Katolški cerkveni list. Vredni k : Ur. Janez Mtrizostom Poijavar. . V. V Četertik Sušca. Kratki prniiisliki i z s. evangelija za tiho. a I i p e t o n e d e 1 j o v postu. (Jan. 46—50.) d nekdaj je na zemlji hoj laži zoper resnico, hudobe zoper čednost. To velja od celiga svetli sploh, kakor od vsakiga človeka posebej, zakaj tudi v vsakim človeku po spričvanji svetiga Pavla rmeso poželi zoper duha". (Gal. 5, 17.) Xar bolj očitno so spričvali to žalostno resnico terdovratni Judje o času Kristusovim, ki niso le večne resnice, ktero jim je Mesija oznanoval, zaničvali in zavergli, temuč so njo in njeniga oznanovavca sovražili in z vso močjo preganjali, so temu, ki je bil prišel jih rešit in zveličat po življenji stregli. Prečudno je pač vender pri pametni stvari, kakor je človek, tako sovražno obnašanje do resnice, tako zamet-vanjc svoje lastne sreče! Od kod pač izvira taka terdovratna slepota človekova? Tako vprašanje je Zveličar sam Judam postavil , rekoč: rKdo zmed vas me more greha obdolžiti? Ker vam resnico govorim, zakaj mi ne verujete". Kakor bi hotel reči: Nobeniga greha mi ne morete očitati, toraj tudi lažnjivosti ne; kar vam govorim, je toraj resnično. Ako vam pa resnico oznanujem, ako vašo srečo in vaše zveličanja želim, zakaj me ne poslušate, zakaj mi ne verjamete? Od kod pride ta vaša terdovratna slepota? — Ker Judje na to prašanjc niso mogli, ali niso hotli odgovoriti, jim jc Jezus sam povedal, rekoč: ^Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša: zato je vi ne poslušate. ker niste iz Boga". Judje so scer ba-hali proti Kristusu, de imajo Abrahama iu Boga za očeta, tode on jih je naravnost zavernil. iu jim je odkritoserčno povedal. de njih oče jc hudič. kteri je ubijavee in lažtiik od začetka: zato pa tudi oni kakor njegovi otroci le laž ljubijo in resnici zoper-vajo. — Strašna resnica. iz ust božjiga Sinu izrečena! Ko bi še tako učen in svet mož kaj taciga hotel učiti, bi mu mi težko ali clo ne verjeli: kar pa Jezus sam reče. moramo verjeti: Kdor se resnici vstavlja, kdor resnice ne posluša. temuč jo sovraži, ni iz Boga, ampak iz hudiča, ni Bog, ampak hudič njegov oče. Obernimo to resnico na današnji svet. Iz božje besede dozori sad svetiga Oulia, kteri je: pravičnost, ljubezen, ponižnost, čistost, zmernost, mir, veselje v svetim Duhu : kdor pa ni božji otrok, v tem je krivica, sovraštvo, prevzetnost, požrešnost in samogoltnost, nczloga, veselje nad deli in dja-njem hudobe. C'c toraj dandanašnji na svetu vidimo toliko luidiga, toliko premaganja resnice, toliko liu-dobniga počenjanja in prizadevanja zoper katolško cerkev, zoper vero in bogaboječnost, zoper Jezusa samiga zoper njegove namestnike: moramo po naukih Zveličarjcvih soditi, de so ljudje Boga svojiga Očeta zlo zapustili, in so si zvolili očeta hudiča. Kdor je iz Boga, ima veselje nad božjo besedo, nad lepimi pridgami, nad keršanskimi nauki, nad opominjevanjem, nad vsem, kar je dobriga, nad življenjem in nad lepimi zgledi bogaboječih ljudi; takimu ni zopern nauk. od zatajevanja in pokorje-nja mesa in hudobniga nagnjenja, ne nauk od za-ničvanja nečimcrniga posvetniga veselja. Kdor pa ni iz Boga, mu je vse to neizrečeno zoperno, on se obrača proč od vsiga, kar je dobriga, toraj tudi od dobrih, pobožnih ljudi, kterih se ogiba in jih sovraži in čerti v svojim sereu. Kar je Jezus vsim Judam rekel, velja tudi za vsakiga človeka posebej. Zato moramo po opo-minjevanji svetiga Gregorja te besede Zveličarjeve tudi vsak nase oberniti, de tudi sebe presodimo, kteriga duha otroci smo mi sami. „Jezus, večna Resnica**, pravi ta sveti učenik, .,nam zapoveduje po nebeški domovini hrepeneti, poželjenje mesa zaterati, posvetne časti se ogibati, ptujiga blaga ne poželeli, svojiga obilno podeliti. Xaj toraj vsak izmed vas sam pri sebi premisli, ali se ta božja beseda ušes njegoviga serca prijema, in ali more iz tega soditi, de je iz Boga. — Toraj pokličite, proijubi bratje, svoje življenje pred oči svoje vesti , in z resničnim prcmislikam se bojite besedi iz ust večne Resnice: „Zato vi ne poslušate, ker niste iz Boga". Resnica iz ust Jezusovih je terdovratno pre-slepljcne Jude le žalila in čedalje bolj razdražila. Imenovali so ga Samarijana, to je krivoverca, in so djali, de je s hudičem obseden, ter so sodili, de je kakor preklinjevavec božji vredin s kamnjem posut biti. Tako hudobni človek toliko rajši divja zoper resnico, kolikor bolj očitno in na tanjko se mu pove: kakor otrok satanov in sovražnik vsiga dobriga si prizadeva resnico, ko bi mogoče bilo, pokončati iu popolnama zatreti. Ali, kako neumno prizadevanje! Judje so že kamnje poberali, de bi bili Jezusa, večno Resnico, precej na mesti pobili; pa on zgine spred njih oči, ker njegova ura še ni bila prišla. S tem je hotel preslepJjenim hudobnežem na znanje dati, de zastonj se hudoba zoper resnico