Poštaiaa olačana v gotfrrini Posamezna Številka i din List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. Št. 49. Kratil, 9. decembra 1939 Izhaja vsako toboto. Naročnina: celoletno 4Cr- din, polletno 23-- dni, četrtletno 10*- din. M. Skenhec: Extra chorum eantanten (Pevci izven »bora - pevci hrex posluha) V nedeljo teden sem šel zvečer iz Smartiui proti Kranju. Nu potu sem srečal veselo družbo mladih fantov in deklet. Za roke 80 se držali skoro tez vso cesto in so veseli peli: Moj očka ima konjička dva, oba sta lepa. lepa šimelnu. . ." Kar na smeh mi je šlo, ko sem gledal to veselo in razposajeno mladost. Lepo so sicer peli, toda eden med njimi je bi! brez posluhu in ta se je produciral na vse grlo med drugimi in kvaril petje, da je v ušesu bolelo . .. Ko sem to poslušal, sem se spomnil na našo debato, ki se je pričela v ..Gorenjcu" z .enoumnimi smernicami.. " Vsi katoliki, oziroma vsi oni. ki ,->o udje ka. toliške dejavnosti, katoliškega svetovnega nazora, bi morali tvoriti enoten pevski zbor. v katerem bi peli vsi skupno melodijo po enotnem taktu. Vsi bi se morali skupno in enotno truditi, da bi katoliški svetovni nazor prekvn-sil vse naše privatno in javno življenje: umetnost, znanost, literaturo, javno živlienje. gospodarsko oziroma socialno delo itd. Pevovodja v zboru mora zahtevati od svojih pevcev, da pojo sicer vsak svoj glas v večzbo-rovskem petju, toda le ono ..vižo", ki se prilega celotni melodiji, le oni takt, ki ga on daje.. Kakšen zbor bi bil, če bi vsak pevec nel do-svojem taktu, vsak svojo melodijo brez ozira na celotni zbor. /mešani ljudje imajo veselje. «la motijo skupno pesem s svojim posebnim glasom. Pevci brez posluha vpijejo med zborom, du kaze harmonijo, Vsi katoliki bi torej morali tvoriti nekak enoten zbor v vsej katoliški cerkvi, v vsej škofiji, v vsej župniji. Takt vsej Cerkvi daje papež, v škofiji škof, v župniji pa župnik. Tisti, ki imajo dober posluh za edinost Cerkve, za skupnost katoliške stvari, za napredek in last evangelija v dušah, se pač z veseljem podvržejo taktirki onih, ki so v cerkvi določeni, da vodijo katoliški zbor. Saj bi morila včasih človek rad pel svojo lastno pesem, ima vsak pač tudi svoj okus: tu in tam, bi imel rad drugačen takt ali ritem, toda on ve. kar je govoril Gospod: ..Kdor hoče biti moj učenec, naj zatajuje samega sebe..." Tudi tu so potrebne včasih Žrtve, ali če hočete, da rabini danes neredko tako osovraženo besedo: potrebna je disciplina, oziroma neka katoliška kolegialnost. V zgodovini katoliške cerkve je bilo žal vedno nekaj takih, ki so radi peli izven zbora, ali ki niso imeli posluha za pesem katoliške skupnosti, pa so jo po svoje ..mahali*. Če kdaj, je danes v dobi neke dogmutične edinosti komunizma in ob času njegove enotnosti v taktiki in v dobi njegove največje 0-fenzive potrebno, da smo vsi katoliki, ki smo člani katoliške dejavnosti, edini \ nastopu, da vsi čutimo s cerkvijo. Todu žal se ravno danes pojavlja nekaj pevce* izven zbora, extra chorum oantantes. In ravn0 ti povzročajo, da ne napreduje delo za pre-kvušenje svetu z evangelijem tako, kakor bi bilo lahko . . . Med pevce izven zbora spadajo predvsem oni, ki tuko radi vse prekritizirujo, kar se stoli v katoliški dejavnosti in v katoliški akciji. Papež jim ne daje po volji svojih okrožnic, saj smo žal med nami slišali pikre opazke o papeževi okrožnici Quadragesimo anno. Enkrat jim je preveč Ituli jan.drugič preveč politik, tretjič pa zahtevajo, da bi šel z vojsko, ki je nima. na tega ali drugega. Če odredi škof smernice /a delo v katoliški akciji, se že tu in lani oglašajo modrijani, ki bolje vedo. No in končno te uboge pare mi /upniki —. Saj ga danes ni na svetu bitja, ki bi bilo bolj podvrženo kritiki, kakor smo župniki. Kar župnik naredi vsako delu mu kritik« ril nro'edo nre- obruejo v napačnem tolmačenju. Če nič v javnosti ne dela, je lenuh, ki nič ne koristi narodu. Če se udejstvuje v kulturnem ali socialnem delu, mu že podtikajo zle namene, kapitalizem, politiko in Bog zna, kaj še. Ni ga danes stanu, ki bi bil tako prekritiziran, kakor je duhovski stan. To kritikarstvo je Gospod lepo naslikal, ko je ožigosal farizeje rekoč: ..Komu naj primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki i>osedajo po trgih in kličejo tovarišem: Pi.skali smo vara, pa niste plesali; peli smo žalostinke, pa niste jokali." Mat. 11, 15 — 1". Če jim piskaš vesele pesmi, se kislo držeče jim poješ žalostinke, pa hočejo vesele polke. Karkoli se stori v katoliški dejavnosti ali katoliški akciji, nobena reč jim ni prav. Enkrat je napoti disciplina, drugič organizacija, tretjič premalo svobodoum-ja, enkrat preveč dejavnosti, drugič preveč zaprtosti in molitve. Ti ljudje so strašno modri, ki bi vse bolje, stokrat bolje znali kakor papež, škof in duhovnik. Pevci izven zbora prav radi prisluškujejo, kakšno pesem poje nusprotnik Cerkve. So ka-tofiki, hočejo bjiti katoliki, jtoda tako radi poslušajo, kaj nasprotnik reče, kaj sovražnik očita in vse sprejmejo kot čisto zlato. In taki kaj kmalu pojejo enako pesem, kakor sovražnik križa: o mračnjaštvu Cerkve, o ozkem obzorju, o kapitalistični usmerjenosti, o pomanjkanju svobodoumja, o duhovnem nasilju itd. In pevci brez posluha! V ninogoličnem življenju je pač mnogo stvari, ki se ne dajo opredeliti ne po dogmatiki, ne po moralki in ne po jusu. Treba je pač imeti nekak posluh zu to, kaj je primerno iti kaj ni primerno, kaj koristi katoliški dejavnosti in kaj škoduje. In ko prebiram poročilo v „Času" o tečaju v Bohinju, pa mi nehote prihaja na misel primera o pevcu „brez posluha". Ali je bilo to primerno, da je prinesel ..