Rebič 159, Livada, 4. Blaž Borovnik 151, Gustav Šilih, 5. Gašper Rok 150, Livada.
Med pionirkami je zmagala OŠ Anton Aškerc s 342 krogi (Dimec 136, Zupančič 107, Korelc 99), 2. OŠ Livada 166,3. OŠ Šalek 42 kro-gi. V posamezni uvrstitvi je zma-gala Maja Robar, Livada, 154, 2. Alenka Dimec 136, A. A., 3. Katja Župančič 107, A. A., 4. Špela Korelc 99, 5. Monika Cajnkar 92, Gorica
V	mladinski konkurenci je zma-gal Šolski center Velenje s 1049 kro-gi - Mihelak 352, Vrečar 349, Križnič 348. Med posamezniki je zmagal Borko Ofbradovič s 366 kro-gi, 2. Simon Mihelak 352,3. Andrej Vrečar 349,4. Josip Križnič 348, 5. Boštjan Plot 346. Pri mladinkah je zmagala Anja Tavčar s 354 krogi.
Alpsko smučanje
Mlajši dečki in deklice so v soboto, 27.2., in nedeljo, 28.2., tek-movali na državnih tekmah v ve-leslalomu in slalomu na Kobli. Veleslalom mlajše deklice: 11. Tina Zager, 15. Tanja Tomažič; slalom mlajše deklice: 11. Tina Zager, 13. Tanja Tomažič, 14. Ines Vrabič, 20. Špela Osterc.
V	nedeljo, 28.2., je bil na Arehu državni slaiom za pokal Večera za starejše deklice in dečke. Z odličnim 3. mestom se je izkazala Ana Drev in se tako še bolj utrdila v državni reprezentanci, 31. Nika Škoberne; starjši dečki: 27. Marko Prkič, 31. Jernej Voršič.
Cicibani so v soboto tekmovali v veleslalomu vzhodne regije na Kopah. Z drugim mestom se je izkazal Nejc Lenart; cicibanke: 4. Alenka Vašl, 6. Sara Stefanovič; ci-cibani: 17. Tomaž Sovič.
V	nedeljo so cicibani tekmovali na državnem veleslalomu v Kranjski Gori, kjer je bila Alenka Vašl zelo dobra sedma, 24. Sara Stefanovič; cicibani: 15. Nejc Lenart.
Mlajši cicibani pa so tekmovali na Rogli za pokal Sladkosned - Ski open. Mlajši cicibani: 2. Tomaž Sovič, 5. Vid Osterc, 16. Žan Silovšek; mlajše cicibanke: 7. Vanja Glinšek, 8. Teja Hofinger, 10. Nastja Lesnik, 13. Kaja Glinšek, 15. Maruša Skornšek, 16. Nika Lajlar.
V ponedeljek, 1. marca, je bil na Rogli državni še veleslalom za starejše dečke in deklice, na
katerem se je Ana Drev uvrstila na solidno 9. mesto.
Tudi gasilci smučali
Minulo soboto je mladinska komisija pri Gasilski zvezi Velenje skupaj z mladinsko komisijo PGD Paška vas izvedla gasilsko smučar-sko tekmovanje v veleslalomu z mladimi gasilci na smučišču v Paški vasi. Tekmovanja se je udeležilo 80 tekmovalcev iz 9 gasilskih društev.
Najmočnejša udeležba je bila iz PGD Gaberke, saj so s seboj pripeljali kar 25 mladih smučaijev.
Rezultati: pionirke PGD: 1. Katja Rudnik, Šmartno, 2. Tina Primožič, Paška vas, 3. Polona Boršnak, Paška vas; pionirji: 1. Matic Boršnak, Paška vas, 2. Žiga Urlep, Paška vas, 3. Klemen Dobravc, Paška vas; mladinke: 1. Barbara Dobravc, Paška vas, 2. Janja Tamše, Paška vas, 3. Anja Zager, Šalek; mladinci: 1. Matej Gorogranc, Vinska Gora, 2. Grega Glušič, Vinska gora, 3. Uroš Tržan, Vinska Gora.
