NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 48 - lETO 52 - CEUE, 4.12.1997 - CENA 280 SIT
Foto: Gregor Katic
'	Čas pričakovanja
Fantje iz Zavrha pri Dobrni ne morejo iz svoje kože - doslej so sloveli le po butarah velikankah na
cvetno nedeljo, letos pa so se lotili še izdelave adventnega venca, ki v premeru meri kar šest metrov.
V nedeljo so ga postavili na Dobrni. Kako pa so pletli adventne venčke v Centru Interspar v Celju,
lahko preberete na strani Z
Umrl je opat
v 66. letu seje iztekla Žvljenjska pot
Friderika Kolška. Stran 3.
Ta ne bo moj
zdravnik!
Upor krajanov Dobrne. Stran 24.
Trojčki imajo nov dom
Berglezovi so se preselili v prostorno
stanovanje v Štore. Stran 19.
Za protiutež
poslancem
štirje svetniki s Celjskega. Stran 2.
Novembrski bal v
ponošenih čevljih
Kronika meseca na strani 25.
Zaseženi zvarki
Na Celjskem delovale tri ilegalne polnilnice
^anih pijač. Stran 32,
Celjani so svetovljani
v kroniki s Celjskega Se o Žibjem plesu in
bančnem koncertu. Stran 10,
Priloga s programi slovenskih, kabelskih, tujih in satelitskih sporedov.
100 jeseni Lucije mastnak
"Vse najboljše za stoti rojstni dan, draga
slavljenka, "je zadnje dni pogosto slišati v
Turnem pri Gorici pri Slivnici. Visoko obletnico
je Lucija Mastnak v torek pričakala čila in bistra.
Piše in bere brez očal, poleti pa še rada odide na
njivo. Da bi le še dolgo tako ostalo, ji želimo. Več
na strani IS.
Divji v sedlu
Vozili smo chopper Suzuki VZ 800
Marauder. Stran 41.
V Petici še reportaže, ugankarstvo,
nasveti, avtomobilizem, glasba, humor...
Strani 33-48.
2
DOGODKI
Za protiutež poslancem
Minuli teden izvolili člane državnega sveta za naslednjih pet let - S Celjskega 4 svetniki
s parlamentarno ureditvi-
jo Slovenije smo pred leti na
najvišji državni ravni dobili
na nek način dvodomno za-
konodajno oblast. Ob držav-
nem zboru, ki sprejema za-
kone, imamo še državni
svet, katerega člani lahko
predlagajo zakone v spre-
jem, med proceduro obrav-
navajo zakonske predloge
in nanje dajejo svoja mne-
nja, v končni fazi pa lahko
od poslancev zahtevajo po-
novno glasovanje o zakonu,
če se z besedilom ne strinja-
jo v tolikšni meri, da ga za-
vrnejo z vetom. To je seveda
le del pristojnosti državnih
svetnikov, ki so po veljavni
zakonodaji voljeni za petlet-
ni mandat.
Te dni se bo še zadnjič sestal
državni svet, ki smo ga Slo-
venci na neposrednih volitvah
izvolili leta 1992, do sredine
decembra pa se bo na konsti-
tutivni seji, ki jo skliče pred-
sednik Državnega zbora Re-
publike Slovenije Janez Po-
dobnik, sestalo 40 državnih
svetnikov, ki so jih elektorji
izvolili minulo sredo in četr-
tek. Letošnje volitve državnih
svetnikov, predstavnikov lo-
kalnih in funkcionalnih inte-
resov, so bile prvič posredne,
v ta namen pa so tako v lokal-
nih skupnostih kot v intere-
snih dejavnostih predhodno
izvolili elektorska volilna tele-
sa.
Državni svet bo naslednjih 5
let, do leta 2002, sestavljalo 22
predstavnikov lokalnih intere-
sov ter 18 predstavnikov funk-
cionalnih interesov. Slovenija
je bila za volitve predstavni-
kov lokalnih interesov razde-
ljena v 22 volilnih enot, ob-
močja občin širšega celjskega
območja pa so uvrščena v 5. in
6. volilno enoto. V 5. volilni
enoti (vse občine, nastale na
območju nekdanje celjske,
laške, žalske, konjiške, šmar-
ske in šentjurske občine) je bil
med šestimi kandidati izvo-
ljen Lojze Oset (SKD), v 6.
volilni enoti (občine, nastale
iz nekdanje mozirske in ve-
lenjske občine) pa med petimi
kandidati dr. Vladimir Korun
(SDS). Ob tem pa sta iz naše-
ga območja, med predstavniki
funkcionalnih interesov v dr-
žavnem svetu, še dva državna
svetnika: Peter Vrisk kot
predstavnik kmetov ter Borut
Meh kot predstavnik deloda-
jalcev.
Lojze Oset, državni svetnik
izvoljen v 5. volilni enoti, zad-
nja tri leta nepoklicno opravlja
funkcijo predsednika Občin-
skega sveta Mestne občine Ce-
lje. Rojen je bil 15. decembra
1942 v Celju, po pokhcu je
ekonomist, zaposlen kot vod-
ja Poslovnega centra OMV Is-
trabenz v Celju.
»Kot izvoljeni državni svet-
nik 5. volilne enote za področ-
je lokalnih interesov sem za-
vezan elektorjem vseh petnaj-
stih občin, ki so me izvolili.
Deloval bom v interesu vseh
prebivalcev, ki živijo na tem
območju. Odprtih vprašanj in
nerešenih problemov je prav
na tem območju zelo veliko.
Doslej se je delo državnega
sveta osredotočilo le na pri-
stojnosti, ki mu jih daje Usta-
va Republike Slovenije. To bo
potrebno v novem mandatu
spremeniti, saj ankete kažejo,
da je bilo dosedanje delo dr-
žavnega sveta premalo pozna-
no in neučinkovito. Upam, da
bom pri nalogah državnega
sveta koristno in uspešno de-
lal, kar bodo najbolje lahko
ocenili tisti, ki so mi zaupali to
funkcijo.«
Dr. Vladimir Korun, držav-
ni svetnik izvoljen v 6. voHlni
enoti, je leta 1963 diplomiral
na Pravi fakulteti v Ljubljani,
se najprej zaposlil v velenjski
občinski upravi, nato pa nekaj
let delal v gospodarstvu v Ve-
lenju in Žalcu. Leta 1972 je
magistriral, dve leti zatem,
star 34 let, je opravil doktorat
pravnih znanosti. Z znanstve-
no raziskovalnim delom na
ljubljanski pravni fakulteti se
je ukvarjal od leta 1970 do leta
1978, nakar je kot docent pou-
čeval na pravni fakulteti v Re-
ki. Po 4 letih je sprejel delo v
Ljubljani na ministrstvu za de-
lo, družino in socialne zadeve.
Svetovalec vlade na področju
delovnih razmer in varstva pri
delu je bil kar 14 let. Medtem
so mu dvakrat podelili naziv
izrednega profesorja za delov-
no in socialno pravo, od okto-
bra lani je zaposlen na ustav-
nem sodišču v Ljubljani kot
višji svetovalec. »Veselim se
dela v državnem svetu, pred-
vsem pa ne bom pozabil na
dane obljube in kdo so bili
moji volivci. Vzpostaviti želim
čim tesnejši stik z občinskimi
sveti, kar je zelo pomembno
za uresničevanje in zastopa-
nje lokalnih interesov. Rezul-
tatov ne morem zagotavljati,
lahko zagotovim samo delo in
prizadevanja. Trudil se bom
tudi za uveljavitev interesov
Zgornje Savinjske doline, ki je
še posebej odrinjena. Žal ugo-
tavljam, da je tako majhna dr-
žava, kakršna je Slovenija, ne
le po formalni plati, ampak
tudi po razmišljanju in delova-
nju, zelo centralistična. Moč
državnega sveta je premajhna
in s svojimi somišljeniki si
bom prizadeval, da bi svetniki
dobil večje pristojnosti in de-
jansko postali drugi dom par-
lamenta.«
Peter Vrisk, državni svetnik
izvoljen kot predstavnik kme-
tov, je po poklicu diplomirani
inženir kmetijstva, zadnjih 6
let zaposlen kot direktor Kme-
tijske zadruge Celje, hkrati pa
je tudi predsednik Zadružne
zveze Slovenije. Rojen je bil
15. avgusta 1961 v Celju, živi
na domači kmetiji v I venci pri
Vojniku, posestvo obsega 16
hektarov, glavna dejavnost
kmetije pa je vzreja govejih
pitancev in pujskov. Od leta
1988 aktivno deluje v politiki,
sodeloval je pri ustanavljanju
Slovenske kmečke zveze, zdaj
v Slovenski ljudski stranki, od
zadnjih lokalnih volitev pa je
tudi nepoklicni predsednik
Občinskega sveta Občine Voj-
nik.
»Politika mora služiti gos-
podarstvu, politika sama sebi
ne sme biti namen,« je odlo-
čen Vrisk, ki pravi, da se v teh
časih usoda slovenskega
kmetijstva piše v političnih
krogih. »Zato si bom v držav-
nem svetu aktivno prizadeval
opozoriti javnost na proble-
me v slovenskem kmetijstvu
in še posebej v slovenskem
zadružništvu. Prav zaradi te-
ga sem se tudi odločil, da
kandidiram za mesto držav-
nega svetnika, kamor sem bil
z večino elektorskih glasov
tudi izvoljen.«
Borut Meh iz Velenja, član
začasne uprave Gorenja, bo v
državnem svetu zastopal inte-
rese delodajalcev. Kot diplo-
mirani ekonomist se je leta
1978 najprej zaposlil v Eri Ve-
lenje, kjer je delal deset let, v
zadnjem olDdobju kot pomoč-
nik glavnega direktorja. Od le-
ta 1988 je zaposlen v velenj-
skem Gorenju. Ukvarja se
predvsem s področjem ekono-
mike financ, obenem pa je
desna roka Jožeta Staniča. Ob
izvolitvi v državni svet je Bo-
rut Meh izjavil: »V zadnjih le-
tih smo se v Sloveniji premalo
ukvarjali z gospodarstvom in
preveč s politiko. Gospodars-
tveniki bi vsekakor morali do-
biti aktivnejšo vlogo pri krei-
ranju ekonomske politike in
javne porabe. Pristojnosti dr-
žavnega sveta so relativno
majhne, saj nima zakonodaj-
ne moči in se pojavlja zgolj kot
nadzornik dela državnega
zbora. Seveda pa lahko vpliva-
mo, tudi prek lobiranja, na
določene rešitve pri sprejema-
nju zakonov, ki bodo bolj na-
klonjeni gospodarstvu. Obeti
slovenskega gospodarstva na-
mreč niso najbolj spodbudni.
Ciljev, ki smo si jih za letos
zastavili, ne bo mogoče doseči
in o kakšnem gospodarskem
zagonu v prihodnjem letu bi
težko govorili, še zlasti glede
na proračunski primanjkljaj.
Na zmerno gospodarsko rast
lahko računamo le pod pogo-
jem, če bomo upoštevali raz-
vojne varčevalne ukrepe. V dr-
žavnem svetu bom skušal de-
lovati v interesu vsega gospo-
darstva.«
IVANA STAMEJČIČ
KSENIJA LEKIČ
Operacijski blok ni bil zaprl f
v Splošni bolnišnici Celje so prejšnji teden napotffl
domov nekatere bolnike, ki so čakali na operacijo v nove^
operacijskem bloku. Med ljudmi so se hitro razširile go^^'
rice, da so operacijske dvorane zaprte, vzrok temu pa daj,
huda okužba z bakterijami.
Direktor bolnišnice dr. Samo Fakin pojasnjuje, da so J
operacijskem bloku res imeli težave, vendar ne tako velike, kotj,
bilo slišati zunaj bolnišnice. Na dveh od petdesetih pip so ^^
ugotovili nekoliko večjo vsebnost patogenih bakterij, zato
kljub temu, da količine niso bile nevarne, ustavili dotok vode j.
pričeli s temeljitim postopkom razkuževanja. Operacijskega bl(J
ka niso zaprii, pač pa so opravljali le najbolj nujne operaciji
»Zdravstveno osebje je uporabljalo sterilizirano vodo, ki j,
izredno draga, zato smo vse tiste bolnike, pri katerih operativi
poseg ni bil nujen, poslali začasno domov,« pojasnjuje dr. Falq
»Izredno stanje« je trajalo le do sobote, saj je dan prej bolnišnicjp
dobila sporočilo, da je voda v ceveh spet neoporečna. Dr. Sai^
Fakin je še pojasnil, da je do povečanja količine patogenih bakteij
v vodovodnih ceveh prišlo zato, ker je preteklo precej časa 0(
montaže do zagona operacijskega bloka.	i
Podjetnikom bo lažje
v Rogaški Slatini so v po-
nedeljek odprli Podjetniški
center, ki ga je slovesno pre-
dal namenu minister za ma-
lo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek.
V občini Rogaška Slatina je
blizu petsto samostojnih pod-
jetnikov ter družb, ki spadajo v
okvir malega gospodarstva. Pri
tem zaposlujejo 17 odstotkov
od vseh zaposlenih v tej obči-
ni, ustvarijo pa 15 odstotkov
družbenega proizvoda (oziro-
ma 2,7 milijarde). Njihov pri(
tekli razvoj je bil premalo nač.
ten, zato je danes, na prime j
preveč trgovin in avtoprevozn |
kov, možnosti turističnega p,
dročja pa so še posebej neizkc'
riščene. Tako so v občini želel i
ustanovo, ki bi uspela povezal j
podjetniški in javni interes, j
Podjetniški center v Ulici IK^
divizije bo pomagal domačii'
podjetnikom, občini in držas«
nim ustanovam. Brezplačni h n
do splošno svetovanje ter nudf ^
nje informacij, osnovno podjaj
niško izobraževanje in usp]
sabljanje ter določene proniii
cijske dejavnosti podjetnike i
Plačati bo treba specialistična
svetovanje z različnih posloi
nih področij, izdelavo poslo^^
nih načrtov ter investicij^^fit
programov, razvojnih in sam
cijskih programov ter podobra
Vd. direktorja je diplomira
ni ekonomist Zlatko Hoh
njec, ki je zaenkrat edini za
posleni. Okvirna vrednost na
ložbe v Podjetniški center je
milijone tolarjev.
BRANE JERANK(
Stop iz Ljubljane
Poslanec državnega zbora Rudi Petan je konjiške svetni-
ke seznanil s sprejemanjem državnega proračuna za letoš-
nje leto in z usodo vloženih amandmajev.
Tudi v konjiški občini so ostali praznih rok. Kljub predhod-
nim obljubam iz Ljubljane Loče ne bodo dobile denarja za
novi most. Čeprav so Zrečani že zgradili novo križišče, ki je za
ta turistični center še kako pomemben, pa njegova finančna
konstrukcija še ni zaključena. Vendar letos na državni denar
ne morejo računati. Zavrnjen je bil tudi amandma, ki naj bi
zagotovil sredstva za asfaltiranje ceste Špitalič-Žička kartuzija.
Prav tako je izpadla tudi zagotovitev sredstev za cesto Bohori-
na-Padežki Vrh, ki bi izboljšala kvahteto življenja prebivalcem
tega dela Pohorja.	JH
Zahvala trem zaslužnim
Celjski župan Jože Zimšek
je v torek pripravil sprejem
ob zaključku poklicne poti
za tri ugledne Celjane; Tone-
ta Mastnaka, Tineta Vebra in
Štefana Žvižeja, ki so - vsak
na svojem področju - prete-
kla leta ob strokovnih priza-
devanjih v svoje poklicno
delo vnesli tudi veliko svoje
osebnosti in prostega časa.
Za dolgoletno delo, v veliki
meri kronano tudi s pohvala-
mi, priznanji in nagradami, ki
je ves čas slonelo na prizade-
vanjih za razvoj in uveljavitev
Celja, se je ob celjskem župa-
nu Zimšku Tonetu Mastna-
ku, sekretarju Območne or-
ganizacije Rdečega križa Ce-
lje, Tinetu Vebru, sekretarju
Športne zveze Celje, in Štefa-
nu Žvižeju, tajniku Zveze
kulturnih organizacij Celje,
zahvalil tudi predsednik Ob-
činskega sveta Mestne občine
Celje Lojze Oset. In čeprav j^j
bil torkov sprejem na nek n^]
čin slovo od treh prizadevni!'
mož, ki so v veliki meri soob-
likovali celjsko humanitarno,
športno in kulturno dejaV',
nost, še v večji meri velja drU',
gi del misli, zapisane v vabilci
na sprejem: »A bilo mi je k^'
kor ljudem, ko spoznajo,
še niso končali poti in se o2''
rajo po zvezdah.«	.
IS, Foto: GREGOR KATl^
. SNOPIČ
DOGODKI
3
litirl opat
o dolgotrajni, večletni .bo-
ni, je v torek popoldne v
ju v 66. letu starosti umrl
lerik Kolšek, celjski opat-
lat. Friderika Kolška, po ro-
Vojničana, ki je 40 let
,-avljal duhovniško službo v
lju, od tega je bil 27 let opat,
[)odo spominjali številni Ce-
li. Ne le verujoči, temveč
li tisti, ki so vodili občino
Ije v letih pred osamosvoji-
jo. Opat-prelat Kolšek je bil
nreč znan po tem, da je
končno držo.
/letih po osamosvojitvi se je
»ažiral tudi kot član Tehar-
! komisije. Na zadnjem se-
nku, pred štirinajstimi dne-
je sicer že vidno bolan, toda
svojem znanem premočrt-
m slogu, vpraševal, ali ima-
) pravico zanamcem pustiti
j-obovi posejano Slovenijo in
ne bi bilo bolje postaviti
ipinsko spominsko obeležje
dlim v vseh vojnah, ki so se v
. stoletju bile na slovenskih
h, ne glede na kateri strani
se borili in padli?
jmrt ga je doletela doma. V
pvžu. božič, ki je pred nami.
p v cerkvi Svetega Danijela
tagačen od prejšnjih. NGL
Kar je dobro za ene,
je slabo za druge
Ce bi občina Laško spremenila pogoje vračanja posojil za razvoj podjetništva, bi bila v
treh letih prikrajšana za 34 milijonov tolarjev
Svetniki občine Laško naj
bi včeraj že tretjič govorili o
vračanju posojil za razvoj
podjetništva, ki so jih laški
obrtniki in podjetniki najeli
v letih 1992 in 1993, zdaj pa
imajo zaradi visokih obresti
težave pri vračanju sposoje-
nega denarja. Na predzadnji
seji se je namreč svet odločil,
da bo dokončno besedo o
tem, ali spremeniti pogoje
vračanja posojil ali ne, rekel
šele potem, ko bo znano, kaj
bi takšen ukrep pomenil za
občinsko blagajno.
V strokovnih službah občin-
ske uprave so posojila preraču-
nali na devizno klavzulo, tako
kot je v imenu svojih članov
predlagala Območna obrtna
zbornica Laško. Račun je poka-
zal, da bi v primeru, če bi name-
sto obrestne mere R+5% upo-
števali D+5%, to je devizno
klavzulo, morala občina posa-
meznikom vrniti 4 milijone to-
larjev na račun preplačanih po-
sojil. Rok za odplačilo posojil se
izteče čez dve do tri leta, neka-
teri posojilojemalci pa so z vra-
čili že pri koncu. Če bi se spre-
menili pogoji vračanja posojila,
bi občina šestim podjetnikom.
ki so posojila že odplačali, mo-
rala vrniti 2,1 milijona tolarjev
na račun preveč odplačanih
zneskov, od ostalih 40 posojilo-
jemalcev pa je še devet takšnih,
ki bi ob spremembi pogojev
prav tako že izplačali oziroma
preplačali celotno posojilo in
tudi njim bi bilo treba vrniti za
1,8 milijona tolarjev. Poleg tega
bi občina v naslednjih treh letih
dobila za približno 30 milijonov
tolarjev manj denarja na račun
vračanja posojil, in sicer po de-
set milijonov vsako leto. Če bi
torej občinsko vodstvo ugodilo
zahtevam obrtne zbornice, bi
devizna klavzula tako zmanjša-
la vsote, ki jih morajo vrniti
obrtniki in podjetniki, da bi bil
laški proračun v naslednjih le-
tih »prikrajšan« za kar 34 milijo-
nov tolarjev.
Ker gre za precejšnjo vsoto,
mimogrede, toliko denarja bo
imelo Laško v prihodnjem letu
za izvajanje občinskih progra-
mov, je odbor občinskega sve-
ta za gospodarski razvoj pred-
lagal nekoliko drugačno reši-
tev problema, in sicer da bi
devizno klavzulo upoštevali
pri izračunu obresti le za čas
od dodelitve posojila do za-
padlosti prvega obroka (mora-
torij je trajal eno leto) in da bi
do tako spremenjenih pogojev
bili upravičeni samo tisti, ki bi
do sklenitve aneksa poravnali
vse svoje zapadle obveznosti.
V območni obrtni zbornici
se s takšnim predlogom stri-
njajo in mu ne bodo nasproto-
vali. »Poskusili smo vse, kar je
v naši moči, vendar z glavo
skozi zid ne moremo, saj je
občina Laško zares v velikih
finančnih težavah,« pravi se-
kretarka zbornice Andreja
Roje. »Če bo občinski svet spre-
jel predlog odbora za gospo-
darski razvoj, bo to pomenilo
le polovično rešitev proble-
mov, ki jih imajo nekateri naši
člani. Kljub temu smo zado-
voljni, saj nas je občina končno
pričela obravnavati kot po-
memben gospodarski poten-
cial.«
JANJA INTIHAR
Krajevni interesi
na lokalni ravni
s pomočjo Kalandrovega
hištva je ZLŠD v sodelova-
ju z Laburistično stranko
'elike Britanije konec ted-
a v Toplicah Dobrna pri-
javila seminar o lokalni
amoupravi, osrednjo po-
jornost pa so namenili uve-
iavljanju krajevnih intere-
DV.
Po besedah Janje Romih,
fedsednice celjskega odbo-
JZLSD, ki je bila gostiteljica
trninarja, sta britanska pre-
Jvatelja ter domači strokov-
iaki s področja lokalne sa-
louprave, namenili največ
ozornosti prav krajevnim
^upnostim, saj je ta proble-
matika trenutno zelo aktual-
»Obstoja krajevnih skup-
osti in mestnih četrti si ne
>oremo predstavljati brez
'inimalnega razumevanja in
'Odpore lokalne samoupra-
^ pa tudi države. Politiki
^žko razumejo, da V krajev-
skupnostih ne morejo
'^lovati po logiki političnih
ideoloških bojev, največ-
pa je prav to razlog, da
^'''anke nočejo zapravljati ča-
^ s krajvnimi skupnostmi,«
Romihova in dodaja, da
I® Se v stranki prav zaradi
^Sa mačehovskega odnosa
l^iločili za odpiranje te prob-
^i^atike.
Uvodni del seminarja so
'•^menili zlasti občinskim
svetnikom, zato je bila po-
sebna tema vezana na prora-
čunske razprave, razvoj lo-
kalne skupnosti, javna naro-
čila ter odnos med lokalno
stranko in svetniki. V dru-
gem delu pa sta sodelovala
tudi strankina državnozbor-
ska poslanca Miran Potrč in
Bojan Kontič ter tajnik ZLSD
Dušan Kumer, razpravo pa
so namenili lokalni samou-
pravi in njenim odnosom z
državno upravo ter prednost-
nim nalogam stranke v raz-
voju lokalne samouprave.
IS
Zabojniki po
vaseh
V Šmarju o premoženju, smeteh in šentviški šoli
Šmarski občinski svet je
prejšnji teden zavrnil pred-
log delitve premoženja, s
katerim upravlja komunal-
no podjetje petih občin. Če-
prav so se o tem vprašanju
župani petih občin uskladi-
li, se v Šmarju ne strinjajo z
delitvijo vodovodov po pora-
bi vode.
Na seji občinskega sveta so
predlagali delitev vodovodne
infrastrukture po številu pre-
bivalcev ali po legi. Pri delitvi
šolskih počitniških objektov
pa šmarski svetniki želijo naj-
večjo garsonjero na Pagu. Me-
nijo, da bi z njo prišli na račun
zaradi prikrajšanja pri delitvi
vrtčevega premoženja.
Opozorili so še na nadalje-
vanje gradnje nekdanjega
Ingradovega poslovnega ob-
jekta v Šmarju, pri čemer se
je v konzorcij vključila obči-
na. Gre za nedokončan ob-
jekt, ki je dolga leta kvaril
videz trga, letos pa je postal
last podjetja Hrib iz Dobja.
Sicer pa so svetniki po obšir-
ni razpravi sprejeli odlok o
ravnanju s komunalnimi od-
padki. Decembra bo namreč
obveljalo organizirano zbira-
nje odpadkov za celotno ob-
močje občine, pri čemer bodo
stanovalci plačevali za smeti v
zabojnikih po 700 tolarjev tak-
se, vikendaši pa od 200 do
600, odvisno ali imajo prebi-
vališče v tej občini ali drugod.
Svetniki pa so se odločili tudi
o plačevanju nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča -
po novem ga bodo plačevali v
vseh ulicah Šmarja, v Šentvi-
du, Grobelnem ter Mestinju.
Med najpomebnejšimi odlo-
čitvami je sklep o naložbi v
šentviško podružnično šolo,
kjer se želijo rešiti popoldan-
skega pouka. Tako bodo leta
1998 opravili nadzidavo ter pri-
dobili 3 učilnice, leto pozneje
pa prizidali manjšo telovadni-
co. Za 122 milijonov vredno
naložbo bi občina za nadzida-
vo prispevala 30 milijonov ter
za telovadnico 35 milijonov.
BRANE JERANKO
Namesto tržnice poslovni objeict
Konjiški svetniki so že drugič obravnavali Odlok o spre-
membi zazidalnega načrta centra Slovenske Konjice, ki zaje-
ma severni del območja Konusa. V prvem branju je bilo največ
pomislekov in nasprotovanj ideji, da bi bila tam nova tržnica.
Sedaj namesto nje predlagajo poslovno-storitveni objekt.
Nov objekt neposredno ob Dravinji bo potreboval tudi parki-
rišče. Svetniki so sicer sprejeli sklep, da mora investitor zagoto-
viti namesto dvajset petdeset parkirnih mest, odprto pa je
ostalo vprašanje kako, saj ni na razpolago ustreznega zemljišča.
Tudi druga obravnava odloka o plačilu sorazmernega deleža
stroškov opremljanja stavbnega zemljišča na območju konjiške
občine je bila deležna burne razprave. Po predlogu tega odloka, ki
naj bi stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta, bodo graditelji
plačevali za polovico manjši prispevek kot ga plačujejo sedaj.
Svetniki so bili enotnega mnenja, da so plačila oproščeni le
graditelji na demografsko ogroženem območju občine, kar pa ne
velja za lastnike vikendov. Največ pomislekov o plačilu tega deleža
so imeli člani odbora za kmetijstvo, ki so se zavzemali, da bi bili
tudi kmetje oproščeni plačila za kmetijske in druge pomožne
gospodarske objekte, vendar njihov predlog ni bil sprejet. JM
PO SVETU
Češka vlada
odstopila
češki premier Vaclav Klaus
se je po enajsturnem sestanku
svoje Državljanske demokrat-
ske stranke odločil za odstop.
Premierovi odločitvi so nato
sledili vsi ministri. Predsedni-
ka vlade je v odstop prisilil
finančni škandal, ko se je od-
krilo, da je njegova stranka na
bančni račun v Švici dobila
okoli 200 tisoč dolarjev. Kot so
Klausu očitali nasprotniki, naj
bi denarni prispevek vplival
na odločitve vlade pri privati-
zaciji. Klaus je to zanikal in
dejal, da do odkritja škandala
osebno ni poznal donatorja.
Češki predsednik Havel bo
posvetovanja o sestavi nove
vlade nadaljeval po 13. de-
cembru, po izrednem kongre-
su Klausove stranke. Največ-
krat omenjeni kandidati za
novega premiera so sedanji
krščanskodemokratski pod-
predsednik vlade Josef Lux,
pa finančni minister Ivan Pi-
lip, mediji pa omenjajo tudi
Josefa Toskovskega, guverner-
ja centralne banke. Slišati je,
da predsednik Havel, ki se mu
mandat izteče 20. januarja, re-
sno razmišlja, da bi vlado vo-
dil nestrankarski kandidat.
Sarajevski vrh
šestnajsterice
v Sarajevu je bilo vrhun-
sko srečanje Srednjeevrop-
ske pobude - 16 držav sred-
nje in vzhodne Evrope.
Predstavniki držav, Sloveni-
jo sta zastopala premier Dr-
novšek in zunanji minister Fr-
lec, so sprejeli sklepno izjavo
in sarajevsko deklaracijo. Ta
je nekakšna strategija pobude
za prihodnje stoletje. V obeh
dokumentih pa je največ napi-
sanega o nadaljnjem sodelo-
vanju med članicami in drugi-
mi organizacijami kot so EU,
Nato in zlasti Organizacija za
varnost in sodelovanje v Evro-
pi. V sklepni izjavi pa je še
posebej izpostavljen boj proti
organiziranem kriminalu in
terorizmu. Sicer pa je bilo ne-
kakšno geslo srečanja »Evro-
pa brez novih delitev«. Slo-
venski premier Drnovšek je
imel na srečanju številne bila-
teralne pogovore, tudi s hrvaš-
kim premierom Matešo, s ka-
terim naj bi že kmalu podpisa-
la sporazum o prosti trgovini
med Slovenijo in Hrvaško. In
še to: pobudi bo prihodnje
leto predsedovala Hrvaška.
Irak zahteva
ukinitev sankcij
Iraške oblasti so se odloči-
le, da bi naposled odprle
predsedniške palače, vendar
pri pregledu ne smejo sode-
lovati člani komisije ZN za
razorožitev, temveč neodvi-
sni strokovnjaki.
Parlament v Bagdadu je oce-
nil, da mora razorožitvena ko-
misija delo končati v šestih
mesecih. Potem bi mednarod-
na skupnost morala ukiniti
sankcije proti Iraku in mu do-
voliti, da spet na veliko prodaja
nafto. Doslej so jo namreč v
okviru programa »nafta za hra-
no« lahko vsakih šest mesecev
prodali za dve milijardi dolar-
jev, da bi s tem nakupili hrano
in medicinske pripomočke.
Zaradi poročil o precejšnjem
umiranju iraških otrok pa ge-
neralni sekretar ZN Anan raz-
mišlja, da bi to vsoto povečali
na tri milijarde. V Bagdadu so
te dni še zanikali obtožbe ame-
riškega obrambnega ministra,
da bi na veliko (do 200 ton)
proizvajali živčni plin VX, s
čimer bi lahko zastrupili vse
prebivalce tega planeta, in ga
obtožili, da vodi histerično
kampanjo zoper Irak.
APEC obljubil
pomoč
v Vancouvru je bil redni
letni vrh Apeca - Azijsko-
pacifiškega foruma za gos-
podarsko sodelovanje, ki
vključuje 18 držav z obeh
strani Pacifika.
Kot je bilo pričakovati, so
državniki največ pozornosti
namenili finančnih krizam in
borznim zlomom, ki pretresa-
jo azijske države. Kriza je na-
mreč po težavah na Tajskem,
v Indoneziji, na Filipinih, v
Južni Koreji in v Hongkongu,
s propadom velike borzno-po-
sredniške hiše Vamaichi Secu-
rities zajela še Japonsko. Apec
bo zato namenil 68 milijard
dolarjev pomoči najbolj priza-
detim državam, delitev denar-
ja pa bo nadziral Mednarodni
denarni sklad. Poleg pomoči
so sodelujoči na vrhu v sklep-
ni izjavi še zapisali devet po-
dročij, na katerih se bodo še
posebej trudili z liberalizaci-
jo. Države Apeca pa so tudi
povabile Rusijo, naj postane
članica te organizacije, in
sklenile, da se ji lahko pridru-
žita tudi Vietnam in Peru. Te
tri države lahko sodelujejo že
na prihodnjem vrhu v Kuala
Lumpurju, potem pa se na-
daljnjih deset let Apec naj ne
bi več širil.
Nemški študentje
protestirajo
v Nemčiji so bile najhujše
demonstracije študentov v
zadnjih 20 letih.
Na tisoče študentov je v
vseh večjih nemških mestih
odšlo na ulice, da bi opozorili
na veliko finančno bedo, v
kateri so se znašli. Na univer-
zah namreč primanjkuje pro-
stora, število predavateljev je
premajhno, knjižnice propa-
dajo. Nemčija, nekoč gospo-
darska velesila, ki jo zadnja
leta pesti velika brezposel-
nost, je zadnja leta na veliko
zmanjšala sredstva za visoko
šolstvo. Medtem ko so leta
1975 še znašala 1,3 odstotka
družbenega bruto prihodka,
danes znašajo le še 0,9 odstot-
ka. Število študentov pa se je v
20 letih podvojilo in danes
znaša 1,8 milijona, medtem
ko imajo univerze le 970 tisoč
študijskih mest. Kancler Kohl
študente podpira, krivdo pa
vali na (opozicijske) oblasti v
nemških zveznih državah, ki
da premalo dajejo za šolstvo.
Po drugi strani pa je zvezni
parlament ravno te dni odo-
bril 23 milijard mark vreden
nakup 180 bojnih letal. Za ta
denar bi denimo lahko adapti-
rali dve največji univerzi v
Bonnu in Kblnu.
DAMJAN KOSEC, POPtv
□
DOGODKI
O Icakovosinem delu v šolah
Za osnovnošolske ravnatelje in ravnateljice so danes v
četrtek v Zavodu RS za šolstvo. Območni enoti Celje, pripravi-
li v hotelu Evropa celodnevni regijski posvet »Kakovost dela v
šoli kot rezultat uspešnega pedagoškega vodenja«.
Uvodno razmišljanje na temo ugotavljanja in zagotavlja-
nja kakovostnega preduniverzitetnega izobraževanja je za
udeležence posveta pripravil direktor zavoda Ivan Loren-
čič, s tematskimi razmišljanji sodelujejo tudi ravnateljica
OŠ Vransko Valerija Pukl, ravnatelj OŠ Loče Franjo Šegi,
ravnatelj OŠ Bistrica ob Sotli Jože Uršič, ravnateljica OŠ
Polzela Marinka Marovt, ravnatelj II. OŠ Celje Igor Topole,
ravnateljica II. OŠ Rogaška Slatina Karla Škrinjarič ter
vodja celjske območne enote zavoda Judita Kežman Poč-
kaj, za udeležence posveta pa je v popoldanskih urah
predvideno tudi delo v skupinah.	IS
Za nova stanovanja v Celju
v naselju na Dolgem polju
v Celju, v kareju III, gradijo
52-stanovanjski blok, ki bo
predvidoma vseljiv jeseni
prihodnjega leta. Za gradnjo
so v Stanovanjskem skladu
občine Celje zagotovili
ugodno posojilo republiške-
ga stanovanjskega sklada.
V Mestni občini Celje po
besedah pomočnika direktor-
ja občinskega stanovanjskega
sklada Slavka Sotlarja nada-
ljujejo z gradnjo neprofitnih
najemnih stanovanj, po kate-
rih je v mestu kljub temu, da
Celje po številu novozgraje-
nih stanovanj sodi v sam dr-
žavni vrh, še vedno veliko
povpraševanja. Na začetku
poletja bodo zato ponovno
objavili razpis za oddajo ne-
profitnih stanovanj v najem, v
novozgrajenem stanovanj-
skem bloku na Dolgem polju
pa bo 52 stanovanj, vse od
garsonjer do trisobnih stano-
vanjskih enot.
Upravni odbor Stanovanj-
skega sklada Republike Slove-
nije je prejšnji teden sklenil
nameniti dodatnih 327 milijo-
nov tolarjev za potrebe nepro-
fitne stanovanjske gradnje v
državi, s tem pa je omogočena
tudi gradnja 52 stanovanj v
Celju. Gradnja 52-stanovanj-
skega bloka je po predračunih
vredna 410 milijonov tolarjev,
slabo polovico oziroma 198
milijonov tolarjev pa so v Celju
pridobili s posojilom po ugod-
ni obrestni meri R-f-3.
L STAMEJČIČ
Proti aidsu se je treba boriti vsak dan. ne le L decembra.
Zastrašujoče številke
v ponedeljek dopoldne je
bila v dvorani Narodnega
doma v Celju osrednja slo-
venska prireditev ob letoš-
njem svetovnem dnevu boja
proti aidsu. Pripravil jo je
celjski zavod za zdravstveno
varstvo, ki je ob tej priložno-
sti delil tudi propagandni
material in kondome ter pri-
pravil razstavo plakatov
tematskim naslovom AIDS
ne pozna meja.
Letošnji svetovni dan boja
proti aidsu je v Sloveniji pote-
kal pod geslom Živi in pusti
živeti. Dr. Ivan Eržen iz celj-
skega zavoda je v Narodnem
domu povedal, da so najnovej-
ša poročila Svetovne zdravs-
tvene organizacije pokazala,
da je na svetu okuženih s HIV
preko 30 milijonov odraslih in
otrok. V povprečju je to vsak
stoti v starosti od 15 do 49 let.
Letos se je vsak dan na novo
okužilo 16 tisoč ljudi, večinoma
v nerazvitih državah, vendar se
med njimi le vsak deseti svoje
okuženosti tudi zaveda. Letos
je zaradi aidsa umrlo 2,3 milijo-
na ljudi, kar je dvakrat več kot v
letu 1996, na svetu pa je že
osem milijonov otrok, ki so
zaradi aidsa izgubili mamo. V
Sloveniji trenutno živi najmanj
81 okuženih z virusom HIV, od
katerih jih ima dvajset aids.
Večina se je okužila z nezašči-
tenimi spolnimi odnosi, v re-
publiškem inštitutu za varova-
nje zdravja pa se bojijo, da se
bo že v bližnji prihodnosti
močno povečalo število okužb
med tisoči uživalci nedovolje-
nih drog, saj pogosto soupo-
rabljajo pribor za injiciranje.
JI, Foto: GK
Nameslo
gozda naselje
Zreških svetniki so v
ponedeljek zvečer govo-
rili o osnutku odloka za-
zidalnega načrta za novo
stanovanjsko naselje v
Zrečah, ki naj bi nastalo v
gozdu ob regionalni ce-
sti.
Predstavniki podjetja Ar-
he iz Ljubljane so predsta-
vili načrte za to naselje; v
njem je predvidenih 37 sta-
novanjskih hiš ter manjši
preskrbovalni center. Po-
vedali so še, da so z ome-
njenim načrtom skušali
zagotoviti urejen, a obe-
nem tudi raznolik izgled
naselja, ki se bo ustrezno
vklapljal v obstoječe oko-
lje. Svetniki so osnutek od-
loka sprejeli, do petega ja-
nuarja bo v javni razgrni-
tvi, tako da si ga bodo lah-
ko ogledali tudi drugi ob-
čani in posredovali more-
bitne pripombe.
Nekaj časa pa so svetniki
namenili tudi razmišlja-
njem o sodelovanju z no-
vonastalim radiom Rogla.
Menili so, da je radio za
tukajšnjo lokalno skup-
nost dobrodošla pridobi-
tev. Z njim nameravajo so-
delovati, kar so izrazih s
sprejemom posebne po-
godbe o medsebojnem so-
delovanju. V devetčlanski
programski svet radia so
imenovali tudi svojega
predstavnika, Štefana Po-
siloviča, sicer tajnik občine
Zreče. Strinjali so se tudi s
predlogom, da občino Zre-
če v območni izpostavi
Sklada za ljubiteljsko kul-
turno dejavnost zastopata
Marija Kovačič in Zdravko
Ivačič.	B. F
Levje usluge za gradnjo stanovanj
Prosilci za stanovanja v Velenju čakajo: stanovanjski sklad po starem, novem ali kako drugače?
Ta hip čaka v Velenju prib-
ližno 500 prosilcev na razre-
šitev prošenj za socialna in
neprofitna stanovanja, kar
kaže, da bi lahko imeli v
občinskem stanovanjskem
skladu polne roke dela. Od
junija do oktobra je veljal za
delovanje upravnega odbo-
ra sklada moratorij, ki so ga
poleti zaradi nekaterih neja-
snosti sprejeli mestni svetni-
ki. Na svojem zadnjem zase-
danju prejšnji teden so se
ukvarjali s predlogom o us-
tanovitvi novega stanovanj-
skega sklada, vendar tudi te-
ga odloka niso sprejeli.
Odlok o ustanovitvi novega
stanovanjskega sklada je
predlagal svetnik Franc Se-
ver, nestrankarski kandidat,
ki se je dobro ujel z opozicij-
skimi strankami v mestnem
svetu. Na sejah je večkrat go-
voril o nepravilnostih v delo-
vanju sklada in »sklepanju
škodljivih pogodb«. Trdi, da
razpolaga z dokumenti, ki v
številnih primerih dokazujejo
nezakonito poslovanje stano-
vanjskega sklada, te listine pa
naj bi mu nekdo anonimno
pošiljal na njegov domači na-
slov. »Nepravilnosti so bile že
v stanovanjskem skladu, ki je
pred lokalno razdelitvijo de-
loval za vse tri šaleške občine
skupaj,« pravi Sever in navaja
primer: »19. oktobra 1995 so v
upravnem odboru sklada
podpisali sporazum o 50-od-
stotnem sofinanciranju pri
obnovi fasade objekta, ki je v
zasebni lasti; če naj bi se tega
projekta lotili zaradi lepšega
videza mesta, bi že zdavnaj
morali poskrbeti tudi za ob-
novo Vile Biance. Istega leta
so želeli kupiti poslovne pro-
store v višini 29 milijonov to-
larjev v drugi občini, kar je
bilo v nasprotju z zakonom.
Sočasno ni bilo denarja za
stanovanja v Velenju, oni pa
so najemali kredite za nakup
prostorov v drugi občini. To
sem jim preprečil. O baranta-
nju z občinskimi stanovanji bi
lahko napisal knjigo. Stano-
vanja so namreč velikokrat
oddali še preden je upravni
odbor o tem sprejel ustrezen
sklep. Venomer sem opozar-
jal na kršitve in dvakrat zah-
teval komisijo, ki bi preverila
poslovanje sklada, vendar ni-
sem dosegel nič. Letošnjo
pomlad so navsezadnje pred-
lagali spremembe in dopolni-
tve odloka o stanovanjskem
skladu, sam pa sem pripravil
predlog o ustanovitvi novega
sklada, saj se s predlaganimi
spremembami nisem strinjal.
Junija smo svetniki sprejeli
sklep, da delo upravnega od-
bora zaradi mojih opozoril o
nepravilnostih začasno za-
mrznemo. Pri tem je zanimi-
vo, da je upravni odbor kljub
moratoriju nemoteno in brez
prekinitve posloval. Po pre-
nehanju moratorija pa so na
primer dodeliH stanovanje v
Velenju osebi, ki sicer stanuje
v Kozjem. Dogovorili so se
tudi o nakupu (v dokaz imam
predpogodbo o dogovoru)
devetih stanovanj v Prešerno-
vi, in sicer naj bi za 616 kva-
dratnih metrov plačali več kot
milijon nemških mark. To po-
meni, da bi morali za kvadrat-
ni meter stanovanjske površi-
ne odšteti približno 1700
nemških mark. Če pa bi se
občina sama lotila gradnje
novih stanovanj, kvadratni
meter stanovanjske površine
zagotovo ne bi stal več kot
1150 nemških mark.«
Prejšnji torek so mestni
svetniki razpravljali o Sever-
jevem predlogu o ustanovitvi
novega stanovanjskega skla-
da, vendar o predlogu niso
glasovali, saj se je izkazalo,
da je o njem pripravljeno gla-
sovati le enajst svetnikov. Čla-
ni sveta iz ZLSD, LDS in De-
SUS niso hoteli glasovati za
sprejem odloka, ker bi spre-
jem predloga zavrl delovanje
stanovanjskega sklada, s tem
da je začasni moratorij že
povzročil zastoj in velenjska
občina v tem času ni mogla
pridobiti denarja za izgradnjo
sedemnajstih stanovanj. Me-
nili so tudi, da ponujeni Sever-
jev predlog ne bi pripomogel
k razrešitvi vseh vsebinskih
dilem, povezanih z nalogami
in pristojnostmi stanovanj-
skega sklada. Franc Sever je
bil mnenja, da niso glasovali
predvsem zato. ker so se bali
možnosti, da bi bil njegov
predlog odloka navsezadnje
celo sprejet.
Politične koristi?
»Predvolilna kampanja za
volitve v naslednjem letu se je
že začela,« je komentiral do-
gajanje, povezano s stano-
vanjskim skladom, župan
mestne občine Velenje Sreč-
ko Meh. »Nekateri si očitno
prizadevajo, da bi v Velenju
povsem onemogočili gradnjo
stanovanj, ki bi bila lahko
končana v letu 1998. Če ne
zgradimo nobenega stanova-
nja, to prispeva tudi k neus-
pehu na volitvah. Stanovanj-
ski sklad ima trenutno na vo-
ljo približno 70 milijonov to-
larjev gotovine, ki ni porablje-
na ne za izgradnjo novih sta-
novanj ne za adaptacijo sta-
rih. Če bi vedel, da bo sklep o
moratoriju povzročil šestme-
sečni zastoj v delovanju skla-
da, bi objavo takšnega sklepa
preprečil. Sever nenehno go-
vori o nepravilnostih v delo-
vanju sklada, nikoli pa ne do-
kaže, kaj je narobe in tudi ne
zahteva konkretnega poroči-
la o poslovanju, ki bi ga vse-
kakor lahko dobil. Stanovanj-
ski sklad posluje kot samo-
stojna pravna oseba, zato ni-
mam možnosti za podrobno
nadzorovanje njegovega de-
la, vendar menim, da so bile
vse aktivnosti upravnega od-
bora legalne in zakonite. Od-
kar je oktobra mestni svet
imenoval nov nadzorni od-
bor, sklad lahko deluje.« Po
županovem mnenju ustano-
vitev novega stanovanjskega
sklada, ki hkrati pomeni uki-
nitev starega sklada, ni pa-
metna rešitev, ker bi na ta
način povzročili še večje za-
stoje na področju stanovanj-
ske izgradnje.
Interesov Velenjčanov, ki
so brez stanovanj, pa politič-
na barantanja in prerekanja o
starem, novem ali malo
preoblikovanem starem sta-
novanjskem skladu prav nič
ne zanimajo. Računajo na
učinkovit stanovanjski sklad,
v katerem bodo čim hitreje in
kajpada pošteno obravnavali
ter razreševali njihove stano-
vanjske stiske.
KSENIJA LEKIČ
PO DRZA^
Proračun in ^
lustracija
UUBUANA, 25. novej
bra (Večer) - Državni zbor
pričel 16. izredno sejo, ,
kateri bo poleg dopolnjen
ga predloga proračuna za \.
to 1997 obravnaval še resj [
lucijo o komunističnem rej
mu in zakon o odpravi tij, |
govih posledic. Poslanci so ,
proračunu predlagali 42 ( j
polnil in zavrnili predlog p,
slancev SDS in SKD, da
lustracijski zakon sprejeli p |
hitrem postopku. Parlania |
bo izredno sejo nadaljeval j
decembra.
Bo minister ! |
odstopil? I
BLED, 25. decembra (V '
čer) - Na posvetu kmeti
skih svetovalcev je ministi
za kmetijstvo Ciril Smrko;
namignil, da utegne odsti,
piti, če vlada v državna j
proračunu za leto 1998 a ^
bo odmerila njegovemu ri j
sorju večino od zahtevani,
42 milijard tolarjev. Dejal j,
še, da je bilo v prejšnjih leti i
po krivdi prejšnjega min |
stra dr. Jožeta Osterca zi
kmetijstvo premalo dena:
ja, zdaj pa indeksiranje p(f
rabe ne dovoljuje potrebni
hitre in visoke rasti sredste [
za to področje.	[
Varčevalni
ukrepi |
UUBUANA, 26. novea
bra (Večer) - Minister 2
finance Mitja Gaspari je n
ekonomsko-socialnem sve
tu obširno predstavil pre^
log varčevalnih ukrepov, k
naj bi prizadeli predvsen
bolje plačane ljudi in pred
vsem prispevali k večji fi
nančni disciplini pri polnje
nju državnega proračuna
Poudaril je, da so ukrep
nujnost, sicer bo država ži
čez nekaj let doživela po
polni finančni bankrot. Vb
da naj bi zato med drugim
davki posegla v visoke pb
če, nekatere socialne dodat
" ke, prenehala bi podpiral
gospodarske sisteme bre
obetavnih programov, upiJ
časnila pa bi tudi gradnji
avtocest, sanacijo železan
in nakup sodobne opreme!
obrambnem ministrstvu. ;
Proti mračnjaštvi)
UUBUANA, 27. novem;
bra (Delo) - Predsednik di
žave Milan Kučan je poslan
ce državnega zbora v obši?
nem pismu opozoril, da re-
solucija o protipravnem de-
lovanju komunističnega r^
žima in zakon o odpra^''
posledic takšnega režim^
vnašata v državo nestrp"
nost in mračnjaštvo. Predli',
gal je, naj parlament sprei|
me deklaracijo, v kateri I''
obsodil zunajsodne mn"'
žične poboje po drugi s\f
tovni vojni in izrazil obžal""
vanje, da se je to zgodil"
Kučan je prepričan, da v Si"!
veniji ni neokomunističf.^,
elite, ki bi obvladovala po'''
tično življenje, v pismu d''
žavnemu zboru pa je ii^'''
zapisal, da je lustracijski
kon v nasprotju s pribliŽi^"
40 členi slovenske ustave.
