**^1361* kn .	*l»w» Joy eta
•'OW sn®#*0
LETO II.	ŠTEV. 17
Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje
Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 20. APRILA 1957
RAZŠIRJEN PLENUM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA
Dovolj je dviganja rok!
Družbeno upravljanje naj postane stvarnost tudi v najmanjšem podjetju
20 let KP Slovenije
11. aprila je bil v Kočevju razširjen plenum Okrajnega sindikalnega sveta. Plenumu sta prisostvovala tudi predsednik Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Rudolf Janko in predsednik OLO tov. Janez Pirnat. Predsednik ZSS tov. Janko je imel na plenumu daljši referat v zvezi z volitvami delavskih svetov in pripravami na kongres delavskih svetov.
Pred 20 leti, v noči od 17. na 18. april 1937 so se sestali delegati važnejših partijskih organizacij Slovenije v samotni kmečki hiši na Cebinovem ,pri Zagorju. Sestanek je bdi zaradi preganjanja komuni-Ijudi. DS so iglede tega že mnogo stov tajen. To je bil ustanovni storili in danes naš delavec dosti kongres^ Komunistične partije Sloveč ve o sistemu našega gospo- vemje, darstva, kaker pa je to vedel pred sprejet
Pomen kongresa DS bo zlasti v tem, da se ibo na njem ocenilo dosedanje delo DS in izmenjale se bodo izkušnje. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih delavskega upravljanja. Na tem kongresu bo delalo 14 komisij, ki bodo obravnavale probleme delav. upravljanja iz vseh področij. Ta kongres bo brez dvoma izpopolnil delavsko zakonodajo. Na kongresu sprejeti sklepi bodo dali smernice za bodoče delo naših delavskih svetov.
Kongres DS bo potrdil upravičenost in pravilnost naše politike in delavskega upravljanja v vseh naših podjetjih. Pokazal bo vsem tistim na vzhodu, ki klevetajo naše DS, da nimajo prav. Tov. Janko je dejal, da nikomur ne vsiljujemo naših metod delavskega upravljanja. Za nas je važno samo to, da so se DS pri nas obnesli kljub vsem pomanjkljivostim, ki še obstojajo.
Nadalje je govoril o vprašanju demokratičnosti v podjetju, če ne bomo razvijali demokratičnosti organov delavskega upravljanja, se odnosi v izboljšanju proizvodnje in vsega kar je s tem v zvezi tudi ne bodo razvijali v pravilni smeri. Boriti se moramo proti birokraciji, samovolji posameznikov itd. Sedaj, ko so v teku volitve DS, je čas,
tlti, LsvoliHi.o v organe delavskega upravljanja ljudi, ki bodo znali postaviti stvari na pravo mesto. Or-
komeitUit
Seminar za člane DS
V teh dneh, ko delovni kolektivi po podjetjih volijo nove delavske svete ter se pripravljajo na kongres delavskih svetov, se J‘e dosti razpravljalo o vlogi delavskih svetov v podjetjih, o dobrih in slabih straneh delavskega upravljanja, o udeležbi žena in mladine v DS itd. Na zadnjem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta v Kočevju smo slišali precej pripomb na račun pomanjkljivega delavskega upravljanja v manjših podjetjih. Pomanjkljivost je namreč v tem, da v manjših podjetjih gospodarsko politiko podjetja vodijo direktorji s knjigovodjem, organi delavskega upravljanja so pa zgelj formalnost, ki pač mora biti. V podjetju, kjer sestavlja dnevni red in vodi sejo DS direktor, ne moremo govoriti o delavskem upravljanju. So pa tudi primeri, da so člani DS nezainteresirani za svoje delo in mora zato direktor, — hočeš, nočeš — voditi delavsko upravljanje.
Vse te pomanjkljivosti bodo vse dotlej, dokler se ljudje ne bodo izobrazili. Zato je bil umesten predlog, da se za člane delavskih svetov organizirajo posebni seminarji, kar velja za člane DS manjših in večjih podjetij. Natečajih hod člani Ds pridobili potrebno znanje za uspešna izpolnjevanje nalog, ld ji], imajo DS v podjetjih, če. bodo člani DS ve-deli^ kakšna je njihova vloga v podjetju, se ne bo moglo zgoditi tako, kot se je to zgodilo v nekem manjšem podjetju v našem okraju, kjer so tarifni pravilnik sestavili v pisarni, brez sodelovanja delovnega kolektiva. Koso tarifni pravilnik sprejeli, pa so prebrali samo plačne postavke za delavce, plače za vodilne uslužbence podjetja pa so vpisali naknadno in člani kolektiva o teh plačah niso bili seznanjeni.
Precejšnje težavo nastajajo pri upravljanju v nekaterih obratih kmetijskih zadrug. Ti obrati nimajo delavskih svetov. Nad njimi upravljajo upravni odbori KZ. V upravnih odborih KZ so po večini kmetje, ki morda niti dovolj ne poznajo problemov v teh ko-elttivih. Kolektivi v zadružnih »bratih naj bi glede plač imeli večjo besedo kot doslej.
-žem
gani delavskega upravljanja morajo imeti jasno perspektivo za svoje delo.
nekaj leti.
Ureditev odnosov med podjetji in organi delavskega upravljanja, to je DS na eni stnsni in občinami na drugi, še vedno ni privedlo do
kjer je bil med drugim tudi znameniti manifest, naslovljen na delavce, delovno ljudstvo in na vse Slovence z opozorilom, v kakšni nevarnosti je bil tedaj obstoj slovenskega naroda, zaradi nastopajočega fašizma. Usta-
pravega sodelovanja in razumeva- novnega ^ -.ongresa so se med dru-To-v. Janko Rudolf je poudaril n ja. Včasih preveč vidimo občine Sirni udeležili. Edvard Kardelj, Mi-vlogo DS in delavskega upravlja- samo kot pobiralca davkov, taks ha Marinko in Franc Leskovšek, nja v premagovanju zaostalosti, itd., ne poznamo pa dovolj njenih Ustanovitev Komunistične parti-DS in delavsko upravljanje morajo nalog, predvsem njene vloge kot je Slovenije v okviru KPJ pomeni biti široka šola za naše delovne	Nadaljevanje na 2. Strani začetek novega obdobja ne saimo
v zgodovini delavskega gibanja,
ŠOLSKA REFORMA ŽE V ŠOLSKEM LETU 1957-58	^av^^S^Se
komunistične partije se začenja pravzaprav šele z dnem, ko prevzema vso odgovornost za življenje svojega ljudstva. Pomen naše mogoče uvesti to obliko šele v bliž- Partije je prišel do popolnega iz-njih petih ali desetih letih.	raza šele leta 1941, oziroma celo
V prihodnjem šolskem letu se bo leta 1945. Najintenzivnejša pripra-že uveljavljala reforma, zato je va je trajala od leta 1937 dalje, ko dolžnost vseh forumov, da na zboru volivcev vsak primer dobro predelajo in da dajo svoje predloge.
Oblika šol po novi reformi
šolska reforma postaja po tolikšnem razpravljanju vedno bližja. Od večletne diskusije se polagoma prihaja h konkretnim predlogom, kako naj M šolski sistem iz-gledal po reformi. Izdelani so načrti šolske mreže, ki jih te dni proučujejo sveti zal prosveto pri občinah in zbori volivcev. Glede na prilike in materialne možnosti v našem okraju izgleda osnutek takole:
V	občini Kočevje bi bila edina gimnazija iz sedanjih 4 višjih razredov gimnazije. Popotne osemletne šole pa naj bi bile v Kočevju, Fari, Stari cerkvi in Osilnici, šele s šestimi razredi v Kočevski Reki, Maziju, Koprivniku, Starem logu, Polomu in Banja loki. V Livoldu,
Kostelu, Borovcu, fKužlju, Bos-livi loki. Papežih, Smuki in štalcerjih pa bi bile 4-oddelčne šole.
V	občini Rredgrad naj bi se v prihodnjih letih v Starem trgu vpeljala popolna osemletka, šestietke pa bi imeli v Zagczdecu, Spodnjem logu in Lazah, štiriletna šola pa bi bila v Radencih.
Loški potok bi imel popolno osemletko na Hribu, 6-razredne osnovne šole pa na Travi, Podpre-ski in Novem kotu.
Popolni osemletki bi bili v Ribnici in Dolenji vasi, šestletna v Grčaricah in štiriletna v Sušju.
Sodraška občina bi imela dve šoli: osemletko v Sodražici in štiriletno na Gori.
Popolna osemletka bi bila tudi v Vidmu, s 6 razredi v Strugah ter štirioddelčni šoli v Kompoljah in Ponikvah.
V	občini Lašče bi šola v Velikih Laščah, 6-razredna na Robu, Turjaku in Slemenih, 4-
je bila KPS ustanovljena, — torej le esem let. Sedaj teče pa peto leto, odkar se je KPS preimenovala v ZKS.
REORGANIZACIJA SKLADOV ZA KADRE
Skoro 14 milijonov dinarjev
za dvig strokovnih kadrov v našem okraju
V kratkem bo izšla uredba o skladih za dvig kadra v gospodarstvu. Namesto dosedanjih skladov pri zveznih in republiških gospodarskih zbornicah, se bodo uvedli enotni skladi za kadre v gospodarstvu pri okrajnih ljudskih odbcrih, Republiškem in Zveznem izvršnem svetu. Okrajnim skladom bo pripadlo 50 odst. zbranih sredstev, republiškim 30 odst., zveznim pa 20 odst. S temi sred-
di so namenjeni predvsem za kadre v gospodarstvu in za pomoč razvoju strokovnega šolstva. Na ix iiagi ustanovitve sklada prevzamejo okrajni ljudski odbori vse finančne izdatke vseh vrst gospo-darsko-indUstrijslrih in vajenskih šol. Po njihovih navodilih naj se sredstva, predvidena v obliki sklada, razporedijo tako, da se 20—30 odst, sredstev uporabi za manjše
Del kočevskega stadiona
PO SVETU
sebni upravni odbori. Nova uredba bo tudi določala v kakšne namene se bodo uporabljali skladi ter kakšen bo način njihovega upravljanja. Na ta način bo OLO razpolagal z določenimi stalnimi sredstvi. Za naš okraj je v okrajni sklad za dvig kadrov v gospodarstvu v letu 1957 predvidenih skupno 13,700.000 din.
V Kočevju imamo vajensko šolo za razne stroke, ki pa nima svoje lastne stavbe. Kot smo prej bila popolna navedli, bo določen za dvig kadrov v gospodarstvu precejšen znesek. Treba bo misliti na gradnjo razredne šole "pa v Velikih Polja- nove vajenske šole. Sedanji vajen-
istvi 'bodo na okraju upravljali po- Strokovnih šol, preostala sredstva sebni upravni odbori. Nova uredba 70—80 odst. pa naj bi se porabila
za gradnjo novih strokovnih šol.
Ožjemu pododboru razorožitvene ni svet, zopet ostra. Razgovori komisije Združenih narodov, ki za- med Združenim državami in egip-t ,	.	-	-. seda v Londonu, je naš izvršni svet tovskim predsednikom po mnenju
=trokn,^ni™ -Z^ recn<\ vzdrževanje izročil jugoslovanske predloge gle- mednarodnih opazovalcev niso bili mm, „„	^ začetnih sporazumov v zvezi z zadovoljivi. Egipt namreč še nada-
razorožitvijo in naša tolmačenja lje vztraja na plačevanju prevoz-lanskoletnih predlogov. Ta korak nih taks egiptovski banki in po-smo storili na temelju sklepa tega polnem spoštovanju egiptovske su-pododbora, ki je pozval nekatere verenosti nad Suezom.
krvodajalska akcija
V RIBNICI
V Ribnici je bila 9 jn 10. aprila izvedena akcija za prostovoljno oddajo kivi. Akcijo je vodil občin-
ski odbor RK. Ribnica. Na pobudo stvmega zbližanja stališč med za-
dežele, med njimi tudi Jugoslavijo, da s predlogi sodelujejo pri razpravi o razorožitvi.
V zadnjih dneh je prišlo do bi-
Zahodno Nemčijo, predvsem pa vladajočo stranko, je iznenadil poziv gottingenskih profesorjev — vodečih atomskih strokovnjakov Nemčije —, da se Zahodna Nem-
Občiimskega sindikalnega sveta Rib- hodnimi delegacijami in delegacijo čija ne obonožuje z atomskim orož-
nah, Dvorski vasi, Velikem Osolniku, Karlovaici, Krvavi peči in Mohorjih.