Dobrodelno sankanje
Občinski	odbor
Socialdemokratske mladine iz Šmartnega ob Paki je v nedeljo, 21. 2., organiziral tekmovanje v sankan-ju in na ta način popestril počitniško vzdušje. Tekmovanje je potekalo na pobočju Malega Vrha. Udeležilo se ga je 50 tekmovalcev vseh starosti, gledalcev in navijačev pa je prišlo še več. Tekmovanje je potekalo v dveh tekih, v konkurenci pa je štel boljši od obeh doseženih časov. Na kon-cu so se uvrstitev, pokalov in prak-tičnih nagrad najbolj veselili: v konkurenci osnovnošolcev: 1. Tini Klakočar, 2. Nejc Omladič, 3. Matej Kolenc; ženske: 1. Sandra Lukič, 2. Jožica Vodovnik, 3. Zdenka Kolenc; v konkurenci 15 - 35 let: 1. Mario Crnjac, 2. Miran Konečnik, 3. Janko Podkrižnik; veterani (nad 35 let): 1. Cveto Rak, 2. Drago Primožič, 3. Suad Subašič.
Celotni izkupiček tekmovanja je organizator podaril Karitasu kot prispevek k dobrodelni akciji zbi-
ranja denarja za ohranitev mladega življenja Petra Stariča.
Smučarski skoki
V	Tržiču je bila pokalna tekma in tekma za državno prvenstvo za pi-onirje do 10 let. Na pokalni je zma-gal Slemenik pred klubskim kole-gom Zajcem, oba SSK Mislinja, skakalci SSK Velenje: Berlot je zasedel 4. in 6. mesto, Klemen Omladič 16. in 11., Lovro Zupanc. V Ihanu pri Ljubljani je bila med-društvena tekma, na kateri je Lgor Šmigovc zasedel 7. mesto.
V	Juršincih v Slovenskih Goricah je bila prav tako med-društvena tekma. Pri pionirjih do 12 let je zmagal Žiga Urlep pred Igorjem Žižkom, Nejcem Kokoljem in Aljošo Čutukom, vsi SSK Velenje. Pri pionirjih do 14 let je bil Robi Hrgota 3. in Denis Omladič 4., pri veteranih pa je slavil Viki Čepelnik, vsi SSK Veienje.
V	soboto in nedeljo s pričetkom ob 11. uri bodo na 40 m skakalnci ob Velenjskem gradu dve pokalni tek-mi za pionirje do 12 let.
Vabilo na turno smučanje
Planinstvo ni samo hoja po naravi in gorskem svetu od pom-ladi do zime, ampak tudi potem, ko se ta svet "odene" v spoko-jno snežno belino. Za hojo po tej spokojnosti so vsekakor na-jprimernejše smuči. Skupno ime za to obliko rekreacije je "turno smučanje", ki zajema vse od prijetnega vijuganja po pršiču do pravega mučenja po mokrem in težkem snegu. Nekih splošnih pravil tukaj ni. Seveda pa je osnova za to dejavnost ljubezen do gibanja po višinskem svetu v zimskih razmerah, za katere ne vemo, da se precej razlikujejo od letnih. Zelo se spre-menijo pogoji za orientacijo. Velika so lahko temperaturna ni-hanja in časovne razlike. Svoje lahko prispevajo tudi plazovi. Ker so stvari, katere moramo pri tej obliki gorske rekreacije nu-jno obvladati, ne pa se jih naučiti preko noči, smo se pri PD Velenje odločili, da poizkušamo vpeljati nazaj to nekoč precej priljubljeno planinsko dejavnost.
Za vse, ki jih to smučanje zanima, pripravljamo v soboto, 13. marca, prvo poizkusno turo na nekoliko skrajšani progi s štartom v Belih vodah, preko Brložnika na Smrekovec in nazaj na izhodiščno mesto. Podrobnejše informacije so na voljo pri Gorazdu Tanšku, tel.: 854-201 v večernih urah. Ze sedaj pa lahko povemo, da je obvezna dobra kondicijska pripravljenost, od opreme pa termosmučarski čevlji in vezi ter koža, popularno imenovana "psi".
■ M. H.
S kartico Kovinotehna priznamo 4-5% gotovinski popust!