I. SNOPIČ
DOGODKI
S
Hladen tuš za Filipov trg
Zakaj so v trgovini Tuš v Žalcu najprej napolnili prodajne police, potem pa jih spet izpraznili?
minuli petek ob 10. uri je
la napovedana uradna otvo-
jv Filipovega trga v Žalcu,
fadi neizdanega uporabne-
dovoljenja pa bodo objekti
nekaj časa samevali.
Gre za otvoritev novega in na
gled izjemno lepega kom-
;ksa, ki je zrasel na območju
ikdanje Strojne. Podjetje je šlo
;tečaj, premoženje pa so kupi-
trije lastniki. Manjši del je v
5ti Hmezad banke in Montane
ade, lastnik pretežnega dela
emoženja pa je celjsko pod-
tje Alea. O nekdanji Strojni ni
li duha ne sluha, na tamkajš-
em območju je zrasla vrsta
jovin in poslovnih prostorov,
jim daje pečat enotna zuna-
a podoba, vsi objekti pa so
)Stavljeni v nekakšnem pol-
■ogu, znotraj katerega je bo-
)čim kupcem in obiskoval-
;m na voljo lepo število parkir-
ni prostorov. Skratka, gre za
snično lep trgovsko poslovni
jnter, ki bo lahko v ponos
lestu Žalec.
Dejstvo, da v petek ni bilo
voritve, samo po sebi ni nič
jsebnega. O otvoritvi se je sa-
10 govorilo, uradna vabila
lenda niti niso bila razposlana,
)nec koncev bi bila lahko ot-
)ritev pač kdaj drugič. Ni pa
lakdanje dejstvo, da so v trgo-
iii Tuš, enem izmed najemni-
prostorov, za petkovo ot-
iritev dodobra napolnili pro-
lajne police, v začetku tega ted-
na pa so blago, pripravljeno za
prodajo, ponovno zlagali s pro-
dajnih polic in ga s kamioni
vozili iz Žalca.
Brez komentarjev
Na Filipovem trgu so sicer že
nekaj časa odprte nekatere tr-
govine, v nove prostore se je
preselila mestna skupnost, pa
občinska organizacija Rdečega
križa in še kdo. Gre za najemni-
ke Montane Trade in pri teh ni
prišlo do nobenih zapletov, se je
pa zapletlo v primeru podjetja
Alea. Natančneje, omenjata se
dve podjetji: Alea in Alea Grup.
Firmo Alea Grup vodi Marjan
Korošec in to podjetje je bilo
izvajalec del, lastnik in investitor
pa je podjetje Alea pod vods-
tvom Dušana Korošca. Ta je
povedal, da trenutno stvari ne
bo komentiral, objekti pa bodo
po njegovih informacijah odprti
v kratkem.
Lastnik Engro Tuš Mirko Tliš
se z novinarji ne pogovarja.
Neuradno naj bi bila njegova
trgovina, ki jo kupci v Žalcu
resnici na ljubo zaradi dobre
ponudbe in konkurenčnih cen
težko pričakujejo, odprta čez
kakšna dva meseca. Tuš je sicer
podobno kot vsi ostali najem-
nik prostorov, na prodajnih po-
licah Tuševe trgovine pa naj bi
kupcem ponujali tudi blago celj-
skega Metroja, trgovske druž-
be, katere večinski lastnik je
Mirko Tuš.
Ali bodo prodajali v Žalcu ali
ne zaenkrat še ne vedo v Vrt-
narstvu Celje. Direktor Franc
Zdolšek je povedal, da so se v
Vrtnarstvu dogovorili za najem
prostorov z Aleo, vendar pa
sam niti ni vedel natančno, za-
kaj trgovina v dogovorjenem
času ni mogla začeti s poslova-
njem. »Zaenkrat še vedno raču-
namo, da bomo v Žalcu odprli
trgovino v novem trgovskem
centru, zaradi zamude pa bo-
mo prav gotovo imeli poslovno
škodo. Upam da bodo stvari v
tem tednu razrešene,« je pove-
dal Zdolšek.
Brez uporabnih
dovoljenj
Podrobneje je dogajanje na
Filipovem trgu pojasnil načelnik
Upravne enote Žalec Marjan
Žohar. »Na kompleksu nekda-
nje Strojne je bilo za objekt v
lasti Montana Trade lani izdano
posebno gradbeno dovoljenje,
po sanaciji je bil izvršen tehnični
pregled in izdano uporabno do-
voljenje. Montana Trade je pro-
store dala v najem čevljarstvu,
mestni skupnosti Žalec, Elektru
Krašovec in drugim. Del Strojne
pa je kupilo podjetje Alea, ki se
je odločilo za popolno sanacijo
objekta. Izdano je bilo gradbe-
no dovoljenje, po zaključeni
gradnji je bil razpisan tehnični
pregled. Med tem pregledom je
bilo ugotovljeno, da so v času
gradnje zaradi zavarovalnih po-
segov, ki so se pokazali kot
nujni pri rekonstrukciji objekta,
izvršili več gradbenih posegov,
ki pa niso bili skladni s projek-
tom. Člani komisije se med og-
ledom niso opredelili ali so ti
posegi takšne narave, da brez
njih ni bilo možno nadaljevati
sanacije ali pa so posegi izvršeni
zaradi bolj ekonomičnega po-
slovanja v saniranih prostorih.
Razlika je v naslednjem: če gre
za nujne posege, komisija do-
voli, da se s projektom izvede-
nih del zaključijo tudi dodatni
posegi, lahko pa komisija inve-
stitorja zaradi teh posegov za-
dolži, da izvrši postopek po-
pravka izdanega lokacijskega in
gradbenega dovoljenja. V kon-
kretnem primeru Filipovega tr-
ga je bilo naročeno dodatno
izvedeniško mnenje, končna
ugotovitev komisije je, da je
mogoče razmere urediti s pro-
jektom izvedenih del. To pome-
ni, da ne bo treba iskati poprav-
kov lokacijske in gradbene do-
kumentacije, na potezi pa je
investitor, da vloži dokumenta-
cijo oziroma prinese projekt iz-
vedenih del,« je pojasnil Zohar.
Otvoritev Filipovega trga se
bo torej zavlekla, kar pa v tem
predprazničnem času ni tako
nepomembna stvar. Vsak iz-
gubljeni dan bo za trgovce po-
menil manjši izkupiček. V Žalcu
pa je slišati različna mnenja. Na
primer takšna, da gre v tem
primeru za nagajanje domačih
trgovcev, ki se bojijo ali pa si
vsaj ne želijo celjske konkuren-
ce. Ali pa takšna, da hoče obči-
na zaščititi domačo trgovino, saj
je sedež večine podjetij na Fili-
povem trgu v Celju, kar pome-
ni, da bo denar savinjskih kup-
cev, seveda tistih nekaj drobti-
nic, ki jih ostane po poplačilu
države, odtekal v celjsko, ne pa
žalsko občino. Osebno sem
prepričana erfo: če bi se v Žalcu
pojavil kakšen trgovec s senčne
strani Alp, si takšnih zapletov
zagotovo ne bi dovolili.
. IRENA JELEN BAŠA
Namesto kupcev je v trgovino TUŠ v Žalcu v ponedeljek prišlo
nekaj fantov, ki so do nadaljnjega izpraznili prodajne police.
Radioaktivna šola
Uaškem prihodnje leto nič občinskega denarja za ceste,
vodovod, kanalizacijo - Nevarno sevanje v Jurkloštru
i
Dosedanji proračuni obči-
ne Laško morda še nikoli niso
ineli toliko ničel v tistem de-
ta, kjer je razporejen denar za
sbčinske programe, kot ga
ba proračun za leto 1998. Za
izvajanje najnujnejših nalog
tli v prihodnjem letu potrebo-
pali vsaj 84 milijonov tolarjev,
»a voljo pa jih bodo imeli le
^2,5 milijona. Finančna sti-
ska se bo najbolj čutila pri
"rejanju komunalne infra-
strukture,
t -
Če bi bil izglasovan samo-
prispevek, bi bile napovedi bolj
"betavne in se občinsko vods-
'vo ne bi balo, da se bo zaradi
'seh obveznosti, ki jih ima ob-
lina še iz preteklosti, in ob
Sfdanji politiki države do fi-
■^anciranja lokalnih skupnosti,
''jihov -razvoj ustavil. Večina
področij, ki se napajajo iz ob-
■^'nskega proračuna, bo na-
"^reč popolnoma odvisnih od
''^narja, ki ga zagotavlja drža-
občina pa bo iz lastnih pri-
hodkov lahko financirala le
^•^atersko kulturno dejavnost
pričela pripravljati doku-
[l^entacijo za novo šolo v De-
^'''J, za nadomestno šolo v Jur-
^'oštru in za dom starejših ob-
'3nov v Laškem. Nekaj denar-
ja bo ostalo še za pospeševanje
^'"izma in podjetništva, za spe-
cializacijo ginekologa in za
kmetijstvo. Nekoliko več, ven-
dar še vedno premalo denarja,
bodo imeli za komunalne za-
deve v Jurkloštru, kjer so se
edini v laški občini odločili za
samoprispevek. V petih letih
bodo zbrali blizu 14 milijonov
tolarjev, od česar bodo polovi-
co dali za izdelavo tehnične
dokumentacije za novo šolo.
Kljub zagotovilom občinskega
vodstva, da bo zagotovo pod-
prlo izgradnjo nadomestne šo-
le in da denar obljublja tudi
država, so v Jurkloštru še ved-
no v dvomih, razlog pa so goto-
vo črne napovedi za prihodnje
leto. »Hočemo novo šolo in od
takšne zahteve ne namerava-
mo odstopiti,« je odločen pred-
sednik krajevne skupnosti Jur-
klošter Janko Cesar.
Strokovnjaki inštituta Jožef
Štefan iz Ljubljane so pred
kratkim v podružnični šoli v
Jurkloštru, ki je zgrajena iz fil-
triranega pepela, tri tedne me-
rili sevanje radona. Analiza je
pokazala, da so koncentracije
tega radioaktivnega plina pet-
krat večje od dovoljenih. Šola
torej ni samo dotrajana in ne-
primerna za učence in učitelje,
ampak je tudi nevarna in
zdravju škodljiva. To je le še
argument več, da Jurklošter za-
res potrebuje novo šolo.
JANJA INTIHAR
Med prvimi v Banfa Luki
Predstavniki mlekarne Celeia in Celjskih mesnin so pred kratkim podpisali pogodbo s
predstavnikom podjetja iz Banja Luke, preko katerega bodo svoje izdelke prodajali v
Srbsko krajino.
Mlekarna Celeia in Celjske mesnine sta tako med prvimi slovenskimi podjetji, ki uspešno
navezujeta poslovne stike z nekdanjo Bosno in Hercegovino, že doslej so uspešno trgovali z
bosanskimi in hrvaškimi partnerji. Tokrat so v Banja Luki pripravili tudi odmevno degustacijo
izdelkov, srečanja se je udeležilo približno 150 poslovnežev. V mlekarni so kupcem ponudili
široko paleto svojih izdelkov, v Celjskih mesninah pa izdelujejo prav za to področje posebej
prilagojene suhomesnate izdelke. V Celjskih mesninah po podpisu pogodbe na tem območju
pričakujejo letni promet v višini 4 do 5 milijonov nemških mark.	IJB
V zlatarni AurodenI
spel delajo
Pred dnevi so v prostorih stare Zlatarne
spet pognali stroje, proizvodnja teče v okvi-
ru podjetja Zlatarna Aurodent, izdelke pa
bodo prodajali pod zaščiteno blagovno
znamko Zlatarne.
Po informacijah stečajnega upravitelja Zla-
tarne Zlatka Hohnjeca in direktorja Zlatarne
Aurodent Andreja Cimermana je z delom
najprej začelo 25 delavcev, postopoma so v
proizvodnjo skupno vključili 40 ljudi, od tega
35 v proizvodnjo, 5 delavcev je zaposlenih v
ponovno odprtih prodajalnah. Pri zaposlova-
nju so imeli prednost nekdanji delavci Zlatar-
ne, zaposlili pa so jih za določen čas za 3
mesece. Mesečno bodo izdelali 8 do 12 kilo-
gramov zlatega nakita, mesečna realizacija
naj bi znašala 35 milijonov tolarjev oziroma
letna 420 milijonov tolarjev. V podjetju imajo
na zalogi dovolj zlata za štirimesečno proi-
zvodnjo, prvi odmevi oziroma rezultati po
otvoritvi Zlatarninih prodajaln pa so izjemno
ugodni.	UB, Foto: G. KATIČ
Z redno proizvodnjo so v Zlatarni Aurodent
spet pričeli minulo sredo, 26. novembra.
PO DRŽAVI
Študijski
dnevi
CERKNO, 27. novem-
bra (Delo) - Slovenski
novinarji so se zbrali na
tradicionalnih 20. študij-
skih dnevih Mitje Gorju-
pa. Teme letošnjega sre-
čanja so pretok informa-
cij med oblastno struktu-
ro in mediji, primerljivost
slovenskega novinarstva
s tistim v drugih evrop-
skih državah ter novinar-
ska svoboda in etika.
Tretji pas za
Slovence
KOPER, 27. novembra
(Delo) - Delegaciji obmej-
nih policistov Slovenije in
Italije sta se dogovorili,
da bodo od 29. novembra
tudi za slovenske držav-
ljane veljali posebni pa-
sovi na meji. Sprva bodo
vpeljani na mejnih preho-
dih Škofije, Fernetiči in
Kozina, po potrebi pa jih
bodo označili tudi dru-
god. Prehod meje za slo-
venske državljane in za
državljane iz Evropske
unije naj bi odslej potekal
hitreje.
Inflacija
LJUBLJANA, 28. no-
vembra (Delo) - Inflacija
v Sloveniji se zopet pove-
čuje. Z novembrskim 0,6-
odstotnim porastom cen
na drobno je že dosegla
9,9 odstotka in presegla
. obseg lanske celoletne
inflacije. Napovedi vlade
o enomestni inflaciji bo-
do verjetno težko ure-
sničljive.
Enotna
vozovnica
LJUBLJANA, 30. no-
vembra (Delo) - Ministrs-
tvo za promet in zveze je
pripravilo resolucijo o
prometni politiki, ki bo,
če jo bosta sprejela vlada
in parlament, prinesla ve-
liko sprememb. Med dru-
gim sta predvideni po-
dražitev bencina in spre-
memba omejitve hitrosti
na cestah, v javnem pot-
niškem prometu pa bi bi-
la uvedena enotna vozov-
nica za avtobuse in vlake,
ki bi jo prodajali v trafi-
kah. Z eno vozovnico bi
se bilo mogoče do žele-
nega cilja peljati z obema
prevoznima sredstvoma,
saj bi veljala na vseh av-
tobusih in vlakih.
Volitev je
konec
LJUBLJANA, 2. decem-
bra (Delo) - Državna vo-
lilna komisija je uradno
razglasila izid predsed-
niških volitev in izid voli-
tev v državni svet. Man-
dat sedanjemu predsed-
niku države Milanu Kuča-
nu se bo iztekel 23. de-
cembra, in čeprav je bil
zopet izvoljen, bo moral
pred nastopom nasled-
njega petletnega manda-
ta znova priseči pred dr-
žavnim zborom.
□
GOSPODARSTVO
Nemci se
vračajo
v prvih desetih mesecih so
med slovenskimi naravnimi
zdravilišči uspeli privabiti
največ gostov v Atomske to-
plice, največ nočitev pa so
ustvarili v Rogaški Slatini.
V tem času je bilo v hotelih
slovenskih zdravilišč 5 odstotkov
več gostov kot v enakem lanskem
obdobju, predvsem tujih. Tako je
vseh 243 tisoč gostov ustvarilo
kar za desetino več nočitev (blizu
1,5 milijona) kot lani.
Pri vsem skupaj je bilo v
Atomskih toplicah 31 tisoč go-
stov, v Rogaški Slatini pa so po-
nosni na 197 tisoč nočitev. Po
podatkih iz Gospodarske zbor-
nice Slovenije je bilo v Rogaški
Slatini bistveno več tujih kot do-
mačih gostov, kar je tam običaj-
no, s tem da jih je bilo letos še za
četrtino več. Več gostov v obso-
teljskem mestu so zabeležili
predvsem na račun Italijanov.
Sicer pa so v slovenskih zdra-
viliščih letos zabeležili za tretji-
no več gostov in nočitev iz Nem-
čije. Prav tako je bilo še več
nočitev Italijanov, pa tudi Avstrij-
cev, Hrvatov ter gostov iz preo-
stalih evropskih držav. B.J.
Edini brez nemšlcega nadzora
Glin K&M je za četrtino povečal realizacijo - Z novim skladiščem krajši dobavni roki
Predlani je nemško podjet-
je Kruse&Meinert od sklada
za obnovo in razvoj odkupilo
večinski delež Glina in hkra-
ti napovedalo širitev poslov-
nih prostorov. Od sobote je
1500 metrov pokrite površi-
ne že v uporabi, podjetje
Glin K&M pa beleži dobre
poslovne rezultate.
»Realizacijo smo povečali za
25 odstotkov, število zaposle-
nih je v dveh letih s 174 nara-
slo na 205. Po dodani vredno-
sti na zaposlenega se uvršča-
mo nad povprečje slovenske
pohištvene industrije,« je za-
(dovoljno našteval direktor
Marjan Dobrove. Za naložbe
na razna področja so v Glin
K&M namenili že 180 milijo-
nov tolarjev, od tega dve tretji-
ni vsote samo letos.
Novi skladiščni prostori so
pomembna pridobitev, saj do-
slej tovrstnega objekta niso
imeli. Investicija je ocenjena
na 58 milijonov tolarjev in z
njo bodo dobavni roki krajši,
tako da si obetajo še boljše
poslovne rezultate. Glavna de-
javnost je še vedno izdelava
pohištva in Glin K&M je celo
največji slovenski proizvajalec
kosovnega pohištva. Z iverni-
mi ploščami zalagajo tretjino
domačega trga, na zahodnoe-
vropske trge pa izvozijo že več
kot polovico pohištva.
Prodajne trge so si zagotovili
sami, saj v okviru K&M proda-
jo le desetino proizvodnje. Naj-
več v Nemčijo, Italijo, Švico in
Avstrijo ter v zadnjem obdobju
v Hrvaško, Bosno in Hercego-
vino in Makedonijo. Usmeritev
na območje nekdanje Jugosla-
vije je tudi eden večjih načrtov
njihovega matičnega podjetja.
»Ob nakupu si nismo želeli,
da bi v Nazarjah poceni proi-
zvajali izdelke za Nemčijo,
marveč tudi za Slovenijo in
nekdanjo Jugoslavijo. Število
zaposlenih se je povečalo za
petino in imamo veliko razlo-
gov za zadovoljstvo. Glin K&M
ustvari slabih 6 odsotkov pro-
meta naše grupacije in je edi-
no, v katerem v menedžment
nismo nastavili svojih ljudi.
Domačinom povsem zaupa-
mo,« pravi Ulrich Hiille, član
uprave družbe K&M.
Glin K&M je v 74-odstotni
lasti nemškega podjetja Kru-
se&Minert, preostali delež
pa je v lasti Gorenja Notranje
opreme.
Letošnje poslovne načrte
bodo z realizacijo 2,2 milijar-
de tolarjev in okrog 7 odstot-
kov dohodka v celoti izpolnili.
Naslednja naložba bo moder-
nizacija proizvodnje, s katero
ne bodo zapirali delovnih
mest. Nasprotno. »Ljudi bomo
še zaposlovali in povečali ob-
seg proizvodnje, naša prodaj-
na služba pa bo morala poi-
skati nove trge,« napoveduje
direktor Marjan Dobrove.
Glin K&M hkrati dobro so-
deluje tudi z ostalimi podjetji,
ki so nastala na prostoru nek-
danjega Glina. »Nismo se za-
prli in pri naših sosedih smo
celo največji kupec ivernih
plošč. A zdaj sodelujemo na
osnovi pogodb, poslujemo
bolj gospodarno in se tudi po-
gajamo za cene,« je razmerja
opisal Dobrove.
ŽEUKO ZULE
En dan vse zastonj
Celjska trgovska družba Kovinotehna je v
ponedeljek, l.decembra, pričela z izdaja-
njem kartice Kovinotehne. Imetniki so de-
ležni različnih popustov in ugodnosti v Ko-
vinotehninih prodajnih centrih in tehnič-
nih trgovinah po vsej Sloveniji.
Od 1. decembra letos do 28. februarja 1998
Kovinotehna za imetnike kartice pripravlja
akcijo z naslovom En dan vse zastonj. Akcija,
ki je namenjena zvestim kupcem Kovinoteh-
ne, se bo odvijala pod preprostimi pravili.
Prvo sredo v mesecu bo posebna komisija
javno izžrebala en dan v preteklem mesecu.
Za imetnike kartice Kovinotehne, ki bodo
račune poravnali takoj, bo izžrebani dan tisti.
ko je bilo zanje vse zastonj. Tem kupcem bo
Kovinotehna v obhki bonov povrnila vrednost
blaga, kupljenega v Kovinotehni na izžrebani
dan. Bone bodo kupci lahko uporabili za
bodoče nakupe v Kovinotehninih trgovinah.
Od zneska bodo odšteh 15 odstotkov povpreč-
nega prometnega davka.
Za imetnike kartice bodo v Kovinotehni
uvedli brezplačni svetovalni telefon, ki bo
kupcem na razpolago, kadar bodo potrebovaU
nasvet pri ureditvi doma in okolice ali pomoč
pri različnih popravilih. Lastnik kartice Kovi-
notehna lahko z izpolnitvijo prijavnega obraz-
ca postane vsaka polnoletna oseba.
IJB
Pogodba za naslednje tisočletje
V Gorenju Trgovina letos za 14 odstotkov povečali prodajo traktorjev
Minuli petek je bilo ponov-
no kronano zelo dobro po-
slovno sodelovanje med
evropskim proizvajalcev
traktorjev Zetor in Gorenjem
Trgovino, podpisali so na-
mreč pogodbo za naslednje
štiriletno obdobje.
Čeprav imajo Čehi razpre-
deno prodajno mrežo v več
kot 70 državah sveta, je bila to
prva na novo podpisana po-
godba Zetorja s kakšnim od
ekskluzivnih zastopnikov nji-
hove tovarne. To očitno pome-
ni, da je eden največjih evrop-
skih proizvajalcev traktorjev
zelo zadovoljen s partnerskim
odnosom z Gorenjem Trgovi-
no, ki z naslednjim letom po-
staja tudi njihov ekskluzivni
prodajalec v Bosni in Hercego-
vini. V Zetor ju letno proizve-
dejo preko 13 tisoč kvalitetnih
traktorjev, z najnovejšimi mo-
deli, ki že prihajajo na svetov-
na tržišča, pa nameravajo za-
dostiti hotenja tudi bolj zah-
tevnih kupcev. V Gorenju Tr-
govini so v minulih petih letih
odkar sodelujejo z največjim
češkim proizvajalcem traktor-
jev, ki mu proizvodnja letno
narašča za 20 odstotkov, pro-
dali preko 2 tisoč traktorjev,
kar predstavlja 25-odstotni
tržni delež na slovenskem tr-
žišču.
Kljub znanim težavam v slo-
venskem kmetijstvu in napo-
vedanemu manjšemu povpra-
ševanju po kmetijskih proi-
zvodih so v iztekajočem se
letu v Gorenju Trgovini pove-
čali prodajo traktorjev za 14
odstotkov. Še boljše rezultate
pričakujejo decembra, saj so
ob podpisu pogodbe dosegli
tudi 5-odstotno znižanje cen
za vse traktorje, ki jih imajo
trenutno na zalogi. V začetku
naslednjega leta pa prihajajo
na tržišče z najnovejšimi mo-
deli traktorjev, ki so si jih kup-
ci že lahko ogledali na letoš-
njem kmetijskem sejmu v Gor-
nji Radgoni.
VOJKO ZUPANC
Generalni direktor Zetorja Miroslav Polaček in direktor Gore-
nja Trgovine Vincenc Turk ob podpisu pogodbe za naslednje
tisočletje.
NOVO NAJORZI
Azijski sindrom
Oktobra nas je pretreslo
močno padanje borznih indek-
sov na azijskih trgih. Novem-
bra je finančni svet pretresla
novica o bankrotu japonske
borzne hiše. Upamo, da bo de-
cember bolj pozitiven.
Diskusije naših politikov o
varčevalnih ukrepih še niso
obrodile želenih sadov. Verjet-
no bomo rezultate varčevalnih
ukrepov na finančnem po-
dročju zaznali šele prihodnje
leto. Prepričan pa sem, da bi
'bila država mnogo cenejša, če
bi bila uspešnejša pri pobira-
nju že uvedenih davkov in bi
morda kakšen varčevalni
ukrep lahko izpustila.
Z zadrževanjem cene elek-
trične energije je bilo doseže-
no, da je bila rast cen na drob-
no v novembru za 0,1% manj-
ša kot oktobra. Novembrska
inflacija je 0,6%, v vseh enaj-
stih mesecih letos pa 9,1%. V
primerjavi z lanskim novem-
brom je inflacija 9,9%. Glede
na to da je izračunavanje infla-
cije statistična metoda, je veli-
ka verjetnost, da bo letošnja
inflacija pod desetimi odstot-
ki. Žal se je navzdol obrnil
tudi srednji tečaj DEM, kar pa
ima za gospodarstvo negati-
ven učinek. Gledano v celoti je
novembrska sprememba sred-
njega tečaja Banke Slovenije
za DEM 0,2% podražitev, a v
drugi polovici meseca je tečaj
le še padal. Zaostajanje za inf-
lacijo je ponovno preseglo 5%.
Bolj izrazito je to opaziti pri
menjalniških tečajih, saj so
kljub možnemu nakupu deviz
na obroke prodajalci morali
znižati tečaj za 0,12%, kar je
trikrat več kot oktobra.
Dogajanja na Japonskem so
pomagala h krepitvi ameriške-
ga dolarja, ki je oktobra moč-
no padel. Velika nihanja so
bila tudi novembra, kar 4,77%
je bila razlika med najnižjo in
najvišjo ceno USD. Mesec je
zaključil s 3,2% podražitvijo.
Letos se je podražil za 18,5%.
Menjalno razmerje USD za
nemško marko se je tudi po-
pravilo v korist dolarja, med
mesecem je nihalo med 1,705
in 1,764 DEM za en USD.
Počasi a vztrajno narašča tu-
di tečaj italijanske lire LIT, v
novembru 0,49%, v enajstih
mesecih 4,17%. Precejšnja ni-
hanja zaznavamo pri tečajni
politiki te valute, a v skupnem
so spremembe dokaj majhne.
Na naših borznih trgih je naj-
bolj odmevna novica o stečaju
Blagovne borze, kjer so trgovali
s terminskimi pogodbami. Na
borzi vrednostnih papirjev pa
se lahko pohvalijo, da so (smo)
že presegli lanski promet za
4,6%. Bolj veseli bi bili, če bi
tako naraščal tudi borzni in-
deks SBI. Žal je v novembru
padel za dobrih 10% in smo
upamo lahko, da se bo do kon-
ca leta malo popravil. V primer-
javi z začetkom leta je 11% višji.
Tečaji delnic pomembnejših
družb so močno zdrsnili: delni-
ce KRKG pod 20.000, LEKA pod
27.000, PETG pod 19.000 SIT...
Mi si od Miklavža želimo
višje tečaje delnic in več pro-
meta, kaj pa vi?
Piše: ZDENKO PODLESNIK
Gostinci z višjo šolo
v Rogaški Slatini ustanavljajo Višjo strokovno šolo za gostinstvo. V šolskem ministrstvi
namreč želijo, naj bo takšna šola izven kraja visokošolskega središča.
V začetku septembra, ko so začeli pogovore, so Slatinčani pridobili soglasje za organizacijsl^**
enoto v hotelu Soča, nakar so se v Mariboru, s soglasjem ministrstva odločili, da bo teoretični
predavanj v Mariboru, praktični pa v Rogaški Slatini. Slatinčani menijo, da je pomembni
pridobitev tudi, če bi pri njih izvajali le praktični del predavanj, pri tem pa morajo zagotoviti sob^
za 60 študentov. Za pridobitev prostorov se dogovarjajo v hotelu Slovenija, ki je v bančni lasti-
BAROMETE
Certifikat
kakovosti Abanki
Abanka d.d. Ljubljana j,
pridobila Certifikat kakovost
v skladu z mednarodnim sta^
dardom ISO 9001 za podrofj;'
poslovanja s tujino. Abanka j(
tako prva banka v slovensken!
prostoru, ki si je pridobila naj
višje priznanje kakovosti
tem področju poslovanja'
Abanka dosega po opravlja'
nem plačilnem prometu s tuj[ ®
no v slovenskem prostoru sko
raj 10-odstoten tržni delež.
Vzpon slovenske >
papirne industriji)
Slovenski papirničarji p, i
osamosvojitvi Slovenije leto'
pričakujejo rekordno proj'
zvodnjo in izvoz, ki bo letoi'
znašal približno 360 milijonoi'
dolarjev, uvoz pa 270 milijo ■
nov dolarjev. Največji izvozni
ki v panogi so papirnice 1CE( (
Videm Krško, Pdoma Sladls i
vrh. Papirnica Vevče, Sarri(j
Slovenija Količevo, Tovarna (
papirja Goričane in Radečti
papir. Vsestransko stabilizaci i
jo in razvoj zavirajo predvsen i
nerešena lastninska vprašanji i
v nekaterih večjih tovarnai >
Delež papirne industrije gledi:
na prihodek celotne slovenski;
industrije je 2-odstoten. ;
Vstop novih
delničarjev
Banka Slovenije je nedavni,
izdala dovoljenje trem nemš-
kim bankam, da so postale
nove delničarke Volksbank-
Ljudske banke. Nove delničar-
ke so postale banke iz Frank
furta na Maini, DUsseldorfa in
Stuttgarta. Vstop teh bank je
pomemben predvsem zato,
ker bo olajšal sodelovanje
med nemškimi in slovenskimi
podjetji, pričakujejo se tudi
večje investicije nemških vla-
gateljev v Slovenijo.
Hitro prilagajanje
trziscu
Prve štedilnike so v velenj-
skem Gorenju začeli izdelo-
vati leta 1958, danes je v pro-
gramu Kuhalni aparati v red-
ni proizvodnji 800 različnih
tipov in izvedb kuhalnih apa-
ratov. To so samostojni elek-
trični, plinski in kombinirani
štedilniki, vgradni štedilniki
in pečice, vsadne armaturne
plošče v klasični, električni,
plinski in kombinirani izved-
bi ter steklokeramične plošče
v električni izvedbi. »Aparate
izdelujemo v beli, črni in rjavi
barvi, sposobni pa smo izde-
lati tudi aparate v drugih bar-
vah. Trenutno pripravljanfio
izdelavo pečic v zeleni barvi
za angleškega kupca,« je pO'
vedal vodja tehnične priprave
v programu Kuhalni aparati
Primož Sovič.
1. SNOPIČ
CENTER INTERSPAR
□
Čas bedenia, molitve iit ljubezni
Prva svečka na adventnem venčku je že zagorela - Minuli petek se jih je veliko spletlo v Centru Interspar v Celju
obiskati Center Interspar
večernih urah je posebno
loživetje prav zdaj, pred vr-
lo decembrskih praznikov.
Je samo zaradi tega, ker je
lOtrebno kar nekaj spretno-
ti pri iskanju parkirnega
irostora. Že od daleč je bleš-
ava luči, raznih napisov in
ikraskov nadvse imenitna
0	daje knežjemu mestu Ce-
ju skoraj nekaj sijaja Las
^egasa. Da gre za predbo-
ilčni čas, jasno in že od da-
eč, kot bi bili pripeti na
lOČno nebo, nakazujeta dve
leliki betlehemski zvezdi
epatici.
1
Tudi minuh petek se je kot
)bičajno pred vsakim viken-
lom v Centru Interspar v Ce-
ju trlo kupcev. Toda to pot je
)bisk povečala še posebna
ikupina, večinoma žensk, ki
;e je zbrala okrog velikega ku-
)a smrečja in posebnih stoj-
lic, na katerih so si lahko pod
strokovnim vodstvom profe-
»rja Draga Jančiča iz Vrtnar-
ske šole v Celju svoje advent-
le venčke ali božično-novolet-
le aranžmaje spletle in nare-
lile kar same.
Po mnenju patra Franca
2erarja, ki v Družini vodi ru-
jriko Sprašuj ete-odgovarja-
1^30, je z lastnimi rokami sple-
|!en adventni venček sploh lah-
ko vsakemu bolj pri srcu, ker
bodo v njem gledali svoj lastni
trud, čeprav bo narejen manj
strokovno.
Rdeče sveče in
vijoličasti trak
čeprav je imel za svojo de-
sno roko kar tri dijake 3.
letnika Vrtnarske šole v Ce-
lju, smo profesorja Draga
Jančiča le s težavo za nekaj
minut izvlekh iz gneče nje-
govih novih učenk: »Prese-
nečen sem nad velikim odzi-
vom, saj se bojim, da bo
zmanjkalo materiala, pa še
prostor je postal nenadoma
premajhen. Vrtnarska šola se
bo tudi prihodnje leto rada
odzvala vabilu za cvetličar-
sko delavnico v Centru In-
terspar in predlagal bom tak-
sno razporeditev, da bomo
delali v krogu - v venčku.
Sprašujete, kakšni so pravi
adventni venčki? Predvsem
morajo biti spleteni iz mno-
gih vej, vejic in listov zimze-
lenega izvora iglavcev ali li-
stavcev, dodan je lahko božji
les ali pušpan, oviti morajo
biti z vijoličnim trakom, na
njem pa nameščene štiri rde-
če sveče. Peta je lahko v sre-
dini in to bela, prižge pa se
na božični dan.«
Novopečene cvetličarke so
se poleg venčkov lotile še
drugih božičnih in novolet-
nih aranžmajev, v katere so
vpletale pravi islandski mah,
zlate in srebrne krogle - letos
sta moderni prav zlata in sre-
brna barva - ter druge okra-
ske. Delovna vnema je bila na
višku tudi še po dveh urah in
pol, le nobenega moškega ni
bilo zraven, čeprav so nekate-
ri zvedavo opazovali.
Skoraj je že začelo zmanjko-
vati namočenih cvetličarskih
gob oasis, najbolj prizadevne
»cvetličarke« pa so svoje izdel-
ke že začele odnašati domov.
Komaj smo nekatere popisali:
Anjo in Miro Pečar iz Šentjur-
ja, Zinko Svetelšek iz Vojnika,
Barbaro, ki nam ni hotela zau-
pati priimka, Danico Borov-
šek...
Adventni venčki so prišli
v rabo šele zadnja leta. Naj-
prej so jih obešali v cerkvah
nad glavnim oltarjem, pola-
goma pa so prodrli tudi v
stanovanja, kamor so jim
pomagali utreti pot cvetli-
čarji s svojo ponudbo. Sicer
pa je venček k nam prodrl s
severa Evrope, kjer so ga
začeli kristjani uvajati v pr-
vi polovici tega stoletja. Štiri
sveče, pritrjene na venec ali
postavljene poleg njega,
imajo več sporočil. Pomeni-
jo lahko štiri letne čase. Po-
menijo pa tudi štiri mejnike
v človeški zgodovini: stvar-
jenje, učlovečenje, odreše-
nje in dovršenje.
Ura je bila že skoraj 20, ve-
čer se je prevesil v megleno
noč, parkirni prostor pred
Centrom Interspar se je prid-
Verni bodo našli za venec
v stanovanju častno mesto,
zraven njega pa položili
križ, rožni venec in Sveto
pismo.
no praznil, skozi meglo sta še
vedno svetili zvezdi repatici,
venčke pa so ženske odnašale,
da bodo plameni sveč na venč-
kih dajali svetlobo in toploto v
njihovih domovih.
MITJA UMNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Največji adventni venec visi nad glavnim vhodom Centra.
Anja Pečar iz Šentjurja s svojim izdelkom.
Svet pravljičnih figuric
V Centru Interspar v Celju pripravijo v predbožičnem času in
še pred prihodom Miklavža zdaj že po tradiciji posebno pravljič-
no prizorišče, t.i. premikajoči se svet pravljičnih figuric.
Za razliko od lani, ko so ponudili bolj polarno eskimsko podobo,
je letošnji motiv bolj jesensko zimski. Palčki v, za palčke naravni
velikosti, so izjemno delavni, vsaj tista dva na fotografiji Gregorja
Katiča, ki pripravljata drva in bivak, da bosta laže pretolkla dolgo in
hladno zimo. Čeprav je bivak le za palčke, pa bi šlo vanj kar nekaj
otročajev, ki zvedavo opazujejo svoje pravljične junake. Kaj se ve,
morda se zvedave očke malčkov najdlje ustavljajo prav pri palčko-
vem Miklavžu. Bo tudi njim kmalu kaj prinesel?	UM
Cvetličarska izdelovalnica venčkov pod vodstvom prof. Draga Jančiča.
□
Kovinotehnina mestna mreža
Sprehod med osmimi prodajalnami v knežjem mestu - Prodajalne z dolgoletnim stažem, novejši le Studio v Stanetovi ulici
»Naše prodajalne v mestu
so specializirane, a spet ne
tako ozko usmerjene, da
kupci v njih, na enem me-
stu, ne bi dobili več stvari, ki
jih iščejo,« osem Kovinoteh-
ninih maloprodajnih trgo-
vin v Celju predstavlja Milan
Levpušček, direktor tržne
enote maloprodajne enote
Kovinotehne d.d. Celje.
Decembrski predpraznični
čas v vseh Kovinotehninih
prodajalnah barvajo z dodat-
nim darilnim programom, na
to pa opozarjajo tudi njihove
s prazničnimi motivi oprem-
ljene izložbe. In kaj so konec
novembra v Kovinotehninih
prodajalnah najbolj pogreša-
li? Ne toliko kupcev, pravijo,
bolj živahnega mestnega utri-
pa. »Če so ljudje na ulicah,
potem pridejo tudi v prodajal-
ne!« Za Celje pa je še tik pred
prazniki, podobno kot preko
vsega leta, veljalo, da se v
popoldanskih urah mesto
skorajda popolnoma izpraz-
ne, to pa se seveda pozna tudi
na obisku v prodajalnah. »Za-
to smo se v Kovinotehni odlo-
čili, da bosta dve naši proda-
jalni, Mavrica in Železninar, s
svojo ponudbo sodelovali tu-
di na Božično-novoletnem
sejmu, ki bo dobršen del de-
cembra skušal razgibati
mestni utrip in privabiti več
ljudi v Celje,« pravi Milan Lev-
pušček.
GLASBENI CENTER
V Glasbenem centru v Stanetovi 5, kjer prodajni program zvečine zaokrožajo nosilci zvoka ter video kasete in računalniške igrice, te dni kupci najbcUf
povprašujejo po otroških video kasetah, prednjačijo sinhronizirane risanke in slovenski mladinski filmi, ter kasetah in zgoščenkah z božično glasbo. »Zadnji
tri mesece imamo na prodajnih policah tudi najnovejše hite računalniških igric za PC ter Play station, ki so naprodaj tudi skupaj s konzolami. Primemo
praznično darilo za mlade, ki jih je med našimi kupci največ, pa je lahko tudi poster zastava, največ jih imamo z motivi znanih glasbenikov,« pravi Drago
Lulik, ki skupaj z Aleksandro Magič opozarja še na decembrski 20-odstotni popust za preko 1.000 naslovov klasike in jazz glasbe.
ŽELEZNINAR
Najbolj široko zastavljen prodajni program Kovinotehninih mestnih prodajaln je zagotovo v
Železninarju v Stanetovi 4, kjer pa je najbolj živahen predprazničen utrip čutiti na oddelku
široke potrošnje. Poslovodja Viktor Čakš pravi, da je primerna darila mogoče najti tako na
oddelkih stekla, porcelana in keramike, malih gospodinjskih aparatov, posode, ročnega in
električnega orodja, koles ter nenazadnje tudi bele tehnike. »Veliko ljudi povprašuje po
štedilnikih na trda goriva, mi pa smo ponudbo dopolnili še s takšnimi na olje in petrolej,«
pravi in dodaja, da so v zimskem času sicer kmetijski oddelek dobro založili z opremo, ki jo
pri vsaki hiši potrebujejo za odstranjevanje snega. Vodja oddelka široke potrošnje Milena
Teržan pa dodaja^ da dnevno dopolnjujejo z novimi izdelki prav kotiček predpraznične
ponudbe. Poceni in primemo darilo je lahko tudi set šestih kozarcev Betty za belo, rdeče vino
ali sekt. Koliko vas bo stal? Le 999 tolarjev.
STUDIO
Najmlajša Kovinotehnina prodajalna, 18. januarja bo dopolnila šele 4 leta, v mestneiJt
središču je Studio v Stanetovi 4, tik ob Železninarju. Ozko specializirana za akustiko, video
tehniko, televizorje, glasbene stolpe ter pripomočke, ki jih ti aparati potrebujejo, se
uveljavila v krogu stalnih kupcev. »Žal nimamo izložbenega prostora in veliko ljudi nas še m
pozna,« potarna Zvonka Kolar, ena tistih prodajalk, ki resnično potrjujejo Kovinotehnino
usmeritev, da je prodajalec hkrati tudi svetovalec kupcu. In Zvonki zaupajo tako poznavale^
kot ljudje, ki se na tehniko ne spoznajo najbolje. »Decembra priporočam nakup Gorenjeveg^^
barvnega televizorja Vojager 51 TTX za 43.990 tolarjev in videorekorderja Samsung s štirimi
glavami SV 403x za 45.990 tolarjev.«
VSEM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN BRALCEM NT
I. SNOPIČ
KOVINOTEHNA
□
ELEKTRO
1 dveh urah od odločitve za nakup mobilnega GSM telefona do prvega pogovora,«
■edstavlja Stojan Jež, poslovodja Elektra v Gubčevi 2, decembrsko novost v prodajalni,
\zširjeno ponudbo GSM aparatov z vso opremo. Kupci lahko izbirajo med telefonskimi
jarati Panasonic, Philips, Alcatel in Samsung, v prodajalni so pooblaščeni tudi za prodajo
evilk, kupljen aparat pa opremijo s kartico, tako, da od odločitve za nakup do prvega
igovora ne mineta niti dve uri. V Elektru na račun telefonije seveda ne zanemarjajo tudi
\talega prodajnega programa, iz katerega velja omeniti zlasti širok program elektro-
instalacijskega materiala z žarnicami ter gospodinjske aparate Candy.
nHNIKA
'I' Tehniki na Ljubljanski 10 imamo tri prodajne sklope, ob beli tehniki ter malih gospodinj-
idh aparatih, kjer je gotovo najprimernejše pobrskati za prazničnim darilom, in elektro
nstalacijah pa bi na prvo mesto vseeno postavil vse vrste svetil,« kaže pestro tovrstno
pnudbo prodajalne poslovodja Dare Gregom. Kakšni dve leti bo, kar so poseben oddelek v
p)dajalni namenili svetilom avstrijskega proizvajalca Esto, v Tehniki pa med stropnimi,
tenskimi, stoječimi, namiznimi,... svetilkami izpostavljajo še program hrastniškega Sijaja
in Alpcoma iz Slovenske Bistrice.
MAVRICA
»Začel se je adventni čas, zato smo našo prodajalno Mavrica v Stanetovi 19 še dodatno
založili z darilnim programom, svečami, okraski in adventnimi venčki. Ob našem siceršnjem
prodajnem programu barv, lakov in kemikalij z mešalnico Mobihel lakov in industrijskih
barv po Ralovi lestvici, čistil in pribora za gospodinjstvo ter kozmetike in toaletnih
potrebščin, je zagotovo trenutno naša hit ponudba pralni prašek Formula Uno z dodanim
darilom. Ob treh kg praška dobijo za 1.590 tolarjev kupci še fotoaparat, ročno uro, video
igrico ali žepni računalnik,« pravi poslovodja Bogdan Teržan, v Mavrici pa so zadnja dva
meseca veseli predvsem tega, da se kupci do njihove prodajalne vendarle spet lahko pripeljejo
z avtomobilom. Dovoz je urejen z Vodnikove ulice, na dvoriščno stran Mavrice pa se z
avtomobilom lahko pripeljete po uličici med stavbama Banke Celje in III. OŠ.
KOVINAR
HTco Oklopdžija, poslovodja prodajnega centra Kovinar, Mariborska 19: »Glede metalurške-
programa je naš center zagotovo med najbolje založenimi prodajalnami na celjskem
^^močju in v Sloveniji. Vse vrste cevi iz jekla in barvnih kovin, pohištvene cevi, nosilci in
^otni profili, pločevine in jekla, ob tem pa še električno in ročno orodje, okovje, vijaki,
^^^ktrode, ležaji ter rezilno orodje zaokrožajo naš program, kupcem pa zagotavljamo tudi
razrez ter dostavo blaga na dom.«
GALEB
»Decembrsko ponudbo smo v prodajalni Galeb v Stanetovi 31 oprli na širok izbor armatur
Livarne Maribor in Unitas Ljubljana, plinskih peči Junkers in Vaillant, izolacijske cevi purlen
ter kopalniško opremo in keramiko, ob tem pa kupcem ponujamo še celoten program
vodovodnih in plinskih instalacij,« pravi poslovodja Jože Mozetič, ki Galeb vodi že dve
desetletji, trgovina pa je na vogalu Stanetove in Levstikove ulice kupcem poznana že krepko
preko 30 let.
ŽELIMO VESELE PRAZNIČNE DNI IN SREČNO NOVO LETO 1998
10
CEUSKA KRONIKA
Bivši direktor Coca cole Amatil Rudi Cizej v družbi treh dam: svoje soproge, skrajno levo in
desno sta soprogi direktorja Klime ter generalnega direktorja Banke Celje.
Vzemite si čas
za sanje
Banka Celje, prednovoletni koncert, sprejem v Celjskem domu...
»V prihodnjem letu si vze-
mite čas za sanje, sanjajte
čim več, vsakdanja realnost
nam je še preveč dobro poz-
nana,« je voditeljica Betka
Šuhel nagovorila preko 400
poslovnih partnerjev Banke
Celje s celjskega območja in
tudi iz Ljubljane.
Banka Celje ima lepo nava-
do, da se vsako leto svojim
najboljšim in najbolj zvestim
komitentom, predvsem gos-
podarstvenikom in varčeval-
cem, oddolži s prednovolet-
nim koncertom. Letošnji je
bil minulo soboto v dvorani
kina Union, kjer so dlani obi-
skovalcev ogreli godbeniki
Celjskega godalnega orkestra
pod vodstvom Nenada Fir-
šta, mezzosopranistka Opere
SNG Maribor Dragica Kova-
čič in violinist Marko Zupan.
Času primerno so pretežni
del koncerta zapolnile polke
in valčki Johanna Straussa. Le
malokdo je po koncertu zavil
proti domu, večina se je ude-
ležila sprejema v prostorih
Celjskega doma. Popili so
šampanjec, kozarec beaujo-
laisa ali dobrega belega slo-
venskega vinca, posegli po
dobrotah ruskega bifeja in bi-
li prijetno presenečeni nad
gostjo večera, šansonjerko
Vito Mavrič, ki je pričarala
posebej prijetno vzdušje ob
svečah.
Za Banko Celje so vsi njeni
dobri poslovni partnerji in
varčevalci enako pomembni,
a kljub temu omenimo nekaj
znanih imen, ki jih je bilo
videti v Celjskem domu. V
mesto ob Savinji je prišel di-
rektor Nacionalne finančne
družbe Stane Valant s svojo
življenjsko družico, zaposle-
no na letališču Brnik. Manca
Košir je spremljala direktorja
Radeče papir Petra Lampiča,
zanj se šušlja, da naj bi postal
prvi mož Palome.
Iz regijskih logov so prišli v
spremstvu svojih soprog šte-
vilni vodilni možje in gospo-
darstveniki najbolj uspešnih
firm. Tone Turnšek, prvi mož
Pivovarne Laško, direktor
Celjskega sejma mag. Franc
Pangerl, pa glavni Etola Ivan
Ferme. Skrbno urejena krat-
ko pristrižena brada je nov in
prav simpatičen imidž bivše-
ga direktorja Coca cole Ama-
til Rudija Cizeja, ki ga v Žalcu
mnogi hudo pogrešajo.
Tomaž Berginc in Milena
Sedovnik sta prišla v imenu
Kovinotehne, Milena in Mar-
ko Brezigar sta glavna v dveh
firmah: Milena v Aeru Celje,
Marko v Skladiščno trans-
portnem centru. Redni gostje
prednovoletnega bančnega
srečanja so tudi številni uspe-
šni zasebni poslovneži: Mir-
ko Tuš, Uroš Godec, lastnik
podjetja G Trade, Vito Kline,
vodilni mož Eurocoma, Janez
Uplaznik, direktor Mikropis
holdinga in številni drugi. So-
botna noč je minila kot bi
pihnil in najbolj vztrajni so
Celjski dom zapuščali v zgod-
njih jutranjih urah.