Preiti na obliko popolnih osemletk pa bo zaenkrat .mogoče le v krajih, kjer so bile že doslej nižje gimnazije. V ostalih krajih, ki jih predlog načrta predvideva, pa bo
ski dom ne zadošča dosedanjim potrebam.
Podobne šole bi bile potrebne tudi v naših večjih industrijskih središčih — Ribnici ali Sjodražici.
Misliti moramo tudi na-strokovno izobraževanje delavcev, kar bi omogočili s posebnimi tečaji. Skla-
nica pa so 'sindikalne podružnice, Sovjetske zveze predvsem glede taki sio razumele pomen tega pleme- ko imenovane klasične oborožitve, nitega dejanja, objasnile članom Ustvarjeni so predpogoji, da bi v sindikata pomen in namen te ak- krotkem prišlo do sporazuma o cije ter tako zagotovile udeležbo moči vojaških sil in količinah pri oddaji krvi.	orožja.
En tej akciji je treba pohvaliti Razprava okrog Sueza je v zad-
delavce in delavke sindikalne podružnice LIP Ribnica, ki so bili najšteviineje zastopani.
rf)(at ium/twei
Uspešno delo krajevnih odborov v Dobrepolju
jem, ker to predstavlja veliko nevarnost -za nemški narod. Temu pozivu se je pridružila tudi največja opozicijska stranka — socialdemokratska. V zvezi z vprašanjem atomske oborožitve nemške armade je opozicija v Nemčiji po-njih dneh postala zaradi predloga novno začela politično ofenzivo Anglije in Francije, da bi sueški proti politiki vladajoče krščansko-spor ponovno obravnaval Varnost- socialistične stranke. Opozicija zahteva poglobitev stikov z Vzhodno Nemčijo, izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo ter atomsko preiskovalno delo za civilne potrebe.
Vlada v zvezni državi Kerala v Indiji je na podlagi volitev prišla v roke indijskih komunistov. V objavi svojega programa zajema nova vlada tudi uvedbo delnega delavskega upravljanja v državnih
Indije
Ferdinanda Katerna prebivalci nih v podjetju 45 ljudi, ki delajo v dragarskega okoliša dobro poznajo, dveh izmenah. Ker je naročil veli-Tov, Kateren je direktor zadružno ko, pa bodo v kratkem vpeljali še obrtnega podjetja »Jelka« v Ped- tretjo izmeno, število zaposlenih pa .	_	_
preski. Povabili smo ga na razgo- se bo dvignilo na 64. Kaj to pome- Podjetjih. Centralna vlada vor. Povedal je marsikaj zanimive- ni za pasivni predel Drage in oko- Pa pripravlja osnutek zakona o so-ga o delu in življenju »Jelke«, ki liških vasi, ve lahko samo tisti, ki delovanju delavcev pri upravljanju je postala za ljudi tamkajšnjega pozna tamkajšnje razmere. Kaj Podjetij v vsej Indiji. Da bi zbrali kraja pojem -boljšega življenja. vse izdeluje »Jelka«? Naj nam po- potrebne izkušnje v delavskem Zadružno obrtno podjetje i»Jel- ve tov. Kateren sam! »Izdelujemo upravljanju, je v preteklem letu ...	, ka« je začelo s poslovanjem 1. ja- lesno galanterijo in sicer razne de- bivalo v evropskih državah več in-
srajevm odbori SPricehkev-Struge, ne odbore v proračunu občine za- nUa,rja 1955. Podjetje je ustanovila š&ce, posebne čajne stolčke '
Zagorica, Cesta, Bruhanja gotovi jena _ finančna sredstva, pred- KZ Draga. Z delom so začeli tako droge
dejavnost in r6itoč iz nič, sedaj pa je zaposle-
Delo krajevnih odborov občine Dobrepolje je do sedaj bilo plodno. Delovni so večinoma vsi, najbolj pa se svoje vloge zavedajo krajevni
jo krajevni odbori pri svojem delu tudi objektivne težave, predvsem finančne. V bodoče bo ljudski odbor poskrbel, da bedo za krajev-
vas in Mala vas. Ti neposredno sodelujejo z občinskim ljudskim odborom ter spremljajo in pomagajo pri delu. Zavedajo se, da je njihova naloga skrb za vzdrževanje krajevnih potov in upravljanje, in izkoriščanje zemljišč splošnega ljudskega premoženja in podobno.
vsem za komunalno za potrebe kraja.
Delo krajevnega odibora Zagorica pa je bilo najboljše. Ta krajevni cdbor je sporazumno z vaščani cest, delno' Zagorice uspel urediti in razširiti -na prostovoljni bažl cesto, ki vodi skozi vas. Cesta je bila prej zelo ozka in potrebna temeljitega
Krajevni odbori bi morali tesno popravila. Krajevni odbor je na sodelovati z občinskim ljudskim svoji seji sklenil sporazumno z -va-
odlboroim pri izvajanju zakonskih predpisov, predvsem pa pri izvrševanju raznih akcij na njihovem področju, na primer pri zatiranju raznih škodljivcev — čiščenju in škropljenju sadnega drevja in pri podobnih akcijah. Morali bi tudi
ščani, da takoj uredijo cesto. Vaščani so se tega, tako nujnega dela, dobro zavedali in nekaj dni je vsak dan iz vsake hiše prihajalo precej ljudi na prostovoljno delo. Uspeli so urediti in razširiti približno 1,5 km ceste, tako da je
dajojti ljudskemu odboru razne sposobna tudi za avtomobilski pro-nasvete in predloge zai izvršitev met. Vaščani so v delo vložili 500 raznih ukrepov, ki se neposredno udarniških ur, ker so se zavedali.
nanašajo na področje posameznih krajevnih odborov, da bi se zagotovilo pravilno izvrševanje zakonskih predpisov.
Ne smemo pa pozabita, da ima-
da je to samo v njihovo korist.
Za ta uspeh in izvršeno delo gre zahvala tamkajšnjemu krajevnemu odboru in tudi vsem vaščanom Zagorice.	S. L.
čajne stolčke in dijskih delegacij, droge artikle za Anglijo, embala- Položaj v Alžlru je za Francoze žo za sadje, jajca itd. Delamo tudi ponovno postal kritičen in nego-stavbeno in scibno pohištvo. Naši tov. V vsem zahodnem in južnem artikli so znani po kvalitetni izde- delu dežele so uporniki prešli r lavi in so iško no blago. Naj ome- ofenzivo proti francoski armadi, nim, da imamo trenutno naročila ki je v zadnjem -tednu imela blizu že za pol leta naprej in prepričani 70 mrtvih in preko 40 ranjenih. Do smo, da nam dela ne bo zmanj- borb je prišlo celo na ulicah glav-
kalo.
nega mesta Alžira.
Predsednik francoske vlade je
Strojni park imamo delno izpopolnjen, rabili bi pa še pet stro- Ponovno postavil zahtevo franco-
jev, da bi proizvodnja stekla tako, kakor si zamišljamo. Nujno potrebujemo skladišče za suh les in gotove izdelke. Potrebujemo tudi sušilnico za sušenje lesa. Za gradnjo sušilnice bi rabili 2,000.000 din. Za nove delavce rabimo tudi stanova-
skemu parlamentu, da pristane na zvišanje davkov, kjer bi edino na ta način lahko rešili vprašanje vedno večjih izdatkov za potrebe vojne v Alžiru. Svojo zahtevo je predsednik vlade vezal na zaupnico vladi, Iti pa jo bo v sedanjem
Ferdo Kateren
nja. Tudi upravno vodstvo podjet- položaju verjetno dobil, ja se stiska v enem samem, majh- Ob obisku albanske delegacije v nem prostoru. Naj omenim, da Sovjetski zvezi je generalni sekre-imamo v načrtu gradnjo obrata ete- tar KP Sovjetske zveze v svojem ričnih olj, za kar Imamo tu vse govoru izrazil željo, da bi se dr-pogoje. Kolektiv našega podjetja je žavni in partijski odnosi med So-kot en mož in nanj lahko vedno vjetsko zvezo in Jugoslavijo izračunam,« je zaključil Kateren. boljšali.
ZmaniepoCiUčnL kamentai —
Novi Suez?
V zadnjih tednih je na področju Bližnjega vzhoda nastalo zatišje in vse je kazalo, da se bodo strasti, ki so se tako močno razrasle v zvezi s sueškim sporom, zopet umirile in da bo zmagal politični realizem in zdrav razum. V zadnjih dneh pa sta dva dogodka močno zapretila, da se začasen mir na tem področju znova sprevrže v vojno. Oba zunanja ministra Francije in Velike Britanije sta namreč objavila svoj sporazum o tem, da bosta njuni deželi predložili Varnostnemu svetu sueško vprašanje v razpravo. Drug, prav nič manj važen dogodek, pa predstavlja spopad arabskih in zahodnih koristi v državi Jordaniji.
ANGLEŠKI VPLIV
Pred dobrim letom dni je tedanji predsednik vlade Nialbulsi dosegel ob splošni podpori naroda in parlamenta odstranitev poveljnika Arabske legije Glubb-paše, ki je bil nosilec angleških koristi in politike v Jordaniji. Tako se je vojska v Jordaniji znebila angleškega poveljstva, vendar pa zadnji dogodki kažejo, da se vojska ni rešila angleškega vpliva.
Predsednik Nabulsi je vse leto vodil politiko, naklonjeno politiki Egipta in Sirije in bil vnet za arabsko sodelovanje. Taka politika Jordanije ves čas ni šla v račun niti Britaniji, niti Franciji. V času sueške krize je sosednji Irak, ki je nosilec angleške politike med arabskimi državami, hotel s četami »priskočiti na pomoč« in zasesti Jordanijo. Do tega koraka talcrat zaradi odločnega stališča generalne skupščine OZN proti napadalcem ni prišlo.
KRALJU SE MAJEJO TLA
Pred tednom dni je jordanski kralj — (tiki ;;njen zahodno-ev-ropskim državam in Eisenhovver-jevi doktrini, — odstavil dotedanjega predsednika vlade in načelnika generalnega štaba. Kralj je napravil to potezo kljub temu, da je predsednik vlade užival popolno zaupanje javnosti, parlamenta in ostalih arabskih držav. Zaradi splošnega razpoloženja v deželi, Iti hoče počasi obračimati ne samo s kolonialnimi koristmi velikih sil v Jordaniji, temveč tudi znotranjo državno ureditvijo (kralj ima večjo oblast od parlamenta in je stvarno absolutist v deželi), kralju ni uspelo uresničiti svojih ciljev v celoti. Zato je bil prisiljen pristati na to, da osnuje vlado dr. Kalidi, neodvisni jordanski politik in begunec iz sosedne Palestine, ko je pet man-datorjev za sestavo nove vlade vrnilo mandat. Ta moment je važen, ker je ena tretjina vseh prebivalcev Jordanije beguncev iz Palestine. V novi vladi je pod silo razmer tudi bivši predsednik Nabulsi in še trije drugi predsedniki vlad. član vlade je tudi bivši jordanski veleposlanik v Kairu.
Dogoditi v Jordaniji kažejo, da si posebno britanska diplomacija krčevito prizadeva, da bi ohranila in razširila svoj vpliv v arabskem svetu. Jordanija je nekoč bila trdnjava tega vpliva in v tej deželi imajo Angleži še danes mnogo pristašev. Na zahod se naslanja ves vladajoči razred tudi iz tega razloga, ker imajo dogodki v notranjem življenju Egipta in ukrepi egiptovske revolucionarne vlade velik odjek med jordanskim ljudstvom. Zato moramo nujno smatrati dogodke v Jordaniji ne samo kot odraz dveh različnih teženj glede orientacije jordanske zunanje politike, temveč tudi kot odraz notranjega družbenega procesa, ki ga je kralj hotel z grobo silo obrniti vsaj začasno v svojo korist. Nesmiselnost takega početja pa je zgodovina že mnogokrat dokazala in ga bo prav gotovo dokazala tudi v jordanskem primeru.
B. Mikoš
Za naše kmetovalce
Naravno pomlajevanje kmečkih gozdov
Kmečki gozdovi se razprostirajo na celotnem območju okraja, od Turjaka do Kolpe. Dobra geolo-
tisti, ki je prejel parcelo v last, kmet, je gospodaril z njo naprej kot njegovi predniki, če pa ni bil
pomlajevali svoje gozdove z naletom od strani. Iz tega izvira tudi mnenje nekaterih kmetov, da če
ška podlaga in srednjeevropska kmeit in se je odselil, je parcelo bolj sekaš, bolj raste. Negativna
klima alpskega karakterja dajeta odlične pogoje za gojitev gozdov.