Čas" reklamo za poročilo o tem tečaju ? Ali je bilo to za „Čus" in naše raz me ii< primerno, da je bilo tam priobčeno to in tako poročilo. Če ga prebiraš, ali čutiš, da je to kakor neka disharmonija v naši slovenski katoliški dejavnosti? Ali niso to pevci brez posluha, ki dijakom pojejo pesem o tem, da je pri nas „premalo svobode pri kulturnem delu", da pri nas nekdo ..vse gleda iz preozkegu zornega kotu, ki ubija ustvarjajočo silo", da se noče „dati priliko odkritega razpravljanja o težavah"! Ali ni ta pesem vsaj podobna oni. ki jo pojo že stoletja oni, ki so nasprotni katoliškemu svetovnemu nazoru? In končno oni kričeči ton pred dijaški mladino o ..bre/.idejneiu, narodno in duhovno življenje hrumečem slogaštvu". Komu je bila zapeta tu pesem — puščica? Če jo poslušaš, ali se ti ne zdi, da vsaj nekako posredno leti ua ono uvtoriteto, ki daje takt katoliški dejavnosti v naši škofiji? In ta pesem disharmonije se je pela pred našo mladino . . . Vsi katoliki se moramo danes truditi, da si vzgojimo tenak posluh za enotno-liannonično melodijo katoliške enotnosti. Posebno pa morajo imeti tenek |m>sluh za katoliško edinost in skupno delo ruzni zborovodje... fem ne sme biti nikdar kutoliška skupnost ..brez-idejno in hromeče slo,-raštvo . . .'*! Postavimo Kreku spomenik v Ljubljani ()b Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričan,;, da mora veliki mož dobiti v Ljubljani spomenik, da so pričeli prihajati pri-prispevki v ta namen, še preden je bil Krek pokopan in preden se je ustanovil kak >dbor za zbiranje potrebnega denarja. Prvi odbor za postavitev Krekovega spomenika je pod predsedstvom pisatelja dr. Frana Detele, poskrile! Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi bil Kreku postavil spomenik tudi v mestu, ampak je preostanek nabranega denarja v znesku din 21.454.— izročil Mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta lačin velikega prijatelja dijastva. Vendar so čutili Krekovi prijatelji in znanci vsa leta po njegovi smrt, da bi moral Krek dobiti spomenik tudi v mestu, ne samo na pokopališču, In da mora postavitev tega spomenika oskrbeti rod, ki je s Krekom živel in ki pozna iz lastnega doživetja, kaj je bil Krek Slovencem, južnim Slovanom in vsemu slovenstvu. Leta 1940. bo 27. novembra petinsedemdeseta obletnica Krekovega rojstva, 8. oktobra 1942 pa bo petindvajsetletnica njegove smrti. .Vsaj za petindvajsetletnim smrti mora spomenik stati v Ljubljani! Tega se zaveda odbor za Krekov spomenik, ki se je obnovil lela 1932.. in ce tem potom ponovno obrača na vso javnost .s prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj pomeni Krek v življenju in v zgodovini slovenskega naroda, naj poSije razmeram primeren prispevek, da se postavi spomenik možu, ki je odšel na prvo službo z geslom: „Za druge smo, ne zase" in ki je ostal temu geslu na nedosežen način zvest vse življenje. Saj „če ti postavimo spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: Tvoji veri, 1 vojemu upanju in Tvoji ljubezni — bodočnosti naše domovine, Jugoslovanstvu." (Oton Zupančič ob Krekovi smrti.) Darovi naj se pošiljajo na naslov: Zadružna zveza, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tvrševa cesta 29 (ček. račun št. 10.751) s pripombo, da je znesek namenjen za Krekov spomenik. Odbor za postavitev Krekovega spomenika v Ljubljani Miklošičeva cesta 7. Kdo je bolj socialen ? Ntkaj odgovora zahrbtnim klevetnikom našega madru&nega podjetja. Tržič, 6. decembra Lista „Delavska Pravica" in .Naše Novine" sta pretekli teden pricesla napad na Usnjarsko in čevijarsk" zadrugo „Runo" v Tržiču. Na njihove napade radi tržiške javnosti ne bi bilo treba niti odgovora, saj itak vsak posten Tržičan ve, da so ti napadi samo zlonamerne klevete. Če bi bili ti izpadi v korist delavstva, bi še to bilo opravičljivo, je pa ravno nasprotno. V dopisih so večinoma le osebna podtikanja iz česar se jasno vidi zlonamerne nakane. Zanimivo je, zakaj nihče ne omeni, da je .Runo" zadruga, da so vsi delavci člani te zadruge, da je vsa zadružna imovina last vseh članov, de gre ves event. letni prebitek v rezervni sklad, kar omogoča napredek zadruge »n da je kot zadruga tudi pod dovolj veliko kontrolo svojih članov, Zadružne zveze in tudi o-blasti. Vsega tega nobeden izmed dopisnikov omenjenih listov ne omenja, ali iz nepoznanja razmer, ali iz hudobnosti. Dejstvo je, da je zadruga zrastla iz krsčansko-sorialnega, ali bolje rečeno iz katoliškega pokreta v lepo gospodarsko podjetje, kar naše politične nasprotnike danes — ruzumljivo — zelo bode. V zadrugi je zaposlenih 90 ljudi in je med temi seveda tudi nekaj nezadovoljnih. Zaradi nezadovoljnih pa zadruga kot celota ne sme trpeti. Sveta dolžnost načelstva in vodilnih 'Judi je skrbeti za napredek in obstoj podjetja, odstraniti vse, kar je zadrugi kot celoti v škodo, ker od tega je odvisno veliko delavskih družin, katerih člani so zaposleni v zadrugi. Pošteno in pravično delo napram vsem in povsod je podlaga napredka. Mnogi tega nočejo priznati, pa to nas ne moti. Nekateri izmed čianov-delavcev so v svoji naivnosti /.e tudi poskušali ustvariti konkurenco. Taki člani bi zaslužili, da bi jih zadruga izločila in prav ti člani-delavci danes tudi zahrbtno ro-vurijo. ker hočejo usvariti nerazpoložen je. Ali je to delavska dozorelost? To je žalostno dejstvo, ki dokazuje, da delavci ne znajo ceniti svojega lastnega podjetja, ampak jim je več egoizem. To je usodna napaka, katera je uničila že tako lepo razvito marksistično zadružništvo v Sloveniji, katerega člani in uslužbenci so se držali parole ..