IRENA JELEN BASA
Foto: ELVIR MALEC
Ena najbolj znanih Slovenk Manca Košir je prišla v Celje v
spremstvu direktorja Radeče papir.
IZJAVA TEDNA
»Narod se je zgodil tudi v Sloveniji!«
Dr. Jovan Sunajko, zdravnik na Dobrni.
Celjani so svetovljani
Desetletnica predstav po vsej Srednji Evropi - Duša in srce Dunajskega abonmaja je
Vesna Lukanc
Tisti, ki bi si upal reči, da
so Celjani ter okoličani po-
deželani, bi se hudo zmotil.
Številni ljudje s Celjskega so
»doma« tudi v odličnih du-
najskih, graških, salzburš-
kih, milanskih, veronskih,
miinchenskih, stuttgartskih
in budimpeštanskih glasbe-
nih dvoranah.
Dunajski abonma je ponos
celjskega Kompasa in vklju-
čuje že petsto Slovencev. Le-
tos slavi deseto obletnico in
zanj je odgovorna Vesna Lu-
kanc, ki ima na skrbi tudi
sejme in izlete. Kot pravi, ji
abonma vzame največ časa,
obenem pa je delo, ki ji je
najbolj pri srcu, čeprav je pri-
dobivanje vstopnic za naju-
glednejše evropske odre vča-
sih huda muka.
Za znameniti novoletni
koncert na Dunaju prijave
zbirajo že januarja. Vse želje
uvrstijo v boben in izžrebajo
srečneže, ki imajo pravico le
do dveh vstopnic (vsaka je po
2500 šilingov). Med njimi je
bil tudi Celjan, ki si je nazad-
nje premislil! Za predstave v
milanski Scali je Lukančeva
poizkusila s pomočjo tujih
partnerjev, nato se je obrnila
naravnost na direktorja Scale
Ricarda Muttija, na našega
dirigenta Marka Letonjo
(tam je dirigiral ter imel mož-
nost izredno omejenega šte-
vila vstopnic za prijatelje in
sorodnike), na operno divo
Marjano Lipovšek...
Lani so bih v Pratru na kon-
cetru treh tenorjev, letos v
Miinchnu na musiclu Evita,
musical Miss Saigon so si og-
ledali tam, kjer je »naj« - v
Stuttgartu. Ploskali so tudi v
Deutche Theatru, v budimpe-
štanski palači Pesti Vigado, v
starorimski areni v Veroni, v
salzburških dvoranah, dunaj-
ski Volksoper, cesarskem
dvorcu Schonbrunn...
December bo za »Dunajča-
ne« seveda vroč mesec. Od-
pravljajo se na tri zanimive
koncerte v Cankarjev dom,
na Dunaju si bodo ogledali
balet Carmen (v režiji Carlo-
sa Saure), v Salzburgu bodo
poslušali Mozartove serena-
de, januarja bo zanje v Can-
karjevem domu Macbeth...
Celjsko proslavo desetlet-
nice Dunajskega abonmaja
so prejšnji četrtek zaključili v
dunajski Stadthalle, kjer je
bila Noč musicalov. Dva av-
tobusa sta odpeljala opoldan
(prevoz je stal 6 tisoč tolar-
jev, vstopnica 320 šilingov).
Odlomki iz najbolj znanih
musicalov v izvedbi medna-
rodne skupine Alexandra i
Amande Diepold so vseg'
dobrega vajeno množico ta
ko ogreli, da so dveurni
predstavo podaljšali za eni
uro.
Večina ljubiteljev Dunajski
ga abonmaja je srednjih li
ter čez. Na prireditve po Sred
nji Evropi odhajajo zaraii
osebnega umetniškega užit
ka, snobov ni bilo opaziti. Gn
za profesorje, zdravnike, kul
turnike, gospodarstvenike
inženirje, umetnike ter pre
prostejše ljudi, ki se med se
boj že dobro poznajo. Ko s(
se v petek ob štirih zjutra
vrnili v Celje, jih je veliko na
daljevalo pot v Savinjsko doli
no, na Kozjansko, Radeče ii
Ljubljano, nekateri so izstopi
li že v Mariboru ali Sloven
skih Konjicah...
BRANKO JERANKO
Praznični šopek za desetletnico. Gospa Vesna Lukanc je du^
in srce Dunajskega abonmaja.
Zabe igrale, Celjani plesali
Celjski plesni orkester Žabe z dirigentom Tomažom Grintalom in vodilno slovensko jaij
pevko Mio Žnidarič je v soboto v veliki dvorani Narodnega doma v Celju dodobra ogr^'
svoje zveste poslušalce.
Med zapriseženimi obiskovalci Žabjega plesa je bilo videti le malo novih obrazov, zat'
opozorilo za prihodnja leta: za Žabji ples je sicer zaželena plesna obleka (zgolj za bolj^
počutje), ni pa zanj potrebno članstvo v kakšnem ekskluzivnem klubu. Zadošča ljubezen li'
dobre glasbe in plesa.
1. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Slaba bera medu
2veza čebelarskih društev
alec vključuje sedem čebe-
,rskih društev v Savinjski
olini, ki združujejo okoli
vesto čebelarjev.
Predsednik Občinske čebe-
irske zveze Tone Rozman
am je povedal, da z letošnjo
ero medu niso zadovoljni, saj
• ena najslabših v zadnjih le-
ti, to pa predvsem zaradi vre-
iena - spomladi in poleti je
jlo preveč dežja v času, ko so
jstline medile. »V povprečju
so čebelarji na panj dobili 3 do
4 kg medu. Ponekod pa še to
ne, saj so morali nekateri še
poleti hraniti čebele, da so jih
obdržali pri življenju, česar že
dolgo ne pomnimo. Moram
pa poudariti, da je država pri-
sluhnila našim težavam in je
dala po panju 12 kg sladkorja
za jesensko krmljenje,« je po-
vedal Rozman.
Pozimi bo zveza pripravila
izobraževanje za čebelarje.
Sedaj bo tudi čas za rana po-
pravila panjev in čebelnjakov.
Največja nadloga čebelarjev
pa je v zadnjem času čebelja
bolezen varoa, ki je tudi letos
uničila precej čebeljih družin.
Kot pravi Tone Rozman, so
zdravili z mravljično kislino in
preparatom Bajvaron, vendar
se je jeseni kljub zdravljenju
varoa razmnožila, za kar je po
mnenju čebelarjev kriv v veliki
meri velik razplod os. Že pred
leti so strokovnjaki ugotovili,
da so ose med glavnimi razna-
šalci te bolezni. Zato so kupili
novo zdravilo, Apitol, ki ga
lahko dobijo čebelarji.
T. TAVČAR
Tone Rozman pri pregledu čebeljih družin pred zimo.
Dom Svobode Prebold kaže zares žalostno podobo.
Obnovili bodo dom
Delavsko prosvetno druš-
tvo Svoboda Prebold v zad-
njem času opozarja, da je
treba čim prej začeti z obno-
vo dotrajanega Doma Svobo-
de, ki stoji v samem središču
Prebolda.
V Domu Svobode Prebold je
ena najstarejših krajevnih
knjižnic v občini, svoje prosto-
re ima tam tudi Jamarski klub
Črni galeb. Dvorano doma so
pred leti spremenili v telovad-
nico, nato pa v tovarniško skla-
dišče. Tako je sedaj uničena
notranjost, načenja jo vlaga,
streha je potrebna popravila.
Predračun za obnovo je 42
milijonov tolarjev. Vodstvo
Svobode se je odločilo, da bo
pripravilo šest dobrodelnih
kulturnih prireditev v dvora-
ni zadružnega doma, na ka-
terih bodo izvajalci nastopili
brezplačno, ves izkupiček pa
bo namenjen obnovi Doma
Svobode. Prvi dobrodelni
koncert je bil pred kratkim, v
blagajno se je skupaj s spon-
zorstvi steklo že 350 tisoč
tolarjev. Prizadevanja pre-
boldske Svobode podpira tu-
di krajevna skupnost Pre-
bold, ki bo prav tako sodelo-
vala z določenim prispev-
kom.
T. TAVČAR
Atlas sveta
I Mladinska knjiga nadalju-
je z izdajanjem svetovnih
uspešnic tudi v slovenščini.
Najnovejša taka izdaja je At-
las sveta 2000, ki ga je pri-
pravila največja evropska
založba Bertelsmann iz
Stuttgarta, izdala pa že v več
jezikih. Za slovensko izdajo
je besedilo in zemljevide
prirejal in urejal dr. Drago
Natek.
Zemljevidi v atlasu so v
enotnem merilu 1:4.500.000
'in tako lahko dobimo obču-
tek za velikost in primerjavo
fned posameznimi dežela-
mi. Posebej za to izdajo pa
so pripravljeni zemljevidi za
Srednjo Evropo še v merilu
1:900.000, na katerih najde-
mo več podatkov, tudi turi-
stičnih in kulturnih zanimi-
vosti. Posebnost te izdaje pa
so zemljepisna imena, ki so
povsod vpisana v originalni
fbliki zato, da jih ne bi po-
pačili in zato, da jih znamo
Uporabljati in povprašati po
njih, ko pridemo v tuje deže-
le.
Celotno delo je pripravlje-
no s pomočjo računalniške
tehnike iz enotne baze po-
datkov. Najočitnejši primeri
so nove, realistične ploskov-
ne barve, s katerimi so pri-
kazali glavne podnebne in
rastlinske pasove na Zemlji
in to v takih barvah, v kate-
rih se vidijo posamezni deli
iz letala ali vesoljskega plo-
vila. V tem atlasu je prvič v
celoti prikazano železniško
in cestno omrežje na vseh
celinah, kar je dobrodošlo
turistom, poslovnežem in
tudi učeči se mladini. Ob
koscu knjige pa je več upo-
rabnih seznamov, med kate-
rimi je zelo obširen seznam
vseh v zemljevidih vpisanih
zemljepisnih imen.
Ob Atlasu v slovenskem
jeziku je izšla še knjiga Svet
v žepu, za katero je pripravil
izbor statističnih podatkov
Vladimir Kljun iz Kranja,
uredila pa Polona Demšar-
Mitrovič. V njej je karto-
grafski in statistični prikaz
vseh 195 držav po abeced-
nem redu z zemljevidom v
različnih merilih, zato pa z
vrisano lego v celini in več-
barvnim odtisom državne
zastave.
P^iu.^^^ CIRIL VELKOVRH
REČENO (ne)STORJENO
Kupim in prodam
Recimo, da si lahko po dolo-
čenem času priprav na volitve
za predsednika države, za kak-
šen hip znova oddahnemo od
politike in se vrnemo k samim
sebi. Kaj se v resnici dogaja z
nami, v družbenem smislu, do-
jame ponavadi zelo malo ljudi.
No, spomnim se, da je pred leti
Vitomil Zupan napisal v eni svo-
jih knjig, da mora človek, če želi
ugotoviti kako živijo ljudje v
določenem obdobju, prebrati v
časopisu male oglase. In to
predvsem rubriko »kupim-pro-
dam«. Večina sicer misli, da lah-
ko pomembne podatke najde v
ostalih rubrikah, kot so gospo-
darstvo, politika, »doma in po
svetu« itd. Dejstvo je, da so to
pravzaprav v veliki meri prese-
jana sporočila, lansirane infor-
macije, slabo razpoznavne no-
vice ipd. V malih oglasih takšnih
pretvarjanj seveda ni že iz čisto
pragmatičnega vzroka - to je
konkretno želeni nakup ali pro-
daja nekega izdelka, hiše, avto-
mobila ipd. Pa poglejmo, kako
je s tem trenutno pri nas. Kot
primer bom navedel nekaj bolj
kot ne stalnih in ponavljajočih
ponudb prodaje ali nakupa iz
nekaterih od naših večjih dnev-
nikov. Začnimo s tistim kar pov-
prečni Slovenec morda najbolj
ceni, to so avtomobili. Ponudni-
ki prodajajo večinoma dražje
tipe avtomobilov kot so BMW,
Opel, Ford, Audi. Od stanovanj
je na razpolago vse od garso-
njer do tri- in večsobnih. Tudi
želje po nakupih so podobne.
Še premožnejšim so na voljo
tudi različne hiše - od navadnih
do takšnih, ki v ponudbi zaje-
rnajo tudi poslovne prostore.
Če listamo naprej po časopisu,
ugotovimo, da naši sodržavljani
prodajajo ali kupujejo še različ-
ne stroje, opremo za kaj vem
kakšne vse obrtnike, gradbene
materiale, raznovrstne umetni-
ne in starine itd. Med drugim
lahko naletimo celo na ponud-
bo aranžerskega materiala za
novo leto, ki ga imajo bojda »na
zalogi« nekje na Bledu (bogve
kdaj se bomo ljubi Slovenci
naučili, da na zalogi lahko kveč-
jemu sedimo, tisto česar pa
imamo nekje še zadosti, verjet-
no v skladišču, pa je lahko
kvečjemu v zalogi). Skratka,
spisek ponujanega in želenega
je pester, glede na kakovostne
znamke kvaliteten in cenovno
vsekakor v višjih razredih. Če
bi človek torej takole sodil po
izkušnjah ali opisovanju v za-
četku omenjenega, žal že po-
kojnega pisatelja, bi morda lah-
ko mislil, da smo novodobni
Slovenci kar premožen narod.
Morda pa se motim. Morda je
krog tistih, ki oglašajo v malih
oglasih relativno majhen in se
vrti med peščico priviligiranih.
Morda je resnica ta, da večina
revnih tako ali tako nima ne kaj
kupiti ne kaj prodati. In, ah da,
morda jaz ne prebiram pravih
časopisov.
ZORAN PEVEC
Prvič sta se poročila v Kristan Vrhu, drugič na zlati poroki
na Ponikvi.
Poroka med dopustom
Pred dnevi je bilo na Po-
nikvi pri Grobelnem, v
Slomškovem rojstnem kra-
ju, posebej slovesno. V cerk-
vi Sv. Martina so zadonele
orgle, zapel je mladinski
pevski zbor Dominik...
Bila je zlata poroka Slavice
in Jožeta Drofenika, ki živita
v Boletini pri Ponikvi. Slavila
sta skupaj s svojimi otroci,
drugimi sorodniki ter prijate-
lji, ki so se veselili skupaj z
njima. Pred oltarjem jima je
govoril domači župnik Miha
Herman.
V teh dneh pogosteje obu-
jata spomine na začetek nju-
ne skupne poti. Poročila sta
se 1. 1947, v Kristan Vrhu, ko je
Jože med dosluženjem vojaš-
kega roka dobil krajši dopust.
Po poroki sta si s pomočjo
trdega dela na zemlji in s kro-
jaškim delom ustvarila
skromni dom. Vzgojila sta
dva otroka, Drofenikov rod
pa je že bogatejši za tri vnuke
in enega pravnučka.
Za njuno dolgo skupno pot
so zaslužni njuna trdna vera,
ljubezen in zvestoba. Ob »zla-
ti« priložnosti so jima zažele-
li, da ostaneta med najdražji-
mi še dolga leta, srečna, zdra-
va in vesela.	M. T.
Minister-figa mož?
Kljub zagotovilom in podpisanemu sklepu ministra dr.
Slavka Gabra občina Vitanje letos ni dobila denarja za
prizidek k osnovni šoli.
Ministrstvo za šolstvo je obljubilo 20 milijonov tolarjev, ki
pa naj bi jih po novem nakazali šele z zamikom enega leta.
Izvajalci bodo torej dejansko prejeli plačilo šele v letu 1999.
Do tedaj naj bi jim s svojim jamstvom in kritjem obresti
ministrstvo omogočilo najem bančnega posojila. Prizidek in
v njem nove učilnice so sicer končane, v njih pouk že
normalno poteka, župan Slavko Krajnc pa je opozoril na
okolico šole, ki naj bi jo po prvotnih načrtih urediH spomla-
di prihodnje leto. Enoletna zamuda republiškega denarja
bo namreč onemogočila urejanje zelenih površin ob vitanj-
ski šoli.	B. Z.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Pomol
delavcem Lipa
v reševanje socialne
krize zaradi stečaja Lipa
se vključujeta Rdeči križ
in Center za socialno delo
Slovenske Konjice. Več
kot sto družinam so že
razdelili pakete s hrano
ali drugim materialom.
S stečajem še zadnjega
večjega podjetja v Konjicah
- Lip Pohištvo je delo izgu-
bilo še skoraj 370 ljudi. Ne-
redke so družine, kjer sta
bila v tem podjetju zapo-
slena oba starša in so sedaj
ostale takorekoč brez
sredstev za preživljanje,
saj so zadnjo plačo dobili
septembra (za avgust).
Območna organizacija
Rdečega križa Slovenske
Konjice jim je zato razdeli-
la prve pakete. Po hrano je
prišlo 112 zaposlenih, kar
pomeni, da so skupaj z
družinskimi člani pomaga-
li 399 osebam. Sezname
pomoči potrebnih usklaju-
jejo s Centrom za socialno
delo.
Za ta teden so pripravili
še eno delitev pomoči de-
lavcem Lipa, ostale pakete
pa bodo razdelili po Krajev-
nih organizacijah Rdečega^
križa, da jih bodo raznosili
socialno ogroženim, bol-
nim, ostarelim in invalidom
po domovih. Pakete s hra-
no je Območna organizaci-
ja Rdečega križa Slovenske
Konjice prejela od Rdečega
križa Slovenije. B. Z.
S podelitve priznanj številnim celjskim krvodajalcem.
Celje napreduje,
država nazaduje
Vec kot petsto priznanj za prizadevne krvodajalce
Naša država je po krvoda-
jalstvu še vedno v evropskem
vrhu, kljub temu da je krvo-
dajalcev zadnja leta vse manj.
Podatek k sreči ne velja za
Celje, ki je po številu krvoda-
jalcev (na število prebivalcev)
na prvem mestu v državi, pri
tem pa beleži najvišji prirast.
To so povedali na petko-
vem, velikem krvodajalskem
srečanju na celjskem Golov-
cu. Pripravila ga je celjska Ob-
močna organizacija Rdečega
križa, podrobnosti pa je pred-
stavil predsednik komisije za
krvodajalstvo, mag. dr. Igor
Bizjak. Povedal je, da je v
Celju 8,3 odstotke krvodajal-
cev, v Gornji Radgoni, ki je na
drugem mestu, pa 4,7 odstot-
ka. V zadnjih letih posvečajo
posebno pozornost celjskim
dijakom. Tako so za tretje
letnike pripravili triurna
zdravstvena predavanja, po
vsem tem pa se je število dija-
kov-krvodajalcev podvojilo.
Letos so podelili 547 priz-
nanj tistim, ki so darovali kri
več kot 60, 70 in 80 krat, po-
delili pa so prav tako zlate in
srebrne plakete (za več kot 50
in 25-kratno pomoč sočlove-
ku). Za več kot 70-kratno da-
rovanje krvi so prejeli prizna-
nja Karel Anderluh, Jurij Be-
lužič, Franc Bosina, Borut
Cene, Franc Forštner, Ko-
nrad Lenart, Stjepan Lutz,
Anton Medved in Ivan Veber.
Priznanji sta prejela tudi kr-
vodajalca, ki sta darovala kri
več kot 80-krat, Brane Radje-
novič in Ivan Šmerc.
Po republiških pravilih ni
predvideno, da bi podeljeva-
li priznanja tistim, ki so da-
rovali kri več kot 100-krat.
Sicier pa je po podatkih celj-
skega Rdečega križa največ-
krat (120-krat) daroval kri
upokojenec Franc Dečko,
sledijo mu dr. Rudi Čajevec
iz Zdravstvenega doma (113-
krat), Jože Žnidaršič (113-
krat) iz Nivoja, upokojenec
Janez Štorgelj (106-krat) in
Rudolf Stante (105-krat) iz
Metroja. Blizu je Boris Mihe-
Ijak, ki je daroval kri 97-
krat.
Zbrane krvodajalce je poz-
dravil celjski podžupan Du-
šan Burnik. Zaključili so s
kulturnim programom ter
družabnim srečanjem.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Ekipa ZŠAM Laško je spet složna in polna optimizma.
Laška ZSAM spet suče volan
Pri ZŠAM Laško gre na bo-
lje. Že nekaj let si skupinica
članov vztrajno prizadeva, da
bi se spet vključila v skupni
sistem zveze in regije in hkra-
ti čim več stvari naredila sa-
mostojno. Po težavah pred
nekaj let šoferji in avtomeha-
niki zdaj zopet složno sodelu-
jejo s policijo in občino pri
preventivnih akcijah na cesti.
Na seji izvršilnega odbora,
ki je bila pred dnevi v domu
upokojencev, so se člani zve-
ze pogovarjali o tem, kako
uspešno zaključiti delo v tem
letu. Kot je poročal predsed-
nik ZŠAM Laško, Jože Kovač,
so člani združenja v preven-
tivni akciji Varno v šolo ob
policijskem dežurstvu še sa-
mi več kot 200 ur nadzorovali
regionalno cesto, ki je zaradi
velikega prometa zelo nevar-
na za mlade pešce. Žal je po
končani akciji na tem območ-
ju izgubil življenje otrok, za
kar si odgovornost lahko raz-
delijo vsi tisti, ki ne storijo
ničesar za posodobitev cest-
ne signalizacije in za postavi-
tev potrebnih komunalnih
objektov.
Člani odbora st) se na seji
dogovorili tudi za bonitete, ki
jih bodo pripravili skupaj s
celjskim združenjem, ob no-
vem letu pa bodo vsem čla-
nom poklonili simbolično da-
rilce - prvi koledar ZŠAM Laš-
ko. Ustanovili so tudi komisi-
jo, ki bo pretehtala, katerim
članom bodo na občnem zbo-
ru, ki bo v začetku februarja,
podelili posebna priznanja.
JOŽE MIKLAVC
V Laškem še dve krvodajalski akciji
Pri Območni organizaciji Rdečega križa Laško, ki
skupaj s Krajevno organizacijo RK pripravlja še zadnji
dve krvodajalski akciji, so že pripravili vse potrebno za
njuno izvedbo.
Akciji bosta danes med 7. in 11. uro in čez 14 dni, 18.
decembra od 7. do 11. ure, obakrat v Zdravilišču Laško.
Krvodajalski akciji sta izjemno pomembni za preskrbo s
krvjo za celjsko bolnišnico, pred prazniki, zato se organizatorji
tudi letos nadejajo tako dobre udeležbe, kot je bila lani. VM
NA DANAŠNJI DAN
5.	DECEMBER
1791 - Umrl je avstrijski
skladatelj Wolfang Amadeus
Mozart, eden največjih sve-
tovnih glasbenih ustvarjalcev.
Poleg Haydna je bil najizrazi-
tejši predstavnik dunajske
klasike (rojen leta 1756).
1890 - Rodil se je nemški
filmski režiser Fritz Lang, ki
je leta 1933 emigriral v ZDA,
Mojster ekspresionističnega
nemega filma (Metropolis,
Nibelungi 1. in II., Dr. Mabuse)
(umrl leta 1976).
1901 - Rodil se je filmski
producent, režiser in scena-
rist Walt Disney. Otroci vsega
sveta poznajo njegove miško
Mikija, racmana Jako, Pluto-
na in druge like. Disney pa se
ni omejil samo na risanke,
snemal je tudi celovečerne
igrane in dokumentarne fil-
me. Za svoje delo je dobil kar
32 Oskarjev (umrl leta 1966).
6.	DECEMBER
1254 - V srednjeveških listi-
nah se prvič omenja Maribor
kot mesto. Gospodarski
vzpon mesta se je začel po
letu 1147, ko je po izumrtju
Spanheimov prešel pod Ba-
benberžane. Leta 1209 je bil
»povzdignjen« v trg, sredi 13.
stoletja pa v mesto, ki je v
začetku 14. stoletja dobilo tu-
di svoje obzidje. Srednjeveški
utrjeni Maribor je imel obliko
kvadrata s približno 2,5 hek-
tarja površine.
1857 - Rodil se je angleški
pisatelj poljskega rodu Jo-
seph Conrad s pravim ime-
nom Jožef Teodor Konrad
Nalecz Korzeniovvski. V svo-
jih romanih (Lord Jim, No-
stromo, Tajfun) je opisoval
zlasti eksotične tropske kraje
in življenje pomorščakov
(umrl leta 1924).
1868 - Rodil se je slovenski
pripovednik in učitelj Fran Ja-
klič Podgoričan, ki je po Jurči-
čevem vzoru opisoval vaške
posebneže (Naši vaščani.
Svatba na selih, V graščin-
skem jarmu, Ob srebrnem
studencu) (umrl leta 1937).
7. DECEMBER
1863 - Rodil se je italijanski
skladatelj Pietro Mascagni.
Svetovno znan je postal z
opero Cavalleria rusticana
(umrl leta 1945).
1912 - V prestolnici starega
Egipta, Amarni, so odkrili kip
egipčanske kraljice Nefrete-
te. V delavnici kiparja Thut-
moseja, enega najpomem-
bnejših umetnikov tistega ča-
sa, so našli tudi portretni kip
faraona Asa IV.
1941 - Japonska letala so
napadla ameriško oporišče
Pearl Harbor na Havajih. S
tem se je začela vojna tudi
na Pacifiku. Američani so bili
na japonski napad povsem
nepripravljeni in so izgubili
praktično vso vojaško silo v
tem delu sveta, razen nekaj
letalonosilk, ki so bile na od-
prtem morju. Japonska si je z
napadom na Pearl Harbor pri-
dobila veliko prednost v prvi
fazi vojne na Pacifiku.
8. DECEMBER
1957 - Umrl je slovenski
pisatelj, esejist in prevajalec
Ferdo Kozak, avtor novel (Od
vojne do vojne), esejev (Član.
ki in zapiski) in dram (Vij^
Grantova, Profesor Klepe^
Punčka). Bil je urednik So!
dobnosti, Naše sodobnosti in
Novega sveta (rojen letj
1894).
9.	DECEMBER
1608 - Rodil se je puritanec
John Milton, največji anglešj^
pesnik po Shakespearu, avtot
traktatov o svobodi tiska in
ločitvi zakona (umrl leta
1674).
1868 - Rodil se je slovenski
zoofiziolog Ivan Regen, prvj
je raziskal zgradbo in delova-
nje cvrčal pri ravnokrilcih,
petje in njegov pomen ter
sluh teh žuželk. Z izvirnimi
poskusi je uvedel v biologijo
nove raziskovalne metode
(umrl leta 1949).
1871 - Rodil se je slovenski
pripovednik, dramatik, publi-
cist in gledališki kritik Fran
Govekar, avtor prvega slo-
venskega naturalističnega ro-
mana V krvi (umrl leta 1949),
10.	DECEMBER™"
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iiiiiiiiii III iiiimiiiiiM^
1822 - Rodil se je francoski
skladatelj, organist in glasbe-
ni pedagog Cezar Auguste
Franck, mojster francoske ro-
mantične glasbe (umrl leta
190).
1896 - Umrl je švedski ke-
mik in izumitelj dinamita Al-
fred Nobel, ki je svoje premo-
ženje zapustil skladu za na-
grajevanje najpomembnejših
znanstvenih dosežkov, prvič
so nagrade iz njegovega skla-
da podelili leta 1901 (rojen
leta 1833).
1903 - V Idriji se je rodil
slovenski risar in kipar Niko-
laj Pirnat, poleg Hinka Smre-
karja najpomembnejši slo-
venski karikaturist svojega
časa (umrl leta 1948).
TlTDEaMiER^^^^^^^
1756 - Rodil se je slovenski
pisatelj Anton Tomaž Lin
hart. Pod Zoisovim vplivoii
se je pridružil narodnemi
preporodu. Poskusil se je i
pesništvu, gojil je izvirno ir
prevodno dramatiko, uspel jf
tudi kot zgodovinar. Njegov
najbolj znani deli sta Župano
va Micka in Ta veseli dan al
Matiček se ženi (umrl let;
1795).
1803 - Rodil se je francosk
skladatelj Hector Berlioz, oči
modernega orkestra (Trakta
o instrumentaciji), mojste
romantične programske glas
be (Fantastična simfonija. Ha
rold v Italiji) (umrl leta 1869)
1810 - Rodil se je francosk
pesnik (Noči) in dramatik G
ljubeznijo se ni šaliti, Loren
zaccio) Alfred Musset. Že zgo
daj se je pridružil romantične
mu krogu, zbranemu okroj
Hugoja. Njegova lirika je v pri
merjavi s poezijo drugih frar
coskih romantikov izrazit'
subjektivna, individualna i'
intimna (umrl leta 1857).
1843 - Rodil se je nemšk
zdravnik in bakteriolog Rc
bert Koch, utemeljitelj mc
derne bakteriologije in Nob^
lov nagrajenec za medicin'
leta 1905. Njegov najpomenn
bnejši dosežek je odkritje ba
cila kolere in tuberkuloz^
slednja je bila v njegovem
su ena najhujših neozdravljj
vih bolezni (umrl leta 1910)>
Rogli zagodlo
vreme
PriČetek zimske smu-
čarske sezone na Rogli je
prestavilo vreme. .Trid-
nevna brezplačna smuka,
napovedana za konec mi-
nulega tedna, je bila zara-
di neugodnili vremen-
skih razmer in visokih
temperatur prestavljena -
upajmo - na ta konec ted-
na (sobota, nedelja, pone-
deljek).
Kljub temu pa je minuh
konec tedna RTC Roglo
obiskalo precej smučanja
željnih obiskovalcev, ki pa
so se morali zadovoljiti z
vlečnico Uniorček, saj je bi-
lo na ostalih smučiščih pre-
malo snega, temperature
pa so bile previsoke, da bi
si lahko pomagah s snežni-
mi topovi. Zaradi obilnej-
ših snežnih padavin ta te-
den so obeti za skorajšnjo
smuko na Rogli dobri - če
le ne bo prišlo spet do ne-
nadne otoplitve. MBP
1. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Z Miklavžem v
veseli december
Na Celjskem se te dni pričenjajo številne božicno-novoletne prireditve
s prvimi decembrskimi
Jnevi se povsod na Celjskem
pričenjajo številne priredi-
tve za popestritev predpraz-
ničnih dni. Ta konec tedna
bo predvsem v znamenju
miklavževanj. Sicer pa praz-
nični december na začetku
meseca najbolj intenzivno
barvajo v vrtcih, kulturnih
ustanovah, namenjenih naj-
mlajšim, in nenazadnje tudi
v nižjih razredih osnovnih
šol, saj šolarji pridno izdelu-
jejo praznične okraske in
voščilnice.
V	Celju je bil še lani Miklav-
žev sejem v dvorani Celjske-
ga sejma, ki pa so ga letos
združili s sejmom zimsko-
športne opreme in oblačil.
Tudi v Občinski zvezi prijate-
ljev mladine so praznične de-
javnosti usmerili bolj v drugo
polovico decembra, med pr-
vimi pa so razposajeno in
praznično zakorakali v zadnji
letošnji mesec v Osrednji
knjižnici Celje, kjer se od
ponedeljka do vključno jutri,
petka, 5. decembra, vrstijo
'ure pravljic. Danes, v četrtek
ob 17. uri, bo v knjižnici pri
Mišku Knjižku pravljice pri-
povedovala pravljičarka Anja
Štefan, avtorica priljubljene
knjige Čez griček v gozdiček,
jutri pa bo Pravljični trio Miš-
ka Knjižka predstavil pravlji-
co Miklavžev večer. In tudi na
Miklavževa darila najmlajšim
obiskovalcev v knjižnici pri
Mišku Knjižku niso pozabili!
V	otroškem muzeju Her-
manov brlog pripravljajo ju-
tri, v petek, miklavževanje z
Lutkovnim gledališčem Fru
Fru iz Ljubljane. Ob 10. uri
napovedujejo muzejsko de-
lavnico z izdelovanjem Mi-
klavžkov, ob 16.30 pa bo v
Hermanovem gledališču lut-
kovna predstava Ele Peroci
Muca Copatarica. Od 9. de-
cembra naprej bodo v Her-
manovem brlogu muzejske
delavnice pod vodstvom Ma-
rije Cene in Mihele Jezernik,
delavnice se bodo začenjale
ob 10. uri, otroci pa bodo vsak
dan izdelovali drugačne okra-
ske.
Otroke v Celju pa bo Mi-
klavž s svojimi spremstvom
razveseljeval tudi v soboto,
ob 11. in 17. uri, ko napovedu-
je svoj prihod v Center In-
terspar.
Miklavž bo obiskal tudi
otroke na Ljubečni in sicer
jutri ob 18. uri v Zadružnem
domu, kjer jim bo otroška
plesna skupina Lučka KUD
Ljubečna najprej zaigrala igri-
co Janko in Metka.
V	Novi Cerkvi se bodo na
sobotni Miklavžev večer lepo
imeli predvsem starejši, ki
bodo ob 17. uri prišli na tretji
dobrodelni koncert župnijske
Karitas z nastopom osmih na-
rodnozabavnih ansamblov s
Celjskega.
Veseli december se je v Slo-
venskih Konjicah pričel že
včeraj, v sredo, 3. decembra,
ko so na Mestnem in Starem
trgu pripravili tradicionalni
Frančiškov sejem. Miklavže-
vanje za najmlajše bo jutri, v
petek, ob 16. in 18. uri v Kul-
turnem domu. Ta dan bodo v
Mestni galeriji Riemer odprli
tudi razstavo fotografij Bar-
bare Jakše'
V	Mozirju pripravlja mi-
klavževanje Kulturno društvo
Jurij, ki je že v soboto in nede-
ljo postavilo na oder opereto
Miklavž prihaja. Otroško ob-
darovanje bodo pripravili v
petek, 5. decembra, ob 17. uri
pred občinsko stavbo, v pri-
meru slabega vremena pa v
dvorani TVD Partizan.
Obdaritev za rečiške otro-
ke pripravljajo člani Turistič-
nega in Kuhurnega društva
Rečica ob Savinji. Miklavž
bo otroke obiskal v petek ob
18. uri na trgu, za obdaritev
pa prodajajo bone po 500
tolarjev na šestih prodajnih
mestih.
Miklavž in parkeljni bodo v
nedeljo popoldne hodili tudi
po Laškem. Ob 15.30 vabijo
otroke v restavracijo zdravi-
lišča, kjer jim bodo delili
majhna darilca in se skupaj z
njimi zavrteli ob glasbi.
V Rogaški Slatini bo jutri, v
petek, ob 15. uri, prireditev
prazničnega decembra. Tako
bo v Poslovnem centru Sonce
koncert Pihalnega orkestra
Steklarne, nastop folklorne
skupine Minerali, otrok iz vrt-
cev in osnovnih šol občine.
poulično gledališče, obisk Mi-
klavža ter še kaj.
V	Atomskih toplicah, v go-
stišču Ciril, bo Miklavžev ve-
čer jutri, v petek, ob 17. uri, ob
odprtju razstave likovnih del
z majskega slikarskega sreča-
nja. Gre za dela devetnajstih
ustvarjalcev, med kulturnim
programom pa bo predstavi-
tev ljudskih pesmi, plesov in
običajev. Program bodo pri-
pravili domači pevci iz Nim-
nega, folkloristi iz Kostrivnice
in citrarka Simona Vrešak,
povezovala pa ga bo Lada
Ščurek.
V	Šmarju pri Jelšah bo pri-
hod Miklavža ter obdaritev
otrok v soboto, 6. decembra,
ob 17.30, v župnijski cerkvi.
V SPOMIN
Albert Repnilc
Pred dnevi se je v 98. letu
ustavilo plemenito srce edi-
nega še živečega Maistrove-
ga borca Alberta Repnika.
Njegova življenjska pot se je
začela L februarja 1899 na
Polzeli. Dopolnil je komaj
17 let, ko ga je takratna
avstroogrska vojaška maši-
nerija vpoklicala služit ce-
sarju. Ko se je vojna morija
prve svetovne vojne že nagi-
bala h koncu, se je odzval
klicu generala Rudolfa Mai-
stra, ki se je zavzemal za
dokončno osvoboditev Ma-
ribora in severne meje od
Dravograda do Radgone.
Albert ni pomišljal, takoj se
je kot vojak celjskega peš
polka vključil v boje za se-
verno mejo in v tej vojaški
formaciji sodeloval od no-
vembra 1918 do 15. februar-
ja 1920.
Ko so končno utihnili to-
povi, je Albert vojaško oble-
ko zamenjal za civilno obla-
čilo. Po prihodu domov je
poprijel za delo, se zaposlil
v Ingradu v Šoštanju in si
ustvaril družino. V toplem
domu so našli zavetje otroci
Franc, Marinka in Jože,
zadnja leta pa je preživel
pri snahi v Podvinu. Vsem,
ki so ga poznali, bo ostal v
spominu kot človek, kate-
rega vrednote so bile
skromnost in strpnost do
ljudi različnih mišljenj.
Spoštoval je vsakogar, nje-
gov recept za dolgo življenje
sta bila delo in ljubezen, ki
jo je razdajal svoji družini,
slovenski zemlji in rojstne-
mu kraju.
Med starejšimi Konjičaiti
V dvorani Konjičanka v
Slovenskih Konjicah je v ne-
deljo krajevna organizacija
Rdečega križa pripravila
srečanje starejših občanov.
Prišlo jih je več kot dvesto,
starih sedemdeset let ali več in
sicer z območja krajevnih
skupnosti Slovenske Konjice,
Polene, Zeče, Vešenik, Brdo,
Dobrava-Cabrovlje, Bezina in
Konjiška vas. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali: mešani
pevski zbor društva upokojen-
cev Slovenske Konjice, folklor-
iia skupina iz Zreč in citrarka
Ivica Pučnik s pevcema Zaliko
'n Pavlekom. Občanke in obča-
■^e so pozdravili in jim zaželeli
predvsem zdravja in medse-
bojnega razumevanja konjiški
Župan Janez Jazbec, predsed-
f^ik konjiške krajevne skupno-
sti Božidar Punčuh in sekretar-
^ območnega združenja
Rdečega križa Marta Šmalc.
Mladi člani Rdečega križa z
osnovne šole Ob Dravinji pa so
za vse udeležence srečanja pri-
pravili in jim razdelili spomin-
ska darilca.	B. Z.
Opravičilo
v prejšnji številki Nove-
ga tednika smo v kroniki s
Celjskega na 8. strani obja-
vili Šaljiv zapis »Šentjurska
mafija«. Ker nas je pred-
stojnik internističnega in-
tenzivnega oddelka v Splo-
šni bolnišnici Celje primarij
dr. Gorazd Voga opozoril,
da se nikoli ni in da se ne
čuti pripadnika kakršne-
koli mafije, niti tega ni
nikoli izjavil, se mu za
vključitev njegovega ime-
na v sporen zapis opravi-
čujemo.	Uredništvo
Vse najboljše za 100. rojstni dan
Slavljenka Lucija Mastnak je pri stotih letih izjemno bistrega duha - Bere in piše brez ocal, poleti rada odide na njivo
Lucija Mastnak, rojena 2.
decembra 1897 v Babni Gori, v
župniji Sveti Štefan. To so
osebni podatki prisrčne babi-
ce iz liimega pri Gorici pri
Slivnici, ki je slavila v torek
IGO. rojstni dan. Neverjetno
bistrega duha je, bere in piše
brez očal.
P" - , . -.....
»Vsak dan popije kozarček
merlota,« so nam povedali
njeni domači. Vsako jutro po-
pije na tešče nekaj kapljic če-
snove in limonove tinkture iz
domačega žganja, ki jo pripra-
vi njena hči Veronika. Rada
poleži do 9. ure. Prisega na
zdravo življenje, v časopisih
in knjigah rada bere o njem. V
mladih letih so jo nekoč hudo
mučili živci ter Pozdravila se
je s kneipanjem. »Voda je
zdravilo za vsako bolezen,« je
poudarila ko smo se pogovar-
jali o njenem zdravju. Še ved-
no pije zdravilno glino, pred^
časom si je še zaradi bolj sve-
žega videza na obraz polagala
obkladke iz gline. Pri osemde-
setih letih jo je nekaj let muči-
la rana na želodcu, vendar se
jo je odkrižala. Pila je domače
čaje ter uživala dietno hrano.
»Nikoli v življenju še nisem
bila v bolnišnici,« je potrdila to,
kar je znano vsej soseščini. Tudi
njene štiri hčerke so se vse po
vrsti rodile v domači hiši. Sicer
pa je vedno govorila, da ne bo
več dolgo živela, se spominjajo
njeni domači, na kmetiji »pri
Florjanu«. Pred mesecem dni je
vnukinji Veri rekla, da ne verja-
me da bo doživela 100. rojstni
dan. Bolj verjetno, da je dvomila
zaradi visoke številke kot zaradi
zdravja. Nobenih hudih zdravs-
tvenih težav nima, le sluh ima
zelo slab. »Nobenih pogovorov
ne slišim, kar je za nas gluhe
obupno. Živim kot beli menihi,«
je zapisala.
Pri stotih letih piše boljše kot
marsikdo v najboljših letih. Za
lansko srečanje starejših obča-
nov v Gorici pri Slivnici je sesta-
vila štiri velike strani dolg življe-
njepis. Življenje stoletnice zani-
ma seveda veliko ljudi. Ko se
ljudje obračajo v časopisne ru-
brike po različne nasvete jim
piše, vendar se noče podpisati s
svojim imenom. Zelo dobrosrč-
na je, zato jo stiske ljudi pretre-
sejo. Ko zanje izve, jih skuša s
pomočjo dobrodelnih organiza-
cij olajšati kar s svojimi skrom-
nimi sredstvi, zraven pa kaj pri-
piše. Ko izve, da so kje pogoreli,
pomaga skupaj s svojimi doma-
čimi.
Pred sobotnim
vrhuncem
Takšna je stoletnica iz okolice
Gorice pri Slivnici, ki se je v
Turno primožila iz Babne Gore.
»Rojenica mi je v zibko položila
veselje do dela. To se je spletalo
skozi vse moje življenje,« je
poudarila v svojem življenjepi-
su. Šele pri tridesetih se je poro-
čila v Turno, kjer je preživela
preostalih sedemdeset let. Za-
kon s pokojnim Martinom
Mastnakom, ki je umrl pri 86.
letih, je bil v znamenju kmečke-
ga dela na veliki in zahtevni
kmetiji. Bila sta napredna, gra-
dila sta gorco, mlin, uredila
gospodarsko poslopje... Zato so
pri hiši uživali skromno hrano,
preproste jedi, večinoma kašo,
zelje, fižol, koruzni kruh... Da-
nes bi temu rekli zdrava hrana.
V življenju Lucije Mastnak je
bilo veliko hudih trenutkov. Po-
kojni mož, ki je trpel že na soški
fronti, je bil med drugo svetov-
no vojno v ujetništvu v Nemčiji.
Na krnetiji je bila precej časa le s
svojimi štirimi punčkami ter
taščo. Vse to in še veliko več je
zapisala v življenjepisu stoletni-
ce. Danes ji je razmeroma lepo,
saj jo imajo njeni domači zelo
radi. Na kmetiji živijo skupaj
kar štiri generacije. Nanjo pazita
hči Veronika in zet Oto, vnuki-
nja Vera in njen mož Branko,
veseli se pravnukov Metoda in
Tine ter rejenke Natalije Ratajc.
Njeno dobro srce je za štirinajst-
letno rejenko, ki živi z njimi od
drugega meseca starosti, po-
sebno čuteče.
Stoletnica iz Turnega je s svo-
jimi štirimi hčerkami, desetimi
vnuki ter šestnajstimi pravnuki
v tesnih stikih. Najmlajša hči
Veronika je ostala na domačiji,
hči Angela se je poročila na
sosednjo kmetijo, Martina in
Ana pa sta v bližnji Čmolici.
Vseh deset vnukov Lucije Mast-
nak živi v najbližji šentjurski
okolici. Tudi pravnuke ima zelo
rada, celotno sorodstvo je tesno
povezano. Za svoje sorodnike
rada plete nogavice, prav tako
rada bere časopise. Celo Lady ji
ni tuja, po njenem prebiranju se
rada huduje na »nori svet«. Ko
sta umrli princesa Diana ter ma-
ti Terezija, je po televiziji z veli-
kim zanimanjem spremljala
njuno zadnje slovo. Poleti rada
odide na njivo po fižol, nato ga
pozimi lušči. T^šen je vsakdan
stoletne kmečke ženice.
V tem tednu je vse drugače. V
ponedeljek so sorodniki prine-
sli čudoviti šopek s stotimi vrt-
nicami ter napisom »100«,
prišla sta šentjurski župan Jurij
Malovrh in načelnica upravne
enote Andreja Stopar, popol-
dan novinarji. Za torek, na
stoti rojstni dan, so pričakovali
soseda, teologa prof. Rafka Vo-
deba, ki naj bi slavij enki bral
mašo. V slivniški šoli pa so se
otroci, pod vodstvom učitelji-
ce Branke Jelen, že pripravljali
za veliko sobotno slavje v po-
častitev stoletnice. V slivniš-
kem kulturnem domu se bo
zbralo približno osemdeset
povabljencev, sorodnikov, so-
sedov, prijateljev, znancev ter
predstavnikov krajevne skup-
nosti in Rdečega križa. Pravnu-
ki ji bodo zapeli, folkloristi
zaplesaU... To bo velik dan za
stoletno Lucijo Mastnak ter za
vso Kozjansko.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Lucija Mastnak v krogu rmjdrcLŽjih. Na domačiji v okolici Slivnice živijo štiri generacije.
14
ŠPORT
Derbi z Jezico bo uvertura v pokalni finale
Finale bo v Celju
v Ljubljani so na sedežu
KZS izbrali organizatorja fi-
nalnega košarkarskega tur-
nirja za Pokal Slovenije pri
ženskah in izžrebali polfi-
nalne pare. Ingradu so zau-
pali organizacijo turnirja,
nasprotnik v polfinalu pa bo
ADD Ilirija. Drugi polfinalni
par je Ježica-ŽKK Maribor,
finale pa bo v nedeljo, 21.
decembra ob 17. uri.
Celjski košarkarski delavci
so le potihoma upali na tak-
šen razplet. Po začetnem
neuspehu v evropskem tek-
movanju, zamenjavi trener-
jev in treh porazih v držav-
nem prvenstvu so bile vse oči
uprte v pokal, kjer je klub
videl možnost za uspešen za-
ključek letošnjega leta.
Preden so izbrali organiza-
torja finala pokala, ki bo 20. in
21. decembra, sta bila v igri še
Ljubljana in Maribor. Pred
končnim izborom je bilo go-
vora, da Ježica poleg vseh po-
gojev, ki jih zahteva KZS, nudi
še nagradni sklad v višini 10
tisoč mark (od tega bi zmago-
valec prejel 8 tisoč?!). Na kon-
cu je navkljub raznoraznim
ponudbenim akrobacijam
Celje ostalo edini ponudnik.
Po zatrjevanju tehničnega di-
rektorja ŽKK Ingrad Celje
Francija Ramšaka se bodo v
klubu potrudili, da bodo tek-
movanje kakovostno in vzor-
no izvedli. Poleg zabavnega
programa bodo pripravili še
tekmovanje v trojkah (vsak
finalist bo določil eno igralko)
in posebno presenečenje ob
koncu leta.
Na finalnem pokalnem tur-
nirju poleg Celjank sodelujejo
še ŽKK Maribor ter ljubljan-
ski Ježica in Ilirija. Od našte-
tih lahko domače pričakujejo
zanesljivo zmago le proti Iliri-
ji, ki so jo v državnem prvens-
tvu dvakrat že premagale. Ra-
kava rana letošnje sezone so
košarkarice Maribora, ki so
»točajkam« letos zadale dva
boleča poraza in bi polfinale
bilo precej negotovo. Mari-
borčanke so po kvaliteti prib-
ližno enake Celjankam, toda
imajo ogromno psihološko
prednost, ki bi jo trener Ser-
gej Ravnikar težko izničil. Pr-
vakinje z Ježice so poglavje
zase, prav proti njim pa so
košarkarice Ingrada do sedaj
pokazale največ in bo za po-
novitev tega priložnost že to
soboto, ko bo v dvorani STŠ
derbi 13. kroga 1. SRL, ne-
kakšno finale pred finalom.
Težav s poškodbami v ta-
boru Celjank letos ni vehko,
le Metka Obrovnikov bo naj-
brž zaigrala šele prihodnje le-
to, premalo trenira Alenka
Potočnik. Turneja po ZDA je
ekipo dodatno okrepila in ji
dala novih razsežnosti, če-
prav so nihanja še prevelika
za kakšen vidnejši dosežek.
Dejstvo je, da bodo domače
za resnejše podvige potrebo-
vale vsaj še sezono ali dve ter
nekaj okrepitev na izpostav-
ljenih mestih.
V sezoni 1995/96 je Ingrad
že igral v finalu pokala (v
polfinalu izločili Maribor, v fi-
nalu pa klonili z Ježico), že z
uvrstitvijo v finale pa bi si
avtomatično zagotovil nastop
v evropskem pokalu Liliane
Ronchetti (PPZ ženske ne
igrajo).
PRIMOŽ ŠKERL
I Foto: GREGOR KATIČ
r ŠPORTNIK MESECA ZA|
ŠPORTNIKA LETA
Za konec drugačna pravila
V zadnjem tednu ste največ glasov namenili Faiku Kambero-
viču (10), Jožici Emeršič (14) in KK Kovinotehna Savinjska
Polzela (12). Novembrski zmagovalci pa so Matjaž Tovornik
(19), Urška Žolnir (25) in RK Celje Pivovarna Laško (38).