KOVIN<>TEHNA
Vodilne ameriške blagovne znamke
BELA TEHNIKA
Hladilnik KENMORE z zamrzovalno komoro
jjrt. 38010
ROČNO ORODJE
Pomivalni stroj KENMORE
art. 14800
Pralni stroj KENMORE
art. 18910
Ekskluzivni distributer za Slovenijo_
18 KAS VJLS
OBVEŠČEVALEC
4. marca 1999
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Koledar kulturnih prireditev
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
I Četrtek, 4. marca, ob 19.00,
| Knjižnica Velenje . Predstavitev knjige Marka I Pogačnika: Zdravljenje | zemlje- zdravljenje sebe.
Vstopnine ni!
I
|	Petek, 5. marca, ob 19.00, Dom
.	kulture Velenje
I	Otvoritev razstave
|	ALENKA VIDRGAR
.	Program: Nino Mureškič, solo
I	bobrii
J	Petek, 5. marca, ob 19.30,
I	Dom kulture Velenje, Beli
I	gledališki abonma (4)
Sobota, 6. marca, ob 19.30,
I	Dom kulture Velenje, Rumeni
|	gledališki abonma (4)
Gostuje Primorsko dramsko
I	gledališee Nova Gorica.
I	Eugene lonesco:
J	PLEŠASTA PEVKA, farsa
I	Režiser: Vito Taufer. Igrajo: Janez
|	Starina, Ivo Barišić, Radoš
.	Bolčina, Iztok Mlakar, Stane
I	Leban, Peter Musevski.
|	Vstopnice 2.000 SIT.
I	Četrtek, 11. marca, ob 18.00,
■	Orgelska dvorana Glasbene šole J	Velenje
I	KONCET NAGRAJENCEV
|	PODROČNEGA TEKMOVANJA
I Četrtek, 11. marca, ob 19.00,
| Knjižnica Velenje
Recital v spomin Lili Novy I TEMNIBOG Ml PRA VI: BODI | MOJA!
I Vstopnineni!
I	Petek, 12. marca, ob 19.30,
Dom kulture Velenje
I	Premiera Amaterskega
|	gledališča Velenje
.	Evald Fliser:
I	STRICIZ AMERIKE,
|	tragikomedija
■	Režiser Renato Jenček. Igrajo: I	Karli Čretnik, Božica Jurovič,
|	Leon Čižmek, Marica Kolar,
.	Cveta Koprivnikar, Borut Keršič,
I	Jože Kotnik, Majda Gaberšek,
|	Borut Cerar, Roman Vrabič,
.	Laura Lukavačkič, Anita Tadič;
I	Vstopnice 1000 SIT!
j	Petek, 12. in sobota 13. marca,
I	ob 19.30,
■	Velika dvorana Glasbene šole |	Velenje
I	REVIJA ODRASLIH ZBOROV
J	Sobota, 13. marca ob 10.00,
I	Dom kulture Velenje, Pikin
■	abonma (5) in izven 1	Plesni forum Celje: I	SADNA OPERA
|	Režija in koreografija: Goga ^Stefanovič Erjavec
Vstopnice 600 SIT!
Torek, 16.marca, ob 18.00,
Dom kulture Velenje, Mladinski abonma (5) in izven TOMO KRIŽNARIN NJEGOVA AFRIKA
Predavanje z diapozitivi. Vstopnice 500 SIT.
Četrtek, 18. marca, ob 19.00,
Knjižnica Velenje Predstavitev knjige JAMEIN JAMARJI
Vstopnine ni!
Torek, 23.marca, ob 20.00,
Cankarjev dom v Ljubljani Zlati abonma (3) CONCENTUS MUSICUS WIEN ZborARNOLD SCHONBERG,
Dunaj. Dirigent: Nikolaus Harnoncourt.
Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja.
Sreda, 24. marca, ob 19.30,
Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje
Gregor MARUNKO, violončelo in Matej GRAHEK, flavta
Četrtek, 25. marca, ob 19.00,
Dom kulture Velenje 10. jubilejni dobrodelni koncert ob Materinskem dnevu BOLERO 99
Sodelujejo nastopajoči iz dosedanjih desetih koncertov -Rafko Irgolič, Alberto Gregorič, Stanka Kovačič, Sanja Mlinar, Hajdi, Tomaž Domicelj, Irena Vrčkovnik, Damjana Golavšek, Tina Kompare in drugi. Voditelj Jože Galič.
Vse obiskovalke bodo prejele šopek pomladanskega cvetja. Čisti dohodek je namenjen velenjskemu Karitasu za družine v stiskah.