Naravno pomlajevanje v kmečkih gozdovih ne predstavlja poseb-
temeljlto izsekal in prodal ali pa jo posledica takega gospodarjenja pa
je prodal kakemu brezvestnemu trgovcu, ki je v njej videl le lesno zalogo; ta je to izsekal in jo pre-
je nastala v tem, da so v parcelah velikokrat ostala slabo rasla in manj vredna drevesa, ki so dala
nega problema, ki pa je uspešno prodal za majhne denarje. Seveda naraščaj, kjer je treba izvršiti se-
SKUPŠČINA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Vso skrb za zdravje naših ljudi
V zadnji številki smo na kratko poročali o letni skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Poročila so zajela vsestransko dejavnost tega zavoda. Razprava, ki je sledila, je pokazala nekatere vzroke velikih dajatev za zdravljenje, ki gredo na račun nas vseh.
število zavarovancev v našem probleme socialnega zavarovanja, okraju se giblje okrog 8000. Pre- Poudariti je treba uspešen razvoj vladujejo moški zavarovanca, kijih zdravstvene službe. Zavod je v je okrog 6000. V letu 1956 se je zadnjih dveh letih prispeval v ta gibalo število zavarovancev od 7330 namen nad 10,000.000 din. Po-do 8763. Najniižje stanje je bilo membtio je tudi to, da je bila v pozimi, najvišje pa v poletnih me- oktobru lani v Ribnici ustanovije-
predvsem na tleh, kjer so razviti mikroorganizmi. Na razvoj teh pa vpliva predvsem način gospodarjenja z gozdovi. Zaradi tega bom skušal opisati dosedanje gospodarjenje s kmečkimi gozdovi.
Pred vojno so kmetje izkoriščali gozdove predvsem s prebiralno in oplodno sečnjo; le redki so bili primeri golosekov. Kljub temu, da je prebiralno izkoriščanje gozda najbolj komplicirano, ker se lahko zgodi, da toliko časa prebiraš, da nimaš več kaj) prebirati, so kmetje ta način sami »pogmntali« in uvedli. Danes lahko rečemo, da se na njihovih izkušnjah učimo 'tudi gozdarji.
Kmetu ni bilo treba preštudirati debelih knjig, da je razumel prirodo, saj se je učil cd nje same, ko je z njo živel. Do tako umnega gospodarjenja pa kmeta ni privedel, samo njegov naravni čut za razumevanje prirode; vzrok temu je bil tudi njegov gospodarski račun. Bil je primoran, da Iz majhne površine svojega gozda iztisne čim več vsakoletnih dohodkov, kar mu je omogočil le prebiralni način gospodarjenja. Poleg tega pa ga je gnala posebna kmečka želja in strast, pustiti svojim potomcem vsaj toliko, kolikor je on dobil od svojih prednikov. Zavedal se je tudi, da je gozd njegova žlata rezerva, kamor se lahko zateče ob
je pri tem gledal, da je imel d> biček.
Danes se kažejo na terenu značilne posledice teh načinov gospodarjenja in sicer v tem, da imajo kmetje parcele z minimalnimi zalogami ali celo brez njih, parcele z maksimalnimi zalogami 350 in več kub. metrov na ha, parcele, ki so brez podmladka in lepo pomlajene sestoje. Cim intenzivnejše je kmet sekal, tem manjše s# zaloge in bujnejše miadovje. Tudi v ne-
lekcijske mere.
Nadaljevanje prihodnjič
secih (sezonski delavci).
Okrajni zavod za socialno zavarovanje je lana uspešno reševal
Kratke gospodarske vesti
Uprava železniškega transportnega podjetja je zbrala potrebna sredstva za ureditev postajne okolice v Kočevju. Letos .bodo uredili samo peronski del postaje in položili asfaltni tlak na mestnem delu
gradbeni podjetji Gradbenik in Zidar, mi uspela zaradi visokih ponudb obeh licitantov, še ni znamo, kdo bo logarnioo gradil.
katerih parcelah, kjer so posestni- pred postajo, tako da bo dostop do
postaje mnogo lepši. Tovorne ceste do
ki izvršili skoro goloseke, je danes lep, bujno raščen mlaj. Tu pa se imamo zahvaliti predvsem načinu tos ne namerava graditi, parceliranja. Kmetje imajo nam-reč dolge, ozke parcele in če jo je izsekal, se je osemenila od strani.
V sosednjih parcelah je bilo nam-
Blizu železniške postaje v Stari cerkvi pri Kočevju bodo v kratkem
reč drevje sposobno za obred se- začeli graditi novo logamico. Sredin ena, ki je obenem očuvalo pose- stva za gradnjo bo dalo Kmetijsko-
kano parcelo pred erozivnim izpiranjem. Tako so kmetje nehote
Pomen šolskih kuhinj
V šolskih in mlečnih kuhinjah je torej prispevati k razvoju in zdrav-
lepa prilika, da otroke navadimo na uživanje primernih malic in živil, obenem pa jih naučimo tudi higienskih navad pri jedi. Zato ne -smemo šolske mlečne kuhinje smatrati za socialno pomoč rev-
V Šalki vasi je začelo podjetje Gradbenik graditi Rudarski dom skladišča železniška uprava le- kočevskih rudarjev. Podjetje je delo prevzelo 'brez licitacije na vabilo Uprave rudnika.
*
Po dolgih letih in mnogih pripombah je Lesno-industrijsko podjetje v Ribnici vendarle podrlo impregnacijske naprave v Ortneku in jih odstranilo. Ker že nekaj časa te naprave niso nikomur služile, je -bilo zares škoda, da les propada in da ga nihče pametno ne uporabi. — Skoraj vse naprave je odkupilo gradbeno podjetje Zidar — za potrebe svojih gradilišč.
gozdarsko posestvo. Ker zadnja licitacija, katere sta se udeležili
nesreči in bolezni. V takih prime- npjšim otrokom, temveč za dopol-
rih je krnet, sicer s težkim srcem a pod silo razmer, posegel globlje v lesne zaloge. Tudi velike dote ali dediščine so bile večkrat vzrok za mesarske posege v gozd. Dote so se sicer dajale na razne načine, vendar večinoma na. račiun gozda.
Ko je hišni poglavar predajal svoje imetje nasledniku, je tega obremenil z dotami, ki so bile v glavnem tele: denar v gotovini, bala, lesna masa stoječega lesa in parcela. Vsi ti načini so imeli dobre in slabe strani za posestvo kot celoto, a za gozd večinoma Slabe, če je moral novi lastnik izplačati doto v denarju ali bali, se je zatekel v gozd. Gozd je izsekal, zemljišče, čeravno prazno, pa je le ostalo v sestavu njegovega posestva. Prav take lastnosti je imel način, kadar je moral dati lesno zalogo, ker jo je dedič temeljito izsekal. V primerih, ko je moral dati parcelo v last, pa sta nastopila dva momenta in sicer: če je bil
nilo za domačo pomanjkljivo prehrano. če hoče šolska mlečna kuhinja res služiti svojemu namenu,
POŽARI SE MNOŽIJO — BODITE PREVIDNI
V Sodražici je blizu gozda čistila travnik Hudoklin Terezija.
Ko je zažgala suhljad, misleč, da ni nobene nevarnosti, se je blizu ognja vnela izsušena trava. Nastal je velik ogenj, ki se je z veliko hitrostjo širil proti gozdu. Hu-doklinova je takoj pričela gasiti, vendar brez uspeha. Vsa izmučena je prihitela na gasilsko postajo in javila požar. Sirena je obvestila gasilce, ki so takoj- pohiteli na	...	„	,
kraj požara. Takojšnjemu nasto- pecavanje rito v -našem okraju, pu gasilcev se je zahvaliti, da so uidušili požar, ker bi sicer nastala milijonska škoda. Pri gašenju so sodelovali tudi gasilci iz Zamoste-ca. L juri j el naj bolj upoštevajo opozorila in varnostne predpise.
ju šolskega otroka, tedaj mora šolarju nuditi tista živila, ki jih v svoji domači prehrani ne dobiva v zadostni količini. Zdravstvena korist -teh kuhinj« je že tako očitna, da tega ni treba še posebej nagla-šati, da o prosvetni koristi niti ne govorimo, saj je ugotovljeno, da so otroci pri pouku bolj pazljivi, redni obisk šole pa tudi uspeh učenja mnogo boljši.
Tudi družbena -prehrana se je pri nas izboljšala, vendar še ne odgovarja potrebam človeškega organizma. Jedilniki naj bodo pe«-strejši in pravilneje pripravljeni, da se pri pripravi hrane ne uničijo vitamini in ostale snovi. Problem v našem okraju za prehrano je predvsem pomanjkanje pestrosti mesa. Pozabljamo, da so tudi ribe visokovredno živilo in cenejše, kot meso. Hrana bi se lahko izboljšala In verjetno tudi pocenila. Potrebno je o tem razmišljati in urediti vse potrebno za dovoz in raz-
Velik uspeh krvodajalske akcije
Plenum sindikalnega sveta
Nadaljevanje s 1. strani komune. Zavedati se moramo, da je komuna zaokrožena celota proizvajalcev in potrošnikov, zato je nujno, da pride tu do sodelovanja, da poznamo .potrebe drug drugega in da te potrebe tudi pravilno ku<< vskladimo.
Predsednik ZSS tov. Janko je pojasnil spremembe o delitvi dohodkov v podjetjih in druge spremembe. Dejal je, da bodo imeli kcHektivi večja sredstva za gospodarjenje v podjetju. S tem pa se bo vloga DS v podjetju še povečala. Govoril je tudi o povečanju življenjskega standarda in dejal, da se bo standard izboljšal le takrat, ko bomo rešili vprašanje povečanja kmetijskih proizvodov in večje proizvodnosti dela. Dvig plač
pa k izboljšanju standarda nemo- kolektiva.
ga delavsko upravljanje po svoje in vodi podjetje po svoje. So pa tudi primeri (n. pr. »Opekama« Ribni-ca), da so se posamezniki hranili, da bi sodelovali v DS. Delavsko upravljanje pri »Gradbeni-Ribnica pa je na šibkih no-Seveda je treba upoštevati težave, ki nastajajo v podjetjih, kjer imajo zaposlene sezonske delavce.
Zanimiva je ugotovitev, da je tam, kjer sindikalna podružnica dobro dela, tudi DS delaven. To se vidi zlasti’ na Rudniku Kočevje, kjer ima delavsko upravljanje vedno večjo veljavo.
Na plenumu smo slišali predlo^ ge, naj bi v manjših podjetjih, kjer je zaposlenih le 30 ali manj ljudi, predlagali direktorja, člani
Letošnja krvodajalska akcija v našem okraju je izpolnila in celo presegla vsa naša pričakovanja. Odziv naših ljudi v tej humani akciji je bil zelo velik. Po podatkih, ki smo jih prejeli od Okrajnega odbora RK, so kri jemali takole:
V občini Draga-Loški potok je bilo 157 krvodajalcev, v občini Sodražica 170, v občini Velike Lašče 200, v občini Dobrepolje 158, >v občini Ribnica 397 in v KočevSki Reki 140. V vseh občinah, kjer so doslej odvzemali kri, je bil plan presežen. Posebno moramo pohvaliti prebivalce vasi Rob v veliko-laški občini in prebivalce Grčaric v ribniški občini, kjer je bil odziv za prostovoljno) oddajo krvi še po-
,Družbeni plan - odsev gospodarske moči"
na podružnica zavoda z namenom, približati službo socialnega zavarovanja zavarovancem. Podružnica v Ribnici uspešno deluje.
V okraju imamo dva zdravstvena doma — v Kočevju in Ribnici. Zdravstveni dom v Kočevju ima v svojem delokrogu naslednje ustanove: splošno ambulanto, higiensko pošta jo, reševalno postajo, bolniški oddelek, posvetovalnico za otroke in noseče matere, otroško polikliniko in protituberkufozni dispanzer. V Ribnici pa:	splošno
ambulanto, zobozdravstveno ambulanto-, šolsko polikliniko in posvetovalnico za matere in otroke. Zdravstvene postaje so ustanovljene v Sodražici, Velikih Laščah in Dobrepolju, pomožne zdravstvene postaje pa v Loškem potoku, Srednji vasi pri Dragi, v Petrinji ter v Osilnici in Predgradu. Zdravnikov splošne prakse je deset. Na enega zdravnika pride 3500 prebivalcev. Precej slabše je v zobozdravstveni službi, ker imamo v okraju samo štiri dentiste.