Odslej bodo pravila glasovanja nekoliko spremenjena. De-
cembra boste namreč lahko izbirali športnika leta med vsemi
športniki, športnicami in ekipami s Celjskega. Naj vas samo
spomnimo, da so največkrat zmagali Iztok Puc, Katarina
Srebotnik in RK Celje Pivovarna Laško. Zadnji mesec letošnje-
ga leta lahko torej oddate glas vsem športnikom s Celjskega,
tik pred novim letom pa bomo spet izžrebali nekoga, ki bo
prejel nagrado našega uredništva. Novembrski nagrajenec je
Tomi Pospeh, Kasaze 79, Petrovče, nagrada pa ga čaka na
oglasnem oddelku uredništva Novega tednika. Ob koncu pa še
enkrat povabilo k sodelovanju, kajti od vaših glasov je odvi-
sno, kdo bo športnik leta po izboru bralcev Novega tednika.
Evropa še dosegljiva
Ob koncu jesenskega dela državnega nogometnega prvenstva bolj zadovoljni v Celju
kot v Velenju
s tekmami 18, kroga v I. SNL so najboljša
domača moštva zaključila z letošnjimi tek-
movanji. V zadnjem krogu so bile v ospred-
ju spet sodniške napake, predstavnika s
Celjskega pa nista navdušila. Protonavto
Publikum se je poslovil z remijem v tekmi s
HIT Gorico, Rudar pa je klonil v Ajdovščini,
kjer je bilo boljše Primorje.
Osrednji dogodek je bil sicer v Murski Sobo-
ti, kjer je Mura v prekmurskem derbiju pre-
magala Potrošnika in potrdila jesenski naslov,
glavno vlogo pa je odigral sodnik Žarko Vidali,
ki je grešil večkrat, kot smo vajeni. Nekaj
podobnega velja tudi za Radenka Mijatoviča,
ki je vodil tekmo na Skalni kleti. Oškodovani
sta bili obe strani, zdi pa se, da imajo več
razlogov za kritike na račun sodnika v celj-
skem taboru. »Kljub vsemu je delitev točk
pravična,« sta v en glas po tekmi ocenila
trenerja Lučjo Pertič in Stanko Poklepovič.
Goriški strateg se je poslovil od trenerskega
mesta, Poklepovič seveda ne. Slednji priprav-
lja še poročilo o delu v Celju, verjetno pa bo
dosedanje aktivnosti ocenil kot solidne. Ru-
meno-modri so delno izpolnili pričakovanja.
Pravzaprav je bil edini večji jesenski kiks
izpad iz pokala, v prvenstvu pa je še vse
odprto. Jasno pa je, da bodo morah Celjani za
izpolnitev cilja (vsaj pokal UEFA), spomladi še
bolj pridno nabirati točke in predvsem manj
nihati. Izhodišče je dobro, kakšna okrepitev
pa ne bi bila odveč.
»Velenjska zgodba« je povsem drugačna.
Rudar je po vseh ocenah največje razočaranje
prve polovice sezone. Borih 22 točk je za
ekipo v kateri igrajo najvidnejše vloge Daba-
novič, Kokol, Brezič, Breznik, Chausllari in
Javornik, premalo. Trener Miloš Šoškič se je
reševal tako rekoč iz tekme v tekmo, z goto-
vostjo pa lahko trdimo, da bo Ob jezeru prišlo
pozimi do sprememb. Vprašanje je le, ali se
bodo v vodstvu velenjskega prvoligaša odloči-
li za zamenjavo trenerja ali dela igralskega
kadra. Predsednik Janko Lukner in direktor
Martin Steiner v zadnjih mesecih nikakor ne
najdeta prave poti do vrha, zdi pa se, da
nenehne spremembe puščajo posledice. Tudi
Rudar je pred sezono ciljal na enega izmed
evropskih pokalov. V prvenstvu za izpolnitev
želja ni več možnosti, edino upanje je sloven-
ski pokal. Vsekakor Velenjčani tako slabe
polsezone ne morejo več ponoviti. Pomlad bi
lahko bila precej uspešnejša.
^	"	..... ..............-^^^^mHsm
T.L., Foto: GK
Miren zimski spanec Stanka Poklepoviča?
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 4.12.
Odbojka
l.B DOL (Ž), 12. krog -Pre-
valje: Prevalje-Kajuh Šoštanj.
PETEK, 5.12.
Košarka
l.B SKL (M), 10. krog - Za-
gorje: Zagorje-Comet (19,30).
Hokej
1. liga, 2. krog - Bled: Bled-
Inpos Celje.
SOBOTA, 6.12.
Košarka
l.A SKL (M), 13. krog -
Laško: PIL-Maribor Branik,
Ljubljana: Union Olimpija-
KSP (obe ob 19).
1.B	SKL (M), 10. krog-Liti-
ja: Litija-Kemoplast (19).
2.	SKL (M)-vzhod, 8. krog -
Zreče: Rogla Atras-Celje, Bistri-
a Bistrica-Plima Prebold,
Kamnik: BP 93 Kamnik-Elektra.
1. SKL (Ž), 13. krog - Celje:
Ingrad Celje-Ježica (19).
Rokomet
1.A DRL (M), 10. krog - Ve-
lenje: Gorenje-Delmar (19).
Odbojka
l.A DOL (M), 13. krog -
Ravne na Koroškem: Fuži-
nar-Šoštanj Topolšica (18).
l.B DOL (Ž), 13. krog - Šo-
štanj: Kajuh Šoštanj-Šentvid,
Ptuj: Marsel Ptuj-Gostišča
.Štorman.
Kegljanje
1. liga (M), 10. krog-Celje:
CP Celje-Rudar (17).
1. liga (Ž), 10. krog - Celje:
Miroteks-Rudar (14,30)
Jiu-jitsu
Prednovoletno tekmova-
nje v borbah - OŠ Vojnik (9)
NEDEUA,7.12.
Hokej
1. liga, 3. krog - Celje: In-
pos Celje-HDK Bled (17,30)
TOREK, 9.12.
Hokej
1. liga, 4. krog - Ljubljana:
Olimpija-Inpos Celje
Košarka
Evropski pokal, 9. krog -
Polzela: KSP-Zrinjevac, In-
stambul: Fenerbahče-PIL.
Naskok na 4. mesto
v torek se je s tekmami
prvega kroga začelo novo
DP v hokeju na ledu.
V prvi tekmi so hokejisti
celjskega Inposa pred 200 gle-
dalci v ledeni dvorani v Mest-
nem parku gostili Acroni Je-
senice in po pričakovanju vi-
soko izgubih s 3:17 (0:5, 2:8,
1:4). Strelci: Rojšek 2, Žolek
za Inpos Celje ter Rahmatulin
4, Vari in Šperger po 3, Jug in
Rožič po 2, Hafner, Sodja in
Vukčevič. Jeseničani so na hi-
tro povedli in vajeti igre za-
nesljivo držali v svojih rokah,
kljub ogromni razliki v kako-
vosti pa so Celjani izpeljali
nekaj obetavnih akcij.
V Mestnem parku so že
pred sezono predstavili cilje.
Želijo se vključiti v boj za četr-
to mesto. Proti najboljšim slo-
venskim moštvom najbrž ni-
majo velikih možnosti, po-
trebno pa bo zmagovati v tek-
mah z, na papirju, slabšimi
nasprotniki. Domači hokejisti
igrajo dobesedno zastonj, tu-
di oprema je njihova, a zdi se,
da bi lahko iz povsem ama-
terske baze v bodoče zraslo
kaj obetavnega. Druge mož-
nosti pravzaprav ni.
Z igrami v Jadranskem poka-
lu so Celjani lahko zadovoljni.
Še posebej po zadnjem obraču-
nu na Jesenicah, kjer je padel
HIT Casino Kranjska Gora. Žal
brez zapletov spet ni šlo. Orga-
nizacija tekmovanja je bila na
zelo nizki ravni, nekaj tekem ni
bilo odigranih, ena prekinjena.
V Zalogu so hokejisti Inposa v
29. minuti zapustili led, kajti
glavni sodnik Blaž Lomovšek,
sicer bivši hokejist Slavije, je bil
po mnenju Celjanov pristran-
ski. Domačini so poškodovali
Rojška in Samca, slednji pa je s
sodnikom fizično obračunal.
HZS je Samca kaznovala s 3-
letno prepovedjo igranja, pri In-
posu pa že pripravljajo pritož-
bo. Baje je bil Lomovšek na
srečanju vinjen, nedvomno pa
je po izpovedi udeležencev tek-
me zaudarjal po alkoholu. In
koga naj potem obsodimo?
Mladega hokejista, sodnika, ali
kar HZS, znotraj katere so raz-
mere vse prej kot urejene.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Ob pričetku novega hokejskega DP so Jeseničani napolnili
mrežo Celjanov.
f. SNOPIČ
ŠPORT
15
PANORAMA
NOGOMET
1. SNL
18. krog: PA Publikum-HIT
orica 1:1 (1:0) Somalia 38.
innorje-Rudar 2:1 (1:0)
reznik 59. Vrstni red: Mura
), Primorje 32, Maribor Tea-
nic 31, Protonavto Publi-
jm 29, HIT Gorica in SCT
limpija 28, Rudar 22, Koro-
n 20, Potrošnik 14, SET Vev-
>9.
KOŠARKA
Kvalifikacije za EP (M)
2.	krog: Slovenija-Nemčija
5:71 (35:38) Tušek 23, Tovor-
ii( 12, Gorenc 11, Alibeovič 10,
orvat 8, Jagodnik 6, Daneu 3,
»klin 2. Vrstni red: Slovenija
, Belgija, Bolgarija, Grčija in
emčija 3, Slovaška 2.
I.Bliga (M)
9. krog: Gradbinec Radovlji-
j-Kemoplast 80:68 (31:40)
op 21, Madžarac in Urbanija
3,	Maček 11, Kočar 6, Gajšek
.Comet-Ježica 100:65 (52:34)
lovak 31, Ravnihar 22, Lušenc
1, Sivka 9, Železnikar 7, Jese-
ek 6, Sagadin 5, Kožar 4, Ma-
ovec 3, Pavlin 2. Vrstni red:
agorje in Loka Kava 17, Tri-
lav 16, Union Olimpija ml. 15,
;omet in Gradbinec Radovlji-
a 14, Hrastnik, Radenska in
irija 12, Kemoplast 11, Ježica
D, Litija 9.
1. SKL (Ž)
12. krog: Odeja Marmor-
pgrad Celje 49:69 (37:28) Jur-
še 24, Polutnik 19, Groleger
12, A. Vodopivec 8, Grobelnik
4, Germ 2. Vrstni red: Ježica
(-1) 22, Ingrad Celje in ŽKD
Maribor (-1) 21, Odeja Mar-
mor 17, ADD Ilirija 16, Ježica
ml. in BTC Sežana 15, Pomur-
je Sliny 14.
ODBOJKA
1. A liga (M)
11. krog: Šoštanj Topolšica-
Kamnik 1:3 (6:15, 15:8, 3:15,
13:15). Vrstni red: Fužinar in
Pomgrad 18, Salonit 16, Gra-
diš 12, Olimpija 10, Krka 6,
Kamnik 4, Šoštanj-Topolšica
2.
1. B liga (Žj
11. krog: Gostišča Štorman-
Meltal 3:0 (15:6, 15:7. 15: 8).
HIT Nova Gorica-Kajuh Šo-
štanj 1:3 (5:15, 4:15, 15:10, 6:
15). Vrstni red: Marsel Ptuj
20, Gostišča Štorman 16, Ta-
bor 14, Šentvid in Kajuh Šo-
štanj 12, Nova Gorica 8, Preva-
Ije 4, Meltal 2.
HOKEJ
Jadranski pokal
8. krcg (zaostala tekma):
Slavija Jata-Inpos Celje 2:3 -
prekinjeno v 29. minuti. 10.
krog: HIT Casino Kranjska
gora-Inpos Celje 4:6 (3:3, 0:1,
1:2) Kolar 3, Žolek, Starič in
Rojšek 1. Vrstni red: Slavija
Jata (-1) 14, Medveščak 12,
HIT Casino Kr. Gora 9, Inpos
Celje (-2) 7, Mladost (-1) 4,
Protonavto 2.
Moških na EP ne bo, dekleta že na SP
Moška rokometna reprezen-
tanca se je z zmago nad Izrae-
lom poslovila od finalnega tek-
movanja EP, dekleta pa so SP v
Nemčiji pričela s porazom
proti Makedoniji z 22:26.
Tudi najvišja zmaga v tem
kvalifikacijskem ciklusu v Hr-
peljah, ko so se naši znesli nad
Izraelci s 35:21 (18:12), ni zado-
stovala za obliž na rano, ko se
najboljšim slovenskim rokome-
tašem drugič zapovrstjo ni us-
pelo prebiti na največje zaključ-
no tekmovanje. Francozi so dan
poprej z zdesetkano ekipo na
Češkem iztržili le neodločenih
20:20, kar je za Slovenijo pome-
nilo konec upov. Selektor Slav-
ko Ivezič je povedal, da je s
predstavami naših v zadnjem
delu kvalifikacij sicer zadovo-
ljen, da pa bo, če bo to koristno
za slovenski rokomet, tudi od-
stopil z mesta selektorja, med-
tem ko je predsednik RZS Zo-
ran Jankovič razmišljal, kako
povezati uspehe klubov v
evropskih konkurencah z re-
prezentančnimi. Končni vrsti
red v 3. skupini: Francija 11,
Češka in Slovenija 6, Izrael 1.
Dekleta so v torek s porazom
22:26 (11:11) proti Makedoniji
debitirala na Svetovnem pr-
venstvu v Nemčiji. Po prvem
delu je bilo stanje neodločeno,
igra zadovoljiva, toda napovedi
o največji neznanki prvenstva
so se uresničile v nadaljevanju,
ko so Makedonke prevzele
pobudo in brez težav slavile. V
oboleli slovenski vrsti so tri
igralke Juteksa iz Žalca: kape-
tanka Mojca Derčar, Tina
Randl in Sonja Zidar (3 goli).
V zelo močni skupini D potre-
bujejo naše vsaj dve zmagi, da
bi si zagotovile 3. ali 4. mesto v
skupini in napredovanje v os-
mino finala.
Razpored v skupini D - 2.
krog: Slovenija-Rusija (včeraj
po zaklj. redak.), 3. krog: Slo-
venija-Danska (danes, četrtek
4.12.),4. krog: Slovenija-Češka
(sobota, 6.12.), 5. krog: Slove-
nija-Kitajska (nedelja, 7.12.).
PRIMOŽ ŠKERL
Vombek
zmagal
v Grižah so po pravilih
FIDE odigrali nagradni turnir
v pospešenem šahu. Med 23
nastopajočimi se je najbolj iz-
kazal Dani Vombek (Griže), ki
je slavil pred Milanom Mat-
kom (Velenje) in Dušanom
Brinovcem (Žalec).
Polona Koštomaj, Marika Kardinar, Urška Žolnir in Maja Frece.
Najboljši pri županu
Celjski župan Jože Zimšek je sprejel 6 najboljših celjskih športnikov, ki so se uveljavili z
letošnjimi dosežki in promovirali mesto Celje na tekmovališčih širom sveta.
Med njimi je kar 5 športnic: atletinja Anja Valant (2. mesto v troskoku na EP za člane do 23 let
na Finskem), kegljavki Polona Koštomaj (dvakrat 1. mesto na Svetovnem pokalu za ml. mladince
v Nemčiji) in Marika Kardinar (2. mesto na Svetovnem pokalu v Nemčiji) ter judoistki Urška
Žolnir (1. mesto na Mladinskem EP v Ljubljani) in Maja Frece (2. mesto na Olimp, dnevih ml.
mladink na Portugalskem). Čast športnikov tokrat brani le atlet Gregor Cankar (3. mesto v skoku
v daljavo na Univerziadi v Italiji).
Župan Jože Zimšek se je ob česritkah zahvalil športnikom za dosežene uspehe ter jim zaželel
veliko uspeha tudi v prihodnje. Beseda je tekla tudi o problematiki celjskega športa, zlasti o
gradnji novih športnih objektov.	PŠ
16
ŠPORT
Volja pojenja
Odbojkarji Šoštanja-Topolšice so doma proti Kamniku z
1:3 izgubili tudi derbi začelja in se po letu dni poslavljajo
iz l.A lige.
Možnosti za morebiten obstanek so v preostalih treh krogih
le še matematične narave, realnost edinih odbojkarskih prvo-
ligašev v naši regiji pa je precej drugačna. Klub si je pred
štartom zadal cilj osvojiti 5. ali 6. mesto, kar bi bilo dobro
izhodišče za drugo polovico sezone. Zmagali pa so le v
uvodnem krogu v Novem mestu proti Krki, kvaliteta igre pa je
iz kroga v krog pojenjala. Prav srečanje s Kamnikom je
pokazalo, da domači niso sposobni premagati niti tekmecev,
ki so (vsaj po imenih) realno slabši, v igri niti ni več čutiti prave
volje in zagnanosti. V primeru, da bo sprejet nov tekmovalni
sistem (obstoječi je milo rečeno smešen), bomo »elektrarnar-
je« na jesen spet videli v družbi najboljših.	PŠ
Na vrhu stari reprezentanli
Na kegljišču Golovec v Celju je bila prva od izbirnih
tekem za popolnitev kegljaške reprezentance, ki bo maja
1998 nastopila na Svetovnem prvenstvu v našem mestu.
Pričakovano so najboljše rezultate dosegali nekdanji in starej-
ši člani izbrane vrste. Nekateri od njih nastopajo v avstrijski in
nemški državni ligi. Rezultati moški: 1. Bizjak (1948 podrtih
kegljev), 2. Stoklas (1922). 3. Kirbiš (1900), Hočevar
(1895),Oman (1850). Rezultati ženske: L Grobelnik (886), 2.
Burja (857), 3. Zupane (853), 4. Rozina (852), 5. Čeh (847).
Na prvenstvo so se neposredno uvrstili Stržaj, Urbane in
Benedik pri moških ter Kardinar, Šeško, Urbane in Petak pri
ženskah.	PŠ
Celjski atleti najboljši na krosu
Na državnem prvenstvu v krosu v Slovenski Bistrici se
Celjani niso okitili s posamičnimi zmagami, osvojili pa so
ekipni naslov v obeh konkurencah.
Prvenstva so se udeležili vsi najboljši tekači, skoraj praviloma
pa so najvišja mesta dosegali tudi Šentjurčani in Velenjčani.
Rezultati - 4000 m st. mladinke: 1. Roman (MS), 2. Obronek
(Velenje), 3. Gluvič (Celje). Ekipno: 1. Velenje (18 točk). 8000 m
ml. člani: 1. Grojzdek (Sev), 2. Ojsteršek (Šentjur). Ekipno: 1.
Šentjur (14). 4000 m članice: 1. Javornik (Šta), 2. Čeplak
(Velenje), 3. Živko (Celje). Ekipno: 1. Velenje (6). 8000 m člani:
1. Bahtiri (Velenje), 3. Kukovič (Šentjur). Ekipno skupaj: 1. Celje
(9). Ekipno ženske: 1. Celje (14), 2. Velenje (12), 3. Šentjur (9).
Ekipno moški: 1. Celje (7), 2. Šentjur (6), 3. Velenje in Žak (4).
PŠ
Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja!
Fanatični navijači so moško košarkarsko reprezentanco ponesli do druge zmage v kvalifikacijah za nastop na EP
Franciji
Boris Gorenc si kruh služi v
državi, ki bo leta 1999 gostila
najboljše evropske košarkar-
je. V Franciji je igral in prišel
na vrh Evrope tudi Jure Zdovc.
Oba bosta verjetno v bližnji
prihodnosti morala učiti člane
slovenske košarkarske repre-
zentante francoščine, da bo
bivanje med galskimi petelini
čez dve leti čim prijetnejše.
Slovenija je namreč v kvalifi-
kacijski ciklus štartala silovito.
Pred osmimi dnevi so naši
presenetili Grke sredi Aten.
»Ali lahko poskrbijo za slavje
še v Savinjski dolini?« Takšna
in podobna vprašanja so si
zastavljali navijači, ki so prišli
minulo soboto na Polzelo poz-
dravit varovance Borisa Zrin-
skega in Aleša Pipana. V os-
predju so bili seveda silno raz-
položeni Hmelj boysi, Nemci
pa bi skoraj pokvarili »fešto«.
Nemško košarko najbolje med
vsemi iz našega tabora pozna
Teoman Alibegovič, ki je tri
leta igral v bundesligi. Po veli-
ki zmagi s 75:71 ga ni zajela
evforija. »Kakšno Evropsko pr-
venstvo, dajte no! Razmišlja-
mo o Slovakih in ostalih. Mar
mislite, da se še kje igra slaba
košarka? Verjamem v naše us-
pehe, toda ostanimo na tleh,«
nas je prepričeval slovenski
kapetan in pojasnil, kako smo
prišli do zmage. »Ob odsotno-
sti Kraljeviča je Tušek prikazal
fantastično predstavo, saj se je
upiral višjim in težjim nemš-
kim centrom. Tudi ostali smo
seveda pripomogli k pomem-
bni zmagi, da o navijačih
sploh ne govorim. Nemci ne
morejo igrati v >peklu<, ki ga
pripravijo navijači in tudi zato
so igrišče zapustili sklonjenih
glav.« V košarkarski dvorani
na Polzeli je bilo res noro.
Nemci so bili dolgo v predno-
sti, na koncu pa je odločila
srčnost in borbenost.
Prednjačila sta Tušek in Ja-
godnik, roke Tovornika in
Horvata pa so ostale mirne.
Slednji je občutil nemško gro-
bost in ostal brez dveh zob,
»Digl« pa je postal slovenski
junak tedna. 32 točk Grkom,
12 Nemcem in kup lepih po-
tez je dokaz, da ga izbrana
vrsta še kako potrebuje. Na
Polzeli je po tekmi iz gardero-
be prišel zadnji. Utrujen in
ponosen na svoj učinek, a
skromen. Soigralcev ne poza-
bi pohvaliti: »V Atenah smo
znali izkoristiti podcenjevalen
odnos domačinov. Vsi smo
igrali dobro. Enim je pač uspe-
valo več, drugim manj. Tako je
bilo tudi na Polzeh, ampak
štejejo zmage!« Slovenija je po
dveh srečanjih v kvalifikacij-
ski skupini postala strah in
trepet tekmecev. Izmed mno-
gih »polzelskih večerov«, bo
sobotni Borisu Zrinskemu os-
tal še posebej v spominu. Prva
reprezentančna zmaga na do-
mačih tleh!
»Težje je bilo z Nemci, kar
seveda ne pomeni, da smo Gr-
čijo premagali z >levo roko<.
Toda na Polzeli je bilo potreb-
no zmagati, saj bi samo na ta
način potrdili uspeh iz Aten.
Sijajnim navijačem smo se mo-
rali oddolžiti z dobro predsta
vo in mislim, da nam je uspelo«
Najpomembneje je ostati trdnj J
na tleh in razmišljati o nasled. j
njih nasprotnikih,« je razburje, i
no pripovedoval strateg naše j
reprezentance, ki je v Savinjslij ^
dolini spet doživel ovacije o^
činstva.	j
Združeni slovenski navijanj
so še dolgo po tekmi rajali n, ^
tribunah. Slo-ve-ni-ja, Slo-ve
ni-ja je odmevalo na Polzel,
pozno v večer. »Ne omenjajti'
samo nas, saj so bili glasni tud'
Prfarci in ostali,« je po srečanji'
opozarjal predstavnik navijaš
ke skupine Hmelj boys. Če b'
upoštevali njegov napotek b
morali našteti vseh 2.000 ljudi,
ki so se zbrali na Polzeli in stojf'
spremljali končnico. Žal sme
stali tudi tisti, ki bi raje sedeli |
Pogoji za delo večine novinar
jev so bili namreč katastrofalni ^
Opomin organizatorju, a za-
mere (še) ni, saj so ob supei
predstavi in veliki zmagi tud^
težave pri delu pozabljene.
TOMAŽ LUKAČ^
Foto: GREGOR KATK I
Trenerski tandem Aleš Pipan (levo) in Boris Zrinski (desno)
je preporodu izbrano vrsto.
Ključna moža naše reprezentance: Matjaž Tovornik (z žogo}
in Marko Tušek (v ozadju).
Na vrhu
izenačeno
športna zveza Celje j^
potrdila končni vrstni red
v moški in dveh ženskih
rekreativnih odbojkarskih
ligah.
Pri moških so se na vrhu
znašle kar 3 ekipe z enakini
številom točk (20). Zaradi
boljšega medsebojnega kO'
ličnika je 1. mesto pripadlo
Vizuri pred Rimskimi Topli'
cami in Nivojem. V prvi žen-
ski ligi sta z 22 točkami nJ
vrhu dve ekipi, Dramlje pa
na koncu uvrščeno pred Ga-
berje. V drugi ligi je prepriČ;
Ijivo slavila Klima.	PŠ
SNOPIČ
KULTURA
17
Minister bo v škripcih
Za konec leta smeh v celjskem SLG s slovensko praizvedbo
2daj, ko je spomin na voli-
e še svež, politično dogaja-
e pa živo, se bo za desert s
jlturne scene jutri, v petek
fcčer, zabave željnemu ob-
nstvu ponudila komedija
■iznanega pisca komedij
iya Cooneya, Minister v
iripcih. Na noge ga je z
cipo celjskih ustvarjalcev
I sodelavcev postavil reži-
;r Dušan Mlakar. Ministra,
i se znajde v škripcih, je v
rogram te sezone kot slo-
»nsko praizvedbo uvrstil
metniški vodja Matija Lo-
jr.
Na gledalcu bo, da bo od-
rival, kakšno moč ima noč v
somih demokracijah ali kaj
; zgodi ministru, ki šprica
arlamentarno zasedanje, pa
lu ne uspe »pošpricati« opo-
icijske tajnice...?
Že pisec komedij, Ray Coo-
ey, je ime, ki obeta in ned-
omno zagotavlja uspeh. Nje-
ove so uspešnice, ki jih je
celjsko občinstvo videlo v iz-
vedbi kranjskega gledališča
na Dnevih komedije in se dr-
žalo za trebuhe: To imamo v
družini, Zbeži od žene. Denar
z neba je tudi ena takih. V
celjskem gledališču so po tem
modelu prepričani v uspeh
Ministra, kljub temu, da je ta
v škripcih.
Komedija je namreč napi-
sana natanko po tistem pre-
verjenem receptu za smeh, ki
pri publiki zmeraj vžge. Os-
novna tema je, jasno, zakon-
ska nezvestoba s ščepcem
politike, ob tem pa se seveda
pojavi kopica zapletov, ki jih
na tem mestu ne velja razkri-
vati. To bodo storili igralci:
Mario Šelih, Bruno Barano-
vič, Janez Bermež, Eva Škofič
Maurer, Tina Gorenjak, Igor
Korošec, Zvone Agrež, Drago
Kastelic, Vanja Slapar in Maja
Štromar.
Delo je prevedel Jakob Ja-
ša Kenda, dramaturg je bil
Matija Logar, scenograf An-
drej Stražišar, kostumograf-
ka Svetlana Visintin, lektor
Arko.
Minister v škripcih je ko-
medija, s katero gledališče
daje železo v ogenj za »vstop«
v tekmovalni program na
Dneve komedije v začetku fe-
bruarja.
MATEJA PODJED
Foto: DAMJAN ŠVARC
Goricev jubilej
Julij Gorič, znano glasbe-
|p ime v Laškem in ne samo
srn, se je že v mladih letih
apisal glasbi. Pred 60. leti
e prvič stopil pred pevski
kvartet v rojstnem Vran-
skem in s 17. leti postal
aajmlajši dirigent na Slo-
venskem. Takoj za tem pa je
1938. leta prevzel vodstvo
Moškega pevskega zbora To-
arne emajHrane posode Av-
pist Westen v Celju, ki ga je
Nil do leta 1941.
Kot glasbenik in organiza-
tor je deloval tudi med 11.
svetovno vojno, saj je na ob-
snočju Prebolda, Letuša, Bra-
slovč, Trojan in Motnika pri-
pravljal partizanske mitinge.
Kot pevovodja je deloval v
'številnih zborih, končal glas-
ilo na Pedagoški akademiji in
'e v celoti posvetil glasbi. Vo-
je kar 26 različnih pevskih
zborov, med njimi 37 let Moš-
pevski zbor Anton Aškerc
''imske Toplice, v Laškem je
let vodil ženski in 17 let
ttioški zbor, prav tako 17 let je
'odil nekdanji Moški pevski
zbor DPD Svoboda Celje, 15.
'fto teče, kar Julij Gorič vodi
'^di moški zbor v Jurkloštru,
^ let je stal na dirigentskem
Podiju pred Moškim pevskim
^borom Ponikva ter pred Me-
^3nim .pevskim zborom Ko-
vinotehna, tri leta je vodil
moški zbor v Zagradu ter
nekdanji Ženski pevski zbor
Toper, tretje leto pa vodi tudi
Rečiški vokalni kvartet. Če k
vsem tem letom dirigiranja
prištejemo še skupnih 37 let
vodstva otroškega in mladin-
skega pevskega zbora v Laš-
kem, slednji je bil pod njego-
vo taktirko takrat edini štiri-
glasni mladinski zbor na Slo-
venskem ter vodstvo otroš-
kega in mladinskega pevske-
ga zbora v Rimskih Toplicah,
se je tako skupnih let dirigira-
nja Julija Goriča nabralo na-
tanko 221! V šestdesetih letih
je za njim 3.500 pevskih na-
stopov ali drugače povedano,
na vsakih pet dni eden!
V zvezi društev upokojen-
cev Slovenije je bil eden od
inciatorjev pri ustanavljanju
upokojenskih pevskih zbo-
rov po Sloveniji, bilo jih je kar
75 in 15 let jim je dirigiral na
skupnih koncertih, ko je pe-
sem zadonela iz grl 1.500 pev-
cev. Kot dirigent je znan ši-
rom domovine in tudi v tujini,
s svojimi zbori je sodeloval na
številnih občinskih, medob-
činskih in republiških pevskih
revijah. V 50. letih je na pri-
mer mešani zbor iz Laškega
pod njegovo taktirko postal
prvak v A kategoriji na repub-
liškem tekmovanju pevskih
zborov v Ljubljani, z ženskim
zborom iz Laškega je na tem
tekmovanju dosegel dvakrat
drugo mesto, z moškim zbo-
rom pa dvakrat tretje mesto!
Julij Gorič je prejel tudi šte-
vilna priznanja in odlikova-
nja. Je nosilec Reda republike
in Reda zaslug za narod s
srebrnim vencem, leta 1955 je
prejel Odličje Svobode lil.
stopnje, je nosilec Prešerno-
vega priznanja občine Laško
in Občine Šentjur pri Celju,
kot prvi in edini je tudi nosilec
Aškerčeve plakete v Rimskih
Toplicah, nadalje Velike bro-
naste plakete pevskega tabo-
ra Šentvid pri Stični, Zlate pla-
kete Ponikve, Zlatega odličja
planincev za 37 let pevskega
sodelovanja, Zlate plakete
Zveze društev upokojencev
Slovenije, Zlatega ključa Mo-
ravske Ostrave na Češkem ter
najvišjega priznanja Sloven-
ske pevske zveze pri Zvezi
kulturnih društev Slovenije
Gallusove plakete, ki jo je za
življenjsko delo prejel leta
1992.
Jubileju dirigiranja Julija
Goriča je bil namenjen slav-
nostni koncert, ki so mu ga,
pred polno dvorano ljubite-
ljev zborovske glasbe, sorod-
nikov, prijateljev in znancev, v
petek, 29. novembra zvečer,
pod naslovom Musica noster
amor, pripravili v laškem Kul-
turnem centru, skupaj s Pivo-
varno in ZKO Laško. V prvem
delu koncertnega programa
se je predstavil slavljenec z
Moškim pevskim zborom
Anton Aškerc iz Rimskih To-
plic. Njihova pesem ter živah-
na vitalnost dirigenta sta se-
veda navdušila občinstvo, ta-
ko kot ga je navdušil tudi
nastop gostov Moškega pev-
skega zbora Slava Klavora iz
Maribora, ki ga vodi jubilan-
tov sin Bojan in ki je s svojim
bogatim in polnim zvokom, v
zboru je prepevalo 40 pevcev,
dodatno obogatil slavnostni
koncert. In tako je bilo na
sobotnem koncertu v Laš-
kem nesporno prepoznavno,
da se glasbena tradicija druži-
ne Gorič zelo uspešno prena-
ša tudi na mlajše rodove.
: ŽIVKO BEŠKOVNIK
ZAPISOVANJA
Oblečeni spomeniki
Piše: TADEJ CATER
Spomeniki, zlasti tisti, ki so
bili postavljeni v čast junakom
socialističnega dela in narodno
osvobodilnega boja, še vedno
burijo duhove. Ja, burijo jih že
dobrih sedem let. Sedem let
skomin, bi zaklical Marcel Šte-
fančič jr. In v sedmih.letih se ti
duhovi še vedno niso pomirili.
Celo več; ker vedo, da so zamu-
dili zadnji vlak, s katerim bi
lahko odpeljali tovrstne spo-
menike, tokrat delujejo že sko-
rajda iz obupa. Kar ne pomeni
nič drugega kot to, da ne gre za
najbolj trezne glave, marveč za
akcije fanatizma. Kako si dru-
gače predstavljati ogorčene
vzklike tistih herojev kolabo-
rantskega izročila, ki jih ne
motijo le mrtvi, že nekoliko
obrabljeni in okrašeni spome-
niki. pač pa tudi umetniške
akcije, kakršno si je zamislila
Marija Mojca Pungerčar, ko je
Kidriča v neposredni bližini dr-
žavnega zbora v Ljubljani ob-
lekla v kar najbolj modema
oblačila. Reakcije, ki jih je s
tem dejanjem sprožila, niso
popolnoma nič drugega kot
nedeklarirani fanatizem. Na-
mesto, da bi se odzvali borci,
se pravi »nekdanja nomenkla-
tura«, kot bi dejal eden izmed
nekdanjih članov komunistič-
ne partije in danes zapriseženi
inkvizitor, so se odzvali tisti, ki
se na vso moč trudijo, da bi
spomenike, ki temeljijo na re-
volucionarnem izročilu, od-
stranili. Če ne že kar razbili.
Hja, borci so se le prizanesljivo
smejali in umetniško akcijo ra-
zumeli dobesedno: kot umet-
niško akcijo in kot poskus rea-
lizacije ideje zgraditve prvega
mesta muzeja na zemeljski ob-
li. Nasprotniki revolucionar-
nih spomenikov pa so v obleče-
nem Kidriču videli nič drugega
kot obnavljanje že odsluženih
spomenikov. Oziroma druga-
če; ne le, da Kidrič ni odstra-
njen, celo prenovljen in obnov-
ljen je. prirejen duhu časa in
mode, kar spet ni nič drugega
kot približevanje revolucionar-
nih načel in z njimi spomeni-
kov mlajši generaciji. Lepo vas
prosim!
Se spomnite »oblečene hi-
še«. umetniške akcije Mateja
Andraža Vogrinčiča. ki je po-
drtijo v samem središču Ljub-
ljane. neposredno ob Ljublja-
nici. oblekel v odslužena obla-
čila. In ji nadel novo podobo.
Ja. zganili so se točno tisti, ki
so bili mnenja, da je treba
hišo podreti. Ker menda kazi
urbanistično strukturo stare-
ga mestnega jedra. Ko pa so
hišo videli celo oblečeno, so
popolnoma pobesneli; češ, da
gre za namerno zavajanje jav-
nosti, kako je hiša v resnici
lepa, le obleči jo je treba. Hja,
morda pa so le imeli prav. Le
da tega Zavod za spomeniško
varstvo ni dojel. Res bi jo bila
treba obleči, toda ne v tekstil.
In zato hiša še danes razpada.
Tekstila pa na njej tudi ni več.
Kot ga ni več tudi na Kidriču.
Ki je spet gol in bos. Ki spet
čaka na svojo usodo; ali ga
bodo odstranili ali bo tam os-
tal. Medtem pa se bo spet
našel kdo, ki bo skušal udeja-
niti staro idejo zgraditve me-
sta muzeja in bo v ta namen v
Campbellovem slogu zavil
kakšen drug revolucionarni
spomenik recirno v embalažo
jušne kocke. Pa to spet neko-
mu ne bo prav. Ker bo v tej
akciji videl obnavljanje revo-
lucionarnega izročila. Ideja o
mestu muzeju pa bo še naprej
živela. Kot je živela že takrat,
ko so mulce, ki so natikali
kondome na heroje s Šlandro-
vega spomenika pri celjskem
gledališču, kruto pretepli in
jih celo izključili iz šole. Zgod-
ba je torej karseda podobna.
Le da je takrat ukrepala ob-
last. tokrat pa kar ulica sa-
ma. In to je šele zastrašujoče.
Mohorjeva predstavila zbirko
Konec prejšnjega tedna je
v Celju Mohorjeva družba iz
Celja predstavila svojo red-
no knjižno zbirko za leto
1997.
Veliko ljubiteljev branja se
zbrak) prejšnji petek v veliki
dvorani Celjskega doma, kjer
je Mohorjeva predstavila pet
knjig iz letošnje redne zbirke.
Zbirko je predstavil njen ured-
nik Matija Remše, letošnja
redna zbirka pa poleg koledar-
ja za leto 1998 vsebuje šena-
slednja dela: Jožeta Lovrenči-
čiča - Karnska kraljica, Selme
Nagerloef - Kristusove legen-
de, Tatjane Angerer - Pismo
naslednji generaciji ter Davida
Wilkinsona in Roba Frosta - O
bogu in znanosti. Na predsta-
vitvi je bila prisotna tudi avto-
rica knjige Pismo naslednji ge-
neraciji, slovenska pisateljica
iz avstrijske Koroške Tatjana
Angerer, ki je knjigo tudi sama
predstavila, predstavila pa je
tudi vzgibe, ki so jo spodbudili
k pisanju te knjige z ekološko
tematiko.
Predstavitev so s kulturnim
programom popestrili pevci
Moškega kvarteta Svit iz Bevč
pri Velenju, celjska flavstiska
Metka Marovt in člani Ama-
terskega gledališča Teharje,
ki so pod režijskim vodstvom
Petra Simonitija in po izboru
prof. Božene Orožen predsta-
vili pesmi iz zbirke Jutro po-
zabljenih, ki je prav tako izšla
pri Mohorjevi družbi, pred-
stavili pa so jih v recitalu pod
naslovom Tihi glas piščali.
Posamezne knjige, koledar
oziroma celotno knjižno zbir-
ko Mohorjeve družbe je mo-
goče kupiti na sedežu Mohor-
jeve družbe v Celju v Razla-
govi ulici ali pa v knjigarnah.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Grmičevo Iskanje resnice
V	četrtek, 4. decembra, bo ob 18. uri v Levstikovi sobi
Osrednje knjižnice Celje predstavitev najnovejše knjige
naslovnega škofa prof. dr. Vekoslava Grmiča Iskanje
resnice.
V	knjigi, ki je izšla pri založbi Unigraf, avtor razmišlja o
veri, narodni zvestobi, morali in ekologiji. V Celju se bo z
njim pogovarjal dr. Marjan Žnidarič, direktor Muzeja NOB
iz Maribora.
Založba Unigraf pa bo na ta večer predstavila še delo
Nostra maxima culpa duhovnika Antona Vogrinca. MBP
18
KULTURA
Seitiinaro
balefnimedkini
Minulo soboto in nedeljo
je v Ljubljani potekal zani-
miv seminar o baletni medi-
cini, ki ga je organiziralo
Društvo baletnih umetnikov
Slovenije (DBUS). Predsed-
nik društva dr. Henrik Neu-
bauer je povabil v goste
švedsko strokovnjakinjo
Evo Ramel, ki predava in
obenem raziskuje delovne
pogoje plesalcev na oddelku
za fizioterapijo Univerze v
Lundu na Švedskem.
Slovenskim poklicnim ple-
salcem in baletnim pedago-
gom je predstavila svoje razi-
skovalno delo med plesalci na
Švedskem, kjer je (tako kot
povsod v razvitem svetu) fi-
zioterapija normalna in orga-
nizirana stroka in dejavnost
pri baletnih in sodobno ple-
snih ansamblih ter pri balet-
nih šolah.
Ob predavanju o osnovah
plesalčeve anatomije in fizio-
logije so bili zelo zanimivi in
praktično uporabni nekateri
nasveti ob najpogostejših
poškodbah plesalcev, testi
gibljivosti in ravnotežja ter
predvsem preventiva pri poš-
kodbah (le-ta je še posebno
pomembna pri delu z mladi-
mi plesalci, Id si svoje delovne
navade v baletu in plesu še
oblikujejo).
Želimo si, da bi si tudi pri
nas podali roki obe stroki,
balet in medicina, in tako raz-
bremenili plesalca in baletne-
ga pedagoga nepotrebnih di-
lem ob vsakodnevnih trenin-
gih in predstavah, nastopih (v
Sloveniji namreč niti poklicni
plesalci nimajo sistemsko re-
šene problematike zdravlje-
nja poškodb in preventive -
otroci, učenci baleta, so po tej
plati enako zanemarjeni).
ANA VOVK PEZDIR
Knjižničarka na OŠ Polzela Alja Bratuša. Dora Ho f man, žena pokojnega pisatelja, ravnate-
ljica OŠ Polzela mag. Marinka Marovt in Tone Partljič.
Knjižnica Branica Hofmana
v Osnovni šoli Polzela je
bila v soboto popoldan slo-
vesnost, na kateri so šolsko
knjižnico preimenovali v
Knjižnico Branka Hofmana.
Branko Hofman, slovenski
pesnik, pisatelj, dramatik in
publicist, se je rodil 29. no-
vembra v Rogatcu, v družini
poštnega uradnika. Gimnazi-
jo je obiskoval v Mariboru,
potem študiral primerjalno
književnost in filozofijo v
Ljubljani, po študiju pa je de-
lal kot novinar, urednik in lek-
tor. Začel je pri Radiu Koper,
nadaljeval^ pri mariborskem
Večeru, od leta 1962 do 1989
pa je bil urednik pri Državni
založbi Slovenije. Z ženo Do-
ro sta si postavila dom v Hor-
julu, kjer je našel mir za svoje
ustvarjanje. V tem kraju je
želel imeti tudi svoj zadnji
dom. Umrl je 12. junija 1991.
Ob poimenovanju knjižnice
v Knjižnico Branka Hofmana
je njegova soproga Dora
knjižnici v DŠ podarila tri ti-
soč knjig, kar je to knjižnico
zelo obogatilo. Kot je poveda-
la knjižničarka v šoli Alja Bra-
tuša, imajo sedaj 27 tisoč
knjižnih enot. Med podarjeni-
mi knjigami je tudi veliko del
Branka Hofmana, ki je izdal
osem pesniških zbirk, pet
dramskih del, osem proznih
in na področju publicistike
dve deli, veliko pa je tudi pre-
vajal.
Slovesnosti so se poleg
predstavnikov šole, učencev
in drugih udeležili tudi pisate-
ljeva soproga Dora, Tone
Partljič in Tone Peršak.
T. TAVČAR
Poljub višine
Tretja kompaktna plošča Melite Osojnik
Najnovejšega glasbenega
izdelka pevke Melite Osojnik,
ki je v začetku osemdesetih
let pela kot solistka v kultni
skupini Sedmina, so lahko ve-
seli ljubitelji glasbe in poezije
hkrati. Na videz nepotrebna
delitev ima vendarle pomen,
ker lahko poudari tako glas-
beno kot literarno vrednost
kompaktne plošče, ki se ime-
nuje Poljub višine.
Gre namreč za deset pesmi,
ki so jih napisali Neža Mau-
rer, Milan Dekleva, Veno Do-
lenc, Kajetan Kovič in Tone
Pavček, ki je prepesnil tudi
Jeseninovo Pesem o psici. Na
plošči so pesmi Žafran, Pav,
Poljub višine. Tvoja pesem.
Jutro, Pesem o psici. Daljave,
Kakor rž in pšenica. Smeh oči
in priredba prekmurske ljud-
ske pesmi Zreilo je žito.
Melita Osojnik se s petjem
ukvarja že od zgodnjega
otroštva, saj je imela prvi ra-
dijski in televizijski nastop že
leta 1964. V letih 1972 do 1982
je kot pevka delovala v Sed-
mini in iz tega obdobja izhaja-
ta dve plošči: LP pri Helidonu
leta 1980 in 1982 Sedmina -
Drugo dejanje, obe pa sta kot
ponatis izšli kot zgoščenka
pri milanski založbi Mello-
tron. Leta 1988 je med drugim
sodelovala z Ladom Jakšo pri
gledališki predstavi Agnus
Dei za novogoriško gledališ-
če. Leta 1992 je nastal avtor-
ski glasbeni projekt, ki je te-
meljil na poeziji sodobnih slo-
venskih pesnic, izšel je na
zgoščenki pod naslovom On
je bil veter, leta 1995 pa je
izdala še kaseto pesmi za
otroke Zeleni škrat Ariel. Ka-
seto spremlja glasbeno ple-
sno predstava, s katero na-
stopa po vsej Sloveniji.
Poljub višine je izredno ob-
čutena, visoko kultivirana
glasba in pesem v tisti intona-
ciji, ki jo zapoveduje naslovna
pesem, ki pravi, da sta v duši
mir in nemir, ki odsevata raz-
cepljenost sveta in praznine.
A to je le zelo širok okvir, v
katerem živijo besedila z
glasbo, ki so jo prispevali Art-
hur Azarkevich, Teo Bard in
Veno Dolenc. Gre namreč za
predstavo o človeku kot delu
celostne podobe kozmične
neskončnosti. Poezija znane
pesnice in pesnikov je na-
mreč preplet posrečene spo-
ročilnosti, ki bralca ah poslu-
šalca nagovarja z liričnostjo
občutene notranjosti in hkrati
s pozunanjeno angažiranost-
jo, ki je značilna za šanson.
Z avtorico projekta so poleg
že omenjenih pesnice in pe-
snikov ter skladateljev sodelo-
vali tudi klaviaturist Artur
Azarkevich, violinist in kitarist
Saša Olenjuk ter violončelist
Pavel Rakar, priredbe pa so
delo Arturja Azarkevicha, Tea
Barda, Saše Olenjuka in Blaža
Jurjeviča. Vsekakor gre za no-
vo glasbeno delo tiste vrste, ki
človeka napolni z izredno ob-
čutenim zvenom besede in či-
ste glasbe in ga osmišlja kot
bitje minljive večnosti.
DRAGO MEDVED
Večer z Ano Pusar Jeric
Gostja četrtkovega kulturnega večera v Knjižnici Velenje je
bila sopranistka Ana Pusar Jerič, prvakinja ljubljanske opere,
ki si je z uspehi na velikih tujih odrih zagotovila mednarodni
ugled. Umetnica, po rodu je Šentjurčanka, velja za eno najbolj-
ših interpretinj skladateljev Straussa in Mozarta. Nobena
izmed njenih predhodnic ali sodobnic med slovenskimi sopra-
nistkami se doslej še ni izkazala s tolikšno repertoarno širino
in vokalno fleksibilnostjo. O njeni umetniški poti in uspehih se
je v četrtek z njo pogovarjala Marijana Novak, novinarka, ki je
obenem njena rojakinja. Ana Pusar Jerič (na sliki) pa je
poslušalcem tudi zapela.	JOŽE MIKLAVC
PRIREDITVE
eiEDALllČi
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo jutri
ob 19.30 premierno uprizorili
predstavo Minister v škripcih,
avtorja Raya Cooneya in reži-
serja Dušana Mlakarja. Mini-
stra v škripcih bodo v soboto
ob 19.30 uprizorili tudi za
abonma Sobota večerni in iz-
ven, v torek ob 19.30 pa za
Abonma torek in izven. V sre-
do bosta ob 11. in 13. uri za-
ključeni predstavi Trnuljčice.
V	Domu kulture v Velenju
bo danes ob 16. uri za Pikin
abonma gostovalo Lutkovno
gledališče iz Maribora s pred-
stavo Butalci.
V	Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v ponedeljek
ob 19.30 gostovalo SLG iz Ce-
lja z Ukročeno trmoglavko.
V	Kulturnem centru Laško
bo drevi ob 19.30 gostovala
gledališka skupina iz Ljutome-
ra z družinsko tragikomedijo
Stric iz Amerike.
RAZSTAVE
V	Galeriji Keleia Muzeja
novejše zgodovine Celje bo-
do jutri, v petek ob 18. uri,
odprli razstavo Črta-ploskev-
shka.
Razstavo so pripravili iz
zbirke Kovinotehne-Keleie,
dela Bernhardta Fruehvvirtha,
Georga Helda, Duja Juriča,
Marijana Jevšovarja, Horsta
Keininga, Ivana Kožariča, Jima
Pattissona in Johanne Roder-
burg pa bodo v Galeriji Keleia
na ogled do 2. februarja.
V	galeriji Mozaik v Gospo-
ski uhci 3 bodo jutri ob 18. uri
odprli razstavo akademskega
slikarja Franca Vozla. Odprta
bo do konca leta.
V	galeriji AC v Žalcu je
odprta stalna prodajna razsta-
va olj na platnu in oljnih paste-
lov slikarja Franca Markoviča-
Aca in reprodukcij svetovno
znanih slikarjev.