Pokroviteljstvo sta doslej prevzela Gorenje d.d. Velenje, IPC Velenje in VTV Studio Velenje.
Četrtek, 25. marca, ob 18.00, ATLANDIDA
0 svoji knjižni uspešnici govori pisateljica Mihela Podnebšek
Vstopnine ni!
Petek, 26. marca, ob 19.30,
Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje
KONCERT CITRARJEV z gosti iz Celovca
Sreda, 31.marca, ob 18.00,
Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje
KONCERT FINALISTOV TEKMOVANJA
m
71 T7>
Četrtek 4.3. ob18h in 20.30h Od petka 5.3. do nedelje 7.3. ob 18h
ŽIVLJENJE ŽUŽELK
(Diesneyeva risanka) Režija: John Lasseter Dolžina: 90 minut
Film je čudovita kombinacija humorja, simpatičnih likov in fantazije, ki prikazuje življenje pod zemljo. Mravlje vso pomlad in poletje garajo, da zberejo dovolj hrane, konec poletja pa jo pridejo pobrat nesramne kobilice, ki se jim ne upajo urpeti. Iznajdljivi mravljinec Šviga pa se domisli, kako bi prišli dovolj hitro do hrane, ki bi jo bilo dovolj za vse. Toda... NOMINACIJA ZA OSCARJA ZA NAJBOLJŠO GLASB0 V KOMEDIJI ALI MJUZIKLU!
Od petka 5.3. do nedelje 7.3. ob 20.30h
Ponedeljek 8.3. ob 18h in 20.30h
UUBIME, NE UUBIME
(romantična komedija)
Režija: Nick Hamm
Vloge: Monica Potter, Joseph
Fiennes, Rufus Sewell, Tom
Hollander
Dolžina: 90 minut
Film je značajska komedija o treh
prijateljih, ki so prijatelji zato ker je
temu tako že od nekdaj.
Frank je nezaposleni igralec, ki je
Ijubosumen na glasbenega
producenta Daniela, ta pa je
Ijubosumen na Franka ker zna
ravnati z ženskami. Nežni
Laurence, učitelj bridgea za
starejše ženske, pa je strelovod za
oba.
Torek 9.3. ob18h in 20.30h Sreda 10. 3. ob18h in 20.30h četrtek 11.3. ob18h Petek 12.3. ob 20.30h Sobota 13.3. in ponedeljek 15.3. ob18h in 20.30h DRŽAVNISOVRAŽNIK (politični triler) Režija: Tony Scott Vloge: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight Dolžina: 132 minut Naključno srečanje s starim znancem, uniči vse uspešnejšo kariero in mirno družinsko življenje advokata Deana, ko ga pokvarjeni obveščevalec vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže svojo nedolžnost, je skrivnosten mož iz podzemlja, nekdanji
prisluškovalec in obveščevalec-operativec, ki ga ni še nikoli videl in ve le za njegovo ime, Brill.
OTROSKA MATINEJA
V	soboto 6.3.ob 16h in v nedeljo 7.3. ob 16h
ŽIVLJENJE ŽUŽELK
(Diesneyeva risanka) Režija: John Lassetter Dolžina: 90 minut
Mravljinček Švigo skuša rešiti svojo kolonijo pred nadležnimi kobilicami, ki jim pobirajo težko prigarano hrano, vendar se njegov načrt izjalovi. Moral si bo izmisliti nekaj boljšega! Odlična računalniška risanka iz Diesneyevih studijev primerna za vso družino.
Kino Velenje in Hotel Paka nagraju-jeta! Sodelujte v nagradni igri!
VELENJE FEST (izbor festivalskih filmov) vsak torek in četrtek v marcu ob19h:
IMEMIJEJOE
(Ijubezenska drama) Torek 9.3. ob19h čelrtek 11.3. ob19h Režija: Ken Loach Vloge: Peter Mullan Dolžina: 105 minut
V	Ijubezenskem filmu, ki se dogaja v Glasgovvu, izvemo, kako so v življenju nekatere odločitve
težke in hkrati povsem življenske. Cannes 1998-Zlatap«lma za najboljšega igralca!