Čim manj delati in čim večje plače vleči, poleg tega pa še, če se da kaj defravdirati. ali po domače rečeno, če se da kaj ..ukrasti". Pri ..Runi" tega ni in tudi biti ne sme., ampak za poleno delo. pošteno plačilo. To pa zadruga tudi tla. V onih težkih časih krize, ko se je delavce odpuščalo na debelo. ..Runo" ni ntii enega odpustila. 60 79 let stare delavce, ki so vili prenehanja obratovanja bivše tovarne C. B. Mallv, bili brez službe, je vzela pod svojo streho zadruga „Runo" in jim dala doma loga enake plače, kakor so jih imeli oni na vodilnih mestih. Pa teh delavcev ni bilo malo. Bilo jih je najmanj 15, ki so bili preko 60 let stari, pa so dobili po 6 din in tudi več na uro. V dobi stagnacije plače nismo reducirali, kakor so to storile skoro vse druge usnjarske tovarne. Ni pa „Runo" mogla mlajšim delavcem dat: tako visokih plač, kot so jih imeli starejši, vendar če smo primerjali plače z ostalo usnjarsko industrijo v Sloveniji, so bile pri ..Runo" najvišje. Prav bi bilo, če bi si dopisniki omenjenih listov zadrugo malo poblizje ogledali. Poiskvli noj bi onega, kateri ua zadružni račun lepo, udobno živi. Pogledali naj bi. kako visoke plače imajo posamezni funkcionarji, da bi mogli javnost pravilno in nepristransko poučiti. V odgovor dopisniku hrvaškega lista .Naše Novine" še sledeče. 1.) Dopisnik se spod tiku, češ da se sili delavce, naj gredo vsako nedeljo v cerkev. Vprašamo, ali se delavčev socialni položaj s tem kaj poslabša? Kot že omenjeno, je zadruga zrastla iz krščanskega pokreta, zato hoče imeti praktične katoličane, ker če bi bila v zadrugi večina marksistov, bi ..Runo" gotovo propadla. Za očuvanje obstoju ima načelstvo pravico in dolžnost, da pazi tudi nn moralno kvalifikacijo zadružnih članov-delavcev, ker le 'moralno visoko stoječi člani so jamstvo za obstoj in napredek zadruge. 2.) ..Doplatak na skupočo ll>%>." Res je. da se je članom-delavcem reklo, naj se ore.inizirajo (Dalje na tretji strani spodaj.) Vsem pristašem In prijateljem JRZ. Radi nenadne zadržanosti gradbenega ministra 9. dr. Mi« he Kreka, sia shoda krajevne in okrajne organizacije JRZ v Kranju, ki bi se morala vršili prvi v nedeljo, drugi pa v ponedeljek, preložena na poznejši čas. — .GORJKNJEC* Kranj in tujski promet Delo „Tujsko-prometnega društva" %adnjih 8 let. Tujski promet je gospodarska panoga, mato polagajmo nanj vso pašnjo Ali nam je tujski promet potreben? Sicer se nahajamo tik pred zimo, ko tujski promet povsod — razen v izrazitih zimsko-Bportaih, središčih — počiva, bo pa vseeno pričujoči članek aktualen. Prvič je dobro, da ravno pozimi pregledamo bilanco vsega tujsko-prometnega deli v poletju z dobičkom in izgubami vred ter se za prihodnje leto bolje pripravimo in razvijemo svoje tovrstne organizacije, drugič pa se naš članek nanaša na zadnji občni zbor „Tujsko-prometnega društva" v Kranju, ki se je vršil pred U dnevi, po svojih sklepih in debatah pa je bil večjega pomena, kot katerikoli občni zbor zadnjih let. 2e v poročilu o občnem zboru v žudnji številki smo navedli, da je zbor sklepal zlasti o ireh velevažnih stvareh in sicer c eventuelni razpustitvi društva, ki se ni izvršila, o prevzema kranjske podružnice ..Putnika" in končno o ustanovitvi Gorenjske tujske-prometne /veze, kateri sklep, če si ga bodo osvojila tudi crtala tujsko-prometna društva, organizacije in tujsko-prometna središča na Gorenjskem, ki se morajo boriti z enakimi težavami kot kranjsko društvo, pomenja v organizaciji tujskega prometa, ki je na Gorenjskem doma skoro v vsaki vasi, velik in nepričakovan preokret. Zato je treba, če hočemo te velike naloge v resnici izpeljati, da smo o pomenu, koristih in razvoju tujskega prometa y Kranju dobro poučeni. Kdor pozna razvoj tujskega prometa v Kranju ter naprave, ki naj služijo, bo pritrdil našemu mnenju, da se nahajamo sedaj ravno sredi pota. Ce smatramo tujski promet za gospodarsko pridobitno panogo, kot so na pr. industrija, obrt in trgovina, potem moramo bolj odločno poprijeti za delo in ustvariti vse predpogoje, na podlagi katerih smemo tujce vabiti v naš kraj, če pa mislimo s tem polovičarskim delom nadaljevati, je pa bolje in koristneje, da misel na tujski promet in dohodke, ki so s tem v zvezi, opustimo. Ker pa smo optimisti, ki vztrajamo pri začetem delu. tujskega prometa ne bomo zavrgli. Zato ne bo odveč, da ravno sedaj pozimi pretresamo in razpravljamo, kako bomo tujski promet v Kranju poživili, naprave, ki mu služijo, pa izboljšali. Danes ne sme biti več v debati vprašanje, ali je Kranj za tajski promet sposoben, ali ne. Mi vemo, da marsikatera danes še rentabilna gospodarska panoga lahko nenadoma odpove, mi vemo, da nekateri kraji samo od tujskega prometa žive, in zakaj tudi Kranj ne bi dobi, vsaj drobca tega, saj ima podane vse naravne predpogoje, za katere nam je lahko marsikdo zaviden, mi vemo. da je danes tak čas, ko se tujski promet povsod uveljavlja in razvija in končno moramo vzeti v