V	razstavišču Firšt v Logar-
ski dolini si lahko ogledate
otroško razstavo z naslovom
Jaz pa grem na zeleno trav-
co...
V	Hermanovem brlogu v
Celju je na ogled razstava Hi-
treje, višje, močneje in razsta-
va otroške govorilnice ter tele-
fonskih kartic Telekoma.
V	Razvojnem centru Celje
do konca decembra razstav-
ljata Vlado Renčelj-Ver in Bo-
žena Gobec-Boža.
V	Osrednji knjižnici Celje
je do 10. decembra na ogled
razstava starih razglednic in
fotografij iz zbirke Marjana
Marinška Pozdrav iz Kozjega
na Štajerskem.
V	galeriji Keleia je odprta
pregledna razstava Celjskih
mednarodnih slikarskih ted-
novod leta 1988-1997.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju je na ogled razstava
Oj, ta vojaški boben.
razstavišču Stara grofija
Pokrajinskega muzeja je na
ogled razstava Slovenskega
etnografskega muzeja Udo-
mačena svetloba, ki prikazuje
etnološki pogled na svetila in
pripomočke zanje.
V	razstavišču Lapidarij Po-
krajinskega muzeja je do kon-
ca leta na ogled razstava Liboj-
ske keramike.
V	menjalnici Eko pool ra^
stavlja olja na platnu Zora,
Jošič-Anastazija. Cikel je poj
večen mojstrom impresionj^
ma. Na ogled bo do koncj
januarja.
V	avli hotela Dobrna je ii'
ogled mednarodna razstavj
otroških likovnih del v organi'
zaciji Limita Štore.	I
V	prostorih Telekoma ji'
odprta razstava slikarja Vejici
Volavška, ki do 15. decembr;'
razstavlja tudi v salonih for^'
lada in fiat podjetja Avto C?'
Ije. 0
D
OSTALO 4'
V	Levstikovi sobi Osrednj;
knjižnice v Celju bo drevi oi"
18. uri predstavitev dveh knjig'
Iskanje resnice, škofa dr. Ve|
koslava Grmiča in Nostra mi
xima culpa, koroškega župni'
ka Antona Vogrinca. Gost bij
dr. Vekoslav Grmič, s katerin
se bo pogovarjal dr. Marjai'
Žnidarič, direktor Muzej,!
NOB iz Maribora.
V	Knjižnici v Velenju b/
drevi ob 19. uri predstavite'
knjige Astrid Lindgren, avtorj,'
Marjana Marinška. Knjigo ji'
tej priljubljeni švedski pisate
Ijici, avtorici Pike nogavičke ^
posvetil ob njeni 90 letnici rojs
tva. '
V	kavarni Celjskega dom
bo danes ob 19. uri pogovor
Andrejem Grabarjem, avtoi^
jem knjige Človek.	/
Na otroškem oddelkj
Osrednje knjižnice Celje bi
danes ob 17. uri mladim braf-
cem Cicibana, avtorica^ izred
no priljubljene knjige Čez gri
ček v gozdiček Anja Štefan
pravljičarka, pesnica in pisate
Ijica, pripovedovala pravljice
Jutri ob 17. uri pa bo pravljic«
Miklavžev večer pripovedova
pravljični trio Miška Knjižk
(Ana, Suzana in Tina).
V	Knjižnici Laško bo v to
rek ob 19. uri predavanje ot
diapozitivih Braneta Kobala (
otoku Baliju.
KINO
Union od 4. do 7.12. ob 16.
17.45 in 19.30 britanski filmDi
nagega, ob 21.15 pa amerišk
film L. A. zaupno. Od 8. dfl
10.12. ob 17. in 19. uri britansk
film Do nagega, ob 21.15 p
ameriški L. A. zaupno.
Mali Union od 4. do lO.U
ob 20. uri ameriški film Ugra'
bitev.
Metropol od 4. do 10.12. ot
16., 18.30 in 21. uri amerišlc
film Igra. 6.12. ob 10. uri'
matineji ameriški film Ugrabi
tev in ob 23.30 za ponočnjak'
ameriški film Igra.
Kino Žalec 5.12. ob 18. uri-
6.12. ob 20. in 7.12. ob 16. in iS
uri ameriški film George i'
džungle. 5.12. ob 20. uri in 7.12
ob 20. uri ameriški film Krik.
t. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
19
Trojčki imajo nov dom
Berglezovi so se preselili v prostorno in popolnoma obnovljeno stanovanje v Štore
Scrglez Srečko. Andreja. Jure. Rok.
itricija je zapisano na bleščeči ovalni
oščici na vratih stanovanja v Ulici
)Zjanskega odreda številka 4 v Štorah.
ojčki so bili stari natanko tri mesece
tri dni, ko so se prejšnji četrtek iz
ajhnega in vlažnega stanovanja na
dričevi 4 v Celju preselili v prostorno
svetlo stanovanje v Štore. Končno
laio prijazen dom.
V popolnoma obnovljenem dvoinpol-
,bnem stanovanju se počutijo, kot da bi
ji prerojeni. Enosobno stanovanje na
dričevi, kjer sta zakonca Berglez z nedo-
)šenimi otroki živela od septembra do
I. novembra, je zdaj le še drobec manj
pe preteklosti; kopalnica brez ogrevanja,
ihinja s štedilnikom na trdo gorivo, nat-
Jena dnevna soba, ki je bila hkrati še
lalnica in otroška soba, stalna bojazen,
ise bodo dojenčki prehladih... Ob tolikih
;rbeh, predvsem pa ob pereči
dalni in stanovanjski stiski,
! trojčkom nista mogla sproš-
;no posvečati in se veseliti
iihovega odraščanja. Na srečo
družina doživela preseneče-
|e. Njihova stiska ni naletela
a gluha ušesa pri številnih po-
imeznikih in v podjetjih. Le s
omočjo dobrih ljudi se je živ-
;nje Berglezovih obrnilo na
Dlje. »Še posebej se želim zah-
iliti Bolnišnici Celje in Jožici
:etelkovi, predsednici bolni-
ličnega sindikata. Za nas sta
! izjemno zavzela tudi zakon-
k Sabina in Jože Pungeršek, ki
la sprožila veliko akcijo po-
noči in se celo odločila, da
am bosta približno leto dni
sak mesec nakazala po 15 ti-
oč tolarjev,« je povedala An-
Ireja Berglez. Družina je iskre-
no hvaležna Stanovanjskemu
skladu občine Celje, ki je v
tako kratkem času učinkovito
razrešil njihov največji prob-
lem in jim omogočil selitev v
lepo in zanje primerno stano-
vanje. Trojčkom so po svojih
močeh pomagali še številni
drugi, večino darovalcev smo
že našteli prejšnji mesec. Ob
selitvi pa se je izkazalo še pod-
jetje Paron iz Laškega, ki jim
je podarilo pohištvo, s katerim
so lahko prikupno opremili
dnevni prostor in predsobo.
Prejšnji stanovalec, gospod
Vrečko, pa jim je prepustil
opremo v kuhinji in v kopalni-
ci. Na trojčke tudi več kot tri
mesece po njihovem rojstvu
še niso pozabili. V soboto, ko
je Andreja praznovala god, ji
je cvetličarna Poznič z Mari-
borske v Celju podarila lončni-
ci, pozornost, ki bo polepšala
dom.
Otroci bodo imeli na voljo
dovolj prostora za igro in giba-
nje, kar je po mnenju njihove
mamice Andreje največ vred-
no. V treh mesecih so zelo
zrasli, njihova lička pa so po-
stala veliko bolj napeta in zali-
ta. Patricija in Rok tehtata že
prek štiri kilograme, njun veli-
ki bratec Jure pa jih ima že
skoraj šest. Odkar so se prese-
lili, tiči na Juretovem obrazu
en sam velik nasmeh. Bergle-
zovim vsak dan za štiri ure
priskoči na pomoč Sonja
Mastnak, delavka prek javnih
del, ki je tudi sama mama
triletnega Mihca. Ob našem
obisku v ponedeljek se je toč-
no ob dogovorjenem času pri-
kazala z dišečo orehovo poti-
co v rokah... »Če ne bi imela
pomoči,« ugotavlja Andreja
Berglez, »skrbi za otroke in
vsega ostalega dela sama prav
gotovo ne bi zmogla. Tako pa
so najhujše skrbi že za nami.«
Še prejšnjo sredo je vladala v
njihovem starem stanovanju
velika zmeda, vsepovsod so
bile škatle, zavoji, polne vreče,
papirji, majhne reči od tu in
tam... Veliko selitev, v kateri so
Srečku Berglezu pomagali so-
delavci, prostovoljec Edvard
Navodnik in sosed Jože, so
opravili popoldan. Naslednje
jutro deset minut čez četrto sta
starša nahranila otroke, jih do-
bro oblekla in položila vsakega
v svojo torbo. Že pred šesto je
zaropotala njihova stara rume-
na stoenka in odpeljali so se v
novo življenje. V mrzlem jutru,
ki je napovedovalo sneg, se je
zgodilo nekaj toplega.
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Trenutki sreče za družino Berglez se kar vrstijo. Že teden dni stanujejo v prijetnem
stanovanju v Štorah.
Sreda. 26. novembra. Selitev kajpada ni bila preprosta.
Dobrota V
Novi Cerkvi
župnijska karitas Nova
Cerkev bo pripravila v so-
boto, 6 decembra, tretji
dobrodelni koncert.
V programu bodo sodelo-
vali ansambel Vrtiljak, kvin-
tet Kristal iz Nove Cerkve,
Vesele Štajerke, trio Založ-
nik iz Vitanja, duet Dejan in
Stane iz Šentjurja, ansambel
Siatinek iz Vitanja, ansam-
bel Izvir z Dobrne ter Šaleš-
odmev iz Vinske Gore.
Začetek koncerta, ki je za-
l^ljuček Tedna karitas, bo ob
17. uri. Prireditev bo v dvora-
■^i gasilskega doma. B.J.
Ogrevanje na daljavo
Sistem daljinskega ogre-
vanja uvajajo tudi v Gor-
njem Gradu, kjer bodo inve-
sticijo zaključili sredi na-
slednjega leta, ko je načrto-
van zagon toplovoda.
Celoten naložba je ovred-
notena na 3,2 milijona mark,
doslej pa sta zagotovljeni dve
tretjini nepovratnega denarja.
V projekt se vključuje tudi
ekološki sklad, s katerim se
Gornjegrajčani že dlje časa
pogovarjajo in so že dobili
nekaj ugodnosti. Sklad bo z
ugodnimi posojili (mesečni
obrok za štiriletno posojilo
bo največ 4000 tolarjev) za-
nesljivo sodeloval pri financi-
ranju individualnih priključ-
kov, o drugih oblikah pomoči
pa še ni konkretnih sklepov.
Država v celoti podpisa
projekt, ki terminsko poteka
povsem po načrtih. Ko bo po-
polnoma zaključen, bo na si-
stem daljinskega ogrevanja
lahko priključeno 135 upo-
rabnikov. V prvi fazi bodo
priključki za 45 hiš in 10 blo-
kov, že z začetkom kurilne
sezone pa naj bi bila zasede-
na več kot polovica zmoglji-
vosti.	Ž.Z.
Manj ovir za invalide
Ob križiščih, prehodih za pešce, na pločnikih in po-
vsod tam, kjer so poti za pešce povezane s stopnico, so v
minulih dneh v Slovenskih Konjicah pričeli z odpravlja-
njem teh arhitektonskih ovir.
Delo je krajevna skupnost zaupala domačemu komunal-
nemu podjetju. Stopničaste robnike bodo zamenjali s pre-
hodi, ki bodo omogočili lažjo pot invalidskim in otroškim
vozičkom. Letos bodo odpravljali arhitektonske ovire naj-
prej med Škalsko cesto in cerkvijo, že prihodnje leto pa naj
bi nadaljevali še na širšem območju mesta. Denar za
odpravo ovir bo namenila občina iz proračuna. B. Z.
V znamenju ljudskega izročila
Zadnja sobota v novembru je bila v Zrečah obarvana z
narodnim petjem in plesom. Ob praznovanju prve obletnice
obstoja so člani zreške folklorne skupine v večnamenski
dvorani predstavili vse, kar znajo.
Kot gostje so na prireditvi nastopili še pevke z Brinjeve Gore,
citrarka Ivica Pučnik ter Konovski štrajharji iz Velenja. Na odru
večnamenske dvorane se je predstavil tudi mešani pevski zbor
Jurija Vodovnika iz Zreč pod vodstvom Darinke Ivačič. Kot
gostje so za njimi nastopili še člani mešanega pevskega zbora
iz Štandreža pri Gorici. Zbora sta se izkazala z ubrano in
kvalitetno zapeto pesmijo, narodnozabavni ansambel Troben-
tica pa je ob njun bok postavil še nekaj narodnih viž. B. H.
Noveucilnice
Osnovna šola Luče je s tremi novimi prostori v zgor-
njem nadstropju poslopja že pripravljena za prehod k
devetletnemu procesu šolanja.
Tehnični prevzem dveh učilnic in kabineta je opravljen,
vendar se bo v njih pouk začel šele naslednje leto. Zaradi
pomanjkanja denarja se je zataknilo z opremo, zato bodo v
Lučah postopoma uredili nove prostore.	Ž.Z.
Šempetrski župnik Mirko Škoflek je ovil štolo okrog rok bisernoporočencev in tako ponovno
potrdil njuno zakonsko zvezo.
Biserni par
Terglavova iz Zg. Grusovelj še vedno zdrava in dobre volje
Pred desetimi leti, ko sta
Mihael in Pavla Terglav, do-
ma iz Zgornjih Grušovelj v
žalski občini, slavila zlato
poroko smo zapisali, da je
malo zakoncev, ki bi srečni,
zdravi in zadovoljni dočaka-
li 50 let skupnega življenja.
Sedaj, ko slavita 60 let skup-
nega življenja, je ta resnica
še mnogo bolj očitna, saj je
takih jubilantov zares malo.
86 letni Mihael Terglav iz-
haja iz številne kmečke druži-
ne, njegova pet let mlajša Pa-
vla pa iz prav tako številne
delavske družine. Oba sta bi-
la rojena v Zgornjih Grušov-
Ijah, oba sta se po končani
osnovni šoli zaposlila v To-
varni nogavic na Polzeli, po-
tem pa se je Mihael zaposlil
kot šofer pri Elektru Celje,
kjer je delal 26 let, vse do
upokojitve 1972. Pavla je delo
v tovarni pustila po rojstvu
otrok Stane in Borisa, kasneje
pa je kar osemnajst let pobi-
rala naročnino za RTV Ljub-
ljana. Za oba jubilanta je
skupna še ena značilnost. To
je ljubezen do petja in glasbe,
zaradi česar se je pesem po-
gosto razlegala tudi v njiho-
vem domu, sodelovala sta v
pevskih zborih, njun sin Boris
pa se je že zelo zgodaj zapisal
glasbi, precej let je imel celo
svoj ansambel.
Mihael in Pavla sta zakon-
sko zvezo sklenila 24. no-
vembra 1937 v Nazarjah. Leto
po poroki sta se jima rodila
Stana in Boris. Družina se je
večkrat selila, želeli pa so si
lasten dom in ta želja se jima
je uresničila leta 1952, ko so
se vselili v svojo hišo v Zgor-
njih Grušovljah, kjer jubilanta
živita še danes.
Sedaj imata jubilanta že pet
vnukov - Radovana, Damja-
na, Mateja, Aleša in Davorja,
pravnuke Saro, Žigo in Nušo
ter prapravnuka Špelo in Lu-
ko.
Seveda je tako številna dru-
žina jubilej svojih staršev
praznovala kar se da slove-
sno. V cerkvi v Šempetru v
Savinjski dolini je slovesno bi-
serno poročno mašo opravil
domači župnik Mirko Škof-
lek, ki je v svojem nagovoru
poudaril dragocenost zakon-
ske zveze, posebno še tak-
šne, ki s svojim zgledom in
trdnostjo opogumlja in vzgaja
druge. Po sv. maši so se svatje
napotili v Štormanov hotel na
Venišah. Tam je starša nago-
voril sin Boris, ki se jima je
zahvalil za vse, obenem pa
jima zaželel, da bi se čez de-
set let, ob praznovanju želez-
ne poroke, ponovno zbrala
vsa družina. Praznovanje je
minilo v znamenju mnogih
dobrih želja in obilici petja,
glasbe in dobre volje.
T. TAVČAR
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Radio Rogla med nami
v petek, 28. novembra, se
je na frekvenci 89.4 Mhz pr-
vič oglasil Radio Rogla, ki ga
je ustanovilo časopisno za-
ložniško podjetje Novice iz
Slovenskih Konjic.
Prvi dan so pripravih poseb-
no radijsko shemo, s katero so
se uspešno predstavih poslu-
šalcem v Dravinjski dolini, se-
daj pa že uresničujejo začrtan
program, ki je namenjen pred-
vsem mlajšim poslušalcem.
Kratke aktualne informacije,
glasba šestdesetih in sedem-
desetih let, redne aktualne in-
formacije o stanju na cestah,
pa tudi poseben poudarek do-
gajanjem v turizmu, pa obeta-
jo, da mu bodo prisluhnile
tudi malo starejše generacije.
Da so se na svoje delo dobro
pripravili, so prvi dan med dru-
gimi dokazali (na fotografije z
leve proti desne): tehnik Zlatko
Okovič, voditelji David Polut-
nik. Barbara Furman, Gregor
Sevšek, Lučka Klajne, Peter
Klima, Aleš Mrzdovnik, Leo
Oblak, ki skrbi za oddajnike in
zveze, odgovorna urednica Va-
lerija Motaln, voditeljica Katja
Verdel, direktor Tomo Penič,
glasbeni urednik Vojko Gačni-
kar in Matej Kovše, ki je poskr-
bel za tehnično opremo studia.
Foto: MARJAN POŠ
Dan prostovoljcev
Jutri, ob svetovnem Dnevu prostovoljcev, bodo v L gimna-
ziji v Celju pripravili okroglo mizo o problemih in oblikah
prostovoljnega dela.
Danes, 4. decembra, bodo dijaki L gimnazije, v kateri se s
prostovoljnim delom ukvarja kar 108 fantov in deklet, obiskali
starostnike v celjskem Domu upokojencev, bolnike na otroš-
kih oddelkih Bolnišnice Celje, učence Osnovne šole Glazija pa
bodo obdarili z igračami, ki so jih zbirah ves teden. Prostovolj-
ci iz Šolskega centra Velenje, kjer je prostovoljno delo mla-
dostnikov prav tako zelo razširjeno, bodo v nedeljo obiskali
bolnike v Termah Topolšica in pripravili tudi pogovor o
pomenu prostovoljstva.
KL
Dosedanjim predsednikom so podelili priznanja.
Slavili in razvili prapor
s kulturno umetniškim
programom, v katerem so
predstavili zgodovino sloven-
skega in savinjskega planins-
tva, so v soboto zvečer člani
planinskega društva Žalec
proslavili 30 let delovanja.
Proslava je bila v dvorani Do-
ma II. slovenskega tabora, slav-
nostni govornik pa je bil pred-
sednik PD Žalec Janez Meglič.
Med drugim je povedal, da se
za prihodnost društva ni bati,
kajti število članov spet naraš-
ča, tudi mladih, prav tako pa se
povečuje obisk na dveh planin-
skih postojankah, za katere skr-
bijo žalski planinci s svojimi
sekcijami. Kočo na Bukovici in
Šentjungerti so uredili večino-
ma s prostovoljnim delom in
prispevki. Opravili so kar 80
tisoč prostovoljnih delovnih ur
pri obnovitvi obeh koč, vred-
nost obeh pa znaša 20 milijo-
nov tolarjev. Mnogim, ki so pri-
pomogh k temu, so v soboto
podelili spominska društvena
priznanja. Deset članov je preje-
lo tudi bronasti častni znak Pla-
ninske zveze Slovenije, srebr-
nega je prejela Marija Sirk, zlata
častna znaka pa je planinski
zveza dodelila Dušanu Šemro
vu in Dušanu Šipu. Posebn
priznanja so prejeli vsi doseda
nji predsedniki društva, to s«
Tone Delak, Jože Kučer, Ivai
Jurhar, Lojze Kampuš in Jan«
Meglič.
Ob koncu je Meglič razvi
prapor in ga predal v varstvj
Janku Tamšetu. Trakove si
prispevali Občina Žalec, Mest
na skupnost Žalec, Hmezai
Export Žalec, Savinjska trgov
ska družba, Hmezad bank
Žalec, Juteks Žalec, OŠ Žalec
Mlekarna Celeia Arja vas. Si
vester Jošt s.p. Vrbje in Planin
ska sekcija Galicija.
T. TAVČA
Kanalizacija proli Mozirju
Nazarjani pospešeno zaključujejo kanalizacijski sistem, s
katerim se bodo v kratkem povezali na mozirsko čistilno
napravo. Za konec so ostale le še tehnične formalnosti.
Občina se je s pogodbo obvezala, da bo zgradila glavni del
kanalizacijskega sistema F in svoje obveznosti je praktično že v
celoti izpolnila. Zdaj je na vrsti priključevanje uporabnikov na
glavni vod, po tehničnem pregledu pa bo s celotnim sistemom
upravljalo JP Komunala Mozirje.	Ž.Z.
Gorniki v IFMGA
Združenje gorskih vodnikov Slovenije je bilo predzadnjo
novembrsko soboto na rednem zasedanju v Avstriji sprejeto v
mednarodno zvezo IFMGA.
Vodništvo ima pri nas dolgo tradicijo. Pastirji in lovci so tuje
pohodnike po slovenskih gorah vodiU že v 18.stoletju, uradna
oblast pa je prvo vodniško izkaznico priznala že leta 1877 v
Radovljici. Glavni pogoj za včlanitev v IFMGA je bila prilagodi-
tev izobraževanja novih gorskih vodnikov mednarodnim stan-
dardom.	Ž.Z.
Dobrodošlica
ob prihodu v Velenje
Te dni so ob cestah, ki vodijo v mestno občino Velenje, na
mejnih mestih postavili občinska obeležja z dobrodošlico. Nova
obeležja so v Črnovi, ob cesti Celje-Velenje, ob cesti Slovenj
Gradec-Velenje v Paki in ob cesti Šoštanj-Velenje v Prelogah.
L. OJSTERŠEK
Velenjski lovci praznujejo visok jubilej
Prejšnjo soboto je Lovska družina Velenje slovesno obeležila svoj petdesetletni jubilej. Mag.
Franc Avberšek, starešina lovske družine, je o preteklem delu spregovoril le na kratko, saj je pol
stoletja dolga zgodovina dejavnosti lovcev v Šaleški dolini nazorno prikazana v obsežnem
almanahu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Ocenil je, da je gospodarjenje z divjadjo nujno
potrebno in koristno, predvsem pa krepi družbeno skrb za naravno okolje. Po koncertu lovskega
pevskega zbora iz Škal, multimedijski predstavitvi lovstva in lovske kulture ter finalnim
nastopom rogistov, so nekaterim zaslužnim članom podelili odličja.	J. MIKLAVC
Nekoristen svet
Revija, namenjena razi-
skovalcem nekoristnega sve-
ta, nadaljuje s svojo atraktiv-
nostjo v barvah, oblikovanju
in vsebini.
Uvodni prispevek predstav-
lja Martino Čufar, našo naj-
Ijoljšo tekmovalno plezalko in
eno najboljših plezalk na sve-
tu. Urednik revije je pripravil
podrobno študijo nesreče gor-
skih reševalcev pod Turško go-
ro. Ob tem pa njen predsednik
Danilo Škerbinek zagotavlja
da morajo reševalci ostati pro'
stovoljci in ne profesionalci.
Tone Škarja, dolgoletni načel-
nik komisije za odprave v tuja
gorstva pa meni, da se tega
dogodka ne sme pomesti poe
preprogo. Peter Mežnar je i
sliko in besedo predstavil nov
slovenski uspeh v prvenstveni
smeri v Cordilleri Blanci v Pe-
ruju. Prav tako sta na dva nafi
na Sebastjan Semrajc in Sonja
Knez objavila prvi del potopi
sa po Kitajski. Urban Golob j!
v besedi in sliki predstavil
Igorja Škamperleja iz Trsta, k
je od planinca in doktorja zna-
nosti prišel do alpinista in av:
torja dveh razmišljujočiii
knjig. Ciril Mlinar je opisal ini
fotografijami pokazal pot sko-
zi Komarčo do izvira Savice.^
feljtonu o slovenskih osvaja'
njih osemtisočakov je tokrai
Urban Golob predstavil široke
goro - Broad Peak (8047 m) ^
Himalaji. Prvič v tej reviji sc
tokrat predstavljeni tudi na
juspešnejši mladi plezalci ■
otroci, ki jih avtorica Maj^
Čonč imenuje »smrkavce«. ^
drugem prispevku pa je pred
stavila še nekaj plezahšč
Škofjeloškega hribovja. Tin'
Ziherl poroča s srečanja na)
boljših plezalcev in plezalk
svetu, ki so se zbrali v ArcU
malem mestecu v pokrajii^
Trentino. Stalni sodelavce
vije Simon Slejko pa nam g'^
vori o oblačenju z umetni''
krznom in drugim priporoči)'
vimi materiali. Bogadan Klad
nik predstavlja nekaj fotogr^
fij s Križne jame, v fotogaleril
pa nekaj svojih posebnosti.
CIRIL VELKOVRf
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEV
f ■
Regulacija
Savinje
v prejšnji št. NT ste objavili
estavek Regulacija Savinje, v
;aterem prof. Branko Goro-
levšek opisuje regulacijo Sa-
inje po 1. 1933.
Na regulacijo spominjajo
udi veliki kamniti bloki, ki
ežijo v strugi na desnem bre-
[U reke Savinje pod vasjo Gri-
;e. Plošče so odkrili moji vnu-
a in na eni so našli napis:
»V spomin na Savinjo
i963«, potem pa so na ploščo
fpisana imena, npr. Martin
:ilenšek... in datum
10.9.1936. Menda je v Savinji
;e ena plošča z napisom.
Ugotovil sem, da so se na
)loščo podpisale »barabe«,
cakor so tedaj imenovali de-
avce, ki so urejali Savinjo,
'lošča z napisom je bila pri
zlivu Zibke v Savinjo, sedaj je
/eliko niže oziroma nad izli-
/om Artišnice v Savinjo.
Konrad Šalej se spominja,
ja sp 1. 1936 in 1. 1938 urejali
Ddbojnike na Savinji, kjer je
Savinja odnašala posest Kajt-
natov, Naprudnikov in Šale-
iev. Ti odbojniki so sedaj raz-
biti in prestavljeni, zato spet
grozi nevarnost odnašanja
bregov.
Plošče v Savinji so doku-
ment o delih na Savinji, o
delih, na katera smo pozabili
m kmalu ne bodo imele nobe-
ne vrednosti več, če bregov
Savinje ne bomo ponovno
zaščitili.
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
I PREJELI
( SMO
Lepota brez
trpljenja
Čas obdarovanj je tu in
prav v tem času nakupimo
največ daril. Ne bo odveč, če
se ob teh nakupih darovalci
nekoliko zamislijo oz. spom-
nijo na trpljenje živali, ki je
največkrat povezano z izdelki
in ki jih trgovine prav v tem
fasu največ prodajo: to je
kozmetika! Vse snovi, ki pri-
dejo v dotik s človeškim tele-
som, morajo biti preizkuše-
ne, preden gredo v prodajo
oz. v uporabo.
Kozmetična industrija brez
sramu in čustev porabi (mu-
fi!) na milijone živali po vsem
svetu, da bi ustregla potrošni-
kom v želji za lep izgled. Na
živalih so preizkušeni vsi
tamponi, barve za lase, črta-
la, senčila, parfumi, mila,
šminke, zlasti pa kreme proti
gubam (staranju). Znanstve-
t^iki v laboratorijih preizkuša-
lo ostrino na očeh in drugih
delih živali, največ na mač-
kah, zajcih, morskih prašič-
kih in drugih, v ta namen
Posebno gojenih glodalcih
(bele miške itd.). Tudi pri nas
f^ajvečji zdravilski koncem iz
l^Hžnjih kmetij kupuje doma-
če mačke po tisoč tolarjev za
l^omad in jih izpostavlja bole-
čim poizkusom. Te živali v
laboratorijih dobro zaprejo v
tesne kletke, kjer morajo na-
to prenašati najhujše boleči-
ne. Na njih preizkušajo stop-
njo bolečine in opazujejo, če
je preparat pred uporabo še
nevaren. Kdor je že stal pred
kletkami poskusnih-labora-
torijskih živali, ne bo pozabil
njihovega obupnega in ža-
lostnega pogleda.
Zato apeliram na kupce in
porabnike kozmetike, da naj
v času nakupov preverijo, če
je na embalaži napisano: »No
tested on animals« ali v slo-
venščini: »Ni preizkušeno na
živalih«. Včasih, vendar neob-
vezno (je pa zaželeno), je ob
tem napisu tudi majhna risba
zajčka.
Ker menim, da je del slo-
venske populacije že nekoli-
ko ozaveščen o tem, kaj po-
meni izvajanje poizkusov na
živalih, tudi glede kozmetike,
apeliram še na ostali del Slo-
vencev, naj posredno poma-
gajo živalim in segajo po iz-
delkih, ki jih nazivamo »Le-
pota brez trpljenja«. Če se bo-
ste odločili vsaj za en izdelek,
ki ni preizkušen na živalih,
boste doprinesli k znižanju
števila teh nemih bitij, ki si
sama ne morejo pomagati.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
Vprašanja
predsedniku
Dovolite mi, spoštovani
predsednik državnega zbora
Janez Podobnik, da vam tudi
kot predsedniškemu kandi-
datu postavim vprašanja, ki
sem jih vam in vaši stranki že
nekajkrat postavila.
Gre za Zdravilišče Rimske
Toplice. Sprašujem: kdo je
predviden za bodočega
»prevzemnika lastništva« te-
ga zdravilišča, oziroma kdo
ga kupuje in ali je v igri tudi
tujec?
Zakaj je zdravilišče še ved-
no zaprto, čeprav je nemote-
no delalo do zaprtja in je do-
bro vzdrževano?
Zakaj se ne zavzemate za-
to, da bi to edino vsesloven-
sko zdravilišče postalo javni
zavod (vanj več kot petdeset
let vlagamo davkoplačevalci
Slovenije) in ostalo javno do-
bro?
Upam, da vsaj sedaj velja
korajža in boste zbrali pogum
za jasen odgovor v zvezi z
Zdraviliščem Rimske Toplice.
ANTONIJA MARINČEK,
Rimske Toplice
Dijakom
nekadilcem
v tednu, ko na Srednji fri-
zerski, tekstilni, strojni in pro-
metni šoli Celje potekajo
Dnevi zdravja, lepote in hu-
manosti, se predstavljate
mladi s svojimi razmišljanji.
Vesel sem, da ste napisali
veliko lepih spisov, referatov
in pesmi, ki jih v teh dneh
predstavljate sošolcem, va-
šim profesorjem, nekateri tu-
di staršem.
Dnevi Zdravja, lepote in hu-
manosti pa so tudi možnost,
da smo pozorni do nekadil-
cev. Na naši šoli vas je kar
precej.
Naj se kot ravnatelj šole
pridružim tem dnevom z na-
grado nekadilcem. Najprej
čestitam vsem nekadilcem in
nekadilskim razredom na na-
ši šoli. Tej čestitki pa dodajam
nagrado ravnatelja: vsak di-
jak nekadilec dobi za nagrado
3 (tri) proste ure. Izkoristili jih
boste v dogovoru s profesorji
razredniki.
prof. FRANC ERJAVEC,
ravnatelj
»Zahvala«
Iskrena hvala gospe Mariji
iz Vrha nad Laškim za vpra-
šanje in informacije, ki jih je
posredovala županu občine
Laško Petru Hrastelju v zvezi
z denarno pomočjo za nakup
hiše trem ženskam v Lahom-
nem. Župan je pošteno odgo-
voril gospe Mariji in vsem, ki
jih to zanima. Posebej se zah-
valjujemo gospe Mariji, saj ta-
ko vemo, da nismo same in
da se še kdo zanima za nas.
Škoda, da gospa Marija ni de-
ležna vsega denarja, ki ga do-
bita Ivanka in Mici, vključno z
mojo astronomsko pokojni-
no.
Pozivamo gospo Marijo,
naj nas obišče in se osebno
predstavi. S sabo lahko prine-
se tudi malho, ki jo bomo
rade volje napolnile, zraven
pa dodale še vse naše bolezni
in se mogoče tako razbreme-
nile trpljenja.
Draga Marija, oziroma kar-
koli si v resnici: tudi tebe lah-
ko doleti kaj takšnega. Vzemi
si to k srcu.
»Hvaležne« Ulagove
Zahteva za
postavitev
semaforja
Zahtevamo, da na magi-
stralni cesti št. MlO/3 odsek
328 med 10.5 in 11 km posta-
vite pri prehodu za pešce po-
leg vseh ostalih znakov tudi
semafor s tipko za vklop.
Svojo zahtevo argumenti-
ramo s sledečim: v nepo-
sredni bližini omenjenega
prehoda za pešce je naselje
Debro, kjer je po grobih oce-
nah 400 šoloobveznih otrok,
ki dvakrat dnevno prečkajo
omenjeni odsek ceste. Prav
tako je v neposredni bližini
tudi Zdravilišče Laško, ki je
poznano kot rehabilitacij-
sko zdravilišče in prav njiho-
vi pacienti mnogokrat upo-
rabljajo omenjeni prehod za
pešce.
Ob veliki skrbi za naše
otroke zahtevamo, da v čim
krajšem času, vsekakor pa še
pred novim letom 1998, ure-
dite omenjeni prehod za peš-
ce tako, da bo varen vsaj za
otroke in invalide Zdravilišča
Laško. Če zadeve ne boste
resno preučili in v najkrajšem
možnem času omenjeni pre-
hod opremili s semaforji,
bom sam. ob pomoči skupine
občanov, omenjeni prehod
demonstrativno - mirno zase-
del oziroma z mirnim spreha-
janjem po omenjenem preho-
du oviral ali celo popolno za-
prl cesto v smeri Celje - Laško
ali obratno.
V upanju, da boste spošto-
vali zakone RS ter ustavo v
njenem 56. členu, kjer piše,
da otroci uživajo posebno
varstvo in skrb, pričakuje-
mo, da se boste resno lotili
omenjenega problema in da
se boste čim manj izgovarja-
li na razne prepreke. Želimo
si, da nam ne bi bilo potreb-
no poseči po bolj rigoroznih
metodah za pridobitev svo-
jih pravic, ki se tičejo v var-
nosti v cestnem prometu.
Prosimo pa, da nas sprotno
obveščate o vašem namenu,
kako boste rešili omenjeni
problem.
MIRKO GOLOB in
skupina občanov,,
Laško
Opozorilo
Združena lista Socialnih de-
mokratov opozarja, da bodo
predvideni varčevalni ukrepi
države zopet prizadeli najšib-
kejše!
Od 1.1.1998 bo delo študen-
tov in dijakov dražje za 38
odstotkov. Pozivamo vodstva
vseh strank, da preko svojih
poslancev v državnem zboru
preprečijo še en udarec popu-
laciji, ki bi že sicer potrebova-
la največ vzpodbude.
ROK STEINER,
podpredsednik 00 ZLSD
Celje
ZAHVALE-
POHVALE
Laška konjenica
Pred kratkim je bilo v Jago-
čah pri Laškem prvo srečanje
konjenikov, ki so se pomerili
v spretnostnih in galopskih
dirkah.
Tekmovanja se je udeležilo
kar nekaj tekmovalcev, precej
pa je bilo tudi gledalcev, ki se
jim zahvaljujemo za vzpod-
budo. Posebej se zahvaljuje-
mo Andreju Vesenjaku za
uporabo zemljišča.
Naša želja je, da bi priredi-
tev postala tradicionalna, in
da bi privabila še več nastopa-
jočih in gledalcev.
B.C.
Še znajo
prisluhniti
če živiš v nenehnem konf-
liktnem okolju, ti že ena le-
pa beseda veliko pomeni.
Občutek, da ti nekdo verja-
me, pa pomaga, da lažje
preživiš.
Zaradi tega se zahvalju-
jem policistu Mitji Tavčarju,
ki mi je v pogovoru vlil upa-
nje, da bo vse drugače; zah-
valjujem se mu za njegov
trud in čas, ki si ga je vzel
zame. Hkrati mi je pomagal
spremeniti mnenje o polici-
stih, saj te fante še kako
potrebujemo.
Rada bi dodala, da v neka-
terih ustanovah, kjer so za-
dolženi za različne stvari, pre-
prosto molčijo. Neredko se
zgodi, da prisluhnejo le še
policisti, ki pa imajo premalo
pooblastil. Na odvetniško
pravico se ne zanašam, resni-
ca je postala nekakšna sra-
mota, tu in tam pa govori le še
denar.
Policistu Mitji želim še veli-
ko uspeha in ga prosim, naj
bo še naprej prijazen do ljudi
v stiski in prisluhne resnici, ki
je velikokrat poteptana.
Hkrati se zahvaljujem tudi
drugim, ki znajo prisluhniti,
mi je pa žal, da sem tako
dolgo zbirala korajžo in se
zahvalila.
MAJDA MARIJA KRSTIČ,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Takšna in
drugačna dela
Lani junija sem se odločil za
instalacijo nove plinske peči, za
izvajalca del pa sem izbral g.
Šarlaha iz Žalca. Ponudbeno
ceno sem v celoti v naprej po-
ravnal. Sam potek del je
spremljala vrsta napak s strani
g. Šarlaha. Najprej mi je monti-
ral star tlakomer. Kar nekajkrat
sem ga moral opozoriti, naj ga
zamenja. Pri preizkusu peči in
polnjenju cevovodov je prišlo
do izlitja vode na podstrešju. S
tem mi je uničil tervol (izolaci-
jo), poškodoval strop spalnice
in hodnika ter parket v spalnici
in na hodniku. Ob tem g. Šarlah
ni imel toliko spoštovanja (do
stranke), da bi se opravičil, kaj
šele poravnal škodo.
Tik pred sezono sem ga
moral tri tedne prositi, da mi je
najeto cisterno ozemljil in pre-
vijačil na temelje. Med rednim
obratovanjem peči se je ugo-
tovilo, da dimna cev konden-
zira zaradi prevelike dimenzi-
je. G. Šarlah mi ni svetoval kot
strokovnjak, da naj v obstoječi
dimnik vstavim cev z manjšo
dimenzijo, čeprav ga je na to
opozoril njegov kooperant,
temveč se je izgovoril na dim-
nikarsko soglasje, zato sem
tudi dimnikarsko podjetje
opozoril na ta problem. Pri
Dimnikarskem podjetju Žalec
sem naletel na veliko razume-
vanje in tudi povračilo škode.
Že kmalu po obratovanju
centralne peči se je pokvaril
motor mešalnega ventila. G.
Šarlaha nisem uspel prepriča-
ti, da odpravi napako prej kot
v štirih mesecih. Z zamenjavo
motorja še ni bilo konec tolče-
nja po ceveh, temveč šele s
popravilom mešalnega venti-
la, za kar sem potreboval na-
daljnje tri mesece prepričeva-
nja. S tem sem bil prepričan,
da je težav konec, vendar sem
se uštel. V Petrovčah se je
letos pričela plinifikacija nase-
lja, zato sem se tudi prijavil za
priključitev. G. Šarlaha sem
prosil, da mi izvede priključek.
Izkušnje o zavlačevanju so me
prisilile, da sem pričel iskati
tudi druge obrtnike, med ka-
terimi je tudi g. Mrcen iz Pre-
bolda. G. Mrcen mi je vsak dan
obljubljal, da bo prišel, vendar
ga nikoli ni bilo. G. Šarlaha
sem tudi spomnil, da mi je
dolžan (vsaj moralno) dokon-
čati plinsko instalacijo, vendar
je to zavračal. Nekajkrat sem
ga prosil, naj vendar omogoči
priključitev na omrežje, on pa
se je izgovoril, da ima trenut-
no veliko dela... Spomnil sem
ga, da v cisterni ni več kot za
dva dni plina in da prihaja
slabo vreme. G. Šarlah mi je
obljubil, da bo prišel priključit
11. novembra, vendar ga ni
bilo niti me ni obvestil, da ga
ne bo ali da bo prišel kasneje.
Zato sem se obrnil na Pli-
narno Celje, kjer sem naletel
na veliko razumevanje. Zato
se moram zahvaliti g. Miheli-
ču in g. Sajevicu, še posebej
pa mojstru Dušanu Lesjaku iz
Levca in njegovemu sodelav-
cu, ki sta izvedla montažo v
dežju in vetru.
Upam, da bodo imenovani
spremenili svoj odnos do
strank.
Naslov v uredništvu
Pojasnilo
v uredništvo smo prejeli
kar nekaj prošenj oziroma
pozivov naših bralcev, naj
objavimo natančne rezul-
tate predsedniških volitev.
Bralci so želeli, da objavi-
mo odstotke glasov volilne
podpore, kakršno je vsak
od osmih kandidatov dobi-
li v posameznih krajevnih
skupnostih.
Žal je to povsem nemo-
goče, saj je bilo 23 občin
širšega celjskega območja
za volitve predsednika dr-
žave razdeljeno med tri
volilne enote, volilne enote
pa spet v volilne okraje, ki
so imeli glede na svojo
geografsko lego in število
vohlnih upravičencev tudi
različno veliko volišč. Za
primer vzemimo samo
nekdanjo celjsko občino,
ki je z območjem zdajšnje
Mestne občine Celje, Vojni-
ka in Štor oblikovala 2. in
3. vohlni okraj 5. volilne
enote, v teh dveh vohlnih
okrajih pa je bilo skupaj 99
volišč. Da bi objavljali volil-
ne rezultate z vseh volišč,
bi bilo torej občutno pre-
več - tako za branje kot za
obseg časopisnih strani,
saj bi verjetno s tako po-
drobnimi volilnimi rezulta-
ti napolnili vse strani v ča-
sopisu.	Uredništvo
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
0D4.D010.12.1997
Četrtek, 4.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega programa, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Bin-
go-bango, 17.00 Kronika, 18.00
20 vročih, 20.00 Saute surmadi,
21.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju-
ček sporeda in priključitev Ra-
slo.
Petek, 5.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 9.10 Ha-
lo, Atomske Toplice, 9.30 Črna
pika, 10.00, 11.00 Novice, 11.10
Vedeževanje, 11.45 Halo, Topli-
ce Dobrna, 12.00 Novice, 13.00
Poročila, 13.20 Halo, Terme Laš-
ko, 13.40 S knjižnega trga, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo ban-
go, 17.00 Kronika, 18.30 V petek
zvečer - študentska oddaja,
20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sobota, 6.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 700 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.20 Minutke za srečo, 7.30
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldanske-
ga sporeda - dopoldne z Zvone-
tom Lebarjem - Nikoli nisi sam
(Klub osamljenih src), 10.00,
11.00,12.00,13.00 Novice, 13.30
Študentski servis, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice^ 15.15
Podalpski biser, 15.30 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00
Športni večer na Radiu Celje,
20.00 Izpolnjujemo glasbene
želje poslušalcev, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Nedelja, 7.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.20 Minutke za sre-
čo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 9.15 Luč sve-
ti v temi, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Domače 4, 12.00 Novice,
12.30 Iz domačih logov - oddaja
Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke
in pozdravi, 19.30 Glasba je živ-
ljenje, 20.00 Pod slovensko lipo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 8.12 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poroči-
lo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega programa,
9.10 Vi sprašujete, župan Peter
Hrastelj odgovarja, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Športno dopoldne,
11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Bin-
go bango, 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vrti-
ljak polk in valčkov, 22.00 Za-
ključek programa in priključitev
RaSlo.
Torek, 9.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 10.00,
11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Bin-
go bango, 17.00 Kronika, 18.00
BBC top pop, 19.00 Zimzelen,
19.30 Radi ste jih poslušali, 20.30
Rezervirano za vedeževanje,
21.30 Notranja pot, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Sreda, 10.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda - dopold-
ne z Ivico Burnik, 10.00, 11.00,
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
13.15 Mali O, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 14.20 Greš v ki-
no?,15.00 Novice, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Bingo bango,
16.15 Pop loto, 17.00 Kronika,
18.00 Full cool, 21.00 Glasbeni
ex-press, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
O nagradnih igrali,
načelnosti in
polni zadnjici
Najprej o nagradnih
igrah. December na Radiu
Celje bo letos še posebej
skrbno pripravljen. Že s pr-
vim decembrom smo se od-
ločili, da glasbo obarvamo
praznično, natrosili vam bo-
mo kup nagradnih iger, da
bi vas razveselili.
Poiskali bomo zanimive
ljudi, ki so še posebej zazna-
movali iztekajoče se leto in
vam jih predstavili v božično-
novoletnem času. Poleg tega
pripravljamo silvestrski spo-
red vse do jutranjih prvoja-
nuarskih ur in upamo, da bo-
ste ves ta čas v čim večjem
številu z nami.
Prijetno presenečena sem
bila nad vašim odzivom na
prejšnji teden objavljeno an-
keto o tem, kako ocenjujete
naš radijski program. Veliko
anket smo dobili vrnjenih in
obljubimo, da jih bomo skrb-
no pregledali in si z vašimi
odgovori pomagali do približ-
ne podobe o tem, kaj bi od
nas poslušalci še želeli. Tisti,
ki imate prejšnjo številko No-
vega tednika še spravljeno,
pa na anketo iz tega ali onega
razloga še niste odgovorili,
vas prosimo, da to morda še
storite. Ni še prepozno in kot
sem že zapisala, lahko boste
sodelovali v našem nagrad-
nem žrebanju v silvestrskem
programu.
V tednu, ki je pred nami,
vam smem zagotovo obljubiti
dve nagradni igri: tisto, ki ste
je že vajeni, torej ko si lahko
vstopnice za kino prislužite s
pravilnimi odgovori v oddaji
Greš v kino?, druga pa bo
trajala od ponedeljka do pet-
ka, nagrade pa bo podarjal
Kompas Hertz. Zopet po si-
stemu mi sprašujemo, vi od-
govarjate, Kompas Hertz na-
grajuje.
Sicer pa nas te dni na radiu,
morda zaradi turobnega vre-
mena, prevevajo mešani ob-
čutki. Predpraznično vzdušje
nas je nekoliko že zajelo, kar
pomeni, da neprestano raz-
mišljamo, kaj bi vam ponudi-
li, da bi bili za vas prijetni. Po
drugi strani se oziramo v leto,
ki se izteka in žalostno ugo-
tavljamo, da se gospodarska
kriza tudi v našem uredništvu
krepko pozna. Volje za delo
je še veliko, idej tudi, obreme-
nitev za vsakega posamezni-
ka vse več, materialno pa...
Hja, upamo, da bo prihodnje
leto bolje.
Nato o načelnosti. In po-
tem, ko sem se minuli vikend
udeležila 20. Novinarskih
dnevov v Cerknem, sem do-
mov prišla nekako otožna. Pa
ne zato, ker bi se tam srečala
z zamorjeno novinarsko sre-
njo. Sploh ne. Bilo je sila pri-
jetno in zabavno. Toda ko
sem poslušala kolege, ki so
okušali dopisniški kruh v tuji-
ni in ko so nam razložili, kak-
šen je položaj novinarjev v
razvitih evropskih državah,
se mi je storilo milo. Kako
daleč, daleč smo... Kako
mnogo se bomo morali še
naučiti, se boriti... Morda je
prvi korak k temu, da se poe-
notimo v novinarskih vrstah,
da sprevidimo, da smo prav-
zaprav vsi v prekleto godlja-
stem položaju, čeprav morda
novinarji s periferije še v ne-
koliko slabšem kot tisti v slo-
venski prestolnici, predvsem
na nacionalnem radiu in tele-
viziji.
Lahko je biti načelen in de-
lati v skladu z novinarskim
kodeksom, ki prepoveduje
vsakršno ukvarjanje z eko-
nomsko propagando, kolegu
iz nacionalke, ki je zaposlen v
inštituciji, ki jo financira na
eni strani država, na drugi
tisti, ki plačujejo RTV naročni-
no, število zaposlenih pa je
tolikšno, da si lahko privošči-
jo novinarsko specializacijo.
Na lokalni ravni trenutno ni
mogoče biti absolutno zave-
zan kodeksu.
Mar je moja radijska kole-
gica, ki mora nemalokrat de-
lati komercialne oddaje, kaj
manj novinarka kot kolega iz
nacionalke, če zagotavlja
vsak dan po prispevek do dva
za vse naše radijske dnevno
informativne oddaje? Če je
nocpj v gledališču in poroča o
premieri, jutri zjutraj v Zrečah
in poroča o poslovnih rezulta-
tih Term, zvečer pa sedi na
konjiškem občinskem svetu?
Prepričana sem, da ne. In če
bi taista kolegica direktorju in
nenazadnje meni, kot uredni-
ci, rekla, da komercialnih od-
daj ne bo več vodila, ker to ni
v skladu z novinarsko etiko,
službe zato res ne bi izgubila.