SMARTNO ob PAKI
Petek 5. 3. ob16h
ŽIVUENJE ŽUŽELK
(Diesneyeva risanka)
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice
tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
legi, prodam. S 858-450. STANOVANJSKO HIŠO s trgovskim lokalom, novo, na obrobju Velenja, prodam. S 853-189.
POZNANSTVA
NOVA AGENCIJA EVRINA,
posredovanje resnih zvez in občasnih srečanj. S 063-415-239.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PRALNI STR0J EKONOMIK 845,
Gorenje, prodam. S 864-682. ZAMRZOVALNO SKRINJO 300 I,
dobro ohranjeno, prodam Cena po dogovoru. S 861-968.
GLASBILA
60 BASNO KLAVIRSKO harmoniko, prodam. S 881-385. DVANAJST STRUNSK0 KITAR0,
Melodija, prodam. S 832-232, popoldan.
SINTESIZER GEM WS1 z disket-nikom, dodatnimi ritmi, play backi in original Switch pedali za prehode, prodam. S 716-411, popoldan.
LOKALI
NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR, v
Velenju, primeren za ročno avtopral-
nico. S 063-753-973. NAJDENO
NAŠEL SEM ZLAT UHAN. Lastnik ga lahko dobi pri hišniku na sodišču, popoldan.
PODARIM
BREZPLAČN0 0DDAM KOŠNJO IN SADJE, zaradi bolezni. S 0609-617-893.
PREKLIC
PREKLICUJEM DEJAVNOST FRIZERSTVA JANA, Plac 12, Ljubno ob Savinji z dnem 4.6.99, na ime Jana Rop, Janezovo polje 20.
POSESTI
PARCELO V PLEŠIVCU, prodam. S 888-550.
PODKLETEN KINTA KUNTE, na lepi
SAMSKI M0ŠKI, star 43 let, z lastno hišo, želi spoznati resno žensko za skupno življenje. S 041-775-572.
RAZNO PRODAM
SKORAJ NOVO KOSILNICO BČS, tip
710, ter 801 kotel za žganjekuho, prodam. S 865-682. PLATIŠČA ZA FORD FIESTO, nova, zelo ugodno prodam. S 041-547-526.
PRODAM KARTO ZA PREMOG in
listnati hlevski gnoj. S 854-872. TOČKALNIK ROČNI, 380 V 3 + 3,
prodam. S 063-882-075. OBLEKO BELO, za obhajilo, št. 8, prodam po simbolični ceni. S 851-068.
DOMAČO SVINJSKO MAST in sveža kokošja jajca. S 885-056. STAR, HLEVSKIGNOJ ter suh in
sladek jabolčnik, prodamo. S 863-234.
NAJAMEMO:
•	STANOVANJA V VELENJU KUPIMO:
•	STANOVANJA VSEH VELIK0STI PRODAMO:
•HIŠE P0 UG0DNIH CENAH:
-	VITANJE
-	GABERKE
-	VRANSKO
-	ANDRAŽ -PESJE
-	PESJE
105.000 DEM 120.000 DEM 75.000 DEM 120.000 DEM 160.000 DEM 135.000 DEM
063/861-835,0609/ 624-775,041/ 620-269
497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 4. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Cetje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. marca:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 7. marca:	6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 čestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. marca: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SRIDA, 10. marca:	600 Dobro jutm; 6 30 Poroćj/a; 6 45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova tur-istična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE na Gorici, delno opremljeno, oddam. S 852-665.
KUPIM ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju. S 855-442.
ODDAM SOBO V NAJEM. S 882-509.
V PAKI PRIVELENJU oddajam v najem stanovanje v privatni hiši. S 862-089.
VOZILA
OPEL KADET, letnik 89, zelo ugodno prodam. S 855-244 ali 0609-654-088.
OPEL KADET 1,8 i, prvi lastnik, garažiran, ugodno prodam. S 063-861-492.
PRODAM G0LF2CL, bencin, 1,6
zelo lepo ohranjen. S 063-885-151, letnik 91.
R-5 CAMPUS, letnik 89, reg. do 2000/2, ugodno prodam. S 041-643-235.
TRAKTORIMT 533, menjam za Zetor 42, ali 47. S 882-351. JUGO 45 AX. letnik 87, reg. do 8/99, prodam. S 850-703. GOLF JXD, 86/87, prodam za 400.000 SIT. S 893-868.