in čednost vzdiguje; de, kdor jo hoče udariti, le po vetru maha, in de pšice, ktere človek v svoji slepoti v resnico spuša, le njega sa-miga ranijo. Zato pravi sveti Duh v svetim pismu de »če hudobni človek tudi hudiča kolne, kolne sam svojo dušo". (Sir 21, 30.) -Jezus se je skril, in je šel iz tempelna". Te besede svetiga evangelija imajo pa tudi drug pomen. Zvcličar je tistikrat šel iz Jeruzalemskiga tempeljna zadnjikrat, in ni nič več vanj šel. V tem-peljnu so Judje, kakor je bil Bog sam Salomonu obljubil, milosti in dobrote od Boga prejemali; zdaj je pa božji Sin ta tempelj zapustil, in nobene gnade nobene dobrote iz njega ni bilo več za zaverženo judovsko ljudstvo. Bog je zapustil svoje izvoljeno ljudstvo, in prišlo je na besede Jezusove, ktere je Judam govoril: „Iskali me bote, pa me ne bote našli : v svojim grehu bote umerli". Tudi naše serce je tempelj božji, v kterim Bog tako dolgo prebiva, dokler ga z nejevero in hudobo iz njega ne preženemo. Kdor pa keršanski resnici zoper stoji, kdor božje besede ne posluša, tudi njega Jezus zapusti, se skrije pred njim, in človek postane iz otroka božjiga otrok hudičev, sovražnik resnice in vsiga dobriga, sovražnik svoje lastne duše. Bog nas obvarvaj take nesreče! Potočnik. Misli katolika ob začetku leta f (Po kat. Zagreb. listu.) 1. Kako se vse ziblje in giblje — deleč in blizo — skozi vse deržave po zemlji! Skoz vse življenje po vsim svetu ne najdeš druziga, kot premeno in neobstojnost. Sama sveta katolška cerkev obstane, kakoršna je bila; to mora tako biti, in vedno injvedno tako obstati, ker Vsigamogočni je rekel Petru: rTi si skala (Peter), in na to skalo bom svojo cerkev zidal, in vrata peklenske je ne bodo premagale". 2. Ob ti nepremenljivosti svete cerkve so se razbili časi in vojske, vsakoršno terpljenje in za-sramovanje. V sred pozemeljskih premen, ktere se kakor bučeči valovi mimo derve, ona stoji na ter-dim kopnim. Svetilniea je ona, ki nikdar ne ugasne, desiravno vsi viharji v njo tulijo. Božje mesto je, po vsim svetu zidano, vedno obsedeno, vedno na-skakov ano , vedno obsuvauo; pa nikdar ne premagano — od nobene moči, ne zemeljske, ne peklenske. O ti srečno mesto božje, o ti blažena la-dija na viharnih valovih zemeljskiga življenja! Mir božji se sprostira, nad teboj, in srečni tvoji prebivavci pijo in pijti iz neusušljivih studeneov božje milosti, in se solnčijo v nepremcnljivih žarkih resnice božje. 3. Duhov na vera — duhovno delo — delo našiga odrešenja po Sinu božjim je sveti katolški cerkvi kakor vteleseno, kakor zunanji pergodek — vsim očitno. Ona edina — primera v zgodovini — čudnovita, nezmotljiva, nepremenljiva, vsim vidna, vsim odperta, kteri hočejo živeti in se zveličati; nedosegljiva in nepridobitna vsim, ki jo hočejo podreti. Ona je edina v resnici ne premagana domovina in veličanstvo na zemlji. Srečin vsak, kdor živi pod njeno obrambo. 4. Odkar je bilo v Judeji rečeno: „Peter, pasi moje ovce;" se preseljuje oblast in čast svetiga Petra od papeža do papeža - - skoz osemnajst stoletij do današnjiga dne. Svet je vidil, gledale so stoletja, in z očmi meri današnji čas, kako Petrov stol v letu 1849 stoji ondi, kjer je stal štirdeset let po Kristusovim rojstvu. Divjaštvo (barbarstvo) iz razkolništvo (haereris), prekueija ('reformacija) iu modrija (filosofija), meč in oginj so je zastonj nad njo podajalo. Rimska cerkev — sercč nepre-menljive cerkve božje — živi in preživi sto in jezero življenj; cerkev rimska obstoji nepremenjcna med tem ko je Rim sam od jutra in večera napa-dan, premagan in zopet premagan: obseden in ob-ropan. Po njem sc je plazilo besno odterganstvo v ime Lutra; in pred malo desetletji naj silnejši vsili cesarjev; pred končam minuvšiga leta pa (in ravno sedanjo dobo) silna moč, ktera se peba vse priči-joče podreti, in je močnejši od naj silnišili cesarjev namreč - prekucovavstvo (radikalizem). Leto razširja strah in trepet po Rimskim; — pa cerkev nad vse to povikšana stoji, — stoji zaročnica Gospodova ,,sinc macula et sine rugau: še stoji neoskrunjeno papcžstvo, kakor je vsigamočna Jezus Kristusova beseda nekdaj Petru zaterdila. In desiravno seje veliki Pij IX. nczarobljcnim samosilnikam umakniti mogel, kteri v ime svobode pravo svobodo zadu-šujejo: *ender njegovo duhovno gospodarstvo ves svet objema. zakaj katolčanje, na božjo besedo oslonjeni, povsod vedo, de je -ondi Rim, kjer so papež (ubi papa, ibi Roma)". Ti brezbožni tolovaji, ki božje in človeške pravice z nogami tlačijo, so se polastili papeževih dežela, kakor nekdaj hu-dodclniki Kristusoviga oblačila, in hočejo z ptujim hlagam po svoji hudi volji gospodariti. Ves ker-šanski svet, in celo nckatolškc poglavarje je tako razbojništvo z grozo navdalo, samo prckucuhi se tega vesele, ki jim ni nič za pravico, vero in zveličanje. Dobro vemo, de bodo ubogi zaslcpljenci poslednjič premagani, in osramoteni, pa moliti moramo . de bi milostljivi Rog dneve skušnje materi cerkvi perkrajšal, in de bi se manj zaslepljenih pogubilo. 