A če bi to rekli še vsi ostali,
tista peščica ostalih, ki nas je
zaposlenih na naši radijski
postaji, bi lahko jutri radijsko
postajo zaprli. Kakšen poslu-
šalec bi bil morda celo žalo-
sten. Večina ne. V poplavi ra-
dijskih postaj bi poiskaU no-
vo. A 13 redno zaposlenih
ljudi - novinarji in tonskih teh-
nikov ter glasbeni urednik bi
se jutri znašli na cesti. Ker ne
bi imeli od česa živeti. Pa bi
zopet rekli, pa kaj potem. Kaj
je 13 brezposelnih proti več
sto brezposelnih, ki so na ce-
sti iz zlatarne. Železarne Što-
re, Ema... Bi nas zaščitil novi-
narski sindikat? Dvomim.
Tudi na področju medijev
se je v Sloveniji pričela bitka
za preživetje. Še posebej na
lokalni ravni, kjer se mora-
mo opreti le na lastne sile. In
ko nas mora pet redno zapo-
slenih novinarjev, vključno z
mano, ker za pravo šefova-
nje tako ni časa, pokrivati
vse dogodke v občinah Celje,
Laško, Šentjur, Štore, Vojnik,
Žalec, pa tudi delno v Šmar-
ju, Rogaški Slatini in Velenju,
Zrečah ter Slovenskih Konji-
cah. Zagotoviti moramo ma-
terial za redne dnevno infor-
mativne oddaje, pripraviti še
kakšen tonsko zanimiv pris-
pevek, ki obogati program,
in žalibog, opraviti tudi tisto,
kar ni združljivo z novinar-
sko etiko. Komercialo. Lah-
ko je biti načelen s polno
zadnjico.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
ROJSTVA
v celjski porodnišnici so ro-
dile:
21.	11: Manja ŠKOFLEK iz
Stranic - dečka, Andrejka BU-
KOVŠEK iz Štor - dečka, Majda
DOLAR z Vranskega - deklico,
Marija ČEŠNOVAR iz Šentjurja
- deklico, Tanja PLAHUTA iz
Petrovč - dečka, Marjanca ZU-
PANC iz Laškega - dečka in
Bernarda KOPUSAR iz Gornje-
ga Grada - dečka;
22.	11: Alenka MULEJ iz
Celja - deklico;
23.	11: Jožica OROŽEN iz
Šentjurja - dečka in Bojana OC-
VIRK iz Celja - dečka;
24.	11: Karmen KOŽEL iz
Šmartna v Rožni dolini - dekli-
co, Mojca CEHTE iz Celja -
dečka, Tanja STOJNŠEK iz Ro-
gatca - dečka, Karmen ZAHOJ-
NIK iz Mozirja - deklico, Nata-
ša LEŠER iz Žalca - dečka in
Cvetka KAMENIK iz Nove
Cerkve - deklico;
25.	11: Marija JURIČKO iz
Slovenskih Konjic - deklico, Eri-
ka KAUČIČ iz Celja - dečka,
Darja HOHNJEC iz Bistrice ob
Sotli - dečka in Melita POTEKO
iz Griž - deklico;
26.	11.: Tatjana BEDNJANIČ
iz Braslovč - deklico, Andreja
VOGA iz Velenja - dečka, Mari-
ca KLEPEJ iz Rimskih Toplic -
deklico in Melita VOŠNJAK z
Ljubnega - deklico;
27.	11.: Cvetka GORJANC iz
Celja - dečka, Marija LAH iz
Slovenskih Konjic - dečka, Ani-
ca PERČIČ iz Dobja pri Planini -
dečka, Martina-Alenka KUNEJ
iz Lesičnega - dečka, Danica
ARTNAK iz Šentjurja - deklico
in Rozana VODIČAR iz Vitanja -
dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Franc SEDEV-
ČIČ iz Rogoze in Mira ANIŠAK
iz Slovenske Bistrice, Aljoša
MALEC in Nataša LEUŠTEK,
oba iz Celja, Roman JERNEJ-
ŠEK iz Ogorevca in Gordana
BRAČKO iz Celja ter Kemal
KUKUUČIČ iz BiH in Marjetka
PRISTOVNIK iz Žalca.
Zlato poroko sta sklenila
Ferdinand in Katarina ŠIBANC.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Peter KEK iz
Rogaške Slatine in Zinka KO-
VAČIČ iz Rogatca.
Velenje
Poročila sta se Ivan TEKA-
US in Vida KOVAČ, oba iz Flor-
jana.
Žalec
Poročili so se: Miroslav
MUR in Dušanka ZORKO, oba
iz Griž, Peter RAKUN iz Trnave
in Simenona STRAHOVNIK iz
Velenja ter Ivan ŠPRAJC in Bar-
bara GORIČANEC, oba iz Ka-
saz.
SMRTI
Celje
Umrli so: Albert REPNIK s
Polzele, 98 let, Franc ZUPANC
iz Liboj, 54 let, Viktor TRAM-
ŠEK iz Rogaške Slatine, 76 let,
Ivan KAPL iz Planince, 75 let,
Erna KUŠNIK iz Šoštanja, 69
let, Franc PAJMON iz Trnovelj
pri Celju, 63 let, Jožef PUŠNIK
iz Lahovega Grebena, 63 let,
Martin ŠPAN iz Lahovega Gre-
bena, 57 let, Alojz PLAHUTA iz
Kostrivnice, 78 let, Dragotina
TOMAŽIČ iz Levca, 62 let,
Franc ČEPIN iz Verač, 70 let,
Ivan ZUPANC z Ljubečne, 49
let in Ana NOVAK iz Marija
Gradca, 59 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Frančiška SELIČ
Osredka, 85 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Milena LUŽAN \i
Kranja, 39 let, Frančiška Karoli,
na LUPŠE iz Drenskega Rebra
80 let, Jožef NOVAK iz Dek!
mance, 84 let, Julijana KINCLs
Ponikve, 86 let, Vincenc ČOi^.
ŽEK iz Kamne Gorce, 55 ^
Zvonko POTOČNIK iz Loga, 4i
let, Anton PUŠNIK iz Grobelc,
28 let in Franc VERDEL iz Ro!
gaške Slatine, 72 let.
Velenje
Umrli so: Kristina PRAZNIK
iz Kokarij, 84 let, Milan STRA-
ŠEK iz Škofij, 74 let, Klotilda
POLH iz Velenja, 78 let, Anton
SMEH iz Pečice, 44 let, Anton
Božidar RUMPLER iz Nazarij,
59 let, Ana ČUJEŽ iz Celja, 65 let
in Jože VERBUČ iz Spodnje
Rečice, 70 let.
Žalec
Umrli so: Augustin LESJAK
iz Prelske, 91 let, Frančiška
VERDEL iz Zavrha pri Galiciji,
88 let, Jožefa TOPOLŠEK iz
Zavrha pri Galiciji, 82 let in
Terezija OJSTERŠEK iz Ojstra,
91 let.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek. J
poslovili sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko- ;
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500,
442-201,442-223, fax: 441-032,
Novi tediiik izhaja vsak četrtek. Cena
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel: 442,-,
SOO,int. 10. Mesečna naročnina je
930 tolarjev Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor:
Alojz Zibelnik.
Na podlagi nuienja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Maijela ^ež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor KatiČ,
Urška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eunet.si
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejif.
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Franček
Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;
Koordinator Ulenja: Mitja Umnik
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032,443-511
2. SNOPIČ
INFORMACIJE
23
24
NASI KRAJI IN UUDJE
Ta ne bo moj zdravnik!
Krajani Dobrne v vojniški občini zahtevajo drugega zdravnika - V ponedeljek zvečer rekordno obiskan zbor krajanov
Po novi zakonodaji ima
vsak pravico, da si izbere svo-
jega osebnega zdravnika. To
se sicer lepo sliši, v praksi pa
je, vsaj v manjših krajih, težje
izvedljivo. Ljudje smo pač tak-
šni, da želimo najbolje založe-
no »svojo« trgovino za prvim
vogalom, najboljše učitelje v
»svoji« šoli, ki jo obiskuje naš
otrok, najbolj prizadevnega,
prijaznega in čutečega zdrav-
nika v »svoji« ambulanti. V
večjih mestih je možnosti za
izbiro več, v manjših krajih,
kakršna je tudi zdraviliška Do-
brna v vojniški občini, pa seve-
da manj.
»Dvorana gasilskega doma
na Dobrni je bila sinoči pretesna
za vse, ki so hoteli prisostvovati
zboru, sklicanem na temo
problematike krajevnega
zdravnika,« je v torek pojasnje-
val razplet zbora krajanov na
Dobrni vojniški župan Beno
Podergajs. A epilog nezado-
voljstva krajanov z zdravnikom
dr. Jovom Sunajkom počasi le
kaže obrise; na Dobrno bodo
prihodnje leto v celjskem
zdravstvenem domu skušali
poslati drugega zdravnika, če-
prav kadrovske menjave v
zdravstvu niso preprosta stvar.
»Razpravo krajanov bi le
stežka na kratko povzeli, v bis-
tvu pa so vsi, ki so se v ponede-
ljek zvečer oglasili, izražali ne-
zadovoljstvo s krajevnim
zdravnikom. Zbora krajanov
smo se udeležili tudi predstav-
niki krajevne skupnosti Dobr-
na, občine Vojnik, Zdravstvene-
ga doma Celje in vojniške
zdravstvene postaje. V dogovo-
ru, smo skušali najti najprimer-
nejšo rešitev, odgovor na pri-
tožbe krajanov, ki so se zoper
krajevnega zdravnika dr. Jova
Sunajka v zadnjem času le še
stopnjevale,« pravi vojniški žu-
pan Beno Podergajs in dodaja,
da je bil tokratni zbor krajanov
na Dobrni resnično rekordno
obiskan. »Poprečno se zborov
krajanov na Dobrni udeleži
kakšnih 40 ljudi, tudi ob pobudi
za ustanovitev samostojne ob-
čine se je na Dobrni zbralo le 38
krajanov, tokrat pa kar 305.«
Hočemo drugega!
Ponedeljkovega zbora kraja-
nov se je udeležilo 305 kraja-
nov, v glasovanju, ki so ga opra-
vili po razpravi, se je za to, da v
kraju ostane zdravnik dr. Jovo
Sunajko, opredelil le en, 2 kraja-
na pa sta se vzdržala. Kar 302
krajani so bili torej odločno pro-
ti, da dr. Sunajko ostane na
Dobrni. Glasu tistih, ki so z dr.
Sunajkom zadovoljni, pa v po-
nedeljek ni bilo slišati, čeprav jih
glede na število prebivalcev Do-
brne, najbrž tudi ni tako malo.
Dr. Jovo Sunajko je na Dobr-
no prišel pred približno dvemi
leti, ko v štorskem zdravstve-
nem domu zaradi zapiranja že-
lezarne ni bilo več potreb po
tolikšnem številu zdravnikov,
prejšnji zdravnik dr. Pantoš pa
je z Dobrne odšel zaradi zdravs-
tvenih težav. Računal je, da bo
na Dobrni lahko odprl zasebno
zdravstveno ambulanto, za kar
je imel iz republike vsa soglasja.
Na čuden odnos nekaterih kra-
janov je naletel že takoj po pri-
hodu. Meni, da so proti njemu
nastrojeni zlasti »krajevni fak-
torji«, ki so proti njemu sprožili
pravo kampanjo in tudi zbirali
podpise krajanov za njegovo
zamenjavo, med argumenti naj
bi bilo tudi njegovo slabo zna-
nje slovenščine. Včasih se mu je
zdelo, da nekateri pacienti v
ambulanti načrtno iščejo konf-
liktne situacije. Nekateri so svo-
je zdravstvene kartone kaj
kmalu po njegovem prihodu
prestavili drugam, čeprav je
mnoge od njih videl prvič in
nesporazumov z njimi sploh ni
imel. »Od nekdanjih 2200 pa-
cientov jih je odšlo le 10 odstot-
kov,« pravi dr. Sunajko, kar po-
meni, da je večina ostala. »Zakaj
njih nihče ne vpraša, če so za
zamenjavo zdravnika?«
To so namreč zahtevali na
ponedeljkovem zboru kraja-
nov, za katerega dr. Sunajko
pravi, da je šlo predvsem za
emocionalne izlive, medtem ko
argumentiranih obtožb ni slišal.
»Očitno se je tudi v Sloveniji
zgodil narod,« pravi in dodaja,
da v dvajsetih letih svojega dela
česa podobnega še ni doživel.
»Ta način reševanja problemov
po mojem ni primeren, saj ne
moremo pristati na to, da laiki
izbirajo zdravnika. Kdo pa pra-
vi, da bodo z novim zadovolj-
ni?«
S koncesijo po vsem tem ni
bilo nič, saj ga je občina Vojnik,
ki naj bi mu dala soglasje, napo-
tila na krajevno skupnost Dobr-
na. Od nje pa v sedanjih razme-
rah soglasja prav gotovo ne mo-
re pričakovati.
Rešitev iščejo V ZD
Celje
Kako bodo ta spoj rešili v
celjskem Zdravstvene*m domu,
kamor sodi tudi zdravstvena
postaja na Dobrni? Začasno, do
konca leta so se dogovorili, naj
bi na Dobrno enkrat ali dvakrat
tedensko prihajal dodatni
zdravnik in pomagal v krajevni
postaji.
Sicer pa direktor ZD Celje dr.
Brane Mežnar pravi, da je bilo
pripombe na račun odnosa
med zdravnikom in krajani Do-
brne slišati že dalj časa. Ker so
se te nanašale tudi na njegovo
strokovno delo, so jih preverili
in ugotovili, da niso bile uteme-
ljene. »Nekaj jih je bilo slišati
tudi na zboru krajanov, ki pa
gotovo ni pravi kraj za tovrstne
razprave,« meni dr. Mež-
nar.»Očitno pa so odnosi med
krajani in zdravnikom tako na-
peti, da bomo morali ukrepati,«
ugotavlja, čeprav dodaja, da se
vsi ne pritožujejo, pač pa imajo
o dr. Sunajku tudi pohvalne be-
sede. Kljub temu bodo v ZD
Celje skušali najti novega zdrav-
nika, ki bi lahko zamenjal dr,
Sunajka. Do konca leta pa naj bi
začasno na Dobrno prihajal še
kdo od drugih zdravnikov. Da
zamenjava ne bo enostavna, pa
je jasno, saj imajo vsi zdravniki
svoj krog pacientov in jih je
težko premeščati.
Dr. Jana Govc, ki vodi
Zdravstveno postajo v Vojniku,
ob tem zapletu ugotavlja, da si
ljudje želijo zdravnika, s kate-
rim bi se lahko pogovarjali in ki
bo razumel njihove probleme,
kar pri sedanjem pogrešajo. Pri-
pombe glede strokovnosti
zdravnika pa je težko oceniti.
Za takšne ocene so v Sloveniji
posebne ustanove, ki se s tem
ukvarjajo. »Odnos med zdrav-
nikom in bolnikom je zelo po-
memben in ravno na to je bilo v
preteklosti veliko pripomb, vi-
šek pa je bil ponedeljkov shod.
Če ljudje izgubijo zaupanje v
zdravnika, ga je težko povrniti,«
ugotavlja. Tudi sama opozarja
na težave pri iskanju drugega
zdravnika, ki bo hotel priti na
Dobrno, saj so ga že v preteklo-
sti iskali dalj časa in tudi tisti
zdravniki, ki tam živijo, se za
delo v kraju niso odločili. Zato
so vodstvu občine Vojnik in KS
Dobrna predlagali, da bi bilo
lažje, če bi bodočemu zdravni-
ku ponudili stanovanje v kraju.
TCVIRN,
1. STAMEJČIČ
Krajani za šolo in vrtec
Ljubno ima v slovenskem šolstvu poseben položaj, saj
so letos s krajevnim samoprispevkom začeli zbirati denar
za razširitev osnovne šole.
Zaradi večje racionalnosti so širitev razdelili v tri etape.
Prva obsega ureditev podstrešja na stari šoh, kjer bodo z
ureditvijo treh učilnic lahko prešli na enoizmenski pouk in s
tem tudi zadostili najbolj pomembnim pogojem za devet-
letko. Z novimi prostori bodo hkrati razbremenili vrtec, ki
deluje v istih prostorih (zdaj je na 70 kvadratnih metrih tudi
po 50 otrok), za razširitev telovadnice pa bodo verjetno
morali najeti posojilo.	Ž.Z.
Če ne bo vreme preveč nagajalo, bodo dela končana do konca meseca in življenje ob nekoč
odprtem kanalu bo postalo lepše.
Polenščica v novi strugi
Slovenske Konjice so se že
vrsto let ubadale z neureje-
no strugo potoka Polenšči-
ca, ki se je spremenil v pravi
odprti kanal. V sušnem vre-
menu je iz potoka močno
zaudarjalo in je predstavljal
že veliko nevarnost za
zdravje.
Ker je sanacija Polenščice
za konjiško občino predstav-
ljala velik finančni zalogaj, so
se dela na regulaciji pričela
šele letos. Potok je bilo po-
trebno preusmeriti preko re-
gionalne ceste v potok Ko-
privnica in od tu oba v Dravi-
njo. Prav za dela pod magi-
stralno cesto je bilo težko pri-
dobiti dovoljenja ustreznega
ministrstva. Kljub vsem teža-
vam bodo dela na preusmeri-
tvi potoka končana že v de-
cembru.
Še večji zalogaj pa je uredi-
tev stare struge, ki sega vse
do centra mesta. Po izjavi iz-
vajalcev se v to strugo steka
kar okoli sto priključkov ko-
munalnih odplak iz bližnjih
hiš in sosednjih ulic. Čeprav
bodo sedaj namestili cevi za
zbiranje meteornim voda in
komunalnih odplak, naložba
ne bo rešila problema komu-
nalnih odplak, ki se bodo
zgoščene zlivale v Dravinjo v
neposredni bližini hotela.
Tega se zaveda tudi občin-
sko vodstvo, ki že načrtuje
izgradnjo kolektorjev in čistil-
ne naprave. Do hotela je na-
mreč že speljan kolektor. |
Vendar pa bo celotna investi-;
cija veljala kar okoli 400 mili-j
jonov tolarjev ali dobrih stol
milijonov manj kot celotni j
enoletni občinski proračun, i
Zato projekta ne bo mogoče
uresničiti prej kot v nasled-
njih petih letih, do takrat pa
bo reka Dravinja glavna nosil-
ka komunalnih odplak, ki
močno obremenjujejo njeno
vodo.
Sicer pa še tako skrbno ure-
jena kanalizacija s čistilno na-
pravo ne bo pomenila veliko,
če ne bodo čistilne naprave
zgradile tudi Zreče, skozi ka-
tere teče Dravinja v svojem
zgornjem toku.
J. H.
SNOPIČ
KRONIKA MESECA
25
Novembrski bal v ponošenih čevljih
Na splošno velja mesec november za sivo in dolgočasno dvanajstino leta, letošnjemu listopadu pa bi se Slovenci s takšno oceno nemara hudo zamerili
(esec, ki mu večinoma po-
uje nebesno znamenje
rpijona, nikakor ne more
dolgočasen, kvečjemu je
Ito ustvarjalen, usoden in
sih tudi nepredvidljiv. No,
posebno usodnega in ne-
dvidljivega se v letošnjem
embru ni zgodilo, bil pa
) zagotovo zelo dinamičen
;ec. Po pestrosti dogodkov
logajanj ga lahko prekosi
nole december s svojo
dnovoletno tradicijo in ev-
|o. Bomo videli.
etošnji november je bil tudi
namenju kroničnega, tradi-
lalnega. Potem, ko smo se v
ičilni slovenski maniri mno-
10 poklonili spominu na
[ve, se je začela (nadaljeva-
kroničnost, zaznamovana s
tnikom Martinom, ki je
irl 8. novembra pred 1600
in ki goduje 11. novembra,
dan, ko so ga pokopali.
November V
Hiartinovem letu
b leto je bilo zaradi svetniko-
okrogle obletnice smrti pro-
^eno za Martinovo leto, kar je
za Slovence dodaten razlog
obredno čaščenje. Se je pa
ti Martin, učitelj treznosti in
drosti, v tem letu še posebej
|izal. Postregel nam je z vi-
m, ki mu ga menda v zadnjih
I letih ni bilo enakega. Odlič-
ga letnika 1997 smo na Slo-
Dskem pridelali kar 100 milijo-
V litrov, toda kaj, ko nam je
iskega vinca ostalo v sOdih še
inih 51 milijonov litrov! Pa
10 pri gospodarsko-političnem
Dblemu, kako prepričati neka-
lE tuje vinske dobavitelje, da
Bmo domačega vinca še pre-
t, da bi ga uvažali iz vinorod-
lujine. Kmetijski minister Ci-
^mrkolj ima zdaj še eno ugan-
'več, mu pa znata pri tem
•^l^očiti na pomoč dva novope-
v novembru ustoličena Dr-
"^^kova ministra, Bavčar za
^opske zadeve in Razgoršek
•Halo gospodarstvo in turi-
V znamenju Martina so
^ski praznik obeležili v
'^nem ob Paki, prav tako v
^ Laško, saj imata obe fari
istega patrona. V Virštanju so,
kot se za tako imeniten vinorod-
ni okoliš spodobi, dostojno opra-
vili Martinov vinski krst, sicer pa
je Martin veseljačil povsod po
Celjskem in za sabo puščal tudi
tragične sledi. Kronično so se
okrog martinovega in ves no-
vember na naših cestah vrstile
nesreče. V letošnjem novembru
je v prometnih nesrečah umrlo
devet ljudi!
Volili smo Kučana
Po petih letih smo Slovenci
spet izbirali in volili predsedni-
ka države. Šestega novembra
smo našim bralcem predstavili
vseh osem predsedniških kan-
didatov, o katerih smo potem
razpravljali, ugibali in se vmes
tudi zabavali vse do 23. no-
vembra, ko smo šli na volišča.
Do tega dne pa smo potencial-
ne bodoče predsednike države
srečevali povsod po naši regiji
in poslušali njihove obljube,
vizije in kritike današnje stvar-
nosti. Temperatura predvolilne
kampanje se je iz tedna v teden
rahlo dvigovala, prav visoko pa
se ni povzpela. Tik pred voli-
tvami je ostal le še misterij: bo
drugi krog ali ga ne bo. Ker pa
smo Slovenci znani kot varčen
narod, smo se tudi tokrat odre-
zali, prihranili čedne proračun-
ske denarce in v prvi rundi
izvolili očeta naroda. Sicer pa
šalo na stran: Milan Kučan je
brez dvoma osebnost, ki je Slo-
vencem pisana na kožo: je mo-
der, preverjen, uglajen, ne-
konflikten in sploh politik, ki
nas s svojim delovanjem in ob-
našanjem ne more presenetiti.
Presenečenj, ki Slovence ne-
nehno potiskajo v negotovost
in vse slabši socialni položaj,
pa je dnevna politika polna,
zato ni nič čudnega, če je letoš-
nja predvolilna kampanja med
narodom potekala s sloganom:
Kučan bo (spet) zmagal. Pa še
to: predsedniške volitve so v
istem času imeli tudi na Ir-
skem. Slovenci srno izbirali
med osmimi kandidati, od ka-
terih je bilo osem moških in je
zato moral zmagati moški, na
Irskem pa se izbirali med peti-
mi kandidati, med katerimi so
bile štiri ženske, zmagala pa je
ženska.
Negotovosti v
nedogled
Ena od negotovosti, ki ta čas
pesti slovenske državljane, je
napovedana pokojninska refor-
ma, o kateri smo po malem
začeli razpravljati in na veliko
ugibati v novembru, ko so nam
sestavljavci te novosti predstavi-
li famozno Belo knjigo, podprto
s tremi stebri. Ljudje pa zdaj
računajo, kombinirajo, ugibajo.
Tisti, ki so tik pred upokojitvijo,
iščejo »primanjkljaj«, ki bi jim
omogočil upokojitev po starem
zakonu, večina delovnih ljudi
(zlasti ženske) pa se sprašuje,
kakšna bo njihova vitalna podo-
ba in delovna storilnost tistega
leta, ko bodo praznovali svoj
65. rojstni dan. Sicer pa - nobe-
na juha se ne poje tako vroča,
kot se skuha, res pa je tudi, da
žrtev nikoli ne zmanjka.
Samo milijon nas
ie?
V zadnji novembrski številki
smo obelodanili podatek, da
brezposelnost v Sloveniji še kar
narašča. Na našem območju be-
ležimo okoli 15.500 brezposel-
nih oseb, največji porast (14,3
odstotka) pa v upravni enoti
Celje. Sicer pa nam je pa držav-
na statistika postregla s podat-
kom, da se je število Slovencev
v novembru povzpelo na
1,986.848, v celjski bolnišnici
so nam prijazno postregli s po-
datki, da so imeli novembra 144
porodov, rodilo pa se je 146
otrok, ker sta na svet privekala
dvakrat po dva dvojčka. Po spo-
lu prednjačijo punčke: rodilo se
jih je 77, fantkov pa 69. V lan-
skih enajstih mesecih so v celj-
ski porodnišnici zabeležili 1701
novorojenih otrok, do konca le-
tošnjega novembra pa 1605.
Magičnih dva milijona prebival-
cev torej Slovenija še lep čas ne
bo imela in bati se je, da bo v
naslednjem tisočletju spet ak-
tualna Kajuhova pesem z naslo-
vom Samo milijon nas je...
V negotovem položaju je tu-
di štorska železarna. Če se je v
novembru razvozlala uganka
glede njene upravne lokacije
(ustavni sodniki so jo umestili
v Mestno občino Celje), pa
ostaja vprašanje okoli njenega
lastništva. Najprej se je kot
kupec pojavil Šved, za njim pa
še Italijan, Nemec in Belgijec.
Dobrih tisoč železarjev, ki se v
Štore dnevno vozijo na delo iz
desetih občin, pa se še vedno
sprašuje, kako dolgo bodo še
delali in kdaj bo železarna
sploh začela okrevati.
Je pa v novembru zaživela
celjska zlatarna, ki se po no-
vem imenuje Zlatarna Auro-
dent, njen direktor pa je postal
Andrej Cimerman. Stekla je
proizvodnja, ki bo tržišču po-
nudila 10 do 12 kilogramov
zlatega nakita, množica že dav-
no odpuščenih delavcev, ki je
še vedno na »plačilnem sezna-
mu« na borzi dela, pa temu
gospodarskemu podvigu goto-
vo ne ploska z navdušenjem.
Po statističnih podatkih je na
celjskem območju okoli 4800
delavcev, ki jim je delovno raz-
merje zaradi stečaja podjetja,
kjer so delali, prenehalo v času
od 2. januarja 1994 do 3. no-
vembra letos. Na celjskem ob-
močnem sedežu Jamstvenega
sklada (ta zakon je stopil v
veljavo 3. novembra letos) pa
zdaj v dolgih vrstah stojijo in
na skromne denarne zneske
čakajo ponižani in razžaljeni
ter upajoči nekdanji delavci
nekdanjih tako ali drugače za-
voženih podjetij. V območnih
sindikatih se zdaj bojijo, da bo
zakon o jamstvenem skladu
prinesel samo dodatno zmedo
ter kopico novih krivic. Njiho-
va bojazen je še kako upraviče-
na, saj je nova krivica, ki zraste
na stari, še bolj boleča. So torej
vsi tisti, ki so obdržali delovna
mesta, srečni ljudje? Vprašati
bi bilo treba tistih 5 še zaposle-
nih delavcev celjske Finomeha-
nike, ki že vse od marca niso
prejeli plač. Ali pa tistih 30
delavk štorske šivalnice Flori,
ki so se novembra znašle na
čakanju, delodajalec pa jim ni
izplačal niti regresa niti plač za
september. Premier dr. Janez
Drnovšek, ki je bil gost v zadnji
novembrski številki, pa v in-
tervjuju obljublja pomoč celj-
skemu gospodarstvu.
Srca so še vedno
na pravem mestu
Letošnji november je po-
novno pokazal, da nas še tako
hude stiske in krivice ne more-
jo omajati, ko gre za pomoč
sočloveku. Polna optimizma
in radosti je reportaža, ko smo
pisali o družini Pungartniko-
vih z Raven, ki se je iz več kot
300 let stare propadajoče in
mrzle kmečke hiše preselila v
nov, topel dom. Do nove hiše
so prišli s pomočjo krajanov,
ki so organizirali dobrodelno
akcijo in vanjo pritegnili šte-
vilne obrtnike, podjetja, hu-
manitarne organizacije, obči-
ni Šoštanj in Velenje ter še
koga.
Lepo je bilo tudi slišati in
prebrati, kako sta zakonca Pun-
geršek iz Celja, starša dvojčkov,
sprožila dobrodelno akcijo za
starša, ki so se jima rodili trojč-
ki. Andreja in Srečko Berglez iz
Celja sta do zdaj živela v skrom-
nem enosobnem stanovanju v
stari hiši, pred kratkim pa se je
družina, povečana za tri drobne
štručke, preselila v novo, 68
kvadratnih metrov veliko stano-
vanje v Štorah, zahvaljujoč ra-
zumevanju v občinskem stano-
vanjskem skladu. V mnogočem
bo mladi družini lažje, saj so se
v humanitarno akcijo vključile
tudi številne zdravstvene in so-
cialne službe, pa razna podjetja
in posamezniki ter Banka Celje,
ki je novorojenčkom Patriciji,
Roku in Juretu podarila začetno
hranilno vlogo.
Skrb za sočloveka se je no-
vembra pokazala tudi z rešitvijo
problema, s katerim so se zlasti
v zimskih mesecih srečevali celj-
ski brezdomci. Ti imajo zdaj v
središču mesta urejene tople
prostore za prenočevanje, v krat-
kem pa bodo imeli na voljo tudi
vsakodnevni topel obrok hrane.
In kdo so še ljudje odprtih
rok? Pri reviji Naša žena so v
posebni akciji (med drugim)
izbrali tudi štiri dobrotnike z
našega območja. To so Alenka
Čas iz Velenja, ki se ukvarja s
težavami mladostnikov, Olga
Hočevar s Polzele, ki slovi kot
neutrudna organizatorka do-
brih del, ter Dragica Polanc in
Andrej Palir iz Celja, ustanovi-
telja skupine za samopomoč z
imenom Mavrica. S tem pa spi-
sek plemenitih dejanj in do-
brih ljudi ter prijetnih, lepih in
zanimivih dogodkov, ki smo
jih beležili v novembru, še zda-
leč ni končan, le prostora je
premalo, da bi jih nanizali.
i MARJELAAGREŽ
V celjski porodnišnici se je novembra rodilo 146 otrok.
Berglezovi trojčki bodo rasli v lepem domu.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Ligi prvakov v mesecu novembru zabeležili dve
dragoceni zmagi, najprej v gosteh na Islandiji in potem še na donmčem terenu z italijanskim
moštvom Generali.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
I SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
a. SNOPIČ
MAH OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
1. SNOPIČ
KRONIKA

32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Patrulja je šla v sredo, 26.
novembra popoldne, interve-
nirat v vrtec na Celestinovi
ulici. Tam je Boris K. udaril
Roberta A., istočasno pa zmer-
jal gospo Leo.
•	V četrtek ponoči je nočni
mir stanovalcev na Iršičevi
kradel Milenko O., ki se je drl
po hodniku, zmerjal sosede in
loputal z vrati. Ker je bil alko-
holno zadet, so ga policisti
namestili v prostoru za pridr-
žanje.
•	V petek zjutraj se je patrulja
odpravila v hotel Turška mač-
ka, od koder so sporočili, da se
je nekdo zaklenil v WC. Potem
so ugotovili, da je tam zastonj
prespal Marjan K., ki pa se je
pred prihodom policistov že
prebudil, odklenil straniščna
vrata in odšel v neznano.
•	V nedeljo dopoldne je poli-
ciste nekdo obvestil, da se v
Štorah dogaja poskus umora.
Patrulja je na kraju domnev-
nega hudodelstva ugotovila,
da sta se sprla Dušan P. in
Šaban G. Med prepirom je Du-
šan Šabana napadel z nožem,
Šaban pa ga je odrinil in Du-
šan je padel po tleh. Dušan P.
bo moral k sodniku za prekrš-
ke, zaradi ogrožanja varnosti
pa še na sodišče.
•	V nedeljo popoldne je v lo-
kalu Astra na Gosposki javni
red in mir kršil naš dobri stari
znanec Boris K., ki se je sreča-
nju s patruljo izognil tako, da
jo je iz lokala še pravočasno
odkuril.
M.A.
Zaseženi zvarici
Na celjskem območju so delovale tri ilegalne polnilnice žganih pija^ Glavne
organizatorke dobičkonosnega posla so bile ženske
Kako priti do bajnih vsot
denarja? Recept je razmeroma
preprost: nabaviti steklenice,
kasneje še ekstrakt in barvila
ter etilni alkohol, v nadaljeva-
nju pa s to alkoholno mešani-
co napolniti steklenice. Potem
je treba poskati še dobrega
ponarejevalca etiket in na
koncu proizvod, deklariran
kot originalna žgana pijača,
prodati trgovcem na debelo.
Takšnega posla so se letos loti-
li »podjetniki«, ki pa so jim
policisti in kriminalisti stopili
na prste, ko so na našem ob-
močju izsledili 3 ilegalne pol-
nilnice žganih pijač.
Novinarsko konferenco sta v
tej zadevi v torek opoldne skli-
cala Dušan Mohorko, načel-
nik UNZ Celje, in Aleksander
Jevšek, načelnik uprave krimi-
nahstične službe. Uvodoma sta
povedala, da so policisti poli-
cijskih postaj Slovenske Konji-
ce in Slovenska Bistrica prišli
oktobra letos do podatkov, da
se na območju UNZ Celje in
UNZ Maribor pojavljajo ilegal-
ne polnilnice žganih pijač.
Na osnovi teh informacij se
je pričela obširna policijsko-
kriminalistična preiskava, ki je
pripeljala do ugotovitve, da so
nekje na celjskem območju tri
ilegalne polnilnice žganih pi-
jač, ves posel pa naj bi organi-
zirala in vodila podjetnica s
svojimi sorodniki z območja
Slovenskih Konjic. Med nadalj-
njim zbiranjem podatkov so
preiskovalci ugotovili, da so
osumljenci steklenice kupovali
na Hrvaškem in jih v Sloveniji
poskrili na raznih lokacijah,
ekstrakte so nabavljali v Avstri-
ji, etilni alkohol pa kupovali na
prostem trgu v Ljubljani. Za
izdelovanje etiket so našli za
zdaj še neznanega tiskarja.
Koncem novembra je sledilo
13 hišnih preiskav, ki jih je
odredil preiskovalni sodnik
celjskega okrožnega sodišča. V
teh preiskavah (2 na območju
Celja, 8 na območju Slovenskih
Konjic in 3 na območju Sloven-
ske Bistrice) je sodelovalo 46
kriminalistov in policistov, ki so
odkrili stroje za izdelovanje in
polnjenje žganih pijač, večje
količine etilnega alkohola, eti-
ket in kartonoske ombalaže,
okoli 3 tisoč praznih steklenic,
2 lovski puški, 584 že napolnje-
nih steklenic žgane pijače vecc-
hia extra brandy, zložene v kar-
tone, 1215 steklenic travarice,
prav tako že zložene v 202 kar-
tonskih škatlah in pripravljene
za transport, našli pa so še pre-
točne črpalke za polnjenje ste-
klenic ter razno dokumentacijo
o nabavi raznih surovin in em-
balaže.
Po opravljenih hišnih prei-
skavah so kriminalisti UNZ po-
vabili na razgovore več osum-
ljenih oseb, ki naj bi sodelovale
v tej mreži. Ovadili jih bodo
(zaenkrat) za kaznivo dejanje
»neupravičene uporabe tuje fir-
me, vzorca ali modela«. Gre za
osumljence: 45-letno M.K., 24-
letno K.F., 26-letno M.R, 23-
letno M.L., 24-letnega Z.A., 39-
letnega PL. in 24-letnega S.P.
Po izračunih bi (27. novem-
bra) zasežena pijača v prosti
prodaji dosegla izkupiček v
višini 4 milijone 400 tisoč to-
larjev, od te vsote pa bi si
osumljenci lahko razdelili
okoli 2 milijona tolarjev. Na
osnovi zbranih podatkov so
kriminalisti in policisti prišli
tudi do podatka, da je bilo v
teh treh polnilnicah proizve-
deno 28 tisoč htrov žganih
pijač, kar bi v prosti prodaji
doseglo vrednost okoli 70 mi-
lijonov tolarjev, »zaslužek«
osumljencev pa bi znašal prib-
ližno 35 milijonov tolarjev.
Preiskava še ni končana,
predvsem še ni znano, kdo vse
so bili kupci teh žganih pona-
redkov. Kriminalisti so se po-
vezali tudi z inšpekcijskimi
službami, ki bodo ugotovile,
kje so te pijače, s posebnimi
kemijskimi analizami pa bodo
(v centru za kriminalistično-
tehnične preiskave na MNZ)
ugotovili stopnjo zdravju ško-
dljivih snovi, ki so v teh stekle-
nicah. In v čem se ponaredki
razlikujejo od originalnih pijač
oziroma steklenic z nalepko
Dalmacijavino Split? Odkriti
jih je mogoče po nalepkah na
steklenicah, ki so zaradi slabe-
ga lepila nagubane, v pijačah
so na dnu steklenic vidne pra-
šnate usedline ekstrakta in bar-
vil, izdaja pa jih tudi značilen
vonj po vanilijevem sladkorju.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Do smrti zbil peilco
Na magistralni cesti v Šmar-
ju pri Jelšah se je 27, novem-
bra zjutraj pripetila nezgoda,
v kateri je umrla peška.
Igor Š. (25) iz Grobelnega je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Šentvida proti Mestinju. Ko
je pripeljal v bližino pošte v
Šmarju, je z njegove leve stra-
ni prečkala cesto 70-letna Ka-
rolina Z. iz Šmarja. Voznik je
trčil vanjo, peška pa je utrpela
tako hude telesne poškodbe,
da je umrla na kraju nesreče.
Trčila v drevo
Na Malgajevi ulici v Celju
se je v četrtek, 27. novembra
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
ena pa je bila lažje ranjena.
Rebeka Š. (23) iz Celja je
vozila osebni avtomobil po
Malgajevi ulici iz smeri središča
mesta proti Čopovi ulici. V de-
snem ostrem ovinku je zapelja
la na nasprotno stran vozišča
ter trčila v robnik in potem še v
večje drevo ob cesti. Pri tem se
je voznica hudo telesno poško-
dovala, lažje ranjena pa je bila
sopotnica, triletna Nastja.
Smrtna v Rogaški
Slatini
Na Kidričevi ulici v Rogaš-
ki Slatini se je v nedeljo, 30.
novembra ponoči, pripetila
nesreča, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Tomislav P. (19) iz Rogat^
je vozil osebni avtomobil p
Kidričevi ulici iz smeri Celjsfe
ceste proti Tržišču. Ko je pt
peljal v neposredno bližin
Polnilnice, je s sprednjim d(
snim delom vozila povozil j
vozišču ležečega pešca, 58-1«
nega Franca P. iz Lastnine. P|
šec je na kraju nesreče umd.
Ni je opazil
v križišču Levstikove i
Vrunčeve ulice v Celju se je
četrtek, 27. novembra zju
traj, pripetila nezgoda, v kj
teri je bila ena oseba hud
telesno poškodovana.
Predrag O. (44) iz Mozirja j
vozil avtobus po Levstikoi
proti Aškerčevi ulici. Ko je pt
peljal do križišča s Staneton
ulico, se je na semaforju zai
prižgala zelena luč, zato je a
peljal v križišče. Takrat pa je
voznikove leve strani (po prt
hodu za pešce in že pri rdei
luči) Levstikovo ulico prečkal
IMftnA I.jiiHmila M 17 Coij:
Voznik avtobusa peške ni opa
zil, ker mu jo je zakrivalo spe
cialno vozilo, ki je v križiša
zavijalo v levo. Peška je utrpel
hude telesne poškodbe.
Z mopedom v
robnik
v torek, 2. decembra neka
minut po polnoči, se je n
Ulici mesta Grevenbroich
Celju pripetila nezgoda,
kateri je hude telesne pol
kodbe utrpel kolesar.
Gregor M. (17) iz Celja i
vozil kolo z motorjem po Uli(
mesta Grevenbroich iz smei
Dečkove ceste proti Simončift
vi ulici. V križišču v Smrekarjf
vo ulico, kjer poteka krožn
promet, je trčil v betonski roti
nik kolesarske steze in padel.
Umrl v bolnišnici
Zaradi posledic prometne n«
sreče, ki se je zgodila 20. novem
bra v Trnovljah pri Celju, je
ponedeljek, 24. novembra, v cel
ski bolnišnici umri 48-letni Iva
Z. z Ljubečne pri Celju. M.^
Radarji bodo...	|f
•	v petek, 5. decembra dopoldne, na območju Šmarja^
Jelšah;	I
•	v soboto, 6. decembra popoldne, na območju Celja; f
•	v ponedeljek, 8. decembra dopoldne, na območju Celja J
Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na obmofjJ
Velenja;	■
•	v torek, 9. decembra dopoldne, na območju Laškega, pj
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Velenja;
•	v sredo, 10. decembra popoldne, na območju Slovenski
Konjic in Žalca;
•	v četrtek dopoldne na območju Šentjurja, v popoldanskeij
času pa na območju Rogaške Slatine in Laškega.
Delovna nezgoda
v soboto, 29. novembra
okoli 5.20 ure, se je v Žele
zarni Štore pripetila delov';
na nezgoda, v kateri so bil
lažje ranjeni trije delavci.
Do nesreče je prišlo, ko
med jemanjem vzorca litin^
prišlo do eksplozije na ^
kuumski peči. Pri tem so
lažje telesno poškodovali 30;
letni Silvo V iz Lažiš, 27-letiii
Ladislav Š. iz Galicije in 43"
letni Šefik Š. iz Celja. Vzroii
eksplozije preiskovalci
ugotavljajo, na napravi pa
nastalo za okoli 3 milijon^
tolarjev škode.	M-'^
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Smolarje
znorel
Divji
v sedlu
Prosim in
oprostite
Perje za polet
v modne višave
Veličasten Borobudur, dolga leta pozabljen pod vulkanskim pepelom.
Strma pot do nirvane
V bližini Yogye stojita veličastna templja - budistični Borobudur in hinduistični Prambanan
če lahko kateremu indone-
ijskemu mestu pripnemo
devek kulturna prestolni-
1, je to prav gotovo Yogya-
irta na vzhodni Javi. V bliž-
ji okolici mesta ležita dva
il največjih verskih spome-
ikov človeštva na svetu, v
iltanovi palači - kratonu
nesto namreč še vedno vodi
Ultan) lahko občudujemo
pmačinke pri zapletenem
[delovanju batika ali se po-
kmo v čarobni svet gledališ-
Jsenc, vajang kulita, kjer se
^ed nami pojavijo duhovi
imrlih prednikov,
fe
Morda je za takšen razcvet
ivljenja in umetnosti v tej
otlini kriv bližnji vulkan Me-
ipi, ki vsakih nekaj let iz
otranjosti zemlje prinese na
ovršje ogromno mineralov
I fosfatov. Zaradi tega je prst
3"edno rodovitna, riž rodi tri-
fat letno, ljudem pa ni treba
^beti le za golo preživetje.
jLe dobro uro vožnje iz Yog-
kakor domačini na kratko
imenujejo svoje mesto, se na
gričku, obdanem s palmami
in riževimi terasami dviga
eden od največjih budističnih
spomenikov na svetu - Boro-
budur. Njegovo ime najverjet-
neje izvira iz starih sanskrt-
skih besed »Vihara Budha
Uhr«, kar pomeni »budistični
samostan na hribu«. To je v
resnici zelo ustrezna oznaka,
saj ta velikanski tempelj do-
besedno pokriva izbočen vrh
vzpetine. Tako se zdi, kot da
je tempelj postavljen sredi
ravnega polja.
Pozabljen, nato
obnovljen
Vladarji iz dinastije Sailen-
dra so Borobudur zgradili
med leti 750 in 850. Potrebno
je bilo res neskončno število
ljudi, ki so v času gradnje
izklesali in na grič prinesh
približno 60 000 kubičnih me-
trov skal in kamenja. Kljub
takšnim naporom pa je bil
veličastni tempelj zapuščen
kmalu po dograditvi. Dolgo je
nato pozabljen ležal pod
plastmi vulkanskega pepela.
Šele v začetku prejšnjega sto-
letja so odstranili vse, kar se
je medtem nabralo, in zopet
se je prikazala vsa domišljija
in sposobnost nekdanjih gra-
diteljev.
V mnogih letih se je pod-
porni grič prepojil z vodo,
tako da se je začela celotna
zgradba sesedati. Obnova, ki
so se je v začetku tega stolet-
ja lotili kolonizatorji Nizo-
zemci, ni bila niti najmanj
enostavna. Zadnja restavra-
torska akcija, za katero so
denar prispevale mnoge dr-
žave pa celem svetu, pa je
bila dokončana šele pred do-
brimi desetimi leti.
Prvi vtis ob pogledu na mo-
gočni tempelj je res fantasti-
čen. Sprejel nas je za Borobu-
dur nenavaden mir, saj so ve-
likanske množice turistov, ki
prihajajo sem občudovat
sončni vzhod, že odšle nazaj
v svoje hotele. Od daleč je
lepo vidno, da je piramidasto
oblikovani kompleks zgrajen
v terasah, ki se proti vrhu
zmanjšujejo. Prav na vrhu
stoji izstopajoča glavna pago-
da, ki predstavlja budistična
nebesa - nirvano. Proti vrhu
nas vodijo strme stopnice, ki
predstavljajo strmo in napor-
no pot vsakega smrtnika do
nirvane.
Celoten tempelj je bil za-
snovan na budističnem poj-
movanju vesolja. Vse se zač-
ne na najnižji terasi, kjer iz-
klesani reliefi prikazujejo
vsakdanje življenje z željami
in strastmi, torej začetkom
vsakega trpljenja. Začne se
petkilometrsko romanje, ki
gre vedno v smeri urinega
kazalca. Pot vodi po ozkih
hodnikih mimo neštetih relie-
fov z motivi iz Budinega živ-
ljenja. Na zadnjih treh terasah
pred nirvano stoji 72 zaprtih
pagod, ki imajo ozke odprti-
ne, skozi katere lahko v vsaki
vidimo kip Bude. Dotik Bude
na določenem mestu prinaša
srečo. Tako kot pot do sreče
pa tudi dotik skozi ozke reže
ni najbolj enostaven.
Človek s slonjo
glavo
če se peljemo iz Yogye proti
vzhodu, prav tako kmalu naleti-
mo na še en veličasten religioz-
ni spomenik. To je hinduistični
tempeljski kompleks Pramba-
nan. Zgrajen je bil le kakšnih
petdeset let za Borobudurjem.
Tudi nadaljnja zgodovina obeh
templjev je podobna, saj je bil
tudi Prambanan že kmalu po
10. stoletju opuščen. Kasneje so
ga prizadeli še potresi in ljudje,
ki so potrebovali gradbeni ma-
terial. V obnovo je bilo v tem
stoletju vloženo ogromno truda
in denarja.
Največji in umetniško naj-
pomembnejši je tempelj pos-
večen Šivi - najvišjemu bo-
žanstvu v hindujskem pan-
teonu božanstev. Če tempelj
obkrožimo v smeri urinih ka-
zalcev, lahko sledimo zgodbi
iz epa Ramajane, kjer princ
Rama s pomočjo opic in nji-
hovega kralja Hanumana re-
šuje svojo izvoljenko Sito iz
rok kralja demonov. V eni od
ceUc v templju stoji tudi kip
Šivinega »slonjeglavega« sina
Ganeša. Ko se je namreč Šiva
nekoč vrnil z dolgega potova-
nja, je doma našel ženo z
mladeničem. Niti pomislil ni,
da bi to lahko bil njun sin, ki
je odrasel v njegovi odsotno-
sti. Šiva mu je takoj odsekal
glavo. Ko je izvedel resnico, je
lahko sina obudil k življenju
le tako, da mu je na vrat posa-
dil glavo prvega bitja, ki je
prišlo mimo. In to je bil slon.
.. ALEN BRAJNIK
34
REPORTAŽA - INFORMACIJE
Noe še prehodi kol nic
Dvainsedemdesetletni Ivan Kregar je bil najstarejši udeleženec pohoda Celje-Logarska
dolina - Še vedno se udeležuje 100 km dolgega maratona v Švici
Nihče od ljudi, ki spozna
Celjana Ivana Kregarja, ne
verjame, da je letos dopolnil
že 72 let. Vitalen, nasmejan,
razgledan možakar, ki tudi
letos ni izpustil 100 kilome-
trov dolgega pohoda v švi-
carskem Bielu, leta pa si, ne
da bi se udeležil pohoda iz
Celja v Logarsko dolino, na
katerem je bil tudi letos naj-
starejši udeleženec, sploh
ne more predstavljati. Torej
se ni čuditi, zakaj kaže vsaj
dvajset let manj.
»Ja,« se nasmeje, ko ga uja-
mem med nedeljskim spreho-
dom na Svetino, »to pa naredi-
jo hribi«. Ivan Kregar je po
pokhcu mizar, ki je opremil
trinajst pošt v celjski regiji,
šest bank v Dubrovniku, celj-
sko poročno dvorano, pa re-
stavracijo Na-na.