ZAPOSLITVE
ČEIMATE AVTO in veselje do dela naterenu, pokličite 881-793. Ponujam dobro plačano delo.
IŠČEM VARSTVO za starejšo osebo v dopoldanskem času na domu. S dopoldan 041-630-975 ali popoldan 881-160.
IŠČEM DEKLE za delo v bistroju. S 893-793.
ŽIVALI
PRODAM PRAŠIČA, 120 kg težkega, domaće reje, ostalo po dogovoru. S 728-208.
PRODAM JAGNIČE za zakol ali nadaljno rejo. S 885-082. BIKCA simentalca, 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. S 893-191. ZAJCA, PLEMENJAKA, pasme nemški orjak, kupim. S 857-400.
KOKOŠI NESNICE, za nadaljno rejo aii zakoi prodamo, 250 SIT/kom. S 863-234.
TELIČKO SIMENTALKO, težko 120 kg in kosilnico BCS. S 893-071. BIKCA LIMUZIN, težkega 130 kg, prodam. S 881-928. PRAŠIČE, težke 25 do 30 kg, prodam. S 882-910.
PUJSKE ZA NADALJNJO REJO in
telico za zakol, prodam. S 722-396. JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. S 886-267.
TELETA ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo, prodam. 8 897-0990. KOBILO HAFLINGER, mirnega značaja, prodam. S 895-122, zvečer.
MLADO KOBILO za prvi pripust, prodam. Prodam tudi garažna vrata, pakirana. Franc Ograjenšek, Ponikva 48 a, Žalec.
JAGENČKE PRODAM. S 864-865. MLADIČE nemškega ovčarja, brez rodovnika, prodam. S 892-115. TELIČKO SIMENTALKO, težko cca. 120 kg, prodam. S 0602-583-90.
090 46 93
V VEDEŽEVALKA
NUSA
AV '
ODKUP DELNIC IN SPREJEM
Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL
POSi0WOPOSRtDMŠT\''O
| KDAJ? Vsak TOREK od 17.h do 18,h
marca 1999
OBVEŠČEVALEC
NilŠ (as 19
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovarci, obvešćamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to tetefonsko Številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore natejštevilki snemamo. Za informa-
cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 4. marca - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Gusič in dr. Stravnik Petek, 5. marca - dopoldan Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Pirtovšek Sobota, 6. in nedelja, 7. marca -dnevni dr. Vrabič in dr. Rus
Ponedeljek, 8. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Žuber in dr. Puvalič Torek, 9. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Stravnik in dr. Lazar Sreda, 10. marca - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo:
6. in 7. marca - dr. Darinka Šuster, zasebna zobna ambulanta, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure).
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 5. marca do 12. marca - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALS TVA
mali OGLASI m: 898 17 51
NAGROBNI SPOMENIKI
15 %
POPUST
do 31. marca 1999 Marjan Amon s.p.
Tel.: (063) 777-2570
Upravna enota Velenje Poroke:
Ferdo Hrovat, Velenje, Goriška c. št. 44 in Dragica Urtelj, Velenje, Stanetova c. št. 19. 50-let skupnega zakonskega življenja so praznovali zakonci: Jožef in Alojzija Ževart iz Velenja, Splitska ul. št. 5 ter Jožef in Ana Krajnc iz Velenja, Šlandrova c. št. 25.
Alojzija Štingl, Celje, Kovinarska ul. št. 3, roj. 1931; Slavko Miroslav Krušnik, Bevče št. 20, roj. 1946; Jožef Petrič, Velenje, Šalekšt. 88, roj. 1946; Cecilija Vizjak, Celje, Ronkova ul. št. 10, roj. 1918; Marija Mlinar, Velenje, Šlandrovac. št. 14, roj. 1933; Stanislav Salobir, Celje, Na otoku št.
11,	roj. 1935; Štefanija Ramšak, Trnovlje pri Celju, Cesta v Zadobrovo št. 1, roj. 1919; Marija Koren, Hrastovec št. 33, roj. 1915; Marija Javornik, Velenje, Podgorska c. št.
12,	roj. 1911; Pavlina Hudoletnjak, Velenje, Cesta VI/4, roj. 1923.