5. Gospod in nebeški Zveličar je rekel: ,,ka-kor je mene poslal Oče, tako pošljem jest vas". On je rekel — in bilo jc cerkveno gospodo v a vsiv o ali gospod i ust v o (hierarhija); in dalje reče: ..Jest ostanem z vami do konca sveta", in vstavljeno je bilo cerkveno gospodovavstvo, in stalo bo do konca sveta. Stoji ukljub vsimu najsilnišimu naska-kovanju stariga, noviga in naj novejšiga časa. Podreti ga (cerkveno gospodovavstvo), so se pertale viharne nevihte divjaštva, neznanstva in modraštva (modrijanstva — praviga — ne), ktere so menile, de že njegovo smertno pojemanje slišijo: razdreti jo, so se pehali silni prekuci, nemarništvo (indif-ferentizem), in mnogoteri — silno togotni — zno-tranji in vunanji sovražniki; in glej, kako zdaj vstrič Lutra in njegovih tovaršev počivajo pokopani mnogoteri modrijanski sostavi (zisteme) neznanstvo in učenuhi (napčni encvclopedisti), malikovavska ljudovlada (republika), kakor tudi brezbožno Kran-cozovsko cesarstvo. Vsi ti nasprotniki cerkve in njeniga gospodinstva počivajo v temnim grobu minulosti , in nar hujših prekucnežev sedajnih časov, ki v tim časti išejo, ne vem de bi kteri hotel slav-uhniga Voltčra ali druziga cnaciga v njih prahu /.a lažnjivo slavo odnienjati (abloscn). Taka le je pregrešna slava! — (Vrkveno gospodovavstvo pa v svojim bistvu stoji, kakor je bilo po Jezusu in apo-steljnih vstavljeno, stoji tako, kakor je oh nesliš;:-nim trinogstvu Xcrona cesarja stalo. Oi.are fre-mueriint gentes , et populi meditati sunt -i n a n i a"?! (5. Trikrat je Evropa svoje obličje spremenil::. - Paganska nekdajnnst je minula: iicohlikaui pa verni srednji vek je bežal, in mlajši čas svoje lahno oblačilo slači, de se morebit v toplejši kožuh zavije. Tri velike cesarstva: Veliciga Karclna. Ka-relna V., in Napoleona. so se vzdignile , in umcrlc. Dve najdeni strani zemlje ste razdeljeni med duhovno iu deželsko oblast Evrope, pa samo perva je svoj del obvarovala. Vse - mi>li (idce). narodi, cesarstva, vse ima svoj čas: cerkev sama ostane nepremcnljiva — nespremenjena. Kakor brodar z morskiga brega mirno gleda b«.j ži\ljcv (elementov), tako katolški kristjan premišlja strašno zmešnjavo in razdertijo, nekaj z duliam . nekaj z roko narejeno, meri obnovljavnc sedanje stiske, in silne požare po vsili krajih zemlje, pretuhtuje silne in grozovite reke prelite kervi. posluša hrup raz-padajočili deržav, prevdarja odločcnstvo n<-\črnili, in odverženstvo kraljev, presojuje neštivilne nevihte nestanovitnosti: misli in modro govori: vse mine, stoji le ena skala sama. in sveti luč svečnika do neba - cerkev božja. Kdo se bo da! še siliti, sc pokorniga storiti ti cerkvi božji! Kako kratko-vidin bi mogel um biti, kteri bi se sramoval, ponižno se podvreči tej nepremenljivi. večni misli božje modrosti in ljubezni božje! Človek poklekni! moli. hvali in poveličuj! Sin božji, ginjen vekovečnemisli ncizmerjene ljubezni se včloveči. in dopolni blagodarno, preblagodarno delo odrešenja odkup-Ijenje, in vstavi svojo sveto cerkev kakor čudno, živo, bogoljudsko poslopje, kjer se zveličanje za ljudi dobre —- svete volje pcrpravlja do poslednji-ga dne. Menjajo naj ljudje in spreminjajo, naj dero spaje po neznanih derčali zmote in sanje: naj modri sveta na svoji domišljivni visokosti po vsi bistrini umoslovnih zakonov pod in nad zvezdami gradove zidajo, ali v mladi naglosti zemeljske dvo-rovc podirajo, in v svoji mladosti ali starosti svoje mlade in stare misli spreminjajo: oblika deržav, cesarstev in vsih zemeljskih reči se menja, cerkev božja pa stoji ravno in nepremakljivo: in vender jc ona gibčna in delavna na vse strani, delavna de na svetu dodela božje delo zveličanja. In to delo je tisto, po kterim bo slebern zmed nas zdaj živili rez majhno— majhno časa prašal, kako de je z-nj opravljeno: ho prašal, in se za vse drugo ne bo nič zmenil, za činiur sc zdaj tolikanj peha in poganja. - - O prazne sanje človeške ne imurnosti! Svitlost cerkvene božje resnice pa jc zvikšana tolikanj , de je nobena zmota ne more otemniti: neizmerno je morje njenih milost (gnati) po Jezusu, in nobena človeška spaka ga ne more stisniti; duhovna je cerkev, ne inore je grabežljiva roka občenuhov (komunistov) doseči: božanska je, de je ljudje nc morejo ne bistno vzdigniti, ne ogugati: veličasten je njen život naslonjen na Boga, skrivnostna in polnebeska kraljica, vodi in vlada cerkev tudi zemeljsko življenje narodov, od stoletja do stoletja. J c r a 11. Pogovor med Mienijakaiii in mrae-lijakant. ali eopernlki nove dobe. (Odpis U katol. Zagreb, lista.» Svečnjak. Naj imenitniši compcrnijc nove dobe so otl s v o h o ti e. Bere se sicer v starih bukvah, češ, tle hi bili vtamničeni sužnji železne