po-štev vse tisto delo. katero je v tem pravcu započelo in dovršilo ..Tujsko-prometno društvo" in njegov predhodnik „Društvo za pri-vabitev tujcev in olepšavo mesta". Če so naši predniki pred 50 leti imeli že »•misel za povzdigo tujskega prometa, tembolj je dolžnost sedanje generacije, ki živi v dobi. ko je tujski promet postal obrt in pridobitna panoga. Zato moramo tembolj pozdraviti iniciativo tajnika ..Tujsko-prometnega društva v Kranju", g. Ko/mana. ki si je vzel čas. da je napravil iz letnih poročil obširen, izčrpen m poučen izvleček, da je s tem pokazal, kako daleč smo že v razvoju tujskega prometa, kuj smo zanj že napravili in kaj nam še manjka. Iz poročila g. Kožmana smo povzeli naslednje podatke: Na občnem zboru tedaj že 54 let delujočega .Društva a privabitev tujcev in olepšavo kraja", dne 1. septembra 1931 se je to društvo prekrstilo v ..Tujsko-prometno društvo v Kranju". Temeljna naloga in dolžnost društva po novih pravilih je, da z vsemi sredstvi deluje na pospeševanju tujskega prometa v Kranju in okolici. Teh dolžnosti in teh nalog so se zavedali vsi odbori v teku 8 let. Glavno delo društva je obstojalo \ tem. da se v Kranju, ki ima sicer podane vse naravne pogoje za razvoj turizmu, zgradijo še neobhodno potrebne tujske-prometne naprav, odpravijo nedostatki in šele nuto pristopi k širši propagandi. Odbor je te nedostatke zbral in ugotovil, da je treba izboljšati ceste, odpraviti prah, zgraditi kopališče, odpraviti pomanjkanje vode, urediti izletne točke in sprehajališča, pripraviti propagandni material in kus neje otvoriti turistično pisarno ..Putnika" itd. Vsa navedena vprašanja so se rešila v sledečem obsegu. i. Ceste in pran. Ceste so zelo važno prometno sredstvo, ki tujski promet ali pospešujejo, ali p« ovirajo. Iz naših časopisov smo vsa ta leta slišali neštete pritožbe, kako naše ceste tujski promet ovirajo in silijo tujce v druge držuve. kjer imajo lepe ceste, od česar imamo mi velikansko škodo. Društvo je po svojih močeh vedno na merodajnih ,mestih poudarjalo Id zagovarjalo potrebo dobrih cest zlasti na Gorenjskem. Izboljšanje v tem pogledu kaže renovirana «M- cesta Ljubljana — Kranj in naprej ne Gorenjska Res pa je, da je sedanja modernizirana cesta s širino 6 m preozka. V zvezi s slabimi cestami je bil tudi p-ah, ki je tudi v mestu samem povzročal veliko nadlogo, tako za potrpežljivega domačinu, kot še bolj za razvajenega tujca. Borba proti prahu se je končala uspešno v I. 1935, ko se je odpravilo škropljenje c.tl s sodom in se je nabavil moderen škropilni avtomobil, ki je veljal okoli 150.000.— din. Z /gradnjo novega poštnega poslopja bodo premda z električno lučjo, da je postali, sedaj tn ii.letna točka vsem zelo priljubljena. Popravljala so sc tudi razna sprehajališka pita. Občina je z našim sodelovanjem vzdrževala pot na Smarjetno goro, posipavala pota v Savskem drevoredu in pred Narodnim domom in nameščala klopi in mizic«. Društvo samo je na svoje stroške namestilo nad 30 napisnih tabel, skrbelo je tudi za gojenje cvetlic po oknih in druge manjše olepšave mesta, skušalo odpraviti razne nedostatke in pomanj. kljivosti. ■ ■ Nameravalo je tudi speljati pot skozi Zarico do Medvod, kakor tudi ob Kokri nad hujan-skim mostom. Zamisel se ni izvedla, ker se je društvo finančno angažiralo pri gradnji novega paviljona za „Patnika" in za otvoritev pisarne. L. 1936 se je tudi ustanovil teniški odsek, z namenom da se zgradi igrišče, kar pa se ni zgodilo iz razloga, ker odsek ni dobil zo daljšo dobo v najem primernega zemljišča. Kranj iz zraka (Avijonski posnetek) položeni tudi telefonski kabli, odpravljeni telefonski drogovi, ki so sramota naših cest. in ker ima občina že v programu prihodnje leto glavne ulice in ceste v mestu asfaltirati, bo s tem prah z mestnih ulic odpravljen in zmaga nad njim popolna. 2. Kopališče. Vseh 8 let je odbor vztrajal na stališču, ki ga je zavzel na seji 21. 10. 1931, da je prezgodna vsaka propaganda za pritegnitev tujcev, dokler nimamo v Kranja kopališča. Tega se j.. -/Mvedal tudi občinski odbor. Iskal se je prostor za koj>ališče na raznih krajih, napravili so se različni načrti, konečno pa se je sedanji občinski odbor odločil za Strahečo dolino, kjer se kopališče že gradi in bo prihodnje leto izročeno svojemu namenu, med drugim bo služilo tudi tujskemu prometu. Društveni odbor je o kopališču razpravljal na 22 sejah in .seh občnih zborih, kar dokazuje veliko pažnje posvečene temu vprašanju. 3. Pomanjkanje vode. Pomanjkanje vode je predstavljalo enega izmed najbolj važnih turističnih nedostatkov. Če že ne moremu tujcu nuditi luksuznega kopališča, vsaj toliko vode mu moramo dati. da se bo doma lahko okopal in timil. Vode pa je primanjkovalo že ves povojni čas, trpeli so radi tega seveda v prvi vrsti najbolj domačini, poleti pa je ta nedostatek odganjal še tiste tujce, ki so se mudili v Kranju. Spričo tako velikih in hudih nedostutkov res ni čudno, če so se tujci Kranju izogibali. Sedanjemu občinskemu odboru se je posrečilo, da je letos zgrudil nov vodovod, ki bo iz Preddvora dovajal dovolj vode za vsakovrstne potrebe. ni j se I .o tudi novo kopališče napajalo i/ te nove vodovodne proge. 