Upravna enota Žalec
Marija Verdev, stara 41 let, Prebold, Na zelenici 12; Marija Mrak, stara 89 let, Dobriša vas 3/b; Štefan Frece, star 78 let, Liboje 70; Franc Svetko, star 48 let, Polzela 185; Bernarda Bolko, stara 75 let, Podgorje pri Letušu 11; Janez Miklavžin, star 83 let, Vrbje 40; Frančiška Strnišnik, stara 83 let, Prapreče 6.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in svak
MARTINLEMPL
iz Šaleka 7.12.1930 - 18. 2.1999
Kmalu se zima umakne pomladi,
spet se oglasil ptičji bo spev, tamkaj za hišo bo češnja vzcvetela,
češnja, ki si jo najraje imel.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Hvala patronažni službi za nego na domu. Iskreno zahvalo izrekamo tudi gospodoma župnikoma, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in glasbeniku za odigrano Tišino.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
FRANCA REDNJAKA
31. 3.1933 - 18. 2.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali
cvetje, sveče in spominske maše. Zahvala tudi kolektivom Premogovnika Velenje, Elektronike Velenje in O.Š. Livada.
ŽALUJOCIVSINJEGOVI
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. februar 1998, ko si zatisnil svoje oči dragi mož, oče, star ati in pradedi
JANEZ KOLAR
izJurčičeve 1, Velenje
Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami Ti. Solza, žalost in bolečina Te zbudila ni, -ostala je praznina, ki hudo boli.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti
ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prinašate cvetje, prižigate sveče ter z iskreno mislijo obudite spomin nanj.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame, babice in
sestre
MARIJE MLINAR
Še slišati je drobne ptičke pet, zastalo Tvoje je srce, ni dalo Ti naprej živet, ni dalo z njimi Ti v pomlad zapet.
Utihnil je Tvoj mili glas,
ostal bo v nas,
dokler se nam še šteje čas.
30. 4.1933 - 24. 2.1999 iz Velenja
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem, ki nam v času žalosti stojite ob strani. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala vsem, ki ste poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili ob njenem slovesu. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Semetu za poslovilne besede ter sosedo-ma Rozenštajn in Štefanič. Posebna zahvala velja sodelavcem Premogovnika Velenje in Veleblagovnice Nama Velenje.
ŽALUJOČIVSINJENI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽE PETRIČ
13. 8.1946 - 22. 2.1999
Pred vrati Te je čakala sreča. Ko si segel po njej, da bi jo zgrabil, se Tije izmuznila. S Tvojo ljubeznijo jo bodo zgrabili Tvoji najdražji.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem ter celotne-mu kolektivu Premogovnika Velenje, častni straži, rudars-
ki godbi, pevcem, govorniku g. Semetu, kolektivu OŠ KDK Šoštanj, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi zdravniškemu osebju Pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica, patronažni sestri Barbari in negovalki Bernardi za pomoč ob njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Tišina.
ŽALUJOČIVSINJEGOVI
Ob vedno živem spominu NATE - vsi Tvoji, ki smo te imeii iskreno radi
ZAHVALA
Tanka je črta med življenjem in smrtjo, pa vendar, kadarkoli se pretrga, je prezgodaj. Tako nas je mirno in tiho, kot je bilo njeno življenje, zapustila naša draga

MARUA TAJNIK
30. 8.1923 - 20.2.1999 iz Raven pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, govornikoma za besede slovesa, praporščakom, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in bo spomin nanjo v vas živel večno.
ŽALUJOČIVSINJENI
Po domače - korajža velja Navdušili
v Neaplju
Ćlani kulturnega društva v Škalah so pred časom izzvali svoje krajane, češ ali imajo korajžo, da bi pripravili prireditev, na kateri bi pokaza-li svojo skrito nada-rjenost. Gotovo niso pričakovali, da bodo naleteli na izreden odziv, kajti v trenut-ku so imeli blizu 50 prijavljencev, ki so želeli na odru zaig-rati na kakšen in-strument (harmoni-ko, kitaro, drevesni list), zapeti, prebra-ti svojo pesem, anek-doto ali se predstavi-ti s šaljivo krajšo zgodbo. In v soboto so v svoji dvorani pripravili prireditev Po domače - korajža velja.