ključavnice znali razcomprati. ali okove z nog odeomprati: pa kdo nc ve. tle so take pripovesti gole zmišljave? in ko hi I udi ne bile. hi vender bile le muhe proti velikanskim /najdbam daiiašnjiga časa. Leta je mnoge s svobodo in osvobodenjem tako prccopral in oco-pral, tle se nekterim od velike obilnosti svobode ves mozeg verti. nekteri pa čarovitno p«» ohnchji popotvajo. in viditi je. de so vsiga na s u h i m osvo-bodeni. Taeili svobodocopcrnjakov je sedanjo dobo toliko. tle hi res mogel. kakor matopir, samo po nori svitlo gledati, in po dnevi nič ne viditi, ako bi se perto/.il. «le je o današnjim svetu še mnogo saniosilstva in tlaeenja. ali pa še celo več. kakor popred. Slep si ti in gluh, moj mračnjače ! Sej je vender skorej cela K v ropa s to veliko svobodo ob-carana : povsod se ječi in žveči in govori in piše od svobode. Prasaš : kako si' je to prekucnilo, tle je ta panana sužnost tako urno na svetu otlvcržena, veliranska svoboda pa tako vesoljno razširjena bila? To ti jc permaruha ! iicktdiko čudno bilo, pa copernija oManc copernija! Nekoliko pripovctlck tipa vender moram povedati od te copcrnije. Na švaj-carskim se je nekaj gospotličičev odreklo razodeti veri, in bili so otl vsake vere os v o bode ni. Ti gospodičiči so ravno to svobodo tutli drugim o-znanovali, pa našlo se jc tutli več (po njih misli) priprostih ljudi. kteri so mislili, de so svobodni, ako svoji stari katolški veri zvesti ostanejo, in po nji žive, in še sanjalo sc jim ni, de bi tako vse svobodno in pobožno veselje v poštenim življenji kaka sužnost bila. Ali glej, z urno peto pritekli čisljarji, čcshljarji in coperniki svobode, in z dobrodelno prizadevnostjo ropajo, požigajo, odver-žejo mnoge veroznanske učenike, ktere so uni pobožni bogomoljci ljubili in spoštovali; druge pali-nejo v ječe; in tako so se ljudje, kaj pa de, osvobodili po celi Švajci. — Katoliki so namreč o svobode ni svojih ljubljenih pastirjev, pastirji pa so osvobodeni svojih ljubljenih četi. In de bi ta copernija vso mogočo popolnamost dosegla, so ti coperniki svobode s silo orožja in okovov na to per-gnali, da so cele občine, mesta, in cehi kantoni osvobodeni mnogih inestjanskih in cerkvenih svobod nos t ali pravic. — Leti priprosti so jim dolgo pravili, de lo se ne pravi osvoboditi, ko se jim s silo in strašenjem njih svobodnosti grabijo ; naj poslednjič so pa vender mogli le sprejeti, kar je bilo njim in vcsoljnimu svetu oznanjeno, naj so liotli ali ne liotli. In zdaj so še le res popolnama svobodni, odkar so se cehi samih svojih svobod osvobodili. Memo druziga so ti svobodniški coperniki raz-trobili po vsini božjim svetu „s v o bo d o združevanja-. Komaj je ta copernija v nekterih mestih vživela, so bile že ne ktere društva s silo razti-rane. In s tem ravno se je rodila popolnama svoboda združevanja, zakaj društva so bile o s voli o ti ene združevanja! Pri tem se je naključilo, tle je bilo nekterim tovaršem razgnanih društev potreba kej denara za svobodno popotvanje v prisiljeno pregnanstvo: pa kteri zmed njih je le kej cvcnka imel, 11111 je bilo odvzeto, in takti je bil vnovič o s voh otl en — otl samiga svojiga lastniga dnara. .Še več, ta svobodo-copcrnija in copernijo-svoboda je kakor blisk prešinil deržave, narode in deržine, in je butila tje v cesarstvo misel in želja. Kralji so osv obodeni — svojih prestolov (tro-nov) in podložnikov, — ljudstva so osvobodene — svojiga mira, svojih dolžnost in zavez; starši so osvobodeni — pokornosti svojih otrok ; učeniki so osvobodeni pokornosti svojih učeneov; iu mojstri so osvobodeni podložnosti svojih hlapcov (de-tičev). — No, kaj se merdaš, kakor tle hi velike sv obode našiga stoletja ne zapopatlrl, ti si pravi mračnjak, ti! še eno ti povem. Ztlaj zamore človek misliti, kar hoče, — verovati, kar hoče, — hoteli, kar hoče. Hi djal, tle je že nekdaj to bilo, de se človeška misel iu volja nc tla v okove de-vati. ne z vervjo zvezali: viditi je bilo, tle bi človeški 1I11I1 že otl nekdaj hil svoboden, ako se ni pregrešnim strastim sani v sužnost prodal: - vender boje, to še ni bila prava svoboda. Jasno, opol-tlnevno solncc svobode je še le poslednja doba iz-coprala, to še le jc prava svoboda, tle um enako pravico ima, si izvoliti zmoto, ali resnico: --zdaj je še le svoboda vere, ko ima vsak enako pravico verovati belo, ali čcrno, kaj ali nič (sta ali nista); — zdaj je prav svobodna volja, ko ima enako pravico, hoteti dobro ali hudo. — Premisli zdaj svobodo našiga stoletja! — Xo kaj ti je! Tako nezaupljivo gledaš, kakor de bi te velike svobode ne mogel prav zapopasti. Mračnjak. Per mojdunaj — meni se koža gre-benči, take reči slišati. —r - Zakonski zadcržki. Spisal Peter Hicinger. (Dalje.) 