4. l/letne točke in olepšava kraju. K prijetnemu bivanju tujcev spadajo tudi hrezdvomno lepo urejena pota, sprehajališča, izletne točke itd. ftmarjetnn gora je naša prva in najbolj važna izlelnu turistična točka, ki pa je bila prej skrajno zanemarjena. Tu sramoto smo morali odpraviti. Zainteresirali smo podružnico SPD v Kranju, ki je od prejšnjih solastnikov odkupila od 35 deležev dosedaj že .'i ler ima večino. Podružnica SPI) v Kranju je Smarjetno goro popolnoma renovirala, o 5. Prometne zadeve. i i Mnogo se je delalo za izboljšanje železniškega prometa, zlasti za odpravo znmun vla- j kov. Z napravo izogiba!išč v Zabnici in v Oto-čah še ni dosti pomaganega. Treba bo izboljšati progo in zgraditi še drugi, vzporedni tir. Ostre se bile tudi pritožbe radi telefona. V poletnem času je bila v glavni tujsko-pro-metni sezoni od treh linij za privatne razgovore na razpolago le ena. Interesenti so morali čakati večkrat po več ur na zvezo. Zahtevali smo, da se zgrade še vsaj tri linije. Zaradi stalnih motenj telefonske centrale smo za odpravo teh podpirali prizadevanja občine, da se zgradi v Kranju poštno poslopje z avtomatsko telefonsko centrala To poslopje se danes že gradi in bodo ti nedostatki odpravljeni. 6. Propaganda. Propagandni material je zbiral in urejeval jioseben odsek. L 1932 so se izdali prvi prospekti Kranja, ki sicer niso bali najlepši, začetek pa je bil storjen. Letos so se izdali drugi prospekti, na katerih je na eni strani natisnjena reliefna karta kranjskega okraja, na drugi strani pa slike. Prospekti BO se založili v nakladi 5000 izvodov. Delo stalne propagandne vrednosti je naš edinstveni relief Kranja in okolice, ki je bil že trikrat na ljubljanskem velesejmu predmet splošne pozornosti in občudovanju. Stal je cca din 32.000 in je namenjen zato, da v propagandne svrhe kroži po vseh večjih krajih Jugoslavije. Med propagandni material prištevamo tudi zemljevid Kranja in okolice. Naklada 1000 komadov je stala din 5.000. Leta 1937 je napravil g. Selan na pločevino veliki stenski zemljevid vse Gorenjske. To delo, ki se prišteva med edinstvene naprave te vrste, je veljalo din 6.000. Imeli smo namen reproducirati ta zemljevid v malem formatu, kar se ni izvedlo, zato pa se je izdala reliefna karta izdelana |>o g. Sela mi, ki se kot reliefni zemljevid nahaja na novem prospektu. Od časa do časa se je v svrho propagande objavljalo v raznih hrvaških in srbskih listih članke s slikami Kranja ter v drugih turističnih revijah in brošurah. Propagandni material se je dostavljal tuzemskim in inozemskim turističnim pisarnam, trgovinskemu ministrstvu in raznim zbornicam v državi. I 7. Ugodnosti pri 16 dnevnem bivanju. i Posebno pozornost smo posvetili zahtevi, da ! se Kranj uvrsti med ona klimatska letovišča,, I ki nudijo tujcem pri 7 dnevnem bivanju bree-| plačen povratek po železnici. Radi spremembe železniške osebne tarife pa uživajo navedeno ugodnost pri 10 dnevnem bivanja po 1. aprifu 1938 vsi kraji v naši državi. 8. Uradniki turističnih pisarn. Lani 10. in 11. maja so Kranj posetJli šalter -ski uradniki raznih turističnih pisarn iz nt in inozemstva, ki so bili v Kranju lepo sprejeti. 9. Prevzem poslov krajevnega turističnega odbora. V začetku leta 1938 je občinski odbor sklenil, da se razpusti krajevni turistični odbor, katerega posle je prevzelo ..Tujsko-prometno društvo". 10. Pobiranje taks na tujce. K pobiranju hotelskih taks na tujce je društvo zavzelo stališče, da če se že pobirajo, morajo biti najnižje, to je din 1. . ti. Pisarna ..Tourist-Office Putnik", Potreba otvoritve turistične pisarne v Kranju se je ugotovila že 'eta :934. V začetku leta 1936 se je nameravalo odpreti pisarno, ki bi bila le informativnega značaja, tega pa odbor ni hotel akceptirati, ker bi bili s pisarno vezani le stroški, dohodkov pa ne bi prinašala. Sele 10. 9. 1937 je „Putnik" na svoji seji sklenil, da se otvori v Kranja podružnica, generalna direkcija pa je dovoiiia prodajo kart. Pisarna je bila otvorjena 16. 12. 193? iti sicer začasno v pisarni Združenja trgovcev, dokler se ni 29. 8. 1938 preselila v lasten paviljon. Odbor je že od vsega početka stal na stališču, da zgradi za pisarno lasten paviljon in to po možnosti na občinskem zemljišču. Ker se to ni doseglo, s« je napravil dogoti*«' z g. Gorjancem, po katerem ima društvo zemljišče v uporabi 10 let brezplačno. Glede poslovanja pisarne je Ivi 1 napravljen dogovor, da „Putnik", oziroma Zveza nosi ves rizik in stroške razen pisarniškega lokala. Gradnja paviljona je veljala din 68.000, h kateremu znesku -o prispevali razni f-i!»to"i. 12. Sanacija ho:elirs1vn K sanaciji hotelirstva je društvo zbralo vse potrebne podatke ter stavilo obsežne in ule meljene predloge. 13. Tajski promet v zadnjih 8 letih. Da se počasi tudi v Kranju razvija tujski promet, kažejo najbolj številke tujcev, ki so I obiskali mesto. L 1933 je obiskalo Kranj j 1008 tujcev, leta 1935 že 2503, leta 1936 3162, I leta 1937 3585. leta 1938 3628 in leta 1939 incl. j september 2877. Leta 1935 je odpadla na ose:>o i le 1 in poi nočnine, danes pa > in pol. V L 1934 je posetilo Kranj 429 inozemcev, I. 1937 ! že 594, 1. 