Na svoj prvi pohod se je
odpravil pred približno deseti-
mi leti. »Prijelo me je, brez
posebnega razloga, in šel sem
v Maribor. Povabil sem še pri-
jatelja, hodila sva 10 ur, tako
da sva zjutraj prispela, vrnila
pa sva se z avtobusom.
Pred desetimi leti, ko je
opremljal pošto na Kalobju, si
je zaželel do tja iti peš, razlaga
skromno, in iz tega se je razvil
pohod, ki ga člani celjskega
planinskega društva vsako le-
to izvedejo 2. maja, na njegov
rojstni dan. »Ta pot se imenuje
Kregarjeva pot,« skromno, a
ponosno pojasni. »Po meni.«
»Hoja mi pomeni predvsem
veselje in srečo,« skromno po-
ve, »sicer pa se vsega lepega,
kar človek doživi v hribih in
planinah, sploh ne da opisati,«
skuša pojasniti svojo veliko
ljubezen.
Od kdaj je član celjskega
planinskega društva, se sploh
ne spominja več; včlanil pa se
je tudi v društvo maratoncev
in pohodnikov, in sicer takoj.
ko je bilo to ustanovljeno. Da-
nes živi sam, vendar ne osam-
ljen; otroci, vnuki pa tudi že
pravnuk ga namreč redno obi-
skujejo. »Vnukinja Maja redno
hodi z mano na maratone;
petkrat je že bila na Triglavu,
pa v Logarski«.
Je še kakšna želja, ki je v
njem ostala neizpolnjena? De-
narja si ne želim, prav tako
nimam nobenih želja po do-
brem avtu; pomembno je, da
se pripeljem do vznožja hri-
ba... sicer pa je vse v človeku
in v nogah,« pravi in prizna,
da je bil v zadnjem mesecu
kar dvakrat na Triglavu. »Prvič
kar tako, drugič pa, ker me je
zanimalo, kako izgleda pohod
100 žensk na Triglav.« Vendar
so ga slednje razočarale: »Sam
sem se povzpel na Mali Tri-
glav, one pa sploh niso šle do
vrha, ker so se ustrašile dež-
ja.«
In kako planinski in pohod-
niški prijatelji komentirajo
Ivanovo starost, če ga vprašajo
po njej? »Marsikdo, ki sem ga
spoznal v hribih ali na marato-
nih in mu povedal, koliko sem
star, je dejal, da bo do takrat,
ko bo sam star toliko, že tri-
krat prekopan, ne pa v tako
dobri kondiciji kot sem jaz,«
pravi, potem pa doda: »Vendar
tega ne verjamem. Vsaj, če
bodo redno hodili v hribe, ne
bo tako. Sam sem danes v
tretji puberteti in celo noč lah-
ko prehodim kot nič. Pred-
vsem pa mi, odkar sem se
zaljubil v hojo, niti na kraj
pameti ne pade, da bi jo pre-
krokal v kakšni gostilni,« pra-
vi in si, v prijetnem vzdušju
planinske gostilnice, naroči
deci belega. »Ampak, samo
deci, veste! Ker podaljšuje
mladost in dobro vpliva na
zdravje.«
NINA M. SEDLAR
PETICA
PO SIOVENIJI - HUMOR
35
Z žlico In kozarcem po Sloveniji
V Gornji Radgoni so krstili vino in predstavili karte vinorodnih okolišev
Zgodil se je 1, Sejem se-
len, sadik, sadja, trsnih
»pljenk in opreme v Gornji
adgoni, ki pravzaprav ne bi
il nič posebnega, če ne bi
rvič krstili slovenskega
iladega vina iz 14 vinorod-
ih okolišev.
Sodi so dobro prenesli pot
; vseh koncev Slovenije, če-
rav smo, ko smo jih gledali,
gotavljali, da utegnejo biti
remajhni. Zbralo se je na-
ireč toliko radovednežev in.
kakšno naključje, tudi po-
slancev državnega zbora, da
bi utegnilo dobre kapljice kaj
hitro zmanjkati. Da je krst
vina resna reč, nam je bilo
jasno takoj, ko se je šef cere-
monije na moč vneto lotil za-
deve, botri v modrih predpa-
snikih pa so resnobno pri-
sluhnili oštevanju mošta.
»Da ga ne bi preveč lomil,
moškim v glave prehitro zle-
zel in povzročil kakšne za-
konske peripetije, moštek,«
so se glasili ceremoniarjevi
napotki. »Pa da ne bi bil pre-
več navihan in neugnan, tem-
več se bo napravil v odgovor-
no in resno vino, da ne bo
nikomur v sramoto,« mu je še
pel levite.
Tako je mošt postal vino. K
temu so pripomogli tudi bo-
tri, ki so izjemno prizadevno
opravili svojo dolžnost. Ka-
korkoli že, treba jim je priz-
nati, da so se čisto drugače
podvizali, kot bi se najbrž v
poslanskih klopeh. In ker je
vino treba poskusiti, takrat ni
nihče pomislil, da se mu kam
mudi. Poznavalci pravijo, da
je letošnje vino dobro. Kdo bi
jim nasprotoval, sploh po-
tem, ko je kozarec ali dva
vase dal?
' Tudi celjski radijci smo mo-
rali biti zraven. Sicer pa, kdo bi
nam verjel, če bi zatrjevali, da
Štajerci ne marajo kapljice!
Poslovna skupnost za vino-
gradništvo in vinarstvo Slove-
nije, ki je bila naš gostitelj, je ob
tej priložnosti predstavljala
karte vinorodnih okolišev Slo-
venije, ki bodo prihodnje leto
tudi v prodaji. Gre za tri karte,
katerih vinogradniško vsebino
predstavljajo meje vinorodnih
okolišev, večje vinogradniške
površine, imena izpostavljenih
vinogradnih leg ter izjemna
razgledišča na vinograde. Oz-
načene so tudi vinske kleti, de-
gustacijska mesta, trsničarski
obrati in vinoteke.
Komplet zemljevidov slo-
venskih vinorodnih okolišev
je eden izmed najpomem-
bnejših projektov za promo-
cijo slovenskih vin in obisk
kleti družbenikov Poslovne
skupnosti za vinogradništvo
in vinarstvo Slovenije.
, '	VESNA LEJIČ
Poleg botrov se je pri krstu zbralo tudi kar precej radovednežev.
V sodih se med krstom sicer ni zgodilo nič vidnega, toda mošt je med krstom le postal vino.
STRANKA ŠAUIVCEV
Alojz Arlič iz Šmarja, Anica Naraks iz Vojni-
ka, Marinka Bukovič iz Rimskih Toplic, Mile-
na Čepin iz Gorice pri Slivnici, Mariča Mavec iz
Kranja in Štefka Kranjc iz Kozjega so današnji
soavtorji strani šaljivcev Novega tednika.
Že v soboto pa bomo za nagrado z agencijo
Dober dan na pravljično okrašen Dunaj poslali
Justino Gostečnik iz Braslovč, ki je prejela
največ glasov za šalo tedna, in Andreja Cverle-
ta iz Gorice pri Slivnici kot nagrajenca med
izžrebanimi kuponi.
Na policijski postaji
Možje postave imajo veliko dela. Zadnjič se
je na postaji oglasila Pepa in priznala:
»Ubila sem moža. Vendar, prosim, v samoo-
brambi.«
»Kako se je to zgodilo?« zanima miličnika.
»Ko je videl, da držim v roki revolver, je
rekel: 'Če me boš ti zgrešila, te jaz ne bom.«
Pri gasilcih
Gasilci v vasici sredi Savinjske doline imajo
zelo zagnanega mladega predsednika. Letos
je izdal ukaz o vsesplošnem zbiranju sredstev
za nov avtomobil, nova vrata, da avtomobila
ne bi ukradli in ukaz o prepovedi uživanja
alkohola vsaj dve uri pred požarom...
Pri vojakih
Lojz mlajši je šel v vojsko, kjer mu je kaj
kmalu zmanjkalo denarja. Pisal je babici za
pomoč, ki pa se ni dala prepričati, saj je prej
hotela Lojzovo sliko. Ker ni bilo denarja niti za
fotografa, je našel rešitev v eni od kolegovih
fotografij, ko ga je le-ta slučajno golega slikal v
kopalnici.
Da slika ne bi bila preveč izzivalna, jo je
prerezal na pol, babici pa je mislil poslati
zgornji del slike. Lojz je pomotoma dal v
kuverto spodnji del slike, torej spodnji del
telesa. Že drugi dan pa je na začudenje prejel
denar in pripis: »Čisto si podoben očetu; man-
deljne imaš zatečene in kravato postrani...«
Vseli
Učiteljice zadnje čase zahtevajo vse mogo-
če. Ena izmed njih je ukazala otrokom, naj
napišejo stavek, ki se rima.
Lojzek je napisal: »V vodi stoji Jurca, voda
mu je do kolena.«
»Lojzek, spet ena tvojih. Kje je tu rima?«
»Tovarišica, ko pride plima, se pa rima.«
Srečanje
Po dolgem času se srečata Lojz in Slave. Prvi
se takoj pohvali:
»Veš, kaj sem naredil zadnjič sosedovemu
mačku, ko je hodil na moj vrt opravljat svojo
potrebo? Kar malo bencina sem mu dal za
spit. Maček pa je začel letati gor in dol po
drevesu. Kar naenkrat pa pride do sredine
drevesa in pade dol.«
Slave takoj vpraša: »A je poginil?«
»Ne, bencina mu je zmanjkalo.«
Pogovor
Franc in Treza sta bila zgleden par. Treza
kar naenkrat hudo zboli in zaveda se, da so ji
šteti dnevi. Zato se odloči za resen pogovor in
Francu pove nekaj nasvetov:
»Lubi - vidiš, da je z menoj proti koncu. Glej,
da ne boš ostal sam in se zapustil. Dobi si
potem kakšno dobro in pošteno, da se bosta
razumela kot midva. Vse ji pustim, samo to te
prosim, naj ne nosi mojih oblek, da ne boš
videl mene v njej.«
»Brez skrbi, draga Rezi, saj je veliko večja
od tebe...«
SALA TEDNA
V šoli i.
Lojzek je ves razburjen prišel iz šole.
»Mami! Mislim, da je naša učiteljica vam-
pirka!«
»Vampirka? Le kaj ti pride na misel. Zakaj
pa?«
»Veš, da mi je danes rekla, naj si umijem
vrat!«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
36
GtASBA
Smolar je znorel
Nova plošča hiperproduktivnega dolgoprstega dolgina
Adi Smolar, že vrsto let najbolj razprodan
kantavtor v Sloveniji, veseli nesojeni slavist in
pisatelj iz nam bližje Koroške, je konec prejš-
njega meseca svojim že skoraj neverjetnim
podvigom (več kot 250 lastnih skladb, pet kaset,
štiri kompaktne plošče, skoraj tisoč nastopov in
pol milijona prevoženih kilometrov med nji-
mi), dodal še enega. Kaseto in cedejko »Jaz sem
nor«.
»Pršu sem na idejo genialno, zdaj pa jo izvajam
maksimalno, morda se zdela vam bo destruktiv-
na, a ideja je zelo perpektivna: Sem pameten
težko živel, zato sem se odloču, da bom znorel!«
Tako pravi Smolar v prvih vrsticah naslovne
pesmi Jaz sem nor, ki tako kot večina njegovih
pesmi na duhovit, a malce jedek način, podaja
resnice današnjega bivanja in pa seveda tudi
njegovega delovanja na slovenskem glasbenem
prizorišču. Adi je namreč že zdavnaj spoznal, da
lahko tisti, malo drugačni, svoje »čudaške« ideje
in z njimi povezana dejanja ne-
kaznovano uresničujejo le tako,
da se najprej »iz sebe norca
delajo«, kasneje pa še iz vseh
drugih.
»Ko znoriš, takoj se lažje di-
ha, zdaj vsak človk se mi nasmi-
ha... Zame ni problemov, ni
ovir, res, odkar sem nor, jaz
imam krompir«, pojasnjuje
Smolar v nadaljevanju te naj-
boljše skladbe z istoimenske
plošče, ki tokrat prinaša 14 no-
vih pesmi. Po nekoliko bolj roc-
kovsko obarvani »Bog ne daj,
da bi crknu televizor« (1995) in
bolj umirjeno akustičnih »Saj te
prime, pa te mine« (1996) in
»No ja, pa kaj« je Adi tokrat spet
posnel zanj aranžmajsko precej
bogat album. Avtor vseh son-
gov je seveda Smolar sam, tako
kot večina njegovih predhodnih
kreacij, pa so tudi te nastale v
studiu nekdanjega Buldožerja
Boruta Činča, ki je ves material
posnel in produciral.
Poleg Adijevih stalnih sprem-
ljevalcev, benda Leteči potepuhi
(Dejan Došlo, Jožef Sečnik, Kle-
men Tičar), so svoj pečat temu
LP dali še nekateri znani glasbe-
niki z domače glasbene scene,
med njimi pa velja še posebej
omeniti pozavnista Lojzeta
Kranjčana, basista Nina De Gle-
rio, violinistko Jeleno Ždrale in
pa že omenjenega Činča, ki je
igral na svoje prastare orgle
Hammond.
Plošča »Jaz sem nor« poleg
novih Smolarjevih uglasbljenih
zgodb (polovico teh bodo tudi
tisti, ki niso njegovi najbolj gore-
či podaniki, čez nekaj zagotovo
mesecev znali na pamet) seve-
da ne prinaša nič novega. Smo-
lar pač ostaja zvest samemu
sebi, svoji številčni vojski obo-
ževalcev in simpatizerjev pa
vedno znova prinaša le majhne
karikirane življenjske resnice, ki
jih jemlje iz življenjskih izku-
šenj, tako svojih kot tujih.
- ~ STANE ŠPEGEL
Vitezi z novim vodstvom
Glasbena skupina Vitezi
polk in valčkov je v gostišču
Kocman v Šentrupertu nad
Laškim praznovala že četrti
rojstni dan.
Skupino sestavljajo sami
prekaljeni glasbeniki Tone Vi-
deč, Vili Ograj enšek. Viki Ašič,
Oto Rom, Mirko Polutnik,
Franci Zeme in Boris Terglav,
kasneje pa sta se pridružila še
Pavle Knez in Ludvik Kos. Na
prvem srečanju v prostorih Ra-
dia Celje so se fantje dogovori-
li, da se bodo dobili vsako leto
dva dni pred Martinom pri
enem izmed ustanovnih spon-
zorjev, Vladu Kocmanu iz Šen-
truperta.
Za prvega predsednika je bil
izbran Viki Ašič, ki sta ga nasle-
dila Boris Terglav in Mirko Po-
lutnik, letos pa je Tone Videč.
Zanimiva glasbena skupina, ki
jo druži več kot samo glasba, saj
gre za prijatelje, ki so to že nekaj
desetletij, je od ustanovitve pa
do letos dosegla nekaj lepih us-
pehov. V studiu Mimik Mira
Klinca v Libojah so posneli dve
skladbi Od Celja do Žalca in
Savinjska dolina, v gorci Borisa
Terglava pa so posneli TV spot
za oddajo Po domače.
Ob letošnjem Martinu, ko je
vodstvo prevzel Tone Videč, so
se dogovorili, da bodo posneli
še nekaj skladb, saj jim bo mor-
da v letu ali dveh uspelo izdati
samostojno kaseto, kar bi bila
svojevrstna atrakcija, saj take
skupine v Sloveniji ni. Malo ra-
čunajo na pomoč prijateljev, ki
bi jih podprli pri financiranju
kasete, sami pa bodo dodal
znanje in glasbeno ljubezen. So
pa pripravljeni zaigrati tudi na
kakšni veselici, takole uro ali
dve, kar bi bilo imenitno prese-
nečenje za vse, ki bi na veselico
prišli.
Vitezi (na sliki manjka Franci
Zeme) se ne dajo, radi pa pove-
jo, da jih »gor držijo« žene, ki sc
zdaj njihove stalne spremljeval-
ke, kajti na prejšnje nastope so
pač hodili večinoma sami. T\
Milijoni za
dober namen
s pomočjo Klica dobro-
te v celjskem Golovcu je
uspelo slovenski karitas
do ponedeljka zbrati 26
milijonov tolarjev, za kar
so poslali položnice nekaj
manj kot 4 tisoč daroval-
cem. Na koncertu je pred
štiri tisoč gledalci v dvo-
rani nastopilo več kot sto
nastopajočih.
Letos so uspeli zbrati še
več kot lani (lani 21,5 mili-
jona po 3008 khcih). Zbra-
na sredstva bo slovenska
karitas posredovala vsem
trem škofijskim karitas, od
tam pa posameznim žup-
nijam.
Gledalci v dvorani in pri
televizijskih sprejemnikih
so z zanimanjem spremlja--
li bogat program s pevci
razhčnih glasbenih zvrsti, s
skupinami zabavne, kla-
sične in narodnozabavne
glasbe, z igralci, napovedo-
valci in pevskim zborom.-
Prvič je nastopil pevski
zbor, dekliški Carmina Slo-
venica, ki je odšel med ob--
činstvo.
Predsednik slovenske;
karitas, mariborski škof dr.;
Franc Kramberger, je
spomnil, da je s pomočjo"
Klica dobrote mogoče utr-j'
niti solze z obrazov tistih, ki
potrebujejo pomoč. Sicer
pa se je zahvalil vsem na- =
stopaj očim, celjski občini in'i
županu Jožetu Zimšku ter J
Celjskemu sejmu in njego-j
vemu direktorju Francu |
Pangerlu, ki široko odpira >
vrata dvorane na Golovcu. I
BRANE JERANKO
Ekartovo leto za zgodovino
Ansambel Ekart s Prepolja
je v letošnjem letu na glas-
benem področju in v samem
ansamblu dosegel kar pre-
cej uspehov.
Začelo se je zgodaj spomla-
di, ko je ansambel Ekart zma-
gal na 1. Koroškem festivalu
pri Slovenj Gradcu, nadaljeval
z drugo zmago na 3. festivalu
polk in valčkov v Vinski gori,
na Ptujskem festivalu pa je
osvojil zlatega orfeja in še ne-
kaj nagrad.
Ob tem so se vrstili zelo
uspešni nastopi po različnih
slovenskih krajih, vehko pa
je Ekart nastopal tudi na
Celjskem. K temu je treba
dodati televizijske in radijske
nastope ter novo kaseto Pti-
čica, katere promocijo so pri-
pravili v zibelki slovenske
narodno zabavne glasbe v
Begunjah v gostišču pri Avse-
niku. Ansambel Ekart je po-
snel šest kaset in dva CD,
pripravlja pa že sedmo kase-
to, ki bo izšla prihodnje leto.
Ob tem pa so Ekartovci, ki so
trenutno prav gotovo v sa-
mem vrhu domače zabavne
glasbe v Sloveniji, veliko pri-
jetnih »stresov« doživeli tudi
v samem ansamblu. Najprej
se je Renato Kapun poročil s
Simono in dobila sta sina Re-
neja, potem sta se »vzela«
dva člana ansambla, klarine-
tist Damjan Kolarič in pevka
Barbara Potrč. Damjan Kola-
rič je dosegel tudi študijski
uspeh, saj je akademijo kon-
čal s čisto desetko! Zadnji
praznik pa bo Abraham tro-
bentarja Silva Kolariča.
»Resno se dogovarjamo, da
bomo prihodnje leto odšli na
daljšo turnejo v ZDA in Kana-
do; itak pa bomo veliko na-
stopali in ob dobri glasbi skr-
beh za humor,« obljublja Jože
Ekart.
TONE VRABL
Usodnih trideset
Alex Bass je izdal deveto v
nizu samostojnih kaset, ki je
deseta avtorska kaseta. Ker
je pred kratkim praznoval
30. rojstni dan, je temu do-
godku v čast, kot pravi, obja-
vil jubilejno kaseto, ki nosi
naslov »30«.
Večina od desetih skladb,
uvrščenih na novo kaseto, je
nastala v letu 1992, ko je za-
pustil skupino Don Mentony
Band. Alex pravi, da gre v
glavnem za njegovo poezijo,
ki jo je tudi uglasbil. Mešajo
se ritmi bluesa, ročka, folka,
sambe, rapa, polke, valčka...
Alex je vse storil sam, saj je
avtor vseh besedil, glasbe in
aranžmajev, hkrati pa je sam
odigral tudi vse inštrumente od-
pel vse vokale. Kaseta je izšla v
samozaložbi in jo je možno na-
ročiti samo na Alexovem naslo-
vu, ki je: A/B, Robova 13, Celje.
V prihodnosti bi Alex rad posnel
še kakšno kaseto za otroke,
sicer pa je Celjan že štiri mesece
basist pri ljubljanski heavyme-
tal skupini »Requiem«. S.B.
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Prejšnji ponedeljek je
5ydneyska policija potrdila, da
si je MICHAEL HUTCHENCE,
pevec slavne avstralske skupi-
ne 1NXS, sam vzel življenje.
37-letnega Hutchenca so prejš-
njo soboto našli nagega, obe-
šenega na usnjen pas, v elit-
nem hotelu Ritz v predmestju
Sydneya, kamor so se člani
benda iz Evrope pred nedav-
nim vrnili na priprave za svojo
veliko turnejo. Z njo so name-
ravali, ob promociji svojega
pred nedavnim objavljenega
albuma »Elegantly Wasted«,
obeležiti tudi 20. obletnico de-
lovanja skupine. Michael je
poleg osuplih soborcev nad-
vse užalostil tudi svojo prijate-
ljico Paulo Yates, s katero ima-
ta tudi leto in pol starega otro-
ka. Če je bil Hutchence pred
smrtjo pod vplivom mamil, pa
bomo izvedeli šele čez nekaj
tednov, po opravljeni obdukci-
ji in analizi nekaterih toksinov,
ki so bili prisotni v truplu.
Že skoraj pozabljena britan-
ska disco zasedba HOT CHO-
COLATE se je sredi prejšnjega
meseca spet vrnila na lestvice
s svojo več kot dvajset let sta-
ro uspešnico You Sexy Thing.
Vzrok tega nenadejanega revi-
vala »vroče čokolade« tiči v
letošnjih filmskih uspešnicah
»Boogie Night« in »Full
Monty« ter v TV reklamnem
spptu za verigo fast-food re-
stavracij Burger King, v katerih
je mogoče shšati omenjeno
pesem. Čokoladomaniji se je
seveda pridružila tudi njihova
nekdanja matična založba
EMl, ki je v začetku tega mese-
ca ponovno ponatisnila njiho-
vo zbirko največjih uspešnic
»Everyone Is A VVinner: The
Very Best Of Hot Chocolate«.
Britanska policija je prejšnji
teden na jahti in v vili bivšega
glam-rock zvezdnika GARYA
GLITTERJA našla video-ka-
sete in revije z otroško porno-
gafijo, s podobno vsebino pa
je bil »nahranjen« tudi njegov
računalnik. 53-letni Glitter je
seveda kategorično zanikal
vpletenost v tovrstne nečed-
nosti, saj naj bi mu »dokazni
material« podtaknili nevošč-
Ijivci. Zaradi bližajoče turneje,
s katero bo Glitter obeležil 25.
obletnico prisotnosti na glas-
beni sceni, ga je bristolski
preiskovalni sodnik kljub
tem, za ljudi iz show-busines-
sa nadvse resnim obtožbam,
po plačilu varščine izpustil.
Konec prejšnjega meseca
(24. novembra) je končno le
izšel že nekaj časa napovedo-
vani novi single britanske al-
ter pop atrakcije THE CURE.
Gre za pesem Wrong Num-
ber, ki najavlja skorajšnji izid
njihove druge zbirke hitov
»Galore - The Singles 1987-
1997«, v njej pa je mogoče
slišati tudi igranje kuhnega ki-
tarista Reevesa Gabrelsa (Da-
vid Bovvie, Tin Machine).
Na isti dan pa je izšla tudi
nova single plošča »This Is A
Rebel Song« kontraverzne ir-
ske pevke SINEAD 0'C0-
NNOR, ki bo prav kmalu tudi
lastnica svoje prve kompilaci-
je »So Far - The Best Of...«.
Ko smo že pri novih izda-
jah, seveda ne smemo pre-
zreti novega albuma odšteka-
ne viohnske virtuozinje VA-
NESSE MAE, ki je po zaslugi
sexy videa za prvi single
»Storm« nehote postala tudi
MTV zvezdnica.
V ponedeljek se je na poli-
cah trgovin z nosilci zvoka
znašel še en LP iz slovite seri-
je MTV Unplugged. V izšteka-
ni verziji se tokrat predstavlja
kanadski rocker BRYAN
ADAMS, ki je posebej za to
priložnost napisal tri nove
skladbe, ki jih je skupaj s še
enajstimi starejšimi uspešni-
cami posnel v začetku no-
vembra v znameniti newyorš-
ki dvorani Hammerstein Bal-
Iroom.
Znani hollywoodski režiser
Rob Cohen bo s filmom »The
Rat Pack« poizkušal pričarati
vzdušje v znamenitih lasvegaš-
kih hotelskih dvoranah, v kate-
rih petične goste zabavajo os-
tareli in napol odpisani zvezd-
niki (Tony Bennett, Dean Mar-
tin, Sammy Daviš Jr., Peter
Lavvford, Frank Sinatra...). Mo-
drookega playboya Sinatro bo
zaigral simpatični in vedno bolj
uveljavljeni Ray Liotta (Good
fellas, Cop land, Phoenix...),
vlogo posladkanega očarljivca
Deana Martina bo dobil Chazz
Palminteri, temnopoltega
Sammy Davisa Jr. pa bo upo-
dobil Don Cheandle.
BARBRA STREISAND se je
s svojim najnovejšim studij-
skim izdelkom »Higher
Ground« zavihtela prav na
vrh ameriške lestvice najbolje
prodajanih LP plošč. 55-letna
ameriška filmska zvezdnica
in pevka je v prvem tednu
samo v ZDA prodala kar 207
tisoč kopij tega albuma, s ka-
terega se je tik pod vrh večine
svetovnih lestvic že uvrstila
tudi skladba Teli Him, ki jo je
Barbra posnela skupaj s ka-
nadsko divo Cehne Dion.
PEARL JAM in R.E.M. bodo
tik pred božičem objavili sin-
gle ploščo, na kateri bosta dve
skladbi, kupili pa jo bodo lah-
ko le člani njihovih fan klubov.
A-stran tega singla bo zapol-
njena s pesmijo Happy When
Tm Crying skupine Pearl Jam,
R.E.M. pa bodo prispevali
skladbo Live For Today, ki je
obenem tudi zadnji skupni
studijski posnetek removcev z
bobnarjem Billom Berryem.
Založba Megaton je prejšnji
teden na police slovenskih tr-
govin poslala najnovejši izde-
lek najpopularnejše slovenske
pevke SIMONE WEISS. Po be-
sedah izdajatelja se naj bi njen
tokratni izdelek »Fleten par« v
marsičem razlikoval od vseh
prejšnjih, razlikuje pa se le po
tem, da je Simona vseh deset
skladb zapela v duetih z zna-
nimi slovenskimi predstavniki
dalmatinsko-podalpskega po-
pa (Werner, Hudnik, Gian-
ni...), kamor lahko z mirno
vestjo uvrstimo tudi tokratne
kreacije »rockerjev« Tomaža
Domicelja, Aleksandra Mežka
in Mirana Rudana.
Založba Corona je na trg
lansirala novo ploščo priljub-
ljenih ciganskih tamburašev,
ki se že sedmo leto skrivajo za
imenom ŠUKAR. Kompaktna
plošča in kaseta »Čhaie« je za-
polnjena z dvanajstimi sklad-
bami, ki so, pod budnim oče-
som producenta Magnifica,
nastale v studiu Gan.
Predbožični nakupovalni
noriji, ki je že zajela dobršen
del zahodne poloble, so se
pridružili tudi nekateri slo-
venski glasbeniki. Kot prvi iz-
med njih je božično pesmico
»Za božič skupaj smo« posnel
najpopularnejši slovenski
boy-bend NAPOLEON, ki v
bližnji prihodnosti pričakuje
tudi izid svojega tretjega albu-
ma.
V vedno dejavnejšem ve-
lenjskem mladinskem centru
bodo jutri, v petek, 5. decem-
bra, nastopili grosupeljski
DICKY B. HARDY in domači-
ni Kauz (ex-Alkohollica), te-
den dni kasneje pa bodo na ta
istem prizorišču razgrajali
Pulz in Klinični testiranci.
STANE ŠPEGEL
Po velikem uspehu, ki ga je angleški ženski soul trio
ETERNAL zabeležil s kompilacijsko zgoščenko »Greatest
Hits«, sta se sestri Ester in Vernie Bennett ter Kelle Bryan
odločili, da na trg pošljeta še video kaseto »The Greatest Clips«
z nekaterimi svojimi največjimi uspešnicami.
20 VROČIH RC
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
ČASOVNI STROJ
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Miklavž iz Turčije
Miklavža, zaščitnika mor-
narjev in otrok, predvsem
otroci vsako leto težko priča-
kujejo. Kljub temu, da ima
dandanes spravljena darila
na severnem polu, se je glede
na antične vire sveti Mi-
klavž rodil v južni Turčiji, v
kraju Patana, 60 kilometrov
vzhodno od Demre, kjer je
škofoval v 4. stoletju. Staro
ime za kraj je bilo Myra, leži
ob vznožju visokih gora, na
rodovitnih tleh, kjer je danes
center turške pridelave zele-
njave v rastlinjakih.
Miklavž je bil sin premož-
nih staršev, imel je dobro izo-
brazbo, odločil pa se je, da bo
svoje življenje posvetil dobro-
delnosti. Vedno je bil priprav-
ljen pomagati. Mornarji so ga
proglasili za svojega rešenika,
saj naj bi jih prav on rešil iz
nevihte, ki jih je zajela na poti
v Jeruzalem. Prav tako so ver-
jeli, da je zaslužen za to, da so
ladje, ki so v pristanišču v
Myri iztovorile žito, imele zo-
pet polne zaloge.
Vir: Antalya, Turkey's
Souhern Shore, Husein Ci-
mrin in Turčija, Mali vodni-
ki. Gerry Crawshaw, DZS,
Ljubljana 1995.
Miklavž je podedoval veliko
premoženje. Denar je porabil
za pomoč revnim, še posebno
mladim dekletom, ki jim dru-
žine niso mogle zagotoviti do-
te, ki je bila v tistih časih
pogoj za poroko.
Ena od zgodb, povezanih z
njim, gre takole: V Myri je
živel star mož, ki je imel tri
hčere. Bil je prereven, da bi
jim zagotovil doto, zato je ena
izmed deklet rekla, da bo šla
na trg sužnjev in se prodala, da
se bosta drugi dve lahko poro-
čili. Sveti Miklavž je pogovor
slišal in vrgel skozi okno de-
narnico z nekaj zlata. To je bil
25. december in poslano zlato
je bil čudež, ki je omogočil
poroko najstarejši hčeri. Na-
slednje leto, na isti dan, je
skozi okno zopet priletela de-
narnica z zlatom in poročila
se je še druga hči. Leto po tem
je bil 25. december zelo mr-
zel, zato je bilo okno zaprto.
Miklavž je splezal na dimnik
in skozenj spustil denarnico z
zlatom. Ta je padla naravnost
v nogavice najmlajši hčeri, ki
jih je ravno takrat sušila bo
ognju.
Da je sveti Miklavž ostal v
spominu kot darovalec, gre
zasluga nočni straži mesta
Myra, ki ga je nekega 25. de-
cembra ponoči zasačila, ko je
zamaskiran hitel po mestu z
vrečo, vrženo čez hrbet. V vre-
či je bilo polno zlatih jabolk.
igrač, oblačil in hrane za rev-
ne. Ko so ljudje izvedeli za
njegova nočna popotovanja,
da je on tisti, ki že toliko let
pomaga revnim ljudem v
Myri, so ga poimenovali z bo-
žičkom. Tradicija darovanja
pa se je ohranila tudi po Mi-
klavževi smrti, 6. decembra
leta 343.
Še danes naj bi imel Miklavž
dolgo belo brado, potoval na
saneh s severnega pola v značil-
nem rdeče belem kostumu in
polnil pripravljene nogavice.
Miklavževo cerkev v Demri
je že pošteno načel zob časa.
pomagali pa so mu predvseiti^
številni potresi ter Arabci v 9;
in 11. stoletju. Večkrat so jo
obnovili, nekaj časa je bazili.
ka nadomeščala mošejo, ^
razvojem turizma pa so obla-
sti spoznale, da bi zgradba
lahko postala turistična atrakJ
cija in jo temeljito obnovili^
Ob cerkvi stoji kip slavnega
svetnika z vrečo čez ramo,'
dolgo brado, obkrožen z otro-
ci. Vsako leto je 6. decembra
prireditev Noel Baba Cere-'
mony, ki pritegne mnogo obi-l
skovalcev.	I
■■■■■■■■ BARBARA ČEHf
Vabilo na palačinke
Toplino svojih in našega
doma zanesljivo zaznamo,
če v ljubezni in dobroti do-
mačnost življenja osmisli-
mo z drobnimi pozornostmi,
z nekoliko domišljije in
prazničnosti.
r,- ' :•. :: ■ •• -...................:i
Povsem običajna jed, drob-
no pecivo ali posladek, je lah-
ko kot čokoladni bonbonček
položena v rožnat papirček ali
kodrasto nasvedran trakec - in
že je tu pravljičnost, brez ka-
tere bi bil svet dolgočasen. Še
posebej pomembno je to ta-
krat, ko oživijo spomini na
miklavževanje. Že uvodoma
pa smo rekli, da je prednost v
domiselnosti, v malih stvareh
torej, brez velikih in razko-
šnih daril. Če mizo okrasimo s
sladko dišečimi palačinkami,
z okusi, ki so posamezniku
ljubi in dosegljivi, lahko doži-
vimo prelep Miklavžev večer.
Spoznajmo torej možnosti,
ki jih ponuja tako preprosta
jed, kot so palačinke, pripra-
vijo pa jih lahko tudi zelo
mladi. Nekaj nujnih nasvetov:
Slane palačinke pripravimo
vnaprej in tik pred »zdajci« jih
v pečici le pogrejemo. Testo
za sladke palačinke lahko odi-
šavimo z naribano limono ali
pomarančno lupinico, z vani-
lijevim sladkorjem ali z nekaj
kapljicami pomarančne vode.
Če hočemo bolj hrustljave pa-
lačinke, jih pečemo v ponvi s
teflon oblogo brez dodatka
maščobe. Seveda pa moramo
kaniti v testo malo olja, pala-
činke pa lahko poljubno zvije-
mo.
Testo za palačinke: za
približno 20 palačink s pre-
merom 10 cm potrebujemo:
25 dag moke, 3 jajca, 4 dl
mleka, 1 dl piva, 5 žlic olja,
sol in za sladke palačinke še
75 g sladkorja. Presejano mo-
ko stresemo v skledo, naredi-
mo jamico in vanjo ubijemo
jajca. Mešamo z leseno kuhal-
nico ter postopoma prilivamo
mleko. Dodamo še pivo, olje,
sol in za sladke palačinke
sladkor. Testo mora biti pre-
cej tekoče. Pustimo, da dve
uri počiva, in če je potem testo
nekoliko gosto, prilijemo še
prav malo mleka.
Slane
palačinke
Palačinke z gobami,
šunko in sirom
Potrebujemo: 20 palačink,
25 dag majhnih gojenih šam-
pinjonov ali kakšnih drugih
mladih gobic, 20 dag šunke.
20 dag naribanega grojerja; za
bešamelovo omako potrebu-
jemo 8 dag surovega masla, 1
liter mleka, sol, poper in muš-
katni orešček, 2 dag surovega
masla, limonin sok,.
Priprava: najprej pripravi-
mo omako. Razpustimo 5 dag
surovega masla, dodamo mo-
ko in s kuhalnico nekaj minut
mešamo. Počasi prilivamo
hladno mleko in nad majhnim
ognjem s šibo mešamo, da ne
naredimo grudice. Omako so-
limo, popopramo, dodamo
nariban muškatov orešček in
pustimo kakšnih 10 minut nad
ognjem. Nazadnje dodamo še
3 dag surovega masla v majh-
nih koščkih. Medtem na tanko
narežemo oprane in očiščene
gobice, jih pokapamo z limo-
ninim sokom in jih kakih 10
minut pražimo na surovem
maslu. Šunko narežemo na
podolgovate rezine. Omako
razdelimo v 3 skledice in pri-
mešamo v eno gobice, v drugo
nariban sir in v tretjo nareza-
no šunko. V omako z gobica-
mi lahko kanemo še nekaj
kapljic limoninega soka.
Pripravljene palačinke ob-
ložimo s tremi omakami, jih
prepognemo na pol, robove
stisnemo in jih hitro z obeh
strani v ponvi malo popeče-
mo. Okrasimo jih lahko s
koščki šunke, z gobicami in s
koščki sira. Zložene v jena
posodi ali nepregorni porcela-
nasti plitvi posodi pustimo v
mlačni odprti pečici.
Sladke
palačinke
Palačinke s poma-
rančnim sokom
Potrebujemo: 20 palačink,
2 žlici sladkorja, 1 pomaran-
čo, 7,5 dag surovega masla.
Priprava: v testo za palačin-
ke naribamo lupinico 1 poma-
ranče. Sladkor denemo v po-
nev, prilijemo sok 1 pomaran-
če in nad ognjem mešamo, da
se stopi. V majhnih koščkih
dodajamo surovo maslo. Nad
majhiiim ognjem mešamo s
šibo, da dobimo precej gost-
Ijato kremo. Palačinke speče-
mo, jih namažemo s poma-
rančno kremo, zvijemo, po-
tresemo s sladkorjem in takoj
serviramo.
Torta iz palačink in
orehov
Potrebujemo: 10 bolj debe-
lih palačink, 20 dag skute, 10
dag sladkorja, 2 jajci, 7,5 dag
rozin, 15 dag orehovih jedrc,
25 dag marmelade, 10 dag
sladkorja v prahu.
Priprava: skuto pretlači-'
mo, ji primešamo sladkor in'
rumenjake ter s šibo mešamo,'
da dobimo gladko zmes. Do-;
damo oprane in namočene ro-'
zine. Orehe grobo seseklja-'
mo, nekaj jedrc pa pustimo
celih, da jih bomo kasneje
uporabili za okras. Na steklen
podstavek za torte položimo 1
palačinko, jo potresemo s se-
sekljanimi orehi, pokrijemo z
drugo palačinko in to namaže-^
mo s skutno kremo. Kremo
prekrijemo s tretjo palačinko,^
ki jo namažemo z marmela-]
do. Tako nadaljujemo, dokler
ne porabimo vseh palačink. '
Beljake in sladkor v prahu
stepemo v vodni kopeli, da
dobimo penast sneg (to nare-^
dimo, tik pred serviranjem). S
snegom namažemo torto in jo
denemo za nekaj trenutkov v\
vročo pečico, da dobi sneg
lepo barvo. Torto okrasimo z
orehovi jedrci in damo na mi-
zo. Režemo jo kot običajno
torto.
Palačinke z mareli-
cami
Potrebujemo: 20 palačink,'
2 jajci, 1 rumenjak, 10 dag
sladkorja, 6 dag moke, 1/2 1
mleka, vanilija, 3 dag surove-|
ga masla, 1 kozarec marelič-
nega kompota.	' |
Priprava: dve celi jajci, ru-'
menjak in sladkor mešamo,:
da dobimo penasto zmes. Do-^
damo moko. Postopoma prili-,
vamo mlačno, z vanilijo odi-,'
šavljeno mleko, in nenehno
mešamo. Nad zelo majhnim
ognjem kremo zgostimo. Za-,
vreti ne sme. Mlečni kremi^
postopoma primešamo suro-
vo maslo. Marelice odcedi-^
mo, jih dobro sesekljamo in
nato primešamo pripravljeni
kremi. S tem namažemo pala-^j
činke. Ostanek kreme lahko^
serviramo posebej v skledi-j
cah.
Palačinke s sadno I
solato	I
Potrebujemo: 12 tankih pa-j
lačink, 2 banani, 1 pomaran-j
ča, 1 hruška, 1 jabolko, 10 dagj
vloženih ali kandiranih če-'
šenj, kozarček češnjevca, 5:
dag sladkorja, 5 dag sladkorja!
v prahu.	'
Priprava: sadje olupimo,
narežemo na kockice in
minut mariniramo v češnjev-
cu in sladkorju. Na vsako pa-'
lačinko položimo malo sadne
solate in jih prepognjene na
štiri dele zložimo na okrogel,
pladenj. Na sredo položimo
ostanek sadne solate in vse
potresemo s sladkorjem v pra-,
hu.	ii
■■■■B MAJDA KLANŠEK'
MMKOTIČEKZAZABAVO
PETICA
INFORMACIJE
39
Slovenske impresije
Predstavljamo unikatne ročne izdelke Darje Hughes
»Izvirni motivi, narodne
lOŠe, poslikave in vzorci, ki
0	nastajali skozi stoletja, ka-
akterno odlikujejo vsak na-
od. Z narodnimi motivi se
ihranjata identiteta in za-
est, ki sta izraz duše in ob-
toja vsakega naroda.« S temi
lesedami je dipl. designerka
)arja Hughes pospremila na
lot svojo serijo unikatnih
očnih izdelkov, ki obujajo iz
)Ozabe slovensko ljudsko
)Ogastvo. Poimenovala jih je
llovenske impresije.
Verjetno je vzrok za njeno
)življanju ljudskih motivov
reba iskati tudi v njenem ne-
[ajletnem bivanju v tujini, kjer
e spoznala, kako znajo svoje
(orenine in bogastvo ceniti tu-
1	narodi. Ko se je vrnila v
Slovenijo, je presenečena ugo-
ovila, da je pri nas drugače.
»Narodna umetnost v Slo-
/eniji se je odtujila širšemu
30trošnikovemu okusu. To je
lelno verjetno posledica po-
manjkanja interesa s strani
izobraževalnih ustanov, pa tu-
ji zaradi vdora tujih modnih
;rendov in kultur, kar je glo-
balni problem. Slovencem se
e narodna umetnost precej
Ddtujila. Še več, dobila je ne-
kakšen čuden prizvok, imidž,
5 katerim se sofisticirani Slo-
venec ni več enačil. Tako da-
nes ljudsko umetnost v praksi
pravzaprav uporablja in obču-
duje zelo ozek krog Sloven-
cev. Narodni motivi in kuhur-
na dediščina so po mnenju
premnogih nekaj, kar spada v
zgodovinske knjige, arhive ali
muzeje, kjer nikoli ne vidijo
luč sveta,« ugotavlja Darja
Hughes.
Ker je ustvarjalnega duha,
vedno razmišlja o tem, kaj lah-
ko ponudi, da bo tudi tržno
zanimivo in koristno. Tako se
ji je porodila zamisel o lesenih
predmetih, ročno poslikanih z
ljudskimi motivi, v lični emba-
laži, primernih kot darilo za
vsako priložnost. Misli, da jih
je ponudila v pravem trenut-
ku, ali kot pravi: »Ravno v
današnjih časih multietničnih
tendenc in migracij narodov je
trend po iskanju, vzpostavlja-
nju in krepitvi narodnih kore-
nin vse bolj prisoten in opazen
povsod po svetu. Ne glede na
politično in socialno raznoli-
kost je narodno blago tisto, ki
ljudi nekega naroda med se-
boj povezuje in jim vliva za-
vest narodne identitete. V tem
je tudi ključ obstoja nekega
naroda. Kako naj ga prepoz-
najo drugi narodi, če sam ne
ve, kdo je?«
Tega se drugod zelo dobro
zavedajo, saj Darja Hughes
ugotavlja: »V drugih državah je
ljudska umetnost zelo prisot-
na, tako v njihovi vsakdanji
zavesti kot v komercialni po-
dobi. Poglejte na primer Fran-
cijo, Avstrijo, Švico ali pa Irsko,
kjer sta tovrstna kultura in za-
vest doživeli pravi višek in sta
vedno v ospredju, ko se pred-
stavljajo v tujini. Predvsem pa
je ljudska umetnost prikazana
tako, da je dostopna tako pre-
prostemu človeku kot univer-
zitetnemu profesorju. Menim
torej, da narodno blago sodi v
življenje modernega človeka,
ne pa samo v muzeje.«
Zaveda se, da ne gre za ne-
ko visoko umetnost ali za ab-
solutno avtentičnost načina
reproduciranja - s tem naj se
ukvarjajo etnologi, ki pa po
njenem nimajo vedno znanja
o tržni aktualnosti. Sama vidi
svoje poslanstvo v oblikova-
nju tržno zanimive podobe, ki
bo z lahkoto prepričala vsake-
ga Slovenca o neizmerni lepoti
in bogastvu njegove dediščine.
Da ji to že uspeva, kaže zelo
dober odziv na njeno ponud-
bo, ki je kupcem na voljo v
trgovini Rodas v novem po-
slovnem centru pri Glaziji, v
cvetličarni Novak na Tkalski
ulici, v Vodifloru v Vojniku ali
na tel. 821-481.
Foto: GREGOR KATIČ
Darja Hughes oživlja narodne motive v moderni, tržno
zanimivi obliki.
Novosti na
Kanalu A
Kanal A v mesecu decem-
bru pripravlja več novosti. Pr-
va izmed njih je prijetna,
sproščujoča nova oddaja last-
ne produkcije z imenom Le-
pota telesa. Čeprav je name-
njena predvsem ženski publi-
ki, bo zaradi raznovrstnih
tem privlačna tudi za moške.
Koncept oddaje zvesto sledi
naslovu. V različnih temah bo-
do z več vidikov obravnavali
lepoto telesa, ki je odraz tako
notranjih kot zunanjih vplivov.
Notranji mir, pravilna prehra-
na, telesna aktivnost, skrb za
zdravje in urejena zunanjost so
najpomembnejši faktorji za
dobro počutje in lepo telo.
Oddaja, ki bo svetovalno
obarvana, bo gostila vrsto stro-
kovnjakov na tovrstnih po-
dročjih. O osebnem trenerju,
lepotilnem salonu, kozmetič-
nem studiu, lepotni kirurgiji pr-
si, jogi, relaksaciji, aerobiki, no-
sečnosti, modi... se bo vodite-
ljica Janja Pušel Klun pogo-
varjala z znanimi imeni sloven-
ske medicine in medijev. Rdeča
nit oddaje bodo reportaže s
terena, ki bodo nazorno prika-
zale široko paleto ponudbe ta-
ko dejavnosti kot preparatov.
Ankete z naključno izbranimi
mimoidočimi pa bodo pokaza-
le, koliko pomeni Slovencem
zdrav in negovan videz.
Da bo vse še bolj pestro in
zanimivo, bo vsak dan pred
oddajo Oprah show in po njej
zastavljeno nagradno vpraša-
nje v zvezi z vsebino oddaje.
Gledalci bodo svoje odgovore
sporočali na telefonsko števil-
ko 090 9022. Z malo sreče jih
bo čakala mikavna nagrada.
Nagrajenka ali celo nagrajenec
bo v oddaji Lepota telesa izro-
čen v roke frizerju, maskerju in
stilistu, katerih naloga bo po-
skrbeti za prenovljen nagrajen-
čev videz. Krona vsega pa bo
finalno žrebanje v mesecu ja-
nuarju, ki bo zmagovalcu pri-
neslo potovanje v Chicago in
do sedaj nedosegljivo prilož-
nost - obisk Oprah showa v
živo.
Druga novost pa je našla ide-
jo na filmskem področju. Pet-
kov večerni film bo dobil novo
ime in drugačen koncept izbi-
ranja. Doslej so bile odločitve o
izbiri filmov v naših rokah, z
novim demokratičnim nači-
nom pa si bodo petkove večere
na filmskem področju krojili
gledalci sami. Večer smo poi-
menovali: Moj film - film po
vaši izbiri. Gledalcem bodo na
voljo posebne telefonske šte-
vilke, preko katerih bodo izbi-
rali med tremi možnostmi. Z
danimi filmskimi naslovi pa se
bodo seznanjali tudi preko ča-
sopisnih medijev. Da pa ne bo
napovednik suhoparen in
vsakdanji, bosta poskrbela po-
vezovalca petkovega večera
Urša Ambrož in Matej Recer.
Gledalci, številke 090 9061, 090
9062 in 090 9063 čakajo na vašo
izbiro!	NV
40
ZAAVTOMOBILISTE
Honda civic iz
Turčije
Turčija je v zadnjih letih
postala priljubljena avto-
mobilska »destinacija«, saj
so tam avtomobilske tovar-
ne odprle kar nekaj obra-
tov.
Mednje se je uvrstila tudi
japonska Honda, ki je v za-
hodni Turčiji ob pomoči tam-
kajšnjega partnerja zgradila
novo tovarno. V njej bo dela-
lo približno 750 delavcev,
vsako leto pa naj bi naredili
do 30 tisoč hond civic. Do leta
2000 naj bi obseg izdelave
podvojili, tako da bi ta nara-
sla na skupaj 100 tisoč vozil,
zaposlenih pa naj bi bilo tisoč
ljudi. Proizvodnja bo dejan-
sko stekla prihodnji mesec,
pri čemer bo približno 30 od-
stotkov sestavnih delov izde-
lanih v Turčiji, kasneje pa naj
bi se ta delež povečal na 70
odstotkov. Naložba je ta tre-
nutek vredna 50 milijonov
dolarjev, po tistem, ko naj bi
začela tovarna delati s polno
paro, pa 320 milijonov dolar-
jev. To je že trinajsta Hondina
tovarna, ki v različnih drža-
vah izdeluje civica.