12. Daljej. — g) Zaderžki sorodo-v i n s t v u in s v a k š i n i podobni. Razun kar po mesu, se zgodi v več zadevali, de tudi po duhu samo kdo z drugimi osebami v take razmere stopi, ki so podobne zvezi med starši in otroci, ali zakonski zavezi bližne. Za spodobnosti voljo tudi od tod zakonski zaderžki izvirajo, in sicer: 1. Po si no vije nje, kadar kdo ptujiga otroka prav za svojiga vzame: iz tega izhaja d e r ž a v I j a n s-ko so r odo vinstvo in svakstvo. Per Rimljanih jc bila kdaj zlo navada, zlasti per pomanjkanji lastnih sinov ptuje v svoje jemati, in jim ime in posestvo pušati; tudi per drugih narodih jc bilo kaj taciga bolj ali manj v navadi. Za tako posinovljenje so veljale tudi posebne deželsko postave. \a te okolišine je cerkev tudi gledala, in jc potem prepovedala zakon med novim očeiam in posinovljenko z njenimi naslednicami vred, dalje med novim očetam in posinovljencovo ženo, iu še med posinovljcncam in ženo noviga očeta; tudi med posinovljcncam in posinovljenko na eni strani in sinovi in hčerami noviga očeta na drugi strani zakon ni veljal, dokler so bili oboji v očetovi oblasti. \a ta zaderžik opomnita papeža Nikolaj I. 1. 8(56, in Paskal II. i. 11 ID. Zdajnje Austrijanskc postave sicer ne poznajo taciga po-sinovljenja, kakoršno je bilo kdaj v navadi; ali je pa cerkev to posinovljenje tudi čisto v uemar pustila? Saj nekako nespodobna bi bila zakonska zaveza rednika z rejenko, ali rediiicc z rejen-cam. ker sta si una dva kakor oče iu hči, in ta dva kakor mati in sin; in pohujšljivo bi bilo za prave otroke in rejence, dokler so pod eno streho vkupej, ako hi nobeniga zaderžka med njimi ne bilo. (Morebiti hi bilo prav, de bi za to stran viši cerkveni pastirji svoje misli na znanje dali.J $ l Kdor želi ne kej več, in še bolj mikavnima od novih časov slišali, naj se naroči na rkatolički Za-•rrebaeki list**, vreilovan po »Stepanu Mojzesu, kie-ritfu serčno bravcam priporočimo. 2) Rotrinja ali kumstvo, kadar kdo otroka per s. kerstu ali per s. birmi derži, in mu tako duhovni oče in duhovna mati postane. Zatorej se prijazna zveza, ki potem med botri ali kumi iu otrokam in njegovimi starši nastopi, duhovno sorodovinstvo imenuje. Poprejšnje cerkvene postave so duhovno sorodovinstvo ali žlahto daljej raztegnile, kakor je viditi iz razsodeh papežev Nikolaja I. I. S66, Caharija 1. 745, Paskala II. I. 1110, in Bonifacija VIII. I. I29N. Tridcn-tinski zbor pa je v 24. seji I. poglavji razločil, de duhovno sorodovinstvo velja le med njim. ki kersti ali birma, in botri ali kumi na eni strani, in kcršcncam ali birmancani in njegovimi starši na drugi strani. Tedej boter ali botra ne smeta v zakon vzeti otroka. kteriga sta per s. kerstu ali per s. birmi deržala, ne tudi kteriga njegovih staršev: niso pa zaderžani hotrovi ali hotrini otroci. Zdajnje Avstrijanske postave tega zaderžka ne imenujejo, in ne čudo, zakaj deželski oblasti ni povsod mar za duhovne reči. katolškiinu kristjanu pa incmo tega ni pozabiti, kaj je cerkvena postava: pomniti mora, kar lepo papež Nikolaj pervi pove, de je zveza po s. Duhu v nebeškim zakramentu napeljana veliko več vredna, kakor je zveza po mesu ali drugi pozemeljski poti napravljena. li. Zaroka, ali razgovor, po kterim si možki in ženska med seboj gotovo in resnično obljubo zastran prihodnjiga zakona storita: po nji sta si tista dva. ki sta si zakon obljubila, v duhu že nekako poročena, in tedej. kakor pravijo. o č i t u a spodobnost novo zavezo z drugo osebo v so-rodovini brani. Zaroke sc po navadi pred pričami in z dovoljenjem staršev ali oskerbnikov dclajo; v časih so starši tudi sami med seboj svoje mlajši otroke v zakon obetali: tista dva, ki si za naprej zakon obljubita . morata vonder pa sama to zmožnost imeti, de vesta iu znata kaj obljubita. V več krajih se tirja. de se zaroke ali razgovori za prihodnji zakon pred duhovnim pastirjem store: zategavoljo, ko sc zakon na oklice daje, ženin in nevesta z možmi ali tudi z očitam pred fajmoštra prideta. Vošiti je . de bi cerkvena postava bolj na tanko razločila, s kterimi pogoj a m i se zaroka veljavna spozna. Zaderžik iz zaroke so nekdajnje postave tako daleč iztegnile, kakor per resničnim zakonu: Triden-tinski zbor pa je v 24. seji li. poglavji le pervo koleno ali pervi rod obderžal. Ce sta si tedej možki iu ženska zakon za gotovo obljubila, iu bi se potem pred poroko razdcrla, bi on ne smel snubiti sestre, matere ali hčere poprejšnje neveste, in ona ne brata, očeta ali simi poprejšnjima ženina. Avstrijanska postava sicer zarok n.' tcrdi: zalega voljq pa cerkvena zapoved ne neha cerkvena zapoved biti. (Dalje sledi, i Zgodbe katolške cerkve* Spisal Peter llifinjrer. (Dalje.) Časi pred Kri s tuša m. Pripravljanje na Odrešenika in njegovo cerkev. 