1938 707 in v tek. letu do incl. sep-| tember 666. Med inozemci prevladujejo Nemci, nato slede Ttalijani, Madžari itd. 14. Agende društvene pisarne. V vseh 8 letih je bilo 62 sej, 44 raznih sestankov, ogledov in podobno, prejelo in odposlalo se je 2204 dopisov ter nu tisoče prospektov, okrožnic, raznih slik in ostalega propagandnega materiala, število članstva pa je padlo. L. 1931 je bilo 153 članov, letos pa 72 in 6 ustanovnih. Od leta 1935 od marca mesca dalje je bil ves čas predsednik društva g-Peterlin Miro. 15. Pravila Tujsko-prometne zveze. Naša matica „i ujsko-prometna zveza v Ljubljani" je še do tekočega leta poslovala po prvotnih pravilih, katera niso več odgovarjala današnjemu obsežnemu delu Zveze in načinu (»štovanja. Nu osnutku novih pravil je tudi naše društvo intenzivno sodelovalo in so bili razni naši predlogi sprejeti 16. Stiki. Društvo je bilo v stalnih stikih s Tujsko-prometno zvezo. Posebno pa je društvu stala ob strani občina Kranj, ki j- tudi nosila težji del naših denarnih potreb. Društvo so podpirale tudi druge ustanove in le s skupnimi napori so se dosegli navedeni uspehi, ki v vseh 8 letih niso tako majhni. »SOItBNJEC« STBAN 1 1% naših krajev Proslava I. decembra v Kranju Obšintha proslava v Kranju Kot že v« let, je tudi letos kranjska občina na predvečer narodnega in državnega praznika Zedinjnnja priredila v veliki dvorani Narodnega doma zelo lepo uspelo in prisrčno proslavo. Slavnostni govor je imel giron. ravnatelj g. Korbar France, ostali del akademije pa so izpolnile pcvsk" in glasbene točke. Sodelovalo so sledeča društva: „Prosvei a« društvo", -Sokolsko društvo" in primorsko emigrantsko društvo „Sloga". Nastopili so pevski zbori navedenih društev, poleg njih pa sokolski orkester, ki je bil pomnožen s člani ..Glasbenega društva". Udeležba je bila prav lepa, pogrešali pa smo tiste visoko nacionalne gospode, ki so nacionalni same takrat, če je njih stranka pri koritu, če pa je v opoziciji in ne zajema več iz polne sklede, jim je bore malo za državo, če tudi propade. Tako anacionalno obnašanje si bomo zapomnili za bodoče, da bomo vedeli, kako daleč seže pri nekaterih ljubezen do domovine. Proslava v ljudskem domu Na praznik Zedinjenja dne 1. decembra ob 8. uri zvečer se je vršila v dvorani Ljudskega doma v proslavo državnega praznika zelo lepo uspela in prisrčno izvedena akademija, katero so priredila naša društva: -Prosvetno društvo". .Fantovski odsek" in ..Dekliški kro-itek". Dvorana Ljudskega doma. ki ni ravno tako majhna, je bila premajhna za vso to množiti*, ki jo napolnila Ljudski dom do zadnjegn kotička in ki je z napetim pričakovanjem in j zanimanjem sledila vsem točkam programa. j Zato je proslava res uspela nad vse sijajno. i ker je privabila in zajela široko množico ljudstva iz vseh slojev. Poleg naših odlični-kov smo opazili zelo mnogo kranjskega meščanstva, delavstva, mladine in drugih. Na uspehu si prireditelji iahko čestitajo, obenem pa je bila to res tako spontana patriotična prireditev, da si lepše ne moremo predstavljati. Trdi program proslave je bil zelo pester, dobro izbran in zanimiv. Uvodoma je moški zbor .Prosvetnega društva" zapel državno himno. Zatem je g. prof. Sare imel lep priložnosten govor o pomenu 1. decembra in je zlasti izčrpno orisal ta praznik z zgodovinskega stališča. Burno pozdravljeni so nato nastopili naši fantje s svojimi vajami na konju. Potem so sledile recitacije pod naslovom: Besede naših mož, iz poezije in proze naših najboljših pesnikov in pisateljev. Izbrani so bili teksti, ki napovedujejo naše vstajenje in našo svobodo. Recitirali so gg. Murnik iu Petančič ter gdč. Hribarjeva. Moški zbor je nato spet zupel tri pesmi pod vodstvom pevovodje r*. Petra Lipar-ja in sicer: Adamičevo: .Zdravico". Bučarjevo: -Tam kjer pisana so polja", in narodno: .Gor čez. Izaro". Naši pevci so bili prisrčno aklamirani. Vihar navdušenja vseh prisotnih so pa izzvale težke in eksaktno izvedene poljubne proste vaje članov F. O. Bile so novost za gledalce, izmed vseh nastopajočih pa se je najbolj odrezal mali Grmek. Akademijo je zaključila zborna deklamacija mladine in rajanje mladenk. Tako pestrih in zanimivih akademij si še želimo. /f Nova pridobitev %a Škof jo Loko. Zdravstveni dom Kno najbolj pomanjkljivih vprašanj v našem mestu in sploh v okraju je bilo gotovo zdravstveno vprašanje, ki je bilo do zadnjega časa vprav slabo rešeno, oziroma sploh ne načeto. Dočim so razni drugi kraji, recimo Medvode imeli razne zdravstvene ustanove, kakor posvetovalnice za dojenčke itd, da ne navajamo celo Kranja, ves škofjeloški okraj s srojimi 30.000 prebivalci ni imel, razen nekaj gg. zdravnikov, ki so se na vse možne načine trudili, da bi zboljšali zdravstveno stanje ljudstva, prav ničesar. Da je ustanova zdravstvenega doma pri nas nujno potrebna, je( uvidel takoj po svojem prihodu k nam sedanji zdravstv. ref. in zdravnik g. dr, Viktor Kocijančič, ki je že več let sem delal podpiran od drugih gg. zdravnikov v tem smislu, dokler se mn končno pri oblasteh le ni posrečilo. Za nujnost zdravstvenega doma pri nas govore zlasti številni šolski zavodi, žensko učiteljišče, ženska in mešana meščanska šola, dekliška in fantovska osnovna šola itd. in v njih skoraj 800 učeče mladine. In tako se je zgodilo, da se je mnogim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji pridružila tudi končno nad vse potrebna zdravstvena postojanka v Skot li Lok«. Zdravstveni dom bo imel pri nas sledeče oddelke: Posvetovalnice za matere, dojenčke in male otroke, dispanzer za bolne otroke, šolsko polikliniko in protituberkulozni dispanzer. Slednji bo posloval v primernih in lepo higie-nir.no urejenih prostorih v sprednjem traktu mestne ubožnice, I. nadstropje, na Spodnjem trgu. Drugi oddelki pa bodo imeli svoje prostore v šolskem poslopju. Poslovati