Skupni izdatki Zavoda za socialno ‘zavarovanje v letu 1956 so bili 159,494.000 din. Največ izdatkov je bilo za zdravljenje v bolnišnicah, saj so znašali 54,981.000 din, za nadomestne plače ob času bolezni je bilo izdano 23,919.000 din itd. Za,ved je imel v preteklem letu primanjkljaj v višini 4,514.000 din, ki pa so ga v celoti 'krili Iz rezervnega sklada. NajVeč nesreč pri delu je bilo na Rudniku Kočevje in sicer 357, sledi KGP Kočevje — 320 nesreč, »Zidar« Kočevje —•
Občinski ljudski odbor je pristal nezg”d .itd: Vseh nezgod pri
____j,____delu v okraju je bilo v preteklem
letu 1189, kar kaže, da bodo morala podjetja bolj poskrbeti za telmično zaščito dela. Večjemu številu nezgod je botroval tudi alkohol.
Razprava na skupščini je bila zelo živahna. Delegat Rudnika Kočevje je poročal, zakaj je pri njih toliko nezgod pri delu. Delavci premalo pazijo na svojo osebno varnost. Večkrat je vzrok nezgode tudi alkohol. Delegat podjetja »Snežnik« je dejal med drugim, da se pri njih pripeti največ nezgod pri delu v gozdu. Predlagali so, naj bi se organizirali posebni seminarji za člane komisij, ki so v podjetju odgovorni za skrb pri hi-gensko tehnični zaščiti dela.
Slišali smo tudi kritiko na račun invalidsko-pokojninske komisije, ki določa stopnjo invalidnosti, češ, da delo opravlja zelo počasi. Težave so tudi z zaposlitvijo tistih Invalidov, ki imajo premajhno invalidnino za preživljanje, za težko delo pa niso več sposobni. Podjetja, kjer so zaposleni, nimajo lažjih del, zato so težave za soc. zav. Na Zavodu imajo še vedno obilo dela z urejevanjem starostnih pokojnin in pokojnin, ker posamezni-
o
delovni dobi.
Na razpravi so govorili o vseh problemih socialnega zavarovanja, o izboljšanju zdravstvene službe in o merah, ki jih bo treba podvzeti za zmanjšanje števila delovnih nezgod pri delu.
Gradbena in druga dela na novi zgradbi za lesno galanterijo v Sodražici in dela pri vodovodu v Loškem potoku se približujejo kancu. Zadružno lesno predelovalno podjetje Smreka v Loškem potoku pa bo začelo graditi nove sušilnice za les.
na predlog projektanta, da bi izložbene okvirje m vhode v trgovske lokale v Samskem domu v Kočevju uredili z aluminijem, kar je sicer nekoliko dražje kakor z lesom, vendar pa mnogo trajnejše in lepše. Pred zgradbo nameravajo urediti lep trg, ki bo obložen s ploščami iz pranega kulirja. Sredi trga bo stal majhen vodoskok, ki bo poživel prostor. Trg -bo tako urejen, da bo lahko služil za- politična zborovanja in za proslave. Takega primernega trga sedaj v Kočevju ni.
isebno lep in zaslužijo zato vso pohvalo.
Prostovoljna krvodajalska akcija se nadaljuje In bo trajala do sobote, 20. aprila. V kočevski občini se je do 13. aprila prijavilo 776 krvodajalcev. (Krvodajalska akcija v Kočevski Reki, ki spada pod občino Kočevje je že zaključena,) V Kočevju bodo oddali kri tudi prijavljene! iz občine Predgrad.
Naj še enkrat poudarimo veliko zavest naših ljudi, ki so se v tako lepern številu prijavili in oddali kri ^Wnajo"pravih’ dokumentov za reševanje življenj soljudi. Letos so se odzvali vabilu za oddajo krvi tudi v krajih, kjer do sedaj to ni bilo v navadi.
-žem
ZVEZA BORCEV V DRAGI
re pomagati, kvečjemu le še škoduje.
Besede tov. Janka so dale dovolj snovi za razpravo. Slišali smo, da tudi v nekaterih naših podjetjih, predvsem v manjših, delavsko samoupravljanje še ni -prišlo do pravega izraza. Dogaja se, da direktor manjšega podjetja razla-
Vloga sindikalnih podružnic v zvezi z volitvami delavskih svetov je sedaj še posebno -pomembna, posebno pri pripravah na kongres DS. DS iz našega okraja bo zastopalo na kongresu 7 delegatov. Ti delegati naj bodo vsestransko seznanjeni s problematiko1 naših podjetij.
Pod tem naslovom je bil dne 16. piscema In po njunem soglasju na-februarja v 8. številki Novic ob- pisalo naslednje mnenje: javljen članek, ki ga je naprsal no- Uredništvo je ugotovilo, da so vinar na osnovi diskusije in disku-	bili vsi viri podatkov, ki jih je
sije tov. Ožbolta na sestanku go-	uporabil tov. Ožbolt, točni, z enim
spodarstvenikov okraja. Na ta čla-	popravkom, objavljenim v »Novi-
nek je dala OGU odgovor v »No-	c ah« dne 23. marca 1957, ki je na-
vicah« št. 13 pod naslovom »K	stal zaradi tehnične napake. Osta-
članku Družbeni plan — odsev go-	la sporna vprašanja so nepomemb-
spodarske moči«. Na ta članek je	na in posledica določenih nespora-
uredništvo ponovno prejelo odgo- zumov. Gbe strani smatrata, da je Ijemo. Razpravljali so tudi o voj-vor tov. Ožbolta. Ker smatramo,	s tem zadeva končana. Smatramo,	nih	vdovah	in	njihovih	pokojninah,
da takšno pisanje ne koristi niti	da je to uvod obeh strani za kon-	V	tem	predelu	je	zelo	veliko	voj-
piscema, še manj pa skupnosti, se stniktivno sodelovanje.	nih vdov, ki so izgubile može v
je uredništvo pogovorilo z obema	Odg. urednik Jože Košir NOV.
Na občnih zborih krajevnih odborov ZB v dragarskem koncu so bivši borci in aktivisti razpravljali predvsem o skrbi in vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, o štipendijah itd. Za te otroke je v tem -kraju lepo postenb-
Anton Pirc
O zobni gnilobi
Pri zalivančkih naj matere pazijo tudi na to, da dobijo dovolj vitaminov, ker razredčeno kravje mleko teh ne vsebuje dosti. O -tem, kakšne in koliko vitaminov bo potrebno v .posameznem slučaju, lahko dobite navodila v Posvetovalnici za matere in otroke, ki se je v Kočevju že mnogo mater zelo pridno poslužuje. Ko je dojenček že toliko odrasel, da se mu k osnovni hrani lahko dodajajo razni sadni sokovi, navadno ni več potrebno dodajati sintetičnih vitaminov, razen morda D vitamin, če -ga otrok z mlekom ne dobi dovolj. V splošnem naj bi se matere v poletnem času sploh raje posluževale naravne preskrbe z vitamini, če bodo dajale otrokom mnogo sadnih sokov In kasneje presne zelenjave. Po umetnih vitaminskih prepara-
tih pa naj segajo v zimskem času, ko primanjkuje zelenjave.
že v prvem letu življenja je treba, razen na prehrano, posvečati pozornost še na nekaj drugega. Znano je, da otrok v prvih mesecih ne otipava predmetov toliko s prsti, ampak predvsem z ustnicami. Zato otrok vsak predmet, ki ga doseže, nese najprej v usta. Iz tega se navadno razvije tudi navada sesanja cuclja. Kasneje prične otrok sesati prste ali pa spodnjo ustnico. To navsezadnje pri -takem malčku ne bi bilo nič slabega, če bi bilo njegovo okostje že dograjeno. Ker pa so kosti pri dojenčku sredi živahne rasti, so še zelo mehke in prožne. Če otrok dan za dnem po nekaj ur izvaja s prstom pritisk na sprednji del zgornje čeljusti, ali kasneje na zgornje se-
kavce, se kost na tem mestu potisne naprej, prav tako pa tudi zc-bje. Tako se lahko razvije grda napaka, pri kateri štrlijo zgornji sekavci lahko daleč naprej in otroka trajno kazijo. Take in podobne nepravilnosti nastanejo lahko tudi na druge načine. Na primer: pri kleščnem porodu se lahko deformira ena ali obe strani zobnega loka. Tu seveda ne moremo valiti krivde na starše. Včasih so takšne tief-ormitete podedovane, vendar so zelo redke, večkrat so pa posledica rahitisa. Zmehčane kosti se pri žvečenju hrane upogibajo. Spodnja čeljust ostane tako lahko trajno nekoliko ukrivljena navzdol, tako da sekalci zgornje in spodnje čeljusti pri zaprtih ustih ne morejo priti v stik. V tem slučaju govorimo o -odprtem grizu. Tudi nepravilna lega pri spanju, na primer roka, podložena pod lice, preveč nazaj ali .preveč naprej nagnjena glava, lahko -povzročijo deformacijo čeljusti. Važne so tudi
tako imenovane adenoidne vegetacije v nosu, ki nastopajo najčešče od 3. leta naprej in včasih izginejo v času pubertete, lahko pa ostanejo tudi -vse življenje. Adenoid! otežkočajo dihanje skozi nos, da diha otrok le skozi usta. Glas dobi sčasoma noslaj-oč prizvok in otrok v spanju smrči. Po nekaj letih pa se zgornja čeljust zoži, sekalci se nagnejo naprej, ves obraz pa dobi nekako bebast Izraz. Tudi prezgodaj izgubljeno mlečno zobovje ima zelo pogosto za posledico) nepravilno izraščeno stalno zobovje, posebno v regiji sekalcev, ki so včasih zaradi pomanjkanja prostora dobesedno naloženi eden na drugega.
Med posledice takih anomalij prištevamo tudi zobno gnilobo. Saj so zobje v deformirani čeljusti naravnost idealno zatočišče za ostanke hrane, ki se, nalagajo med nenormalno stisnjeno ali pa razmaknjeno zobovje. Ljudem s takim zobovjem je tudi težko žvečiti hrano, zato se zobje pri žvečenju tu-
di ne morejo tako dobro mehanično čistiti. Težke anomalije pa kmalu povzročajo tudi okvare na duševnosti takih ljudi. Mlad človek, zlasti pa dekle, se kaj kmalu, če ne prej, pa v pubertet*, zave svojega nakaz enega obraza. Ob zavesti, da ni takšen kot drugi, se posebno pri občutljivih naravah kaj kmalu razvije občutek manjvrednosti. Tak človek postane sam vase zaprt, izogiba se družbe, z obraza pa mu izgineta smeh in veselje. Kaj lahko se pri njem -razvijejo težki duševni defekti, včasih celo -patološko nagnjenje maščevati se vsem, ki so normalni.
Povem naj, da take anomalije niti niso tako redke. Pri pregledu 426 otrok, ki sem ga omenil v začetku, smo odkrili kar 17 težkih deformiitet. To se pravi, da ima od teh otrok vsak 25. tako napako.
V tretjem letu naj starši prično otroka navajati na vsakodnevno čiščenje zob s ščetko. Pri tem bo najbolj važen dober zgled, če si
starši redno čistijo zobe in to vpričo traka, ne bo dolgo, ko bo otrok sam cd sebe -pričel to posnemat. Treba pa mu je seveda nabaviti primerno ščetko, ki naj bo kiajša od ščetk za odrasle. V Kočevju so se pred nedavnim dobile dobre otroške ščetke znamke Koh I Noor češke proizvodnje. Tu naj takoj opozorim, da so ščetke, izdelane iz svinjskih ščetin, boljše’ od onih iz nylona. Njihova prednost je vtem, da temeljiteje čistijo težko dostopna mesta med zobmi, ker so svinjske ščetine tanjše od .sintetičnih. Tudi dlesno mnogo manj poško-. dujejo. Njihova Slaba lastnost pa je v zgodnji obrabi. Pa tudi ta negativna stran ne more vplivati na uporabnost teh ščetk, ker vemo, da se nylonske ščetine kmalu upognejo, -kar popolnoma -onemogoča čiščenje medzobnih prostorov. Zelo dobre so tudi ščetke iz Osijeka (Tvomica četaka i kistova Vetrne Nikola).