16. Polnost casor. Žalostno podobo je pač svet imel, ako se pogleda na vero in življenje narodov, kakor se kaže v dneh. ko je imel Odrešenik priti; vonder povsod se razodeva več ali manj dočakovanje boljšiga časa, upanje na noviga zaželjeniga kralja narodov : več ali manj se čez in čez glasi zdihovanje prerokovo: „Nebesa rosite pravičniga, oblaki naj ga »ležijo dol-. Sicer je večna Beseda medčloveškim rod a m nevidama delala, po prerokih in modrih govorila, po čudnih spremembah ljudstva vodila k spoznanju in boljšanju : vonder ne per Judih ne per nevernikih njeno djanjc ni bilo zadosti spoznano, razun kar bolj pobožne duše zadene. Ali, kakor s. Avguštin pravi, ko sc je svet staral in umiral, se je Kristus prikazal, de bi človeštvo novo ndado življenje prejelo. Prav za prav je bila zdaj polnost časov po besedi s. Pavla. Nikdar ni bilo toliko hrepenjenja po spoznanji in resnici, nikdar ne toliko želja po zboljšanji časov. Med Judmi in neverniki ni bilo več toliko ločitve, mali-kovavei sami se niso več toliko zapirali novim veram. En jezik, greški, je gospodoval v izhodnjih, in en jezik, latinski, v zahodnjih krajih, in ena oblast, rimska, je vladala skorej ves svet; tudi mir je bil takrat povsod; lahko je bilo novi veri se razširiti. „ Za res nezapopadljivi so sklepi božji, ne-izvedne njegove pota!** P e r v a dob a. Začetik c e r k v e po K r i s t u s u i n a p o s t e I j n i h. Od Kristusovima rojstva do I. 100 po Kr. Perm poji farje. Življenje in djanje Jezusa Kristusa v zveličanje človeštva. 17. Prihod, rojstro in mladost Jezusora. Kadar je štiri tavžent let od perve obljube Odrešenika ali Mesija preteklo, ko seje čas njegoviga prihoda po prerokih razodel dopolnil, se je On, kteriga so vse ljudstva željno pričakovale, z nebeškiga sedeža na zemljo prikazal. Bilje On edi-rojeni Sin večniga Očeta, prišel je poln resnice in milosti, de bi prejšnji revni, temotni, grešni stan človeškiga rodu končal, in ga popolnama prestva-ril in prcrodil v zveličanje. Prerokovanja so se gla- sile, de bo od svete device iz Davidove hiše čudno spočet, in v Betlehemu na Judejskim na svet rojen. Njegov prihod na zemljo se ni smel po navadnim potu zgoditi, po kterim se le grešni Adamovi otroci na svet rode; vonder tudi ni mogel drugač biti, kakor tako, de je On v resnici eden iz med nas, človekov Sin, postal. Le popolnama nedolžin in svet je zamogcl grešnike očistiti in posvetiti, le v resnici Bog in človek je bil v stanu, človeka z Bogam spraviti. Kadar se je od Boga odločeni čas približal, je bilo sveti Devici Marii iz Davidove hiše, ki je bila pravičnimu desiravno ubožnimu Jožefu zaročena, v Nazaretu po angelo oznanjeno, de ona je od Boga izvoljena, njegoviga edinorejeniga Sinu po moči s. Duhu spočeti in roditi. Kadar je ona nebeško zročilo pokorno in ponižno sprejela, se je izpolnilo, kar ji je bilo rečeno; spočela je od s. Duha, in večna Beseda je meso postala, človeško naturo nase vzela. Božjim sklepam je še ne-verski posvetni gospodovavee nevedama služil, povelje je namreč ravno tisti čas dal Rimski cesar Avgust, de naj se popiše ves svet; in po tem je mogla sveta Devica Marija s svojim ženinam, s. Jožefam, v Davidovo mesto, v Bctlehcm, priti. Tukej je hilo v revnim lilevcu prečudno dete rojeno, ktero je že od preroka imenovano bilo močni Bog, Oče prihodnjih časov, poglavar miru, ktero je Kristus — mazil jeni ali kralj — Gospod. — S tem svetim rojstvam so sc začeli novi časi za človeški rod; zatorej se tudi o d slej leta človeških zgodeb štejejo — zdaj 1849; in bila je po starim cerkvenim zročilu noe 25. Grudna (Decembra). Kakor čudin je bil prihod Mcsijcv sam na sebi, tako čudne so bile prikaznji o njem. Angel v svit-lobi pristopi k pastireani na Betlehemskih tratah, in jim oznani veliko veselje, de je rojen Kristus; trume nebeških duhov sc približajo, pojo Bogu čast za njegovo usmiljenje, in napovedujejo ljudem mir, spravo z Bogam in zveličanje. Nova zvezda posveti v daljnim Jutru, in razodene 31 o d rim, kraljem , de je rojen novi kralj iz Jakoba. In zdaj pribite pastirci k jaslicam gledal, kar jim je bilo od angela povedano, in Modri pridejo k lilevcu, nudit kralja in Boga. V teh je bilo krog novorojeniga Zveličarja zbrano celo človeštvo, Judje in neverniki, visoki in nizki, modri in priprosti, bogati in revni; angeli in ljudje so sc vidili soedinjeni, nebeško kraljestvo se je zemlji približalo. — V večin spomin te srečne dobe se v Betlehemu še zmirej kaže tisti častiti hlevec v skalni votlini, pa je v tempelj božji spremenjen. Ker je božji Sin hotel v vsim Očetu pokorin in svojim čleveškim bratam po-dobin biti, je bil po zapovedi postave osmi dan ob- rezan, in prejel je takrat presveto ime Jezus, to je božja pomoč, božje zveličanje, Zveličar; pokazal je v tem obrezovanji, de po ranah in kervi bo od človeštva vzeto, kar ni čistiga, greh. Zopet stirdeseti dan po rojstvu je bil Jezus v tem pelj-nu pred Gospoda postavljen, in se je tukej za naprej v naše odrešenje Očetu daroval; boga-boječi, od s. Duha razsvetljeni Simeon je dete pozdravil kakor luč