je začel zdravstveni dom v sredo 29. novembra s šolsko polikliniko. Ordinacije bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih in sicer od poli 2 do 3 za bolne otroke, ob sredah od 2 do 3 ure pa za zdrave otroke. Protituberkulozni dispanzer bo pa verjetno posloval v torkih popoldne, Upamo, da bo s tem ugodeno zlast materam dojenčkom, ki jih sedaj ne bo treba več nositi v Medvode. Pa tudi vsem drugim bo nudil zdravstveni dom oogromne koristi. Mi ne moremo drugega, kakor prisrčno se zahvaliti vsem onim, ki so našemu mestu priborili to prepotrebno zdravstveno ustanovo. Požrtvovalno delo škofjeloških gasilcev Ko je pred dobrimi tremi leti prevzela upra-to škofjeloške gasilske čete sedanja uprava pod predsedstvom g. predsednika Šuštaršiča Ivana, je bilo vsled razrvanih razmer v četi pač težko slutiti, da bo četa stala po treh letih na tako visoki kvalitativni stopnji, kot je danes. Da je temu res tako, to nam je najbolj nazorno pokazala zadnja gasilska vaja nu Mestnem trgu, _ko je gorel rotovž" in je bilo treba poleg .gašenja" tudi reševati celo število .stanovalcev". Vaja je bila izpeljana s tako disciplino, s tako vzorno natančnostjo in tudi s precejšnjo porcijo, poguma, da je izzva- 300 metrov novih cevi, katere so veljale četo novih 9000. — din. Za bodoče pa ima četa še druge obširnejše načrte, med drugim tudi dograditev doma v „Zvezdi". Kakor je znano, je prvotni načrt doma skoraj bi dejali neizvedlji", največ radi finančnih težkoč. Po tem načrtu za dom, ki že danes stoji, je nmreč komaj ena tretjina zamišljenega. Zato se je uprava odločila, da dosedaj zgrajeni stavbi dozida še dvorano in stanovanje za hišnika in dom bo gotov. Dvorana bi se zgradila nad sedanjo verando. Nove načrte bo pa napravil g. Anton Ogrin. Ker se četa resno trudi in njeno članstvo z vso požrtvovalnostjo dela na to, da jo dvigne prav v vsakem ozira na stopnjo, da bo mesto lahko ponosno nanjo, je tudi dolžnost vsakega meščana, da jo vedno in ob vsaki priliki po možnosti podpre. K dvojnemu umoru Hribernikorih Skofja Loka, fc. decembra 1939. ' Pred kratkim smo poročali, da je dalo škofjeloško sodišče aretirati Rupar Franca in Stare Franca. Takrat smo rekli, da se preiskava drži v popolni tajnosti. Danes moramo poročati, da je oba aretirane« škofjeloško sodišče izročilo pred dnevi ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Vsi prav napeto čakajo, če sta are-tiranca prava ali ne. TEDENSKE NOVICE la med občinstvom vprav navdušenje. Vaja, ki jo je vodil četni poveljnik g. Bozovičar Pavle, je pokazala, kakor rečeno, za Ločane novost, reševnje stanovalcev iz gorečega poslopja Poleg tehnične pripravljenosti, v kateri se zrcali vsa požrtvovalnost četinega članstva, pa moramo vsekakor omeniti silno smotrno gospodarstvo gasilske uprave. Za izkupiček lanske tombole so gasilci napravili letos članom 40 delavnih oblek, katere so črto veljale 9000.-- din. Naprava oblek je bila že skrojno nujna. Iz. istega izkupička je četa napravila tudi Slike za nove delavske knjižice: POTO JUG - KRANJ pri ZZD, nakar bo načelstvo skupno z obratnimi zaupniki določilo povišek z ozirom na porast cen in na višino dosedanjih plač. To se je tudi zgodilo. Plače so se povišale ne za 10%), ampak za ii*/t- Predlog, da se delavci organizirajo, ki imajo zato pogoje, pri ZZD, je 'isto utemeljen. Zadruga je izšla iz katoliškega delavskega pokreta. Zato je članstvo dolžno, da tu pokret iz hvaležnosti tudi podpira, ker je to \ korist katoliškega in slovenskega delavstva. 3.) Da se posameznikom odreja, koliko mora napraviti tekom h ur. tudi ni tako huda za-devščina. Tudi delavec ni brez napak. Marsikdo bi •»•:< d« ">čim drugih manj delal. Takega je treba pač ozdruviti. Delavec tudi od le strani potrebuje vzgoje. Nihče nima pravice druge izkoriščati, tudi delavec ne svojega tovarišu. Vse to je tudi v skladu z moralo: .koju uprava propovjeda radnicima." Kajne, da, tovariš ali sodrug „Naših Novin". 4.) Zadnja točka obravnava, kako je, „jedan nadmajstor udario jednu radnicu". Zadruga ima samo eno delavko, ker se drži načela, da naj zaposluje le moške, žena pa naj bo doma pri gospodinjstvu. Ta delavka se imenuje Ka-štrun Franca. Je take narave, da imajo vsi predpostavljeni rešpekt pred njo. Kaj da bi si jo kdo upal udariti? Res je huda včasih, pa zato ji nihče ne zameri, ker vsak ve, da mora ona imeti zadnjo besedo. Gospoda dr. Božidarja Adžija pa lepo povabimo, da pride ob priliki v Tržič in si na licu 'mesta ogleda naše familiarne razmere. Mogoče Iki dobil boljši vzorec pri nas, kakor pa v Rusiji za svoj komunistični raj. Po tudi tovarišem od JSZ ne bi škodilo, če bi potom zadružništva socializirali naše gospodarstvo in zapustili svoj poklic — ..demagogijo". *' KRANJ Novi odbor „Tujsko-promctiicgu drvStva". Snoči se je vršila seja novoizvoljenega odbora društva, ra kateri se je konstituiral odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. Miro Peterlin, ki pa mesta ni hotel več prevzeti. Zato se je izvolil za predsednika župan g. Cesenj, ki je tudi predsednik Krajevnega turističnega odborb. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Gorjanc, za tajnika g. Kožman, za blagajnika g. Matevžič, v odbor pa ostali gospodje, katere smo že BadtljiČ navedli. Odbor namerava najprej rešiti vprašanje prevzema kranjske podružnice -Putnika" v roke- društva v smislu sklepa občnega zbora. Praznik Brezmadežne. Kranjske Marijine kongregacije bodo proslavile praznik Brezmadežne z akademijo, ki bo na praznik 8. dec. ob štirih popoldne. Vse lepo vabimo, de se te proslave udeleže. HOTEL EVROPA, KRANJ KONCERT v petek« soboto in nedeljo. Vabljeni l Zavora je odpovedala. V torek dopoldne se je na Jelenovem klancu pripetil zelo intere-santen toda nevaren slučaj, ki bi se lahko k fora I z drugačnimi posledicami. Po klancu navzdol je peljal voznik visoko naložen voz desk. Sredi klanca, kjer je strmina najhujša, so odpovedale zavore in voz je začel poganjati konja, voznik pa ni mogel več ustaviti drvečega voza. Konj je sicer ovinek še kolikor toliko dobro odvozil, vendar je pa obstojala nevarnost, da bo voz s konjem vred za-grmel čez novi nasip proti hišam ob Stari cesti. Medtem pa se je k sreči snelo kolo. Voz je nekaj časa še drsel po tleh, potem pa je konj z vso silo odtrgal oje in se osvobodil nevarnega voza, katerega je zaneslo na levo stran ceste *v jarek. V tem času pa se je vračal v mesto po klancu navzgor prevoznik Lužar Mihael. Drveči voz se je zadel ob Lu-žurjev voz in mu stri kolo ter voz prevrnil, dočim se nobenemu izmed voznikov, niti nobe-nerau konju ni ničesar pripetilo. Oba voznika sta šla iskat nova kolesa. Krivdu leži najbrže na vozniku, ki je imel slabe zavore pri vozu, pa visoko naložen tovor. Oblast naj bolje kontrolira, če imajo vozniki, ki vozijo velike tovore, res dobre zavore. Torkova nesreča kaže, da bi se lahko pripetila vse večja škoda in nesreča. Vse cenjene čitatelje ponovno opozarjamo na današnji oglas staroznane manufakturne trgovine Logar & Kalan, Kranj, ki še vse blago prodaja po starih cenah. BESNICA Neurejena dostava pošte. V začetku novembra nam je pismonoša iz Kranja pričel dostavljati pošto vsak dan. Že smo mislili, da bo sedaj enkrat za vselej rešeno vprašanje glede dnevne pošte, pa smo se bridko zmotili. Kmalu nato je pismonoša pričel hoditi trikrat na teden po starem redu, katerega smo že davno zavrgli. Kdor je zadevo iztiril, naj jo spravi zopet nazaj na pravi tir, da ne bo nepotrebnih pritožbi. Nagla smrt. Prejšnji teden je v Zg. Besnici nenadoma umria Frančiška Kozjek roj, Okorn v starosti 64 let. Pokojna je bila še v nedeljo pri sv. spovedi v Kranju. V ponedeljek pa je bila še pri sosedu na delu, kjer je pomagala pri raznem domačem delu. Naj v miru počiva! ŠKOFJA LOKA Kako se da to upravičiti. Pogosto se slišijo pritožbe, da na škofjeloški železniški postaji potniki plačujejo vozne 1'stke dražje, kot je določena cena. Navedli bomo samo dva kričeča primera, pri katerih so prizadeti pripravljeni s prisego potrditi resničnost navedbe. Pred kratkim je potoval neki gospm pomagal, samo povej mi, kaj je z mojo sestro!" je jezno in obupno prosil Martin. ..Turki so jo ujeli.. ." ..Turki!?" je planil Martini. .,Kam so jo gnali kam!*" ..Tam, kjer imajo vse ujetnike. Ne moreš ji pomagati, sto rdečih hudičev jo 'traži." ..Moram, moram ji pomagati!" Martinu se je tresel glas in v boli se je grabil za prsa. trgal si prnžnjo srajco. ..Ne moreš!" ..Morar ! - Ali si videla Tita?" ..Nisem. Bežala sem z otrokom, na vsuk način sem ga hotela rešiti. I'a je prijezdil Luvifer turški na konju in mi je potegnil otroka z naročja. ..Pusti gu!" sem kriknilu. pri Bogu in vseh svetnikih te rotim, pusti mi edinca!" Turek \w se je zahrohotai, pomisli, smejal se je, saj ne morem pomisliti na to! Vzdignil je mojega Izidorja /i, eno nogo kvišku, švistnil s krvavim mečem, otrok še kriknil ni iu že nu je padlo po! trupelca v naročje. Bog. ali ne vidiš moje nesreče!" Martin se je tresel ,,i> pripovedi, nesrečna mati je pa od groze kar šklepetala z zobmi. ..Daj, pokopljivu otroka," je silil Martin. Pokleknil je, zgrabil lesen kolee in začel riti \ mehka gozdna tla. Razni je luknjo, pa se mu je zdelo, da gre delo prepočasi. Z rokami je začel razkopavati zemljo in izmetavati prst, da mu je pot kapal s čela iu se mu je srajca premočila na hrbtu. ...Mi bo dovolj globoka?" Mati je gledala jamo in lx>žala otrokova bledu lica. Ni in ni se mogla posloviti od edinca. Martin j« je priganjal. ..I>uj. hiti. da ne pridejo Turki sem!" Zona je še enkrat poljubila otrokove ustnice, potem ga je položila v jamo varno in mehko, kakor v zibel-..Sladko spančkuj, ljubček," je zašepetala, potem si je pa pokrila obraz s: obema rokama in je tiho ilrtela. Martin je zudelal otroka kakor zaklad, potem je vstal iu Domišljal ..Pruviš, da sestre ne morem rešiti?" ..Ne moreš! O ti ubogi moj otrok!" ,.Tita nisi videla?" ..Nisem." Spet ji je jok dušil besed.-. Kam hoče-š zdaj?" ..Ne vem." ..Turki te IkkIo ubili." ..Naj me! Cemu naj še živim, ko so mi ubili edinca?'' ..Kje je tvoj mož?" »Graščinske ovce čuva na planini. Njega ne bodo dobili." ...Mi bi šla rada k njemu?" .Bi šla in ne. Njemu bi se od žalosti zmešalo, ko bi izvedel, kaj se je zgodilo z njegovim otrokom. Tako je imel rad malega Izidorčka." ..Ali imaš dom?" ..V grajski pristavi sva bila z otrokom, ker je mož v grofovi službi. Zdaj ni več pristave." ..Kam torej misliš?' ..V vas pojdem. Naj me Turki ubijejo, presekajo naj me, kakor so mojega Izidorčka." Solza je pobijala solr.o na bledem licu. ..Tja ne smeš!" ..Kam pa naj bi šla?" ..Grem v Podbrezjc. Pojdi z menoj, skrila sc boš v Podbrežani na Taboru. Moj oče ti bo dal jesti." ..Pojdem." ..Pojdi!-* Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.