Konec prihodnjič
I
NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH Remi kočevskih rivalov
MOŠTEV
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V DRAGI
ži. Mnenja o tem so bila deljena. Pri Rudarjevem napadu je bil
V Kočevju je bilo mnogo zani- nine, ki je žogo poslal z glavo, dru-manja, kako se bo končala pomla- gič pa Bartolme, ki je streljal pro-dansfca derby tekma med domači- sti strel, ma moštvoma — Rudarjem in Par- Rudarjev igralec Sever je v’ drain. Enajsto kolo je bilo zelo g vroče in je Partizan odvzel eno priložnosti, da bi lahko dosegel gol. točko Rudarju. V Novem mestu je Proti kcncu tekme je začelo Ru-»Bela krajina« premagala »Elan« darjevo moštvo silovito napadati, a
čevito upirala. V 80. minuti je Planinc dosegel gol, ki ga je sodnik
Prebivalci Drage kljub najhujšemu nasilju niso klonili
Bilo je 12. .aprila 1941, ko so stih, ki bi bili ovirali razvoj na-vaščani male zakotne vasice Stari i odnoosvobcdilnega. gibanja v na-kot z nezadovoljstvom gledali ko- šem kraju. Veselo je foiio, ko so
nevaren Taslaman pri prostih strelih, ko je zadel enkrat prečko. Sicer pa ga je imel v »šahu« Cvek.
„	...... Tekma je bila zelo ostra ter na
tizanom. Enajsto kolo je bilo zelo gem polčasu zamudil dve idealni nizki stopnji. V nekaterih primerih km° italijanskih alpincev, M je pri- prišli v našo vas partizani. Ti par-
"je bila celo surova in nešportna, bajala P° iz Novega kota. Na tizani so bili prvoborci iz rakovške ški način mučili in ubili. Sodnik Perko je sodil srednje do-	obrazih vaščanov se	je videla res- čete, in so sodelovali
bro, dovoljeval je ostro igro obeh	na zaskrbljenost, ki	je izražala:
moštev in spregledal nekaj grobih	Dočakali smo vojno	in okupacijo,
napak. Graje pa je vredna puhli-	-k' nam ne prinašata	nič dobrega,
ka, ki je z vsemi mogočimi izrazi	p o vsej Sloveniji, tako tudi po
razveljavil	z	izjavo,	da	je	bil	isto-	in žaljivkami sramotila ugled obeh	naših vaiseh, so začeli	z delom prvi
časno	Rudarjev	napadalec	v	mre-	moštev.	aktivisti OF ter s	sodelovanjem
so bili fašistični obračun za njihove izgube. Na tisti kraj so prignali fašisti deset moških iz najbližje vasi in jih tam na nečlove-
s 5:4. Ostale tekme se igrale. LESTVICA				niso ■	od-
Rudar	12	9 2	1	58:18	20
Črnomelj	12	10 0	2	52:22	20
Partizan	12	8 2	2	36:22	18
Elan N. m.	12	5 2	5	25:19	12
Škofljica	12	5 2	5	29:24	12
Partizan B	11	4 2	5	16:29	10
Grosuplje	11	1 0	9	10:41	2
Ribnica	11	0 0	12	7:51	0
Od mladincev se bo treba učiti
RUDAR : PARTIZAN 1:1 (0:0)
PARTIZAN B : RUDAR B 2:1 (2:0)
V predtekmi so Partizanovi mladinci premagali B moštvo Rudarja, kjer so igrali iz prvega moštva Je-rebičniki Ahac, Uranič, šafec in Škrabee. Ostalih šest igralcev so Suho igrišče sestavljali najboljši mladinci, med “ 1	’ Partizana Ko-
Rudarjev napad z Ahacem, Uraničem, šafcem in škrabeem je zaostajal s svojimi akcijami za mlan
s
naprednih ljudi začeli organizirati ilegalne odbore, ki naj bi s svojim pt>ln P01"32 političnim delom med ljudskimi množicami pripravili ljudi za splošno oboroženo vstajo. Delo aktivistov OF po vaseh, kjer so živeli sami Slovenci, ni bilo težko, in
so sodelovali pri napadu Porast partizanskih edtnic innji-na Italijane v naši vasi. Iz dobro hova vedno večja udarna moč je izbranega položaja so napadli ita- povzročila strah pri okupatorju, lijansko kolono, ki se je z avtomo- tako, da se je začel grupirati v bili premikala iz Prezida v čabar. večje postojanke, ki so bile v krat-Na odseku ceste Parg-Majer je kem času obdane z žičnimi ovira-kolona naletela na cevi partizanskih pušk ter doživela skoraj po-
mi in številnimi bunkerji. Moč partizanov pa Italijanom ni šla v račun, zato so se pripravljali na ve-
dinci Partizana in ni vreden kakš- tudi ne tako nevarno, zato jim je
Pred več sto gledalci je igral Partizan preteklo nedeljo proti Rudarju neodločeno. Suho igrišče in mrzlo vetrov-noi vreme je obe- njiimi bivši igralec talo pravo prvenstveno igro. Ru- mac. dar je bil v postavi listi, samo Ahac ni igral, Partizan pa je bil v postavi pomlajen. Rudar si je v
Kako je treba igrati nogomet se je'treba učiti od Partizanovih mladincev, ki so igrali boljše ket obe
ne posebne pohvale. Pričakovali smo, da se bo najmanj petkrat potresla Kocijančičeva mreža, ki bi kmalu ostala nedotaknjena. Igra je z razliko od igre prvih dveh moštev potekala v pravem športnem vzdušju. Sodnik Maver je sodil tekmo zelo objektivno.
predčasno uspelo združiti vse napredne sile v nedeljivo celoto.. Težje pa je bilo delo naših terenskih delavcev po vaseh, kjer iso bili naseljeni Kočevarji. V jeseni leta 1941 so se Kočevarji odselili, z njimi pa tudi njihovi simpatizerji in tako je bil teren očiščen vseh ti-
19. april je krajevni praznik prebivalcev Drage in okoliških vasi dragarskega konca. Ta dan praznujejo Dragarci v spomin na množični odhod v partizane in na veliko partizansko zmago nad Italijani. Letos ne bodo slavili praznika 19. aprila, ampak 22. julija. Na ta dan nameravajo odkriti v Dragi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Spomenik naj bo skromna zahvala padlim junakom, spomin na vse prestane gorje v narodnoosvobodilni vojni ter simbol zmage nad sovražniki.
zadnjih jesenskih tekmah zagoto %Prvi moštvi Rudar in Partizan.
vil prvo mesto, Partizan pa si je priboril drugo in pozneje tretje mesto v lestvici. V vrstah Parti-
Pravl virtuozi z žogo so Baštar, Ivanetič, Hočevar I, Hočevar II in Pičo H Nagib, Alibejtovič in vsi
K nogometni tekmi rivalov
Na nedeljskem nogometnem sre- da ni izključil iz igre dveh igrai-
Partiizani so v tej akciji zaple- liko ofenzivo, ki naj bi po njihovi nili precej orožja in drage opreme, zamisli uničila borbene podvige z:-
Vse to so potem po nekaj dneh sprejeli novi partizanski prostovoljci. Partizanski borci so bili do-
sužnjenega ljudstva. Vendar pa vsa ta velika vojaška sila, ki je bila podprta z vso sodobno voja-
zanovih igralcev je že dalj časa ostali igralci. V njihovi igri ni bilo Čanju med NK Rudar in NK Par- cev. Ta dva sta se pred njegovimi bro razpoloženi, sijajna zmaga pa ško tehniko, ni uničila borcev.
o-i _ i.. o-:i „  ^ 0-: —	n GirvrvfrrcvVvn Acra cItmTaI in m" a lrcw* Oipor	cin cn T-vrvioin"1i n-oln nočnant-ni n/vm.i ifPTTl aItHt) diVirlol.rvTra 1 a c nni'+mi	41 „   ,_m____________x. -•  i_______i_____	rv. : _____________________s _____________ti 
tlela tiha želja, revanžirati se za nepotrebnega dribljanja, ker sicer tizan so se pojavili zelo nešportni očmi temeljito obdelovala s pestmi, jim je Vlila novih moči in hrabro-
-	.	-- - , . -.	rv»n 1— 1 .V.1T1 lrj-iin	4	1 n~	J: 4	1 — —   _____l-  4  4 -n —	rTT-.lrniM.n.	,1 — 4"1 _	--_	I .	- - . .	- .	w ■
nadaljnje boje s
lanskoletni poraz. V nedeljskem ne bi bill kos takim igralcem kot izpadi igralcev z obeh strani. Prav Takšno stališče sodnika samo srečanju sta si	Rudar in Partizan	so	Ahac, Jerebičnik,	Uranič,	šafec	take so bili izpadi med rudniškimi	poglablja mržnjo med igralci in
delila vsak po	eno točko. Stanje	in	škrabee.	in partizanovimi navijači.	Do teh	med gledalci — pristaši obeh mo-
v lestvici je ostalo še vedno ne- Poglavje zase je obramba, kjer neljubih izgredov je prišlo kljub štev in samimi vodstvi klubov, izpremernjeno.	je	vratar Kocijančič	živahno	inter-	temu, da sta obe upravi	društev	Vodstva obeh društev takšne iz-
Začetek je pripadal Partizanu,	vemiral povsod, kjer	je bilo	to po-	pred tekmo opozorili svoje	Igralce,	pade svojih igralcev in publike od-
Da bi onemogočili partizanom
sti za nadaljnje iboje s sovražni- moralno in materialno podporo cikam.	vilnega prebivalstva, so začeli po-
se ni minila ura po odhodu par- žlgati vasi, ropati in odganjati lju-
ko je Cvek v 5. minuti Igre poslal	trebno, visoko v zraku ali na zem-	naj se vedejo na igrišču	kot šport-	ločno obsojata, zlasti pa
v akcijo Piča, ki se je prebil med	*lji- Oba branilca pa nista nič slab-	niki. Vsekakor moramo	grajati na-	sodnika, ki je s svojim sojenjem
dva branilca z žogo in je bil v ka-	ša kot v A moštvu. Nagib je skup-	še nogometaše. Njihova	krivda se	nepekredno podpiral rokoborbo na
zenskem prostoru zrušen. Sodnik no z Allbejtovičem obvladal sre- ■■	""
Perko iz Ljubljane ni pokazal na belo piko.. Tudi v 30. .minuti se je dogodilo nekaj podobnega.
Kljub temu, da je Rudar igral v oslabljeni postavi, je vseskozi napadal; toda napad je toil uspešen 16
do 16-metrskega prostora, kjer ga skakanje.
dino in čistil prostor ,c;d vseh nevarnih žog.
★
Atleti kočevskega Partizana so dobili dva dragocena rekvizita: aluminijasto kopje in palico za
v toliko zmanjšuje, v kolikor je igrišču, bil pravi krivec vseh izgredov sodnik, k! je pretepanje in obračunavanje na igrišču legaliziral s Tem,
Upravi društev Partizan - Rudar Kočevje
je zaustavila močna Partizanova Obramba. V prvem polčasu je Rudar izvedel serijo kotev, toda žoga ni našla pot v mrežo.
Iz minute v minuto se je stopnjeval tempo igre in pridobival na ostrini, kjer so prednjačili močnejši igralci Rudarja. Žoga se je hitro prenašala; s polja v polje z dolgimi odbojnimi udarci, obramba pa je bila na obeh straneh na mestu. Prvi polčas ni prinesel prednosti nobenemu moštvu.
Tudi v drugem polčasu se situacija mj izpremenila, le da se je enkrat mreža na vsaki strani potresla. Enkrat je bi uspešen Pla-
Partizan bo dobi v kratkem iz Jesenic prave tekmovalne sanke. Po tem vzorcu sank se ibodo lahko pripravili kočevski sankači na prihodnjo sezono.
A M I Z N I TENI
VSEM DOLENJSKIM DRUŠTVOM
Namiznoteniška zveza Slovenije svojem delu. Ti podatki naj vse-(NTZS) je pooblastila Okrajno bujejo: ime in naslov društva, pri- bratstvo in edinstvo slovenskih in
tizanov, ko se je glasno razlegel po vasi klic: »Smrt fašizmu —svobodo narodu!« Ta klic je bil bor-obsojata beni poziv na splošno vstajo v vasi. To je blo na predvečer 19. apr. 1942, Ta dan bo ostal vsem tistim, ki so ga doživeli, v neizbrisnem spominu kot dan, ko so se vaščani te male vasice dvignili k splošnemu uporu ter zavihrali z zastavo ljudske revolucije. V Istem času pa se je plamen upora prižigal tudi v vasi Novi kot in v sosednjih vaseh Hrvaške in še isti večer je zadonela ob tabornem ognju partizanska pesem, ki je manifestirala
(OZ) v Kočevju, da lahko	bližno število NT igralcev, velikost
izvršuje funkcije namiznoteniške	dvorane in število miz, če je vad-
Vse kaže	da	bo tudi v	Kočevju	podzveze in usmerja NT dejavnost	ba redna ali samo občasna ter ali
kmalu vzniknil	mali	rokomet, za	na področju cele Dolenjske. Okraj-	obstoja možnost in zanimanje za
katerega je	po	naši	ožji	in širši	na zvcza v Kočevju bo razpisala	prirejale manjših turnirjev,
domovini v zadnjem času izredno dolenjsko prvenstvo, delegirala sod-zanimanje.	nike i11 delegate za tekmovanja in
določala zastopnike Dolenjske za KOŠARKAŠI — POZOR! višja tekmovanja.
