Njegove podobe v stenah bodo živele večno Spoznal sem ga leta 1981 v Rimskih Toplicah. Pri služenju vojaškega roka na Pokljuki sem si pri igranju nogometa zlomil nogo, tri mesece sem preživel z gipsom in na koncu so me poslali na okrevanje v vojaško zdravilišče v Rimske Toplice. Vedel sem, da tu nekje stanuje, in že drugi dan po prihodu sem ga spoznal, saj je bil redni gost zdravilišča. Medtem ko smo mi okrevali v notranjosti, ga je on obdeloval z zunanje strani. Vsak dan je plezal sem ter tja po mogočnem obzidju. FRANČEK KNEZ Silvo Karo Z berglami sem odšel pod obzidje in ga v za- dregi vprašal, ali je Franček. Nasmejal se je in rekel, da bo držalo, in zadrega je popustila. Med pogovo- rom sem spoznaval njegovo preprostost, odprtost in mehkobo srca. Povabil me je domov, potrpežlji- vo je hodil pred menoj, ko sva počasi stopicala proti prvemu bloku nedaleč od zdravilišča. Vstopila sva v njegovo majhno stanovanje, kjer sem takoj spo- znal, da se v njem skriva tudi umetniška duša; pol- no raznih kamnov, kristalov in rezbarij iz lesa je bilo po policah in po stenah je viselo vse polno slik gora. Na mizi je imel kup črno-belih fotografij, ki mi jih je takoj ponudil na ogled. Radovedno sem jih prelagal in ga sproti spraševal po vrisanih smereh. Franček Knez v Hudičevi zajedi v Fitz Royu leta 1983 Foto: Silvo Karo Franček, Silvo in Johan na Fitz Royu leta 1983 Arhiv Silva Kara Začel je pripovedovati o svojih prvenstvenih vzpo- nih. Poslušal in gledal sem kot otrok, ki prvič poslu- ša pravljico. Obraz mu je žarel, na njem je bilo vide- ti še ostanke garanja iz južne stene Lotseja, iz katere se je pravkar vrnil. T udi o tem mi je veliko povedal, a zelo resno. Nič čudnega, to je bilo njegovo najbolj tvegano početje v visokih gorah, ko je bila celotna odprava že na pragu obupa, je potegnil do roba ste- ne. To zgodbo mi je kasneje še večkrat povedal, a vedno s precejšnjo resnostjo, nazadnje lani, ko smo bili pri njem z Bernadette McDonald, ko ga je inter- vjuvala za revijo Alpinist. Tudi po 35 letih jo je po- vedal z enako resnostjo! T o odpravo je vzel skrajno resno, pripovedoval mi je, kako je za trening tekel iz Rimskih T oplic v tovarno Emo v Celje, kjer je bil za- poslen, in seveda tudi nazaj. V njegovi družbi mi je mesec zdravljenja v Rimskih Toplicah kar prehitro minil. Domov sem se vrnil z veliko novih spoznanj in novim prijateljem. Prvič sva plezala skupaj za prvomajske praznike leta 1982 v Paklenici, padla je prvenstvena smer La- žnivka in prvič sem ga imel priložnost videti v steni. Že res, da ti alpinistična šola da nekaj osnov, a štu- dij je treba nadaljevati pri mojstrih – in on je bil ta- krat največji. Prišla so nora osemdeseta, ki jim je diktiral tempo, in vsi smo si želeli plezati tako dobro kot on. Bil je guru razvoja slovenskega alpinizma. Z načrtnim treningom in intenzivnostjo plezanja v  gorah je dal alpinizmu športni pečat. To so bili časi, ko smo vsi sanjali, da bi lahko postali profesionalni plezal- ci kot nekateri na zahodu, da bi lahko samo plezali. Vem, da je prejel nekaj lepih obljub, a dlje organiza- cija ni zmogla. Na koncu je ostal v tovarniški službi in s popoldanskim fušanjem višinskih del fural al- pinizem na visokih obratih in dal misliti profesio- nalcem z zahoda. Tem je v strgani trenirki in vol- nenem puloverju leta 1982 demonstriral Eigerjevo Franček Knez v Cerro Torre leta 1986 Foto: Silvo Karo 24 klasično smer v šestih urah, leto kasneje pa še Bo- nattijev steber v Druju v vsega dveh urah in pol. Potem smo se našli! Trije mušketirji so nas kmalu poimenovali skupaj z Janezom Jegličem - Johanom. Odlično smo se ujeli, morda je k temu prispevalo tudi to, da nihče od nas ni odraščal v izobilju, vsi smo morali že mladi poprijeti za delo in živeli smo skro- mno; ta socialni čut nas je povezoval in plemenitil. Sledile so intenzivne priprave za našo prvo skupno odpravo v Patagonijo. Zimski vzponi, poleti smo ob- delovali Julijce in za finale izvedli maraton. Iz Vrat smo jo ponoči užgali po novi Direktni grapi na Cmir in v sestopu na drugo stran pod Vrbanove špice sple- zali še eno. Dan kasneje je sledilo sistematično ob- delovanje 200 metrov visokega ostenja obeh Vrba- novih špic, šlo je v glavnem solo, le tu pa tam smo razvili štrik. Šiht je trajal do večera, ko smo pod mi- lim nebom prespali, tako da zjutraj ni bilo daleč na delo. Drugi dan smo končali že popoldne in sestopili Franček Knez v severni steni Šit Foto: Silvo Karo po dolini Za Cmirom v Vrata. V dveh dneh smo na- štepali 19 prvenstvenih. Veliko smeha je bilo, ta nas je bodril in nam vlival energijo, ki se je v ogromnih količinah pretakala med nami. V začetku novembra 1983 smo odrinili v Patagonijo na Fitz Roy. T u smo se še bolje spoznali, idej in ciljev je bilo vsak dan več. Po Fitz Royu je sledil Cerro T orre, pa T orre Egger, vmes smo se pripravljali v domačih Julijcih. Veliko zgodb smo sestavili skupaj, kar nekaj sem jih popisal v svoji prihajajoči knjigi. Ko sem mu letos poleti povedal, da jo končujem in bom vesel, če mi bo napisal nekaj za zadnjo stran, je bil takoj za. Stavek, ki mi ga je poslal po sporočilu, je bil kratek in jedrnat: "Skozi podobe sten se zazreš v devet življenj." Dragi Franček, tvoje podobe v stenah bodo živele večno, nisi jim pustil le smeri, dal si jim tudi duha, ta se bo še dolgo valil po stenah in buril domišljijo na- slednjim generacijam. Hvala ti, da smo lahko del ta strmega vzpona v življenju preživeli skupaj! m 25 november 2017 PLANINSKI VESTNIK