Zanimanje je vzbudila tudi med gledalci, saj je bila dvorana res-nično polna do zadnjega kotička in obiskovalci bi po dveh urah,
kolikoje trajala prireditev, še ostali na svojih sedežih. Tako so bili navdušeni nad izvirnostjo svojih sokrajanov.
vos
Prijetno je dišalo iz
krusn
Na Replovi domačiji v Plešivcu je minulo nedeljo skorajda ves dan prijetno dišalo. "Kriva" za to je bila domačinka Marjana Novak, ki sicer poučuje Pripravo in serviranje jedi na Šoli za gospodinjske storitve v Velenju.
V Plešivec je povabila nekdan-jo učiteljico na mariborski živil-ski šoli Marijo Trajner, da kra-jankam predstavila, kako se ra-zlične jedi iz moke pečejo v krušni peč.
"Zbralo se je petnajst krajank iz vseh koncev Plešivca, različnih starosti in različnih poklicev; prišle so gospodinje, tečaj pa je pritegnil tudi tiste z visoko izo-brazbo. V teh urah smo gotovo
obogatile svoje znanje, obenem	, , ... ,	v . .. , .
, v.	. ■■ naslednjihletihgotovosepnpravilekaipodob-
pa smo si na lep nacin popestrile tudi danasnii	„ ■ ,	- ,	. ,
zimski dan. Udeleženke so bile feveda zado- nega' JC k°nCU naSega kmtkega °blSka
voljne nad tem, kar so se naučile, zato bomo 1
povedala tudi zelo zadovoljna Marija Novak.
Ker/e bilo to prvič, je prav, da se "zapiše" na posnetek. To smo tudi storili. (vos)
Abrahamovei (spet) skupaj
V življenju je veliko dogodkov, ki jih človek enostavno ne more pozabiti. Med te sodi zagotovo tudi 50. letnica življenja. Zato ni naključje, da jo tako radi pogosto poudarjamo in slavimo.
Velenjčani so letos v Vinski gori organizirali že 28. srečanje abrahamovcev, tokrat seveda za letnike 1948. Kako lepo in
sproščeno so se imeli ob kulturnem in zabavnem programu, je težko zapisati. Bilo je nepozabno, to znajo povedati vsi tisti, ki so tam bili, teh pa ni bilo malo. Fotografija pa je dokaz, da je temu res tako.
■ B. M.
Od 22. do 26. februarja je bil v Neaplju evropski festival gimnazijskih gledaliških predstav v francoskem jeziku.
Slovenijo je zastopala skupina velenjskih gimnazijcev pod vodstvom prof. Silve Kuzman in prof. Uršule Menih. Predstavili so se z Molierovo komedijo Smešne precioze v režiji direktorja SLG Celje Boruta Alujeviča. Na festivalu je nastopilo štirinajst skupin iz osmih evropskih držav, poleg Slovencev in Italijanov še Francozi, Madžari, Čehi, Romuni, Belgijci, in Avstrijci. Velenjska igra je izzvala bučne, nav-dušene odzive gledalcev.
Mladi ljubitelji francoskega gledališča so sodelovali tudi v gledaliških delavnicah pod vodstvom izkušenih mentorjev. V prostem času pa so si ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti Neaplja.
■ Denis Vengust
Šoferji so zborovali
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov so se minuli petek sešli na redni letni občni zbor.
Predsednik združenja Stane Čas je nanizal vrsto aktivnosti, med njimi najobsežnejše državno tekmovanje voznikov in avtome-hanikov Slovenije, ki so jih izvedli v letu 1998. Poleg odlično izvedene prireditve, so prvič zelo uspešno nastopili tudi njihovi tekmovalci, več prvih mest med vozniki in avtomehaniki ni bil zgolj slučaj, so dejali, temveč tudi načrtno, strokovno delo v kolektivih, ki jim pripadajo.
Sekretar Zveze ZŠAM Slovenije Stane Inkret (na sliki desno) je velenjskemu združenju šoferjev izrekel priznanje za že omen-jeno odlično izvedeno državno tekmovanje ter jim izročil pokal za odlične uvrstitve. Enak pokal pa je dobil tudi kolektiv APS, ki je osvojil največ in najvišja odličja na minulem državnem šoferskem in avtomehaničnem tekmovanju.
■ Jože Miklavc
Ja, zakaj pa se ne bi še skupaj fotografirali? (M. Tekauc)