Obveščamo vse ljubitelje košar- Da bi bila obveščena o delu
be, da Imajo pionirji in mladinci osnovnih organizacij, prosi OZ treninge ob torkih in petkih ob 3. Partizan Kočevje vsa dolenjska uri, elani pa ob 5. liri. Vabimo k društva, ki gojijo namizni tenis, udeležbi.	da sporočijo osnovne podatke o
skupnem
Vabimo društva, da se obračajo na Okrajno zvezo z vprašanji ter predlogi za sodelovanje.
Okrajna zveza Partizan, Kočevje
hrvaških partizanov boju za svobodo.
Drugi dan so iz novih prostovoljcev formirali bataljon »Miloša Zidanška. Bataljon se je še istega dne premaknil na nove položaje in se pripravljal na prva srečanja z okupatorji.
Dne 20. aprila pa so se na kraju se prebijali skozi življenje in še z partizanskega napada na Italijane, večjim duhom borbenosti nadalje-ki so ga izvedli partizani prejšnji vali boj za ustanovitev boljšega in
di v internacijo. Vedno nam bo ostal v spominu 29. julij 1942, ko so ognjeni zublji uničili Stari in Novi kot, prebivalstvo pa je moralo pod stražo italijanskih bajonetov romati na počasno umiranje na Rab in v druga taborišča v Italiji. Otok Rab, ki se upravičeno imenuje otok smrti, je postal zadnji dom mnogim našim vaščanom, ki jim ni bilo dano, da bi dočakali dan osvoboditve, šele kapitulacija italijanskega fašizma je napravila konec temu nečloveškemu trpljenju. Dolge kolone do smrti izčrpanih ljudi so preplavile italijanske ceste, da se po dolgem trpljenju zopet vrnejo v naročje svoje domovine, ki jih je tako željno pričakovala. Vsak si lahko misli, kakšne občutke so imeli ti ljudje, ki so se goli in bosi vrnili na svoje domove, od katerih pa so ostale le ruševine. Vse to pa jih ni privedlo do obupa. V svoji skromnosti so
dan, odigravali tragični dogodki, ki srečnejšega življenja.
I. Kec
OBVESTILA
I
KOČEVJE
Rodile so: Amžlovar Cecilija, gospodinja iz željne 22 — [dečka Pavla; Turk Ljudmila, gospodinja iz Mokrega potoka — deklico Olgo; Zdravič Vida, kmetovalka iz Novih sel 4 — dečka Mirka; Cvitkovič Ana, kmetovalka iz Stražnice 3 — dečka Ivana; štamfelj Malka, gospodinja iz Žurg 10 — dečka Jožeta.
Srečnim staršem čestitamo!
Poročila sta se: Marinč Alojz, uslužbenec iz Kočevske Reke, star 25 let in Volf Vilma, delavka Iz Kočevske Reke št. 37 — stara 22 let.
Srečnima zakoncema čestitamo!
Umrli sta: Turk Pavla, gospodinja iz Hojč 5 — stara’ 48 let; Turk Pavla, gospodinja iz Zamo-steca — stara 64 let.
KRONIKA NESREČ
Levstik Ivan iz Koč. Reke 26 si je poškodoval levo roko v zapestju, Logar Mate tz Koč. Reke se je urezal v levi kazalec, Mavrin Jože iz Kočevja, Trg svobode 36, je pri padcu s kolesa dobil udarce po obrazu. Hering Janez iz Rožne ul. 21 se je po .obrazu opekel z žvepl. kislino. Rus Anton iz Klinje vasi 4 se je opekel po obrazu z žvepl. kislino. Cuk Ferdinand iz Podgorske ul. 45 se je z žebljem
škodoval levi prstanec. Šinko Ivano, otroka starega 5 let iz Reške c. 13, je neki dragi otrok s ste-
Š A H
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V KOČEVJU
Okrajni šahovski odbor bo v okviru »Kočevskega tedna« priredil v Kočevju skupno s Turističnimi olepševalnim društvom mednarodni šahovski turnir. Na tur-
Tudi najmlajši so občutili vse gorje
Leta 1944, za tretjo obletnico Osvobodilne fronte, to je bilo še v času najhujših bojev proti okupatorja so šolarji osnovnih šol na
. .	- ------ — — osvobojenem ozemlju na Travi,
mrju . bodo sodelovali šahovski Dragi in nekaterih dragih krajih
NAŠI DRAGI SO OSTALI V TUJINI
Vsi smo bili veseli, ko je bilo zopet popisovanje. Mislili smo, da bomo šli domov. Toda namesto proti domu, so nas odpeljali v Go-
.	,	^	-*	---- ---- j-liuigl JJ1.X	Ul Uglll 141.1 UJill ipiVU UU11IIU)	I1U»J UU^/WJUJl V VJv
jo mmlm miliSi uLiuA a oif	p j?"1 ™	bratskih republik,	napisali pretresljiva pisma. Ta pis-	mars. Tam	so dali staro mamo v
klom obrezal po vratu. Petek Mar-	p°1'|Sk:® ČSR, Avstrije in Nemčije.	ma govore o ljubezni otrok do par-	ambulanto	in nismo je več videli.
tinu, staremu 7 let iz Starega loga	r^0!a® teh ^odo nastopili tudi prvo-	tizanov, o trpljenju v internacijah	Cez nekaj	dni je umrla. Nas niso
iz Brega 1 si je na poravnalnem stroju porezal desni pa-Iec. Trpin po glavi. Milan iz Slovenski vasi 5 si je po-
Umaia sta: Matejka J-cžefa, de- nabodel v levo roko. Kaučič Karol lavka tz Kočevja, Ljubljanska c.
31 — stara 53 let; žag.ar Anton, kmetovalec iz Podna 3 — star 80 let.
PREDGRAD
Umrla je Barič Ana, gospodinja iz Gornjih Radenci 9 — stara 77 let.
DOBREPOLJE
Redili sta: Meglen Rozalija, go- T1T^„,AT „ . . . , 1n . spedinja iz Pdtiskavca 6 — deč- JADRAN, Kočevje, od 19. do 21. ka Ignaca; Škulj Julija, gospodinja aPPla amCT1^. barYf fUl" »B3r' iz Panikev 22 — dečka Janeza.
6, je elisplodiral naboj in ga ranil v levo roko. Jelenc Ivan iz šalke vasi 86 se je poškodoval v levi palec. Križaj Franc iz Klinje vasi 5 Se je poškodoval na glavi. Sevšek Peter iz Klinje vasi 8 se je poškodoval nad desnim očesom, desni
iz Ljublj. c. je padel pod voz in si pri tem poškodoval levo nogo. čiček Avgust iz Kočevja, Trg 3. okt. 23 fei je poškodoval desno nogo. Lesnik Ludvika iz Novomeške c. 8-a je nekdo napadel v bli-
kategorniki iz Kočevja in Novega mesta. Turnir bo v prvi polovici avgusta letos.
turnir za prehodni
POKAL
III. sindikalno šahovsko tekmovanje
sedaj je
čala is tekmovanjem skupina za območje Ribnice. Prvo mesto so zasedli šahisti sindikalne podružnice LIP in si s tem priborili pravico za vstop v finale. V drugi
O B 3AVE
KINO
mezinec in levi palec. Vegi Ivan va^e za prehodni pokal OS je v jega življenja. Vrnila sem se iz in-Limhli n ie nndpi rvVi w.-z in P0Jnem razmahu. Do sedaj je kon- temacije. Gledam drage otroke,
kako veselo skačejo po vrtovih okoli svojega doma. Jaz pa sem ob pogledu nanje ganjena, ko se domislim, kako sem tudi jaz nekoč skakala po našem vrtu. Kako hudo mi je pri srcu, ko vidim drage otroke, ki imajo še svoj dom, nam so ga pa uničili Italijani. Potikamo se po tujih hišah. Naša lepa hiša je žalostno pogorišče. Hudo mi je, pa jenci, imed OLO, drugim moštvom vendar sem vesela, da sem se ži-rodnika in trgovci pa se bije oster Va vrnila v dragi, domači kraj. boj, kdo izmed njih bo izpadel iz Domek je lep in drag, če ga je
in veliki ljubezni do krvaveče do- pustili k pogrebu. Stari oče pa je movine. Objavljamo nekaj sestav- umrl na Rabu. Moj bratec je tudi kov.	umrl v Gonarsu. Ko se zmislim na
vse, mi solze zalijejo oči. Tam so ostali, ko so si tako želeli domov: Albina Janež, roj. 1931, šola Trava
SPOMIN NA MOJ DOM
še nisem izpolnila 11 let, pa vem že toliko povedati o trpljenju mo-
žimi Novogradnje. Dobil je udarce lupini je zmagalo prvo moštvo
rudnika z visokim rezultatom 26 točk, drugo mesto pa so dosegli ključavničarji z 18 točkami. V tretji skupini stojijo najboljše va-
P. N.
Srečnim staršem čestitamo!
RIBNICA
Umrl je Šmalc Janez, kmet iz Brez 36 — star 81 let.
SODRAŽICA
Rodile so: Mestek Katarina, gospodinja — dečka Ivana; Lovka Antonija, trgovska pomočnica iz Zamosteca — dvojčka Jožeta in Marijana; Rus Ivanka iz Zamosteca — dečka Franca; češarek Lad-ka, učiteljica iz Sodražice -— de-kliao Ireno; Lesar Marija, gospodinja iz Vinc — dečka Andreja.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročili So se:	Gornik Janez,
kmet iz Jurjeviče in Čampa Frančiška iz Zapotoka,; Gregorič Jože, delavec iz Kočevja in Prijatelj Ivana, delavka jz Zamosteca.
Srečnim zakoncem čestitamo!
ba v vsemirju«; 24. in 25. apr. mehiški film »Mladi Juarez«: od
26.	do 28. aprila ameriški film »Beli Jorgovan«.
OSILNICA:	21. aprila angleški
film »Pekel je razprodan«; 28. aprila slovenski film »Vesna«. PREDGRAD: 20. in 21. aprila italijanski film »Rim ob 11. uri«;
27.	in 28. aprila angleški film »Kapitanov raj«.
RIBNICA: 20. in 21. aprila češki barvm film »Cesarjev slavček«; 27. in 28. aprila ameriški film »Selina«.
VELIKE LAŠČE: 20. in 21. aprila ameriški film »Aliče v pravljični dežeh«; 27. in 28. aprila italijanski film »Rim ob 11. uri« KOČEVSKA REKA:	20. in 21.
aprila jugoslovanski film »Zasle-
francoski barvni film »Grof Monte Cristo« I. del; 24. aprila nemški film »Glas drugega«; 27. ™ 00 aprila francoski barvni
finala.
in 28.
KDO BO SVETOVNI PRVAK
V Moskvi se bije boj za naslov film »Grof Monte Cristo« H. del. svetovnega šahovskega prvaka
med Botvinikom in Smislovom. To DEŽURNE TRGOVINE mesto je do sedaj pripadalo Botvi-Dežumo službo imajo: v soboto miku. Osvojil ga je na conskem 20. aprila od 8. do 12. ure in od turnirju 1947. .leta in je bil prvi 15. do 18. ure v Kočevju trgovina svetovni prvak po smrti Aljehina.
»špecerija« Kočevje (upravnik Ozunovič), v Ribnici pa Trgovina z mešanim blagom Kmetijske zadruge Ribnica.
V soboto 27. aprila od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju
trgovina »Hrana«,
Ribnici pa
prav le za (bobek.
Julka Poje, roj. 1933, šola Podpreska
SPOMIN NA GONARS
V Gonarsu je bila taka lakota, da ni mogoče niti pomisliti. Vse olupke, ki so jih kuharji metali v jamo, smo pojedli.
Nekoč smo vsi padli v to jamo. Jaz sem bil spodaj. Drugi so padli 7 in pol v korist Smislova. Smislov na mene. Vse kosti so me bolele, potrebuje potemtakem le še tri Dobil sem malo olupkov, točke, da osvoji naslov svetovnega Tako žalostno je bilo v Gonarsu, prvaka.	Milan Cimprič, roj. 1935,
-fr-	šola Draga
V DRAGI SPOMENIK
V Dragi in okoliških vaseh se že dalj časa pripravljajo, da bi postavili spomenik padlim borcem iz teh krajev. V -ta namen so do sedaj zbrali okrog 400.000 din. Mislijo, da bo nadaljnja akcija pri zbiranju sredstev v lesu in denarju vrgla do 500.000 din. Spomenik bo stal 1,300.000 din, zato računajo na pomoč Glavnega odbora ZB Slovenije in podjetij. Pripravljalna zemeljska dela so v glavnem gotova. Spomenik bo stal na vzpetini, v neposredni bližini Drage, odkritje pa bo najbrž 22. julija.