v razsvetljenje narodov in čast Izraelskiga ljudstva; in pobožna Ana seje pridružila, in pripovedovala, od njega vsim, ki so odrešenja pričakovali. Tako je bilo rojstvo Mesijevo na vse strani zadosti oznanjeno; pobožni so se ga obveselili, in so Hoga za njegovo milost hvalili, de-siravno so se hudobni prestrašili in bali, ko je imela nehati njih hudobija. Od druge Jezusove mladosti vemo to, de sta Marija in Jožef z detetam po božjim povelji v Egipt bežala, oditi grozovitnosti kralja IIe-rodeža, ki se je za svoje kraljestvo bal, in jc po življenji stregel detetu, kteriga kraljestvo ni od zemlje; tako se je še Egiptu zveličanje na znanje dalo, kjer je bila od kdej globoka tema nevere in malikovanja. Po smerti Herodežcvi pa je bilo dete spet nazaj pripeljano, in sicer ne v Betlehem, kjer se je bilo še bati pred Hcrodeževim krivičnim sinam Arhelajem, temuč v \azaret, kjer je manj neusmiljen sin, Herode ž; gospodoval. Tukej je Jezus kakor Bogu odločen (to namreč pomeni ime Nazarejic) svojo mladost preživel, in je rastel v zgled vsim mladim ljudem kakor v starosti, tako tudi v modrosti in dopadljivosti pred Bogam in pred ljudmi. S svojim dvanajstim letam je šel Jezus po postavi v tempelj s svojimi starši na Velikonočni praznik, in tamkej jc dal svetiti nekoliko žarkov svoje božje modrosti pred učeniki, ki so se nad njegovimi odgovori čudili. Vse stopinje človeškiga življenja posvetiti, je Jezus ostal svojim staršem po otroško vdan in pokorin; pomagal je po besedi stariga zročila svojimu redniku v njegovim delu per tesani, je tako tudi kakor pervi Adam s potam obraza svoj kruh jedel. Tako je on živel pred svetam prikrit do svojiga tri deset i ga leta: med tem časam je bil njegov rednik, s. Jožef, iz tega življenja poklican; kdaj in kako se je to zgodilo, ni znano, desiravno je gotovo, de sta mu Jezus in Marija v smerti na strani stala. — Tista hišica, ki jo je Jezus s svojim dolgoletnim stanovanjem posvetil, je v spomin njegoviga ponižniga in pred svetam neznaniga po-zemeljskiga življenja še prihranjena; bila je namreč pozneje iz \azareta v Evropo po angelih prenesena, nar pred na Tersat nad Beškim morjem, potem pa v Lavreto na Italijanskim, kjer se še v veličastni cerkvi znajde. (Dalje sledi.) Sedajuji obslr katolike cerkve* Spisal Valentin Sežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 7. Moravsko ali Marsko (mejno grofištvo). V ti deželi, ki ima od svoje poglavitne vode Mor a ve ime, prebiva do 1 milijon in 730.000 ljudi. Tih je 1 milijon in 641.000 katolške vere; Kalvineov je do 29.000; Luteranov blizo 30.000 in Judov do 31.000. Katolčani imajo tu za Berniško, Znogmiško in Gilavsko kresijo, v Bernu 1 škofijo, ktera 665.000 katolških duš šteje; Protestantov in Judov v nje zna do 38.200 biti. Sedanji Bcrniški škof je Ernest Anton grof »safgoč, rojen v Bernu 17. Svečana 1804. V stolnim kapitelnu je teliant in gencralvikar in 5 korarjev. Daljej je na Mo-ravskint v mestu Olontuc 1 velika škofija, ktera zunaj Olomuške, Pržerovske in Hradiške kresije naMoravskim, tudi veči del Opavskc kresije v Av-strianski Slczii in 4 tehantijc, namreč Hulčinsko, Kaško, Leobšiško in Troploviško v Pruški slczii z 31 faranti, 7 administrator in 8 podfar obseže. Vsih fara imaOlomuška velika škofija 342, administratur 11, podfar 227 in mašnikov jc v nje do 1266. Sedanji Olomuški veliki škof in knez je Maksimilian Jožef Godofred baron Somerau-Bcck, rojen naBunaji 21. Grudna 1773. V velikim stolnim kapitelnu tu jc teliant, prošt, veliki diakon, školastik in 17 korarjev. Moravcov je blizo Slovanov in l/i Nemcov, torej do 1 milijon in 360.000 Slovanov 340.000 Nemcov. Judov jc nar več v mestih Mikulov (Nikolsburg), kjer jih jedo 3400, Prostiegov, kjer jih jo do 1600 in Bosko-vic, kjer jih zna do 1200 biti. Ciganov bo blizo 90, in v vasi Čaič je nekaj Lorinškilt Francozov, ki so v I. 1763 se sem vselili. Moravski Slovani so nar bolj po sredi, t. j. po nar lepšim in rodovitnišim delu dežele vseljeni. Njih posamezne imena so Hanakje, v sredi dežele okoli Višave, Kromeriža, Prostiogova in Olomuca. Slo v a kje, proti ogerski meji. llorakje ali Podhorakjc proti češki meji. Vsi ti rabijo česko narečje. Proti Avstrianski meji stanujejo llrovatjc, tudi Podlacakjc imenovani. Moravci so umni in pridni ljudje, njih izdelki, sosebno sukno vsake sorte, se prodajajo po vsim Avstrianskim. Nar bolj slove med Moravci llanakje, de so skerbni za svojo družino, dobri kristjani in zvesti podložni; ker so bolj premožni, so tudi nekako možki. Od Moravskih mest imenujemo: a) Berno (BrunnJ med vodama Švarcava in Cvitava, zdaj poglavitno mesto dežele, šteje do 40.000 probivavcov, ki več del nemško govorijo. llcrno ima 14 predmestij in 6 farnih cerkva. Imenitne cerkve so: stolna sv. Petra. Cerkev sv. Jakoba je že v I. 1314 sozidana, njen visok obok počiva na stebrih v dveh verstah. Zraven cerkve stoji 46 sežnjev visok turn, nar višji na Mo-ravskim. Lepa jc tudi cerkev Franciskauarjcv (Mi-noritov). kjer so sv. štenge. A' nekdanjim kloštru Jezuitov je zdaj kasarna, bj Mesto M i k u I o v (\i-kolshurg) z HMM> prcbivavci ima nar več Judov na Mora\skim. njih je namreč tu čez 3300, ki v posebnim umazanim delu mesta prebivajo, c) Tudi K o> kovic z 4) nar veei orgle na Moravskim, namreč 48 registrov z 2332 pisali. V Golomovski terdnjavi se še znajde strašen klet (keldcr), kjer je bil v 1. 