352
Novičar iz raznih krajev.
Kdor je kakonno obligacijo zemljišne edveze v kaki banki zastavil in je ne more pred iz zastave rešiti , da bi jo za sreckanje (Verlosung) po predpisani poti pri vodstva odvezne dnarnice napovedal, naj namesto obligacije svojemu prošnemu pisma le priloži zastavni ali hranilni list; dotična banka bo na tako obligacijo natisnila poseben zaznamek. „da je za sreckanje napovedana bila4*. — Od vsih Svetih je čas vožnje na dunajsko-Ijabljanski železnici nekoliko preme njen« (Skusili bomo to premembo v ^oglasniku44 kmali na znanje dati). — Tergatev so po d olj ni Austrii še le te dni dokončali in se hvalijo, da so vina s poznim branjem veliko poboljšali. Letošnjega pridelka v teh krajih je za dobro polovico manj od navadnega srednjega leta, pa vino bo kaj dobro; cenijo ga po različni sorti od 7 do 14 11. vedro, ogersko pa je po 8 do 12 11.; kupca je dosti, posebno za druge dežele. VBukovini se je te dni spet v drugem kraji, v Ro-gošestji, goveja kuga začela, berž ko ne zanesena iz Mol da ve. — Srednja žitna cena po poglavnih mestih našega cesarstva od 15. do 20 oktobra je bila takošna, da pšenica   je   bila   v Bo ko v i ni   naj bolji kup —  po 3 fl.
28 kraje,   na Ceakem pa naj dražja — po 9 fl.  10 kr. vagan. — Se zmiraj nič novega iz vojske v Krima.    Na razgled so tu in tam šli   nekteri   oddelki   zavezne   armade, pa so se spet vernili na  svoje mesta; večina vojnih ladij še zmiraj stoji poleg kinbnrniške erti.    Za gotovo se pripoveduje, da rusovski car,   ko je unidan   prebral   Goršakovo obširno razločbo sedanjega stauii rusovske armade v Krimu, je vojskovodju p o poln orna in brez vse odgovornosti na voljo dal, naj brani Krim, kolikor je brez velike škode za armado mogoče,   ali   pa   naj   ga   zapusti,   če previdi, da bi utegnilo bolje biti.    V armadnem povelji  od 15. okt. pa razglaša   Goršakov,   da   ne misli na odhod iz   Krima,   kterega  hoče   braniti   do   poslednjega   moža. Očitno iz vsega,   kar se   zdaj godi, je,   da obojna stran se pripravlja za prihodnje leto še na veliko hujo   in obšir-nišo vojsko.    Rusi nabirajo   zmiraj   več  vojakov;   spet zapoveduje nov carsk ukaz, da razun Pskova, Pultave, Cer-Digova, Karkova,   Ekatarinoslava,   Kersona   in Taarije   se ima  povsod drugod od 1000   mož   10  jih za vojsko vzeti. Nasproti   pa Francozi   in Angleži z lepo   ali gerdo čedalje več zaveznikov išejo;   Španjce že imajo,  Napolitancom in Gerkom žagajo,   Švede   in Dance   lepo   vabijo,   Belgijanci bojo hote ali nehote mogli,   le nemške vlade so jim še zlo tem v peti, pa tndi   Amerikanci.    Cez   zimo   se bo vse to skuhalo in za prihodnje leto bojo nek zapisali na svoje geslo: „kdor ni z nami,  je zoper nas44.   —   Glasoviti Ha ni i 1 ton Seymur pride nek za poslanca angiežke vlade na Dunaj. —  Govorica,   da je lord Redclif iz   Carigrada   poklican, je potihnila. — Strašna nesreča se je zgodila na fran-cozki železnici 14. t. m.; vozovlak z blagom  se je peljal prepočasi,  kar   prileti  hitri voz   od zad nad-nj; čez 20 ljudi je tako sterlo, da še obrazov ni bilo spoznati. — O vsih Svetih je bilo sto let, kar je strašen potres   in požar pokončal L i za bon o (l.nov. 1755) in je 20 000 ljudi strašen konec vzelo.    Mozel je   hrup   te  nesreče po vsem svetu se razlegati,  ker   celo" na Krajnskem   imamo   vec ljudskih pesem  7,od Lisbone potopljene44 (glej ^pesmi krajnsk. nar." 5. zvezek).