Po 17. kolu je stanje 9 in pol :
Trgovina z mešanim blagom.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše ljubljene mamice
PEPCE MATEJKA se zahvaljujemo vsem, ki so ji ka-dovanje«; 24. aprila nemški film kor koli pomagali v težkih trenut-
Unhewn«- 27 in 9« ldh ter jo spremijali na njeni
2,cl d&btfx ovija
28.
in
Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna nar ročnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo.
Tiska tiskarna »Urška« Kočevje
»Fanfare ljubezni«; 27. in aprila ameriški film »Abot Costello v tujski legiji«.
SODRAŽICA: 20. in 21. aprila slovenski film »Trenutki odločitve«; 27. in 28. aprila angleški film »Maggie«.
LOŠKI POTOK: 20. in 21. aprila argentinski film »Motne vode tečejo«; 27. in 28. aprila ameriški film »Slika Doriana Graya«.
DOBREPOLJE: 20. in 21. aprila
jo spremljali na njeni poti k zadnjemu počitku. Predvsem se zahvaljujemo za pomoč TNZ Kočevje, sodelavcem v tekstilni tovarni za moralno in denarno pomoč ter upravi »Tekstilane« za vse, kar je storila za čim lepšo zadnjo pot naše ljubljene in nepozabne mamice.
Hčerka Greti, sin Franci z ženo Olgo in ostalo sorodstvo
Vzporedno gre	Tudi on bi plaval
Gost: Slišite, natakar, v tem pi-povej, da vu plava muha.
Natakar: Verjajnem, jaz bi tudi plaval v tem pivu, tako je dobro.
žena: Ah, možiček, me še vedno ljubiš!
Mož: Ljubim te, sladka ženica, bolj kakor kdaj poprej.
žena: Ti hinavec! Na dan poro ke si pa rekel, da ti šploh ni mogoče me bolj ljubiti, kakor si me ljubil tisti dan.
Mož: Takrat si tehtala 57 kg, danes jih pa tehtaš 72. Če se je tvoja obilnost povečala za 15 kg, se je morala vendar tudi moja ljubezen povečati. Jaz vendar ne morem samo 57 kg tvojega, 72 kg težkega telesa, ljubiti.
—■ S svojo ženo sem se seznanil ob priliki velike železniške nesreče.
— Oh, veš kaj, toži železnico kiot okrog 4,000.000 din. Prebivalci za odškodnino.	teh vaisi računajo tudi na obljub-
Mizarskh delavnica »Jelke«
ELEKTRIKO V STARI IN NOVI KOT
Pred kratkim so v vaseh Stari in Novi kot v občini Draga-Loški potok, uredili traso za električno razsvetljavo. Prebivalci iz omenjenih vasi so iz svoje srede izbrali elektrifikacijski odbor, ki vodi vsa dela za elektrifikacijo. Vsak gospodar je že prispeval po 10 kub. metrov lesa v ta namen. S kopanjem jam za drogove bodo začeli v kratkem. Mislijo, da bo stala elektrifikacija v vaseh Stari in Novi
Katehet: Gospodična Olga, kaj veže ljudi in jih drži pokonci v vseh bojih življenja?
Olga: Moderc.
Ijeno pomoč OLO v višini 3 mili j. din. Ljudje komaj čakajo, kdaj jim bo zasvetila električna luč. Tako bodo imele vse vasi občine Draga-Loški potok elektriko.
Iz naših krajev
OBČINSKA KONFERENCA ZB KOČEVSKE OBČINE
Zveza borcev - močna politična sila!
NAM PIŠEJO
Začetek in konec hajdukov
ZANIMIVOSTI IZ PRETEKLOSTI POLJANSKE DOLINE
ZA VODOVOD V DRAGI IN OKOLIŠKIH VASEH
V sredo dne 10. aprila je bila v Kočevju občinska konferenca ZB NOV, katere se je udeležilo 92,3 odst. izvoljenih delegatov. V občini Kočevje je 19 krajevnih organizacij ZB NOV s 1934 člani, ali približno polovica vsega članstva ZB v okraju.
V dobi, ko je vladala avstrijska bili pet jagnjet. Jagnjeta so pekli vaseh so med drugim govorili o cesarica Marija Terezija, so mo- v čisti dragi na rali vojaki služiti vojaški rok 12 Gornjo Podgoro. Ko so pekli, je
szsssssts&x
Tudi delo zgodovinske komisije je treba okrepiti. Partizanska grobišča naj se povsod primemo uredijo in na pomembnejših krajih naj se postavijo spomeniki ali spamin-
let. Ker pa je bila tako dolga vo- nenadoma prišla močna vojaška Za vasi Draga, Srednja vas in
___zastavljenih nalog, vštevši
košenicah nad družbenem upravljanju gospodar- Jf1 borccv “ ŽFT.> zgodovinska ki za 5™br^®vanie teh otr°k zna- sprejem aktivnih udeležencev NOB „ m rip.kli te akib m komunalnih vnrašaniih itd koimslJa m kanusl3a za izvenar- sajo 1,600.000 dinarjev. Najvecjo v organizacijo ZB, ki so še izven TJm niadno vzgojo.	skrb je treba posvetiti izobraževa-
Iz skrbno pripravljenega poro- nju partizanskih otrok
jaška služba nekaterim poljanskim patrola, ki je v kratkem boju ene- Podpresko je posebno problematic- ...	. “ “TJ JLz.' *	tj hi_ žpT
fantom ZOTirna. an -Sp. voifl-ški črnk- p-a, hAirhikA ustrelila .nistalih dpvet nn tmrct&nip ilnhrp rrviitno	Clia Ler	P^Uie	u
fantom zoprna, so se vojaški suk- ga hajduka ustrelila, .ostalih devet no vprašanje dobre pitne vode. ,	.,	,	.
nji tako zognili, da so zbeza,U pre- pa ujela. Enega od ujetih hajdu- Prebivalci teh vasi želijo zgraditi °	W ki
ko reke Kolpe na hrvaško stran, kov so obesili na Gaugini gorici, vodovod. Sami so pripravljeni pri- ,ova a °	^ ® !? ., ev’
Skupno je bilo deset ubežnikov, vo- ostali ™ sn bili ohsnieni na 20 oncva-H Ips m nnranHM nmcfnvnii. 1° lc vtki Ji njen precis ectnu, reze J" dii pa jih je neki Reša iz Pred-grada. Vojaški ubežniki so bili
nje, je možno povezati s priprava-m otrok 7j& proslavo »Dneva borcev« in »Dneva slovenske vstaje«.
pa so bili obsojeni na 20 spevati les in opraviti prostovolj- £ teJože Novak Komika za let ječe. Bivši hajduk Kralj, doma no delo. Nastajajo pa velike teža- g]ai1g barcev	’	^
ve pri tem, ker je treba za les pla-
iz Pake, je edini prišel živ iz je-oboroženi in so postali strah in tre- če. Bil je že star, zato so ga mo- dati gozdno takso pet prebivalcev Poljanske doline, rali preživljati občani Predgrada.
Iz življenja gasilcev v Laščah
Prostovoljno gasilsko društvo v Velikih Laščah obstoja že 61 let.
ne rolke dela, saj je bilo
je sodelovala pri reševanju več kot 120 problemov zaposlitve, urejanja invalidnin in pokojnin, zdravstvene zaščite, stanovanjskih vprašanj, obnove itd. Med dragim je bilo poudarjeno tudi to, da je komisija večkrat naletela pri vodstvu podjetij na nerazumevanje bruto o zaposlitvi 'borcev, medtem ko so
prometa nad pol milijona dinarjev, primeri, da so udobno zaposleni
V minulem letu je društvo pro- ^®|a	^Jarja
društvo nabavilo nov voz za pre-
stavilo 60-letnico svojega obstoja. Na tej proslavi so bili požrtvovalni in delovni gasilci nagrajeni s
ljudje, ki so se v preteklosti zelo pregrešili mati ljudstvom.
Tudi komisija za otroke padlih
voz motorke in gasilcev, ki bo slu- borcev in ŽFT je bila aktivna. Od
Predgrad
Kradli so in
kdor se jim je upiral. Ljudje jih imenovali hajduke. Bolje situl- odboru rani kmetje so morali nositi haj-
častnim diplomami. Med nagraje- žil v slučaju požarov in raznih ga- sedanjih 172 otrok, ki jih ima
NOV OBČINSKI ODBOR
Ob zaključku konference je bil izvoljen nov odbor in 4 delegati za III. kongres ZB NOV Slovenije, ki bo v Ljubljani 11. maja.
V občinski odbor ZB NOV Kočevje soi bili izvoljeni: Ožbolt Tone, Boldan Jože, Mrak Ivan, Novak Jože, Hren Vinko, Podlogar Rudi, žagar Jože, Podržaj Jože, Hribar Rezka, Gorjan Marica, Lavrič Jože, Jasenc Ciril, Ivančič Jože, Oberstar Jože, Drobnič Rudolf, Dulmin Ivan, Torkar Leopold, Opačič Milan, Škvarč Tone, Štimec Drago, Kordiš Franc, Volf Franc, Ožbolt Franc, Šercer Jože in Vovk Peter.
Za delegate Kongresa pa: Boklan Jože, Rauh Lojze, Hribar Rezka in Ožbolt Tone.
niimi so bili tudi nekateri, ki delu-
siilskih vaj.	evidenci, poseča 71 otrok gimnazi-
pretepali vsakega, jejo pri gasilstvu že 48 let in še Društvo dma precejšnjo težavo z jo, 9 strokovne šole, 4 so na fa-upiral Ljudje so danes vršijo funkcijo v upravnem adaptacijo gasilskega doma. Ta kultetah, 4 v dopolnilnih šolah,
- dom je služil v čaisu okupacije Ita-	1
Najbolj požrtvovalen je
tov. predsednik upravnega odbora Ujamem za hlev. Dom je bil popol-
4 v dopolnilnih šolah, 13 pa jih še hodi v osnovno šolo. V preteklem letu se je
flR@vizoriJ na kočevskem odru
Z »Rokovnjači« je DPD »Svo- petih predstavah ca. 1000 odraslih
dukom hrano na odrejena mesta. Modic Janez, ki je član gasilstva noma opustošen, vse orodje in ce- otrok raznih poklicev v obrti,
Hajduki so živeli po jamah in brlogih, po košenicah in Poljanske doline.
že 48 let in je -predsednik uprav-gozdovih nega odbora ves čas po osvoboditvi. Ko je 22. julija 'lani bila v
vi je bilo uničeno in pokradeno. Po osvoboditvi je društvo dobavilo nove cevi in motorne brizgalne. Lahko trdimo da je društvo danes
izučilo 42 boda« Kočevje mesto dosegla lep uspeh, saj si jih je ogledalo na
Zadnji -večji rop so izvedli ha j- Velikih Laščah radijska oddaja za	™ ua -1 ,,.	1
duki v Knežji lipi pri Metlevih. našo vas, je gasilsko društvo pre- izvezbamo in usposobljeno
za vsa-
Slovo od Ivana Bauerja
V Kolpski dolini se je že začela za njegovo požrtvovalno delo in
in prav toliko šolske mladine. S predstavami so -bili vsi zadovoljni in prav zato je bil obisk tako številen, kar je za Kočevje redkost. Razen tega je »Svoboda« s tem delom pritegnila v svoje vrste lepo število mladine iz delavskih vrst in
Ukradli Zjgnjg. Dorica ha^ vz5o v"’^b za^reditev pM- k° napadajo akcijo v tukajšnjem ^ ^d. SrTdi Te ^mlad? pa ^em" bT ostaTza zgled delovnega	lepila
dukov je šla v hišo, kjer so uka- vernega prostora in oskrbo gostov območju Pri društvu obs.oja -tudi nas je razžalostila vest, da se je človeka. Na njegovi zadnji poti ga
zali gospodarju, da jim je postre- z jedili, ges z jedačo in pijačo, polovica pa hotnimi jih je šla v hlev. Njihov plen je
alkoholnimi
in brezalko- ženska desetina, ki je prav tako
sko družino.