1620 llolcšovski tehant Janez Sarkandcr na povelje protestanških stanov zavoljo njegove zvestobe do katolške vere martran! Že v 1. 1063 jc bila v Olomucu škofija postavljena, v 1. 1777 je ona dosegla ime velike škofije: v I. 1827 je bilo tudi vse-licclišc tu zopet vpeljano. Važna pergodba se jc bila v l. 1H4S v poslopji Olomuškiga velikiga škofa permerila. Ko so se bile namreč 6. Kozoperska na Ounaji tako strašne in kervave prckueijc zgodile, de si clo svitli cesar Ferdinand I. tam ni bil več življenja svest, kar je tolovajsko umorjenje za povzdigo vojašne toliko zaslug polniga in svojimu cesarju zvestiga ministra grofa Teodora Latoura dovolj pokazalo, se je bil dober cesar Ferdinand I. z svojimi v Olomiic umaknil in je v hiši velikiga škofa do 2. Grudna 1H48 prebival. Ta dan je on cesarsko krono, ktera mu je bila 1848 tolikanj ternjeva. iz rok dal. in ker tudi njegov bral nadvojvod Franc Kari nje teže in grenkosti ni hotel skusiti. je prrsla ona scdajiiimu cesarju Francu Jožefu I. v last. Velika soba škofijske hiše bo tako še prihodiiim časa m oznanovala, de je 2. Grudna I* is avstrianski cesar Franc Jožef I. per 18 letih v njej klečal, in svojiga strica cesarja Ferdinanda I. in svojiga očeta Franca Karlna v pričo solznih oči vsili pričijočih za žegen prosil. Le eno pergodbo najdemo v zgodbah, kije ti e-naka. Cesar Kari V. namreč, ki je bil tudi kralj »spanjolov, Neapolitancov, gospodar vsiga Milan-skiga. \iskozcinljija in neizmirnih dežel Mcjiko in Peru v Ameriki, je, že bolehen in vidijoč, kako je ves njegov trud, katolško cerkev, ktero so bili Lutcrani tistikrat po Nemškim prelergali, povzdigniti, od terdovratnih Ncmcov zaničvan, 25. Kozoperska 1555 Nizkozemljije, v Prosencu 1556 Spanjolsko in Neapolitansko svojimu sinu Filipu in v Velikoserpanu 1556 Nemško cesarstvo svojimu bratu Ferdinandu I. prepustil, iu v klošter s. Justa na Špansko šel. kjer je 21. Kiiuovca 1558 v 59 letu svoje starosti umeri. — Karlna V. so zunaj bolehljivosti nar bolj kervave prckueijc, ki sta jih bila tistikrat Luter in Kalvin po Nemškim invNiz-kozcmljii z svojimi zmotami v veri ljudem napravila , pcrmoralc krone tiga sveta popustiti, — in Ferdinand I. je ravno to storil zunaj lastne bolehljivosti nar bolj zavoljo puntanja, kteriga so se od lažnjivili prerokov preslepl jeni Ounajčanjc, Ogri in Italijani v 1. 1848 vdeležili. (Dalje sledi.) Kovice. Gaeta. V Kalifornii v Ameriki se je že prav veliko katolikov vselilo: zato bodo papež skorej eniga škofa tje poslali; neki francozki duhoven je za to visoko službo odmenjen, kteri se bo kmalo z več misijonarji v Kalifornijo prepeljal. Pravijo, de bi bilo na Himskim in v Toskani kacih 10.000 vojakov zadosti, puntarje ustrahovati in papežu in Toskaiiskiniu višimu vojvodu na tron nazaj pomagati. Zakaj kjerkoli si ljudje svoje misli prosto razodeti upajo. prekucije in silne de-mokratiške tlačivnike zaveržejo. Kakor hitro bi se pomagavna armada perkazala, bi jo vsi dobri z veseljem sprejeli, ker iz scrca žele od puntarske terde vlade rešeni biti. Hog daj srečo Avstrijans-kim vojšakam na Laškim, kteri so gotovo zdej že čez reko Tičino na Picmonteško udarili. O un a j. Podelo ustave so II. Sušca na Ounaji praznično v stolni cerkvi sv. Štefana obhajali. Velike množice so v cerkev vrele, de jc bilo težko se skozi predrenjati. Zvečer je bilo mesto lepo razsvetljeno, goste trume ljudstva so se vesele po ulicah sprehajale. Ko je bil deržavni zbor v Kromcriži od cesarja razpušen, so dva poslanca, namreč Dr. Fiš-hola in duh. gospoda Prato od vojakov dobro obvarovana na Dunaj peljali, de bi bila ondi pred sodbo postavljena. Sodniki so enoglasno sklenili, de je per Fišhofu dosti vzrokov ga v ječi obderžati, ter njegovo hudo djanje na dalje preiskovati. Gospod Prato pa ni bil od sodnice za kriviga spoznan ; tedej je bil precej izpušen. in mu pervo-Meno, de se v svojo domačijo, na Tirolsko poda. Violanda, Kudliha in Fustra pa šc išejo, de bi jih pred sodbo postavili, ker so se neki hujši v Dunajskim puntu ukrivičili. Fulda. V Fuldi zlo upajo, de sc bo ondi katolško vseučeliše napravilo. Duhovni na Nemškim hočejo v ta namen veliko denarjev skupej zložiti. Tudi mestna gosposka je škofam na znanje dala, de bo z vsimi močmi k tej imenitni napravi perpomogla. Natiskat- Jožef Blaznik v Ljubljani.