V glavnem isti igralci, ki so so-
____	...	.	.za vedno poslovil od nas tov. Ivan je spremilo veliko ljudi, med njimi .	°	.
pijačaimi. čeprav šteje usposobljena in ima veliko zam- jjauer, star 55 let. Nenadna smrt tudi .predstavniki občinskega in	1 prl ” ° °'/nlac 1» 60 v
društvo 70 članov, so imeli vsi pol- inanje za teorijo in prakso v ga- ga -jt iztrgala sredi dela.
sdlstvu.
Društvo je sklenilo na letošnjem občnem zbora, da bo v tem in prihodnjem letu s
OLO Kočevje. V zadnje slovo pa Tov. Vanče se je rodil v Kuž- mu Je Igrala godba iz Kočevja.
lju, tu odrastel in kmetoval. Med tudi on pretrpel
Kako bomo živeli čez 50 let
gasilske ■SSe'aCS’	™”5 g”* v »tem.ciJJ Po kon-
S35V&. TtXSJfiSiSS: SL2
desetinam pa nabavilo svečane in delovne obleke. Društvo je tudi
je ves posvetil kmetovanju. Vanče je bil delaven član kmetijske zadruge v Fari. Nekaj časa je bil
Slava njegovemu spominu.
TOŽI SE MU PO DOMOVINI
Naš bralec Franc Gole iz Kočevja nam je prinese^ pismo svojega prijatelja Franca Langerja,
režiji tov. Novaka pričeli s študijem Gogoljeve komedije »Revizor« in proti koncu maja bomo že lahko videli, kako bodo podali to razmeroma zahtevno delo. Sodeč po pripravah in vajah, ki redno potekajo, se nam obeta, da bomo videli kvalitetno uprizoritev.
Pohvaliti je treba- tudi pionirje, ki so v režiji Francke Vojska za-
^XrPOVedWaU Vr@me ™ Še r »eT^Sf^nf S:	j^r^^TkraUS Sen^ t^lli^^ Sft jgr|
/dinjam se ne bo treba mu- Otavniki organizacij se premalo	™zne?e mčUn ObS Ko- V pismu stojl med drugim nasiled- ko topimo m sproščenostjo, da so
kuho nranivaniem ms-de zavedajo važnosti in pomena ga- °f°ora- Pozneje pa elan UbLU Ko . »Dragi moj! Ne morem poza- takoj osvojili gledalce, posebno se kuho, pomivanjem posode	^----„„ stel, po reorganizacij! občin pa je ^ lanBksega Jobiska v dom^vini. mladino, ki jih je nagradila z obil-
Ko sem odhajal iz Ljubljane, me mm aplavzom, škoda je le, da so
tudi ljudem z najbolj bujno domiš- marsikaj.	...
Ijljo niti sanjalo ni, kaj vse bočlo- Gospodinjam se ne bo treba mu- stavniki organizacij vek dosegel v znanosti in tehniki v čiti s kuho, pomivanjem posode zavedajo važnosti ir _ naslednjih desetletjih. Hitri napre- itd., ker bodo to opravili stroji, silske organizacije. Zavedajo se dek je presegel vsa pričakovanja Temperaturo, vlažnost in prezra- “	šele tedaj pomena gasil-
ni ljudje se še vedno sprašujejo, čevanje v svojem stanovanju bomo ske organizacije, ko je ze vse pre-kaj nam bo novega prinesla bodoč- poljubno regulirali s pritiskom na pozno in napravi požar ze ogromnost. Avtomobili na atomski po- gumb. V televizijskih sprejemnikih ^	, Rosnemu ljuoskemu
stel, po reorganizaciji občin pa je bil odbornik ObLO in OLO Kočevje. Predsednik KO v Kužlju je bil dc svoje smrti.
gon, polet v vsemirje in še nešteto bomo gledali prenose z vsega sveta, premoženju.
je srce zabolelo in oko Se je zasolzilo, ko sem se poslavljal od svoje Vsi prebivalci Kuži j a in orga- rodne domovine. V tolažbo mi je,
zaradi nepredvidenih zaprek morali tako dolgo odlašati z uprizoritvijo, ker bi v tem času lahko na-
stvari ■— to niso več samo sanje, temveč mogoče samo še vprašanje časa.
Vozili se bomo v avtomobilih, ali pa si bomo raje kupili letalo, ki bo prav poceni. Letala bodo letela
Kako si zamišljate življenje čez s hitrostjo do 80.000 km na uro in petdeset let? Na to je težko od- to bolj varno kot danes.
Zahtevamo, da nam izreče Paveliča
govoriti. Pa poglejmo, kako si
Krvavo delo vojnega zločinca in Lačni tudi ne bomo. Poljedelstvo bivšega poglavnika »neodvisne Hr-
Stvar zamišlja ameriški »prerok«	Se bo	močno razvilo, največ ji	vir	vatske« Ante Paveliča	je	ostalo	su nove oblasti v	Argentini je ži-
Samoff, ki sicer ni noben pdklicni	hrane	pa bodo postali oceani,	če-	narodom Jugoslavije še	živo	v sp o-	vel Pavelič v	»neznanem kraju«,
vedeževalec, temveč znanstvenik,	prav se bo število ljudi na zemlji	minit. Po zaslugi Paveliča	je šlo	Pred kratkim	pa	je neznana ose-
Pri svojih napovedih se opira pred-	močno	povečalo, bo vendar za	vse
vsem na to, kaj imamo že danes dovolj kruha.
nizaeije so Bauerju veliko dolžni ker upam, da pridem spet med študirali že drugo delo. Upajmo,
vas, če mi bo zdravje dopuščalo.« ~	*	‘
Franc Langer je v Franciji že 33 let in vendar ni pozabil svojih prijateljev, rojstnega kraja, dornovi-V Argentini pa je ostal Pavelič ne. Še vedno se mu toži po doma- čimveč prosvetnih delavcev sode-tudi po padcu Perona. Tudi v ča- čih krajih. S srcem in dušo je ostal lovato Pn »Svobodi«.
jvset sin naše domovine.
da jih bomo zopet kmalu videli na odru in da bo agilni tovarišici režiserki ;pomagala še kaka tovarišica iz šole, ker prav bi bilo, da bi
J. S.
v ča|su vojne v prezgodnji grob ba napadla Paveliča In izstrelila nad pol milijona Srbov in Hrvatov, vanj šest strelov, nato pa pobeg-
TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV
in zato tudi slika naše prihodno- Vreme bomo z gotovostjo napo- Njegove zločine lahko primerjamo nila. Pavelič je bil pri tem napasti kot nam jo opisuje • Samoff, ni vedovali tudi za več mesecev na- samo še z zločini Hitlerja^ in Mu- du ranjen. S tem pa so odkrili »ne-
tako neverjetna.
On pravi, da avtomobilov ne bo vitimi ukrepi spreminjal ti vreme, več poganjal bencin, ampak bomo Tudi medicina se bo močno raz-
pre j, znali pa bomo tudi z učinko- solinija. In vendar je zločinec ve- znani« kraj Paveliča, čeprav so
ZVEDELI SMO
Podjetje »Klas« iz Kočevja 'bo
da bo fasada tega bloka gotova do 1. maja, prav tako tudi prostor pred
likega kova —Pavelič — še danes Argentinci prej zagotavljali, da _________________ ____________________
živ. Po vojni je zavezniško voja- Pavelič ne živi v Argentini ozira- občina Kočevje pa ima v načrtu
letos zgradilo v bližini hotela »Pu- blokom do pločnika ob cesti. Pregled« osemstanovanjsko stavbo, štor bo tlakovan z lepimi plošča-
za to uporabljali mnogo bolj cene- vila. Imeli bomo mnoga, nova zdra- ško sodišče Paveliča obsodilo kot ma da ne vedo zanj.
no jedrsko energijo. Jedrsko ener- vila, zlasti pa bomo uspešno re-	_
gijo bomo znali spreminjati direkt- sevali problem staranja. Povprečna zaščitniki pa takrat niso hoteli iz-no v električno. V deželah, kjer ima- življenjska doba človeka se bo ta- dati, kje se Pavelič skriva. Ante
mi, kar bo spet po svojie prispe-gradnjo stanovanjskega četvorčka, valto k lepemu izgledu mesta.
težkega vojnega ztočinca njegovi Pl.ed	je ves zallodnoevTOp- kolikor bodo na razpolago potreb-
~~X	*“	Wal' ski tisk pisal o Paveliču, na kate- na denarna sredstva. Stanovanjska
rega je bil izvršen napaid v bližini uprava Kočevje - okolica (pri y
jo mnogo sonca, pa bodo na veli- ko povzpela na 100 let. ko Izkoriščali sončno energijo.
Delati nam ne bo treba osem ur leta	„„Q_______
dnevno, kajti avtomatizacija bo njo prihodnost, če mu smemo ver- svojih pokroviteljih, ki so ga pod-	j^TTna čelu ‘ vojnih zločin- vanj, ki so spričo velike stanovanj-
človeka osvobdila dela. Imeli bo- jeti, se nam obeta lepa bodočnost, pirali tudi pred vojno — v Rimu. predati ga je treba tistim, ki ske krize zelo potrebna.	° s m
POJASNILO
zadnji številki »Novic« smo
.	.	P»e«= j, pr„o«™o -M ,=-	ZrZi v tujem t»u ,= KOP) namer,,, ;gr,«l dv, at,- ^
mo najrazličnejše elektronske stroje, ki ne bodo samo računali in pisali, ampak tudi prevajali tuje
Ali pa bo tudi res vse tako? To pa prepustimo času. Kdor bo živel, bo videl!
Ko so mu tla postala v Rimu prevroča, je šel v Argentino, kjer je bil sodelavec diktatorja Perona.
O tŽTčr*JtoZ,tJA>Ka

AN ICAR,

i»Pri kmetu« v Kočevju svojega dve leti starega sinčka, *	Pri ponovnem obravnavanju te
Pred kratkim so se začela prva stvari pa smo ugotovili, da je Slav-dela za gradnjo tržnice v Kočevju, ko Tomšič res pil alkoholne pija-ak. bo yojueo8- Delo je v teku, sredstva za grad- če, otroku pa je dal piti malinovec i-	i-	jn ne alkohola. Otrok je bruhal
so najbolj poklicani, da mu bodo sodili. Naša javnost upravičeno pričakuje, kaj bo ukrenila argentinska vlada, to
zločinca Paveliča izročila jugoslo- go zagotovi j ena. Tržnica bo že vanskirn oblastem, ali pa ga 'bo še jgtos dograjena in bo začela siuži-
naprej ščitila in krilai. Pričakuje- y svojemu namenu, mo, da bodo argentinske oblasti čimprej izročile Paveliča Jugoslaviji, kjer bo prejel za vsa grozo-
ti stanovanjskem bičku ObLO Kočevje smo že zapisala., da
zato, ker je popil preveč malinovca. Zvedeli smo tudi to, da je Tomšič zaposlen v »Ključavničarstvu« blizu Kočevje.
dejstva in vse prizadejano gorje bo dograjen do julija oz. avgusta
zasluženo kazen.
letos. Naj k temu dodamo še to, Naročajte in širite »NOVICE«!
D
O
M
A
C
A
P
O
V
E
S
T
89
Nekdo z obzidja zagleda, da veliko krdelo Turkov stika na vrtu blizu vhoda v rov. Gotovo je moral kdo izmed turških stražnikov cigana zapaziti, ko je lezel skozi turški tabor in potem odprl skrita vratca pod zidam na vrtu. In zdaj menijo Turki ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. Cigan brž pomigne hlapcem, naj se razpostavijo po obzidju, zakaj vedel je, da bodo Turki zdaj napadli.
90
Večji trop pa je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vrata in v kloštra stoji velikanski poglavar janičarski. Za njim so se tlačili njegovi vojaki.
Ali komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši znotraj, ko cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vrata, da se dvema Turkoma glave razbijejo.
91
Vname se boj. Daši je bilo hlapcev veliko, vendar niso mogli 'blizu strahovitemu janičarju, ki je bil toliko bolj divji, ko je ■videl, da je od svojih odločen med sovražnici. Strašen boj se je razlegel po kloštra. Turki so razbijali mala vratca, katera so hlapci tiščali zaslonjena, glavar pa je vpil s svojimi tremi pajdaši, naznanjaje vojakom zunaj, da je še živ.
92
šele cigan je končal boj na dvorišču, pri-plazivši se od strani janičarju pod noge, da ga je spodnesel. In pptrebno je bilo veliko truda, preden so vklenili silovitega janičarja.
Ko so Turki videli, da je poglavar ujet, še srdite je so napadli. Hlapci branili so se to noč hrabro in ko se je žarila danica v jutru, bili so Turki odbiti.