Elegantna leganza
Ob lanosu in nubiri je korej-
ska multinacionalka Daevvoo
pred kratkim predstavila luk-
suzni model avtomobila Le-
ganza. Vozilo, ki bo prišlo v
prodajo januarja 1998, je v
Celju že na ogled v salonu Vaš
avto na Mariborski cesti. Bo-
doče kupce na posebno željo z
novim modelom popeljejo tu-
di na krajšo vožnjo.
Po dimenzijah sodi leganza
v srednji razred, kjer si bo
prostor na trgu iskala med
konkurenti, kot so peugeot
406, mazda 626, opel vectra,
ford mondeo, mitsubishi cari-
sma in volvo S 40. Cena vozila
še ni znana. Doslej največji
Daevvoojev model za evrop-
sko tržišče so oblikovali v
Italdesignu, menjalnik so mu
podarili Nemci, vse ostalo pa
je korejsko.
Nekaj osnovnih podatkov:
vozilo, težko poldrugo tono.
133 KM, s klasičnim menjalni-
kom razvije hitrost 100 km/h v
10,2 sekundah, končna hitrost
pa je 207 km/h. Poprečna po-
raba pri hitrosti 100 km/h je
9,2 litra, generalna garancija
za leganzo je 3 leta ah 100.000
prevoženih km, na pločevino
priznavajo 6 in na lak 3 leta. Že
v najcenejši serijski izvedbi pa
model Leganza ponuja dve
zračni blazini, ABS, ojačitve na
vratih, avtomatsko nastavljive
varnostne pasove in progre-
sivni servo volan.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 30^
avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil. Organizatorji so izdali ISkomple^
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1.3000 obiskovalcev.
Kurilno olje!
•	gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA
•	obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov
•	možnost plačila ob dostavi
•	brezplačni prevoz
SKLADIŠČE: Celje 063/31 -796
BENCINSKA SERVISA: Slovenske Konjice 063/49 - 75 - 080,
Mozirje 063/497-3060.
Bo Volksvragen
kupil RR?
Britanska avtomobilska
industrija utegne res izgubi-
ti svoj zadnji kronski dra-
gulj - slovito tovarno pre-
stižnih avtomobilov Rolls
Royce.
O nameravani prodaji te to-
varne, ki je za sedaj v lasti
britanske družbe Vickers,
smo že pisali, le da so sedaj v
igri še nekateri drugi kupci.
Med najtesnejše uvrščajo
nemško tovarno BMW, ki je
sicer lastnica 80 odstotkov to-
varne Rover, poleg tega se je z
Rolls Roycem že pred časom
dogovorila za dobave nekate-
rih sestavnih delov oziroma
motorjev.
Nov na sceni pa je prav
tako nemški Volkswagen. Ta
avtomobilska korporacija, ki
jo vodi dr. Ferdinand Piech, je
pred nedavnim hotela izdati
nove delnice, s katerimi naj bi
pridobila 6 do 8 milijard mark
svežega denarja. To se zaradi
pretresov na svetovnih bor-
zah (Hongkong in podobno)
ni zgodilo, vendar naj bi imel
VW skoraj 16 milijard mark
denarja v rezervi. Končna ce-
na RR za sedaj še ni znana,
govori pa se o 300 do 400
milijonih britanskih funtov.
Pri VW namere oziroma že-
lje po nakupu Rolls Roycea
niso zanikali, kajti tovarna se
hoče pojaviti tudi v višjih av-
tomobilskih razredih. Zaradi
tega niso povsem izključene
domneve, po katerih naj bi,
če bi vendarle kupili RR, v te
avtomobile vgrajevali nov,
pred kratkim predstavljeni
bencinski dvanajstvaljnik
W12. V tem primeru gre seve-
da samo za nakup avtomobil-
skega dela RR, kajti letalski
del je samostojen že od leta
1973. Zanimivo pri vsem tem
pa je še to, da se menda VW
zanima tudi za lastniški delež
v švedski tovarni Volvo. Ta se
je pred leti hotela »poročiti« z
Renaultom, pa je zadeva pro-
padla. Po splošnem mnenju
bi bil nakup Volva za VW veli-
ko bolj ustrezen kot pa nakup
RR.
Rolls royce silver spur
Mercedes razreda A
Optimizem icljub »nesreči«
A razreda
Nesrečni mercedes razreda
A je dobro razburkal evrop-
sko in deloma tudi svetovno
avtomobilsko sceno. Sedaj so
zanimive ocene ali vsaj dom-
neve, kako utegne vse to vpli-
vati na poslovanje Daimler
Benza.
Vse kaže, da izjemno re-
snih oziroma neugodnih po-
sledic le ne bo. Po sedanjih
napovedih naj bi Daimler
Benz letos izdelal rekordno
število osebnih avtomobilov
in sicer več kot 700 tisoč,
poleg tega pa še 400 tisoč
tovornjakov. Jurgen Schrem-
pp, najpomembnejši mož
Daimler Benza, je celo pre-
pričan, da bo imela Daimler
Benz letos s svojo avtomobil-
sko dejavnostjo dobiček in to
kljub temu, da naj bi »po-
pravljanje« A razreda letos
stalo vsaj 100 ali 200, prihod-
nje leto pa še dodatnih 300
milijonov mark.
PETICA
ZA MOTOCIKLISTE
41
Divji v sedlu
Vozili smo chopper Suzuki VZ 800 Marauder ali kaj je »in« in kaj je »out«
Chopperji so umrli, naj ži-
ijo chopperji! Suzuki Intru-
er 800 odhaja v pokoj. Pri-
aja Marauder VZ 800. Igra
rez konca. Ali začetek brez
onca, če upoštevamo, da je
ekoč bil prvi chopper.
Marauder začetek ima. In to
akšnega! Nespregledanega.
lišičaste, na glavo postavlje-
e vilice in lit kolesni obroč.
iTt unique. Konec? V njem je
e več konfekcionizma. Bolje
»čeno, sledenja modnim
rendom. Napihnjen, širok in
loboko zarobljen objema
irav tako napihnjeno (ne sa-
00	z zrakom!) in široko pnev-
natiko vse od vpetja nihajke v
ikvir in se, malce svojeglavo
1	netipično za ta konfekcijski
loj, konča z zavihkom takoj
a sopotnikovo pručko.
TEST
Trditev o začetku brez konca
e ne vtika v podobo, ki jo
idimo, ko gledamo marauder-
i in njemu enake. Ne. Chop-
erji tipa Marauder so postali
Dlklora ob koncu drugega ti-
očletja. Problem je s podobo
lodobe. Ker, kdo pa je sedaj
lečji chopperist? Tisti, ki se je
poistovetil s podobo intruderja
ili ta, ki svoj življenjski slog
prilagaja marauderju? Primer-
fljmo dva lastnika »vrooom
froom« dvokolesnikov. Kdo od
njiju ima boljšega?
Odgovor je znan v nekaj se-
kundah. Več športnika je v
tistem, ki drugega pusti za
abo. Pri enduraših je zgodba
podobna. Tarzan je tisti, ki je
prvi ali najvišje na hribu.
Kako hudiča se pa naj zbo-
deta ta, ki sedi na starem in-
truderju in oni na marauder-
ju? A se bosta drug drugega
lotila z metri? Kdo ima daljše-
ga, težjega, kromastega?!
Stvar sem hudimano zakom-
pliciral. Rešil jo bom s čarob-
no besedo. Moda. Oni na ma-
rauderju bo nabrisal tistega na
intruderju samo zato ker je
marauder »in« intruder pa
»out«.
Marauder je intruder, kar se
srca tiče. Vodno hlajen V dvo-
valjnik z ne čisto japonskimi
manirami in ne čisto japonsko
izdelan. Kako? Chopperje da-
našnjega časa, nekateri jih os-
ladno imenujejo cruiserji, po-
ganjajo po močeh slabši po-
gonski agregati kot tisti, ki so
poganjali chopperje iz osem-
desetih. Suzuki je izjema. V
marauderjevi in v intruderjevi
prometni piše 29,4 kW. Neja-
ponsko veliko kroma na večjih
stranskih pokrovih sklopke in
alternatorja. Kombinacija čr-
nine in kroma na rebrih cilin-
dra. To je novo, tako kot velik
ovalen filter desno ob cilin-
drih, ki pravzaprav sploh ni
filter.
Velika odlita in sivo bromi-
rana nosilca izza sklopke in
pogonskega verižnika, ki
pravzaprav ne nosita ničesar.
Velika sijoča stranska pokrova
pod sedežem, ki pravzaprav
pokrivata, hm ja, zračni filter.
A kot celota je marauderjevo
srce ena sama sijoča kompakt-
na gmota brez kičasto štrlečih
delov. Upoštevajoč izpušni ra-
keti, ki sta tam, kjer oči ne
sežejo, tudi brez kromaste po-
livke. Ko ta mišica premakne
bate, pokaže, kako drugačna
je od mišice v hondi Shadow
750 ali yamahi Drag Star. Div-
ja. Neukročena. Nemirna v
prostem teku in v prvi polovici
vrtljajev. Hoče bencinske hla-
pe. Ljubi tretjo prestavo v so-
lidno tekočem menjalniku, ko
od 60 do 135 potegne hitreje,
kot bi cruiser smel potegniti.
Prva je predolga (do 78 km/
h), kar v mestni gneči plačate
s cukanjem in z lovljenjem
zverine, ki hoče bencin, ko vi
hočete zategnjene uzde. Gre-
mo ven iz gneče! Ste kdaj sli-
šali, da bi »čoperist« prestav-
ljal brez sklopke, vihtel konji-
ča v najvišje vrtljaje in zaviral
kot na športniku?
Na marauderju se to zgodi
samo od sebe. Zato pa je tako
tipično nejaponski. Tipično
»nečopersko« je tudi obnaša-
nje v ovinkih. Presneto ozko
krmilo (kar 23,5 cm ožje kot na
Shadovvu 750 in le za 2 cm
širše kot na supešportniku TL
1000) deluje takole: ko počasi
skreneš nekje v mestu, ti krmi-
lo kar samo pade v ovinek.
Zato moraš malce tiščati ven iz
ovinka. Ko drviš v dolgo krivi-
no, pa tiščiš v ovinek kot na
kakšnem superšportniku. In
moliš boga, da bo podpovreč-
na pnevmatika Bridgestone na
tazadnji malce mehkejši od bu-
kovega hloda. Zavorni kolut je
daleč predober za 40 konjev.
Kratek hod zavorne ročice, ki
se stopenjsko nastavlja in
športno agresivno prijemanje
ni v slogu »easy moving«. Čvr-
sto vzmetenje spredaj tudi ne.
Nervozen zadek v hitrih dolgih
ovinkih in nabijanje zadka na
lojtrasti cesti je pa do zadnje
črke »čopersko«. Stabilnost v
ravnini je daleč boljša kot na
intruderju. Zakaj?
Marauder je za 14 centime-
trov daljši (pa smo tam!) med
kolesi, ima nižje težišče, dru-
gačen predtek kolesa in bolj
tog okvir. Sedlo ni tako trdo,
toda pokončna drža motorista
zahteva svoje. Hitra in daljša
vožnja utruja. Zato ga nava-
dim na križarske, zakonu
všečne hitrosti. Takrat spelju-
jeva v drugi s pomočjo dobre
sklopke. Navadim se na umir-
jeno peto, ki malce trzajoče
vleče že od 50 na števcu. Spo-
doben cruiser, vam rečem. Z
dvema obrazoma. Veder
obraz je lahko tudi poraba.
Niti največje priganjanje ga ne
spravi čez magičnih 7 litrov.
Kljub temu se s 13-litrskim
rezervoarjem v eni sapi prepe-
ljete komaj do Portoroža. Za
poduk izdelovalcu pa bi na
kapljičast rezervoar na veliko
napisal Suzuki. Mimoidočega,
ki ni ravno obseden z motoci-
kli, lahko prepričate da je ma-
rauder vse, samo Suzuki ne.
En sam samcat skromen na-
pis o poreklu izdelovalca je re-
snično premalo. To, da med
četvorko »Japoncev« ni najce-
nejši niti najlepši, kaj šele roko-
kojevsko napihnjen do onemo-
glosti ali damsko nežen na cesti
in tudi ne najbolj natančno na-
rejen, je pri izbiranju pravega
chopperja najmanj pomembno.
Pomembno je to, da je v osnovi
že tako drugačen. Nekonfekcij-
ski. Čisto svoj. Tudi zato, ker je
nekaj divjega v njem.
Tekst in foto:
TEODOR JESIH
Suzuki VZ 800 Marauder
Zgodba o drugačnosti se nadaljuje z Up-Side Down vilico,
agresivno zavoro in kolesnimi obroči brez naper.
Kroma pod tabo na živahnem dvovaljniku in pred tabo okoli
samevajočega in majhnega merilnika je na pretek. Oboje,
živahnost in količina kroma, naredi marauderja drugačnega
od ostalih »Janoncev«.
Tehnični podatici:
Pogon: vodno iniajen V dvovaljnik, 805 ccm, 40 KM pri 5000
v/min,
5 stopenjski menjalnik, večlamelna sklopka, veriga.
Okvir in vzmetenje: jeklen cevni okvir, spodaj dvojni, spredaj
teleskopska vilica USD s premerom cevi 41 mm, zadaj jeklena
nihajka s parom blažilnikov, nastavljanje trdote vzmeti.
Zavore in pnevmatike: spredaj: kolutna zavora premera 300
mm in pnevmatika 130/90-16; zadaj: mehansko krmiljen boben
in pnevmatika 150/90-15.
Mere in teža: DxVxŠ: 2405x1265x783 mm; medosna razda-
lja: 1645 mm; višina sedeža: 685 mm; teža brez tekočin: 207
kg, rezervoar 13 litrov.
Poraba: testno povprečje 6,25 1/100 km; največja hitrost
(tov.pod.): 155 km/h; cena: 13.990 DEM.
42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Zunanji ambient
Prvi vtis je prav gotovo
izrednega pomena. Ravno pr-
vi vtis je tisti, ki se nam vtisne
v podzavest, še predno začne-
mo o neki stvari zavestno raz-
mišljati. Čeprav je res, da lepa
okolica in dobro ohranjene
zunanje fasade pripomorejo k
večji vrednosti vašega doma,
gre pri tem tudi za vaše vtise
in počutje, ki vam jih pričara
lepa domača okolica.
Z vizualnega zornega kota je
zunanjost za mnoge na zelo
nizki prioritetni lestvici. Denar,
ki ga je treba vložiti v prenovo
fasade, bi bil veliko bolj opazen
pri dekoraciji dnevne sobe... Iz
mnogih razlogov je prvi vtis
našega doma po navadi zadnja
stvar, v katero smo pripravljeni
vložiti denar. To je zelo razum-
ljivo, kajti kratkoročno gledano,
v notranjosti pač prebijemo bis-
tveno več časa kot zunaj našega
doma. Z zelo sebičnega vidika
gledano, če je vaš dom na zunaj
arhitektonska katastrofa, so
največje žrtve le ubogi sosedje
in nepoznani mimoidoči...
Toda v trenutku, ko se loti-
mo celo najmanjših lepotnih
popravil okoli hiše, opazimo
drastične spremembe, pa naj
bodo to samo na novo pobar-
vana vrata ali okenski okvirji.
Seveda pri izbiri zunanjih de-
korativnih aplikacij ne gre le
za kozmetične efekte, ampak
tudi za trajnost teh materialov,
izolacijsko-zaščitnih karakte-
ristik in vodoodpornosti. Dru-
ge izboljšave, na primer, se
lahko nanašajo na spremem-
be okolja, z novo načrtovanim
zimskim vrtom, živo mejo,
sadnim ali okrasnim drevjem
ali bujno cvetlično gredo.
Vsaka soseska ima svoj mi-
kro-ambient in atmosfero. Pa-
metno je, da se pri urejanju
zunanjega videza ravnate v
skladu z okolico, razen če ni vaš
dom na zelo neprikupni lokaci-
ji, kjer bi nekonvencionalen vi-
dez tudi ene same hiše pomenil
pozitivno spremembo in poži-
vilo. Pri hišah, ki so si podobne
po stilu, kot so vrstne hiše in
dvojčki, je logično uporabiti
nek uniformni stil zunanje po-
dobe, saj s tem ustvarimo vi-
zualno skladnost in ravnotežje.
Če ima vaša hiša dva vhoda
in vsaka od polovic predstavlja
zrcalno polovico druge, potem
je najboljše, da se lastnika
obeh polovic dogovorita o uni-
formnem stilu zunanjega iz-
gleda, predvsem pa, da se dela
začnejo istočasno. Obe polovi-
ci naj uporabita iste barve, pro-
porcije in teksture, svojo iden-
titeto pa si lahko pridobita z
različno barvo vhodnih vrat.
To seveda niso brezpogojna iz-
hodišča, v vsakem primeru pa
naj bodo prisotni skupni ele-
menti, ki bodo ustvarjali vi-
zualno skladnost. Če s sose-
dom niste v najboljših odno-
sih, potem vam preostane sa-
mo še to, da uredite vašo polo-
vico tako fantastično, da bo
sosedu nerodno, če ne bo storil
vsaj enako ali še mnogo bolje
(ta recept je zelo zanesljiv in
mnogokrat preizkušen).
V primeru, če je vaš dom
obdan z bujnim drevjem ali
kako drugače zakrit, oziroma
če vaša soseska nima posebne
arhitekturne skladnosti, boste
zunanjo podobo pač ustvarili
po svojih najboljših ocenah in
finančnih zmožnostih. Pouda-
rili boste pozitivne karakteri-
stike in prikrili vse, kar očem
ni preveč prijetno. Malo manj
kozmetike je ponavadi bolje
kot preveč.
Zelo uspešna in vse premalo
uporabljena tehnika olepšanja
vsake hiše je nasad rastlin. Po-
leg rož spadajo k temu drevesa,
grmovja in vzpenjalke, pred-
vsem pa zimzelene rastline, ki
so v okras preko celega leta. Še
tako lepo oblikovana hiša brez
zelenja je pusta in vsiljiva za
vsako okolje. Eden največjih
ameriških arhitektov tega sto-
letja, Frank Lloyd VVright, je bil
mnenja, da mora biti hiša po-
vezana z naravno okolico tako,
da ni opazna kot tujek, marveč
se v obliki in velikosti prilagaja
fizičnim karakteristikam in ga-
baritom neposredne naravne
okolice. Čeprav je večina nje-
govih del nastala v začetku te-
ga stoletja, je stil njegovih
zgradb presenetljivo sodoben.
Seveda se ni mogoče vedno in
povsod držati takšnih pravil,
najmanj, kar lahko naredite, pa
je, da pred vašim domom posa-
dite več dreves. Nikjer ne piše,
da se mora vaša hiša videti že
od železniške postaje. Vse pre-
več je takšnih, ki stojijo gole
kot redki zobje, brez občutka
zasebnosti in zavetja, ki ga pri-
čarajo rastline. Šele ko boste
pustili zelenju malo več svobo-
de in ga ne boste frizirali ob
vsaki priložnosti, bo vaš dom
sčasoma pridobil resnično to-
plino in karakter.
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
KORISTNO
JE VEDETJ
•	Neprijeten vonj v kuhin|
odstranimo, če na toplo gre|,
no ploščo položimo lovorje^
list.
•	Voluharja odstranimo,
položimo globoko v rov org,
bova jedrca, ki jih nekaj časji
kuhamo v milnici.Voluhar bo
za vedno odšel z našega vrta,
•	Kislo zelje dobi prijeten pj.
kantni okus, če mu pred servi.
ranjem dodamo malo cimeta
•	Zavese damo v banjo v slj
no vodo, ki ji dodamo zavitek
pecilnega praška, nato jih p^
remo normalno.
•	Pri pečenju na žaru dolj
meso fino aromo, če damoi
žerjavico nekaj strokov česna
•	Banane ne porjavijo v sadu
solati, če jih predhodno še >
lupini položimo za petnajs
minut v vročo vodo. Tako ol)
držijo svojo svežo barvo.
•	Prezrelih banan ne zavrže
mo. Iz njih lahko pripravini(
poobedek. V ponev damo mj
lo masla in v njem opečemo
banane. Na koncu jih prema-
žemo z medom.
•	Cvetača dobi bolj žlahtej
okus, če s cvetki vred kuhami
tudi nekaj zelenih listov. j
MAJDA KLANŠEK
VARČUJMO ENERGIJO
Če gradite, bodite pozorni, da boste velika hišna oknafc
namestili na južni strani zgradbe, manjša pa na vzhodni int
zahodni. Oknom na severni strani zgradbe se raje izognite. I
\ PETICA
NASVETI
43
NEDELJSKO KOSILO
Tlačenka
pečen pljučni štrukelj v
kostni juhi
^lesni sataraš, nadevani
rompirjevi cmoki, ohrov-
tove klobasice
z gobami, redkev v
solati
Lešnikovi rogljički
Tlačenka
potrebujemo: 2 kg svinjske
ive, sol, poper, 2 žlici na
(iko narezane čebule, 3
:oke sesekljanega česna,
s, 1/4 1 juhe, svinjski uhelj,
[ik, svinjski želodec ali obr-
en in posušen mehur ali kos
ibelega črevesa.
Priprava: glavo, uhelj in je-
Ic skuhamo malo bolj kot na
)1. Ohlajeno meso izluščimo
I kosti in narežemo na koc-
I, jezik olupimo in nareže-
0	na dolge rezine, uhelj na
zance. Vse zmešamo in do-
lino sol, poper, čebulo, če-
n, kis in juho.
Svinjski želodec zdrgnemo
soljo in koruznim zdrobom
r ga pustimo v vodi z nare-
ino čebulo. Prav tako debe-
črevo, mehur pa splakuje-
10 v toplih vodah. Želodec
ipolnimo, a ne prepolno, da
led kuhanjem ne poka. Od-
lino zašijemo in kuhamo
1	v slanem in Okisanem kro-
160 do 80 minut. Kuhanega
)težimo med dvema deska-
a in tako ga pustimo vsaj
z noč.
Tlačenko narežemo, okra-
Ino s trdo kuhanimi jajci,
iimaricami, narezano čebu-
I in postrežemo še olje in
B.
Pečen pljučni
štrukelj
Potrebujemo: vlečeno te-
to iz 30 dag moke, soli, drob-
ega jajca; nadev: 2 žlici ma-
I, žlica sesekljane čebule, 30
bg kuhanih, zmletih ali nare-
ftnih pljučk, žhca drobtin,
poper, majaron, 1 dl juhe
fc smetane, 2 jajci.
Priprava: zamesimo vleče-
D testo. Gladko pregneten
Uj počiva pol ure. Razvleče-
no testo, porežemo robove
[namažemo z nadevom. Za-
lemo ga od ene strani v bolj
i manj debel zvitek, ga odre-
fmo in položimo na nama-
in pekač tako, da vse pora-
bo. Zvitke namažemo z jaj-
•m in pečemo pri 180 stopi-
ah Celzija 20 do 30 minut,
lekoliko ohlajene narežemo
»rezine. Damo jih v juho, tik
feden postrežemo.
Mesni sataraš
Potrebujemo: 50 dag svi-
fine, 6 dag maščobe, 35 dag
»prik, 20 dag paradižnikov,
žlice sesekljane čebule, 2
foka sesekljanega česna, 2
Ici, 2 žlici kisle smetane, na-
zelen peteršilj.
Priprava: meso narežemo
^ majhne koščke, papriko
krhlje, paradižnik na rezi-
Na maščobi spražimo če-
'^lo, dodamo česen, meso,
in mešamo, da se mesni
posuši. Če je meso starej-
^ živali, prilivamo po žlicah
^op in ga dušimo malo manj
do mehkega. Zamešamo
''Priko in kmalu nato še pa-
^^ižnik in po malem priliva-
mo krop ali juho. Vse skupaj
mora ostati gosto in preden
postrežemo, dodamo stepe-
na jajca, pomešana s smetano
in peteršiljem.
Nadevani
krompirjevi cmoki
Potrebujemo: 50 dag
krompirja, 5 dag masla, sol, 1
do 2 jajci, 20 dag moke; na-
dev: 12 dag skute, sol, 1 jajce,
žlica tekočega masla, 6 dag na
majhne kocke narezanega
kruha.
Priprava: krompir skuha-
mo, olupimo, pretlačimo in še
vročega zabelimo z maslom.
Osolimo in pustimo, da se
ohladi. Med ohlajenega za-
mešamo jajca in moko. Iz
krompirjevega testa oblikuje-
mo debel svaljek, narežemo
ga na tanke ploščice in v vsa-
ko zavijemo nadev. Cmoke
kuhamo 10 minut, jih s pe-
novko poberemo na servirni
krožnik in po želji zabelimo z
maslom.
Nadev: med skuto pomeša-
mo sol, jajce, maslo in kruh.
Ko se kruh navlaži, oblikuje-
mo majhne kroglice.
Ohrovtove
klobasice z
gobami
Potrebujemo: 50 dag
ohrovtovih listov, sol; na-
dev: 12 dag riža, 2 žlici maščo-
be, 2 žhci sesekljane čebule, 2
stroka strtega česna, 18 dag
na drobno narezanih jurčkov
ali šampinjonov ali konzervi-
rane gobe, 2 jajci, 1 dl kisle
smetane, sol, poper, ščep ti-
mijana; za preliv 1 dl kisle
smetane.
Priprava: riž kuhamo v
osoljenem kropu 20 minut in
odcedimo. Ohrovtovim li-
stom porežemo rebra, kuha-
mo jih v osoljenem kropu 5
minut, odcedimo, splaknemo
z mrzlo vodo in položimo
drugega poleg drugega. Na-
dev porazdelimo po listih, jih
zvijemo in konce porinemo
proti sredini klobasice. Polo-
žimo jih na namazan pekač,
prilijemo zajemalko osoljene-
ga kropa in pečemo pri 170
stopinjah Celzija. Ko začno
klobasice rumeneti, jih nama-
žemo s smetano.
Nadev: na maščobi spraži-
mo čebulo, dodamo česen,
gobe, sol in pražimo toliko
časa, da se posuši gobji sok,
nato odstavimo. Zamešamo
dišave, smetano in jajci.
Redkev v solati
Potrebujemo: gomolje čr-
ne redkve, sol, olje.
Priprava: redkev olupimo,
naribamo na drobno ali list-
ke, osolimo, zabelimo z ol-
jem in zmešamo.
Lešnikovi rogljički
Potrebujemo: kvašeno te-
sto: 60 dag moke, žlička soli, 2
dag kvasa, 2 do 3 rumenjake,
5 dag sladkorja, 10 dag masla,
žlica ruma, 3 dl toplega mle-
ka; nadev: 12 dag mletih le-
šnikov, 7 dag sladkorja, ru-
menjak, žlica ruma, žlica te-
kočega masla, smetana.
Priprava: zamesimo kva-
šeno testo malo bolj mehko
kot za potice. Vzhajano zvr-
nemo na pomokan prt in zva-
Ijamo za pol prsta na debelo.
Zrežemo na trapeze, na vsa-
kega položimo žlico nadeva
pri širši stranici in tam'tudi
zarežemo 1 cm proti sredini,
da lažje zvijemo na široko in
oblikujemo rogljiček. Položi-
mo jih na namazan pekač,
vzhajane namažemo z jajcem
in pečemo pri 200 stopinjah
Celzija 35 minut.
Nadev: vse surovine za na-
dev zmešamo in prilijemo to-
liko smetane, da dobimo tako
gost nadev kot za potice.
Piše: sestra VENDELINA
KANČEK BONTONA
Prosim in oprostite
Prosim in oprostite sta be-
sedici, ki bi ju morali v življe-
nju vedno imeti pripravljeni v
rokavu, ker jih potrebujemo
ali pa vsaj utegnemo potrebo-
vati pogosteje, kot si mislimo.
Prijazno opravičilo lahko
zgladi sleherni nesporazum
ter prepreči večino nepotreb-
nih nasprotovanj, zadreg in
celo prepirov. Tudi in zlasti v
zasebnem življenju.
Največja napaka, ki jo človek
lahko stori v zvezi z galant-
nostjo in uglajenostjo, se ned-
vomno skriva v dejstvu, da se
večina izmed nas med domači-
mi štirimi stenami preveč spro-
sti in spozabi ter najraje odvrže
vsa pravila bontona in drobne
pozornosti ter prikliče na dan
robatost in neotesanost, za ka-
teri pogosto celo lastnik sam
ne ve, od kod se je prikradla
vanj in se razbohotila do tako
neugledne mere. Bolj ko je člo-
vek vljuden, ustrežljiv in galan-
ten v javnosti, toliko bolj nevar-
no je, da zaradi nenehnega pre-
tvarjanja in prizadevanja za po-
polnost in brezhibnost v druž-
bi, doma popolnoma odpove
in zanemari osnovna pravila
korektnega vedenja in huma-
nega ravnanja z ljudmi. Tako
postane posameznik pogosto
ravno s tistimi, ki so mu najb-
ližji in najdražji, takšen, kot bi
bržčas ne hotel biti niti s svoji-
mi največjimi nasprotniki in so-
vražniki.
Verjetno ste že opazili in se
zalotili, da doma pogosto po-
zabljate na drobne, zato pa
toliko bolj pomembne in žlaht-
ne izraze vljudnosti in pozor-
nosti. Besedice kot so hvala,
prosim, oprostite, dovolite ipd.
so po ugotovitvah poznavalcev
vse preredko prisotne v vsak-
danjem pogovoru med člani
iste družine ali širšega sorods-
tva.
»Zakaj neki je s tujci veliko
lažje biti vljuden in olikan, po-
zoren in galanten?« se v svojem
sodobnem bontonu sprašuje
slavna Letitia Baldridge, Ame-
ričanka, ki kot naslednica po-
kojne Amy Vanderbilt, velja za
eno največjih strokovnjakinj in
poznavalk sodobnega bonto-
na.
Verjetno zato, ker so se ljud-
je, ki niso imeli priložnosti do-
življati in spoznavati bontona
preko prijaznega zgleda star-
šev, sorodnikov in vzgojiteljev
ter učiteljev od najnežnejšega
otroštva, srečali z bontonom
šele v odrasli dobi. Zato pred-
stavlja bonton svojevrsten na-
por, priučeno in ne privzgojeno
spretnost, ki zahteva od posa-
meznika vedno kanček prepo-
trebnega truda in napora ter
nenehne budnosti in pozorno-
sti.
Takšni ljudje z okolico operi-
rajo s kančkom nepotrebne
vzvišenosti, negotovosti in
podzavestne napetosti. Običaj-
no so stalno na preži, ker noče-
jo zagrešiti spodrsljaja in se
osramotiti zaradi neprimerne-
ga vedenja.
Razumljivo je, da doma, ko
odvežejo kravato in odložijo
suknjič, smuknejo v copate in
si zavežejo predpasnik, takoj
odvržejo breme etikete in se
nič hudega sluteč z nostalgijo
spet vrnejo v čas preproste
sproščenosti, ko se niso ukvar-
jali z lepim vedenjem. Podza-
vestno zato žalijo, ponižujejo
in morijo svoje najdražje, po-
gosto celo brez kančka slabega
namena.
Zato jim še na misel ne
pride, da bi se opravičili, če se
zvečer vrnejo iz službe urico
ali dve prepozno; da bi svoje-
ga partnerja poklicali in mu
sporočili, da danes pač ne
morejo na dogovorjeni zme-
nek; se opravičili, ker so po-
zabili telefonirati; da bi slav-
Ijencu že navsezgodaj zjutraj
pripravili drobno veselje; da
bi domačim vsak večer voščili
lahko noč, zjutraj zaželelf do-
bro jutro, pri mizi dober tek;
med jedjo ne cmokali in mla-
skali, se polivali, srkali, sreba-
li, kolcali, rigali, smrkali, smr-
čali in hrkali; puščali za seboj
nered, ki bi se ga ustrašila
sleherna sobarica; stresali sla-
bo voljo, vpili in zabavljali,
ponujali nevljudne opazke in
delili nenehne nasvete - skrat-
ka morili in razburjali svojo
okohco. Pri tem pa jim seveda
niti na misel ne pride, da bi se
za svoje neprimerno (beri:
obupno in nesprejemljivo)
vedenje vsaj sem ter tja tudi
oprostili in opravičili ter obža-
lovali zadrege in muke, ki so
jih z njim povzročili svojim
najdražjim.
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Olivno olje
V zadnjih desetletjih pri-
haja do očitne sprememba v
proizvodnji in porabi maš-
čob, saj vse manj uporablja-
mo živalske maščobe. Pred
drugo svetovno vojno so
imele 70-odstotni delež, leta
1960 je delež padel na polo-
vico, danes pa od vseh maš-
čob porabimo le še 30 od-
stotkov živalskih maščob. To
pomeni, da se prehrambene
navade ljudi spreminjajo v
smeri uvajanja zdrave pre-
hrane, med drugim pa po-
meni to tudi uporabo rast-
linskih maščob.
Med rastUnske maščobe
spada tudi olivno olje. Po do-
slej znanih podatkih je to naj-
kakovostnejše olje in najlažje
prebavljiva maščoba. Pridob-
ljeno je s hladnim stiskanjem.
Olivno olje izboljšuje prebavo
in razstruplja organizem (pri-
poroča se žlica olivnega olja
na tešče), zmanjšuje količino
kisline v želodcu. Maščobe
olivnega olja ne povzročajo
zoževanja arterij, ki vodijo do
obolenj srca in ožilja.
Zakaj je olivno olje tako pri-
poročljivo za zdravje? Nekate-
re maščobne kisline, predvsem
nasičene maščobne kisline,
pospešujejo nastanek ateros-
klerotičnih procesov v telesu.
Kakovostne maščobne kisline,
predvsem manonenasičene,
plinenasičene in ornega 3 maš-
čobne kisline, med presnovo
uravnavajo presnovne produk-
te v krvnem obtoku in prepre-
čujejo njihovo nalaganje na ste-
ne krvnih žil.
Olivno olje pridobivamo iz
plodov oljk. Tudi v Sloveniji
imamo vse več oljčnih nasa-
dov, ki dajejo zelo kvalitetno
olivno olje. Olje pridobivamo
s stiskanjem plodov, ki je lah-
ko le s pritiskom preše (hlad-
no stiskanje olja) ah kombini-
rano z uporabo toplote in ek-
strakcijo z ustreznim organ-
skim topilom. Tako pridoblje-
na olja je potrebno tudi rafini-
rati (očistiti - razlužiti, nevtra-
lizirati, obeliti...). Na našem
tržišču se lahko prodajajo ne-
rafinirana le ohvno, bučno,
sezamovo in makovo olje.
Nerafinirano olivno olje
razvrščamo glede na vseb-
nost prostih maščobnih kislin
(pmk) v tri kakovostne razre-
de. Najkvalitetnejše je ekstra
deviško olivno olje, še poseb-
no, če ga bomo uporabljali
svežega. Segrevanje je velik
sovražnik olja. Hladno stiska-
no (deviško olivno olje) zago-
tavlja, da se v olju ohranijo
koristne snovi in da je takšno
olje lažje prebavljivo.
Dobro preberimo napis na
embalaži, kjer mora pisati, da
olje vsebuje manj kot odsto-
tek prostih maščobnih kislin
(pmk). Samo barva, vonj in
okus niso dovolj, da bi se
prepričali o kakovosti kuplje-
nega olivnega olja.
Kakovostno olivno olje je
najbolj odporno na segreva-
nje (dušenje, cvrenje). Zaradi
te stabilnosti ga lahko upora-
bimo tudi za kuho.
Zaključim lahko z nasve-
tom, da se pri nakupu olja
vsekakor odločite za ekstra
deviško nerafinirano olivno
olje ali pa za deviško olivno
olje in ga uporabljate v zmer-
nih koUčinah, po možnosti
surovega.
NATAŠA JAN,
dipl. biol.
BIO
KOLEDAR
^ iSejte, presajajte, sadite, zaiiva|te,'^
negujte rastline; rahijaite m ^
prezračujtetla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin In ki je
razviden iz koledarja.
PRIPOMOČKI V KUHINJI
Za lažje kuhanje
Lonce za kuhanje špage-
tov in rezancev dobimo v
maloprodaji v glavnem v di-
menzijah premera 22 cm in
višine okoli 25 cm. Izdelani
so iz specialnega, nerjaveče-
ga jekla. Sestavljeni so iz os-
novnega lonca, preluknja-
nega vložka za testenine in
iz pokrova lonca.
Glede na količino testenin
napolnimo lonec z najmanj
dvema litroma in največ s štiri-
mi litri vode (1 liter vode za 120
g testenin). Preluknjani vložek
vstavimo v osnovni lonec, ga
pokrijemo s pokrovom in po-
čakamo, da začne vreti voda.
Kakor hitro začne uhajati para,
dvignemo pokrov, dodamo sol
in eno do dve žhci jedilnega olja
ter premešamo. S tem prepre-
čimo, da bi se testenine sprijele
in voda spenila.
V vrelo vodo dodamo teste-
nine, zmanjšamo dovod to-
plote in pustimo, da vse sku-
paj brbotajoče vre. Malo pred
tem, ko so testenine skuhane
»al dente«, izklopimo dovod
energije in pustimo, da se te-
stenine skuhajo do konca.
Nato počasi dvignemo pre-
luknjani vložek iz osnovnega
lonca in odcedimo vodo v lo-
nec. Pri votlih testeninah vlo-
žek rahlo nagnemo, da lahko
odteče vsa voda. Kuhane te-
stenine nato presujemo v po-
greto posodo. Po okusu jih
izboljšamo z namiznim ma-
slom ter začinimo ali prelije-
mo s pripravljeno omako.
BOJAN SEŠEL
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Ker pa sem radovedne nara-
ve, sem morala to preveriti,
tako da sem namočila prst v
enega od brbotajočih bazenč-
kov. Seveda sem bila zaradi
glasne in poskočne reakcije v
trenutku v središču pozorno-
sti. K sreči posledic nisem
imela, dobila pa sem koristen
poduk, da v prihodnje upošte-
vam opozorila.
Znan in množično obiskan
je gejzir Stokkur, ki bruha v
presledkih 5 do 10 minut. Spr-
va prične voda v žrelu gejzirja
brbotati in izobhkuje majhno
kupolo. Sledi izbruh curka
vroče vode in pare, ki je visok
preko 25 metrov. Po nekaj se-
kundah gejzir usahne in žrelo
del vode pogoltne. Premor tra-
ja le nekaj trenutkov in gejzir
se prične ponovno polniti.
Približno po petih minutah se
izbruh ponovi. Radovedne
skupine čakajočih turistov se
vznemirijo, naredijo nekaj fo-
tografskih posnetkov in odbi-
tij o dalje.
•Islandci razlikujejo dve vrsti
geotermalnih območij: nizko
in visokotemperaturna polja.
V prvih pronicajoča padavin-
ska voda v globini 1000 m ne
preseže temperature 150°C, v
drugih pa se segreje nad
200°C. Voda nizkotemperatur-
nih polj se lahko uporablja
neposredno za ogrevanje,
medtem ko je v vodi visoko-
temperaturnih polj vsebnost
plinov in mineralov prevelika,
da bi jo neposredno uporab-
ljali za ogrevanje. Slednja je
zaradi velikega parnega tlaka
in visoke temperature primer-
na za proizvodnjo električne
energije in za ogrevanje hlad-
ne vode, ki je nadalje primer-
na za ogrevanje prostorov.
Mogočni slapovi so pretež-
no na južni strani otoka. Na-
pajajo jih ledeniške reke, ki
imajo med topljenjem ledu
spomladi in poleti visok vodo-
staj. Preko visokih, črnih ba-
zaltnih skladov, bučijo v globi-
ne mogočne količine spenjene
vode. Gledalcu vselej zastane
dih pred veličastno lepoto. Ne-
kaj milijonov let trajajoča su-
rova borba negibne upornosti
kamenine z razkrajajočo moč-
jo vode kleše v pokrajino raz-
lične podobe. Raznolikost ob-
lik vzbudi številna občutja, ki
te znova in znova preplavijo
med postanki pred srhljivo le-
poto dvoboja dveh prvobitnih
elementov.
Rastline in živali
Klima pred 10 milijoni let je
bila podobna sredozemski. Še
pred 5000 leti so deželo pokri-
vali gosti brezovi gozdovi, ki so
jih ljudje v preteklosti neusmi-
ljeno izsekali za potrebe stav-
barstva in ladjedelništva, veter
pa je odnesel rodovitno zem-
ljo. Tako gozda, kakršnega
poznamo pri nas, danes na oto-
ku ni več. Tudi posamezna dre-
vesa so redka. Prevladujejo gr-
movne oblike vrbe in breze, ki
jim je pogosto primešana tudi
jerebika (Sorbus aucuparia).
Puhasta breza (Betula pubes-
cens), ki je nekoč gradila gozd-
ne sestoje, danes pokriva smo
še manjše površine. Pionirske
rastline so lišaji, mahovi in niz-
ke cvetnice. Travnike, močvirja
in občasno poplavljena obrežja
pa preraščajo trave, šaši ter
njim sorodne vrste. Najdemo
nekaj rastlin, ki pri nas ne us-
pevajo. Tako npr. širokolistni
vrbovec (Epilobium latifo-
hum), ki domuje le na Islandiji
in na Aljaski ter zdravilni gozd-
ni koren (Angelica arheangeli-
ca), rastlino, značilno za skan-
dinavske dežele. Slednjo upo-
rabljajo proti želodčnim teža-
vam ter kot grenčico, dišavnico
in začimbo. Zelo okusna je tu-
di kandirana.
Dežela zaživi s polno močjo
v tistih nekaj mesecih, ko vlada
»večni dan«, ko na hitro pože-
nejo trave in gnezdijo ptice.
Na otoku je izredno malo
živalskih vrst. Izjema so mno-
goštevilne vrste žuželk in ptic.
V času, ko so prišli na Islandi-
jo prvi priseljenci, je bila edini
predstavnik živalskih sesalcev
polarna lisica (Alopex lago-
pus), ki je na otok pripotovala
skupaj z ledenimi ploščami.
Kasneje so se ji na otoku pri-
družile podgane, gozdne miši
(Apodemus sylvaticus) in
munki (Mustela vison). Obča-
sni osamljeni obiskovalci, ki
prav tako pripotujejo na lede-
nih kosih ledu iz Grenlandije,
so beli severni medvedi (Ur-
sus maritimus), katere ljudje
kmalu po prihodu pokončajo.
Med večjimi sesalci na otoku
pa so najštevilčnejši jeleni.
Kač na otoku zaradi hladnega
podnebja ni in brez strahu
pred njimi se lahko sprehajaš
vsepovsod.
Na Islandiji živi okrog 240
različnih vrst ptičev. Ob jeze-
rih in rečnih bregovih naleti-
mo na mnoge močvirske per-
nate goste. Posebno pogost je
vinski drozg (Turdus iliakus),
na zamočvirjenih travnih ob-
močjih rek pa mala cipa (Ant-
hus pratensis). Od morskih
sta se mi najbolj vtisnili v spo-
min obalna čigra (Thalasseus
sandvicensis), zaradi svoje hi-
sterične in vsiljive narave, ter
mormonska papiga (Fratercu-
la arctica), zaradi svojega pri-
kupnega videza in načina živ-
ljenja. Mormoni so selivci ži-
veči v kolonijah v severnih
morjih. Pozimi se odselijo
proti jugu, tja do Sredozemlja.
Dolgi so približno 30 cm. Hra-
nijo se z ribami. Imajo svojevr-
sten trikoten kljun, ki se na
korenu podaljšuje čez čelo in
čez podbradek ter je na začet-
ku modro siv, v kotih oranžno
rumen in na koncu koralno
rdeč. Letajo tik nad morsi^^
gladino, tako da se s krili j,,
nogami pogosto dotikajo gi^
dine morja. So zelo dobri po,
tapljači. Gnezdijo na vrL
skalnih polic-klifov, ki se stt,
mo dvigajo iz morja. Lahko
jim pribhžaš in jih opazuje^
Na trenutke se zdi, da te og^
varjajo in hkrati karajo, ker jj^
nadleguješ. Vendar na skalni)
policah niso sami; tu domu)?
jo še milijoni ptičev različniii
vrst. Tako npr. triprstna to
novščica (Rissa tridactyla)
mala njorka (Alca torda),
belokljuna lumna (Uria lom
via), ledeni viharnik (Fulrna
rus glacialis), beli morski vraj
(Sula bassana) in njim podob
ne vrste. Njihovo glasno vreš.
čanje se skupaj z bučanjen
valov in šumenjem vetra zlivi
v polifonijo, ki poslušalca po
pelje v zasanjan svet.
Mormonska papiga (Fratercula arctica) s svojim komičnim izgledom.
Ko je gasilsko društvo ustanovilo oddelek Gasilski naraščaj,
sem se vpisal. Tam mi je bilo zelo všeč. Še zlasti zaradi nagovora
predsednika društva, ki je med drugim dejal:
»Ne želim slišati zmerjanja s sovami in s čuki. Kadar smo in
dokler smo skupaj kot gasilci, bomo samo gasilci in nič druge-
ga.«
S čuki so Sokoli zmerjali Orle, s sovami pa Orli Sokole.
Velikokrat je prišlo do pretepov.
V meščanski šoli so nas profesorji vikali, hkrati pa za vsako
malenkost lasali, pretepali in nam sploh povzročali boleče
neprijetnosti. Nekateri so se prav sadistično izživljali nad nami.
Najhuje je bilo v prvem letniku.
Nekega dne sem mislil, da mi bo počila glava. Z Gabrijelom
sva sedela skupaj. Pisali smo narek v nemščini. Ker je bil v
nemščini zelo slab, je kar naprej škilil v moj zvezek. S komolcem
sem ga počasi in komaj zaznavno dregnil, češ naj pazi. da ga ne
bo videl profesor. Imela sva smolo. Videl je premikanje mojega
komolca, pridrvel k nama kot furija, naju pograbil za lase, imel
jeza kaj zagrabiti - v modi so bili dolgi lasje, in začel z vso močjo
trkati z glavo ob glavo. Videval sem tisoče zvezd, žareče figure
mnogih obli in vseh barv. Po glavi me je ob vsakem udarcu
sladkobno in rezko zabolelo. Ko je prenehal, je spustil iz rok dva
velika šopa las. Nekaj dni sva hodila kot po jajcih. Hoja mi je
povzročala tanke, a žgoče bolečine v glavi. Isti človek je nekega
Slavka tako zelo vlekel za uho. da mu je natrgal mečico ob licu.
Otepati, braniti se ali pobegniti nismo smeli. Razumelo bi se kot
slabo vedenje ali celo upor. Žalostno smešni prizori so se nam
nudili, kadar je učitelj za ročno delo, bil je majhen droben
možic, poskušal klofutniti visokega fanta. Tudi veroučitelj ni bil
boljši.
Zaradi strahu pred predavatelji in njihovimi poučevalnimi
metodami smo se pridno učili in se trudili za lepe ocene. Najbolj
smo se bali vpisa o slabi oceni iz tega ali onega predmeta v
dijaško knjigo. Tovrstno obvestilo je moral oče podpisati, mate-
rin podpis je veljal le za tistega, ki ni imel očeta. To je bila
odlična preventiva, kajti skoraj vsak je do konca semestra
izboljšal oceno, sebi in staršem v zadovoljstvo in tudi predavate-
ljem.
Tudi jaz sem moral zaradi verouka dati očetu v podpis takšno
obvestilo. Bilo mi je težko. Vedel sem. da težko plačuje vse
potrebno za šolo in vožnjo. Slabo oceno sem dobil po krivici - če se
me je lotila smola, potem se me je nekaj časa držala - zaradi
trdosrčnosti veroučitelja. Pred večjimi cerkvenimi prazniki smo
morali k spovedi. Od spovednika smo prejeli spovedni list -
potrdilo, da smo jo opravili. Z Gabrijelom sva bila skupaj v cerkvi.
Ko je bilo treba oddati listek kaplanu, ga nisem našel ne v žepih
ne v knjigah ali zvezkih. Izgubil sem ga. Gabrijel je s prisego
zatrjeval, da sva opravila spoved skupaj, a zaleglo ni nič-zabrisal
mi je cvek. Zelo nevarna reč. Hudo sem se moral potruditi, da sem
imel ob koncu semestra spet odlično oceno, kajti nižja ocena od te
je bila za vedenje in verouk nepriporočljiva.
Oče meje očitajoče pogledal in preden je podpisal, vprašal:
»Zakaj verouk zapostavljaš? Se ne zavedaš posledic?«
Ko sem mu povedal vzrok za tako oceno, je obvestilo podpisal
in mi knjižico molče vrnil.
V učenju in opravljanju drobnih priložnostnih del in obiskova-
nju Ivanke so mi minevali tedni in meseci. Ljudje so veliko
govorili o vojni. Eni, da bo tudi pri nas, drugi spet. da je ne bo.
Takšni pogovori, strah in skrbi so šli mimo mene. kajti če sem
hotel Ivanko obiskati dvakrat na mesec, seveda ob nedeljah, ko
sem imel največ časa, pa tudi železniška vozovnica je bila pol
cenejša, sem moral biti vedno na preži, kje in kdaj bom zaslužil
kakšen dinar, da bo zadostovalo za vlak in za skromno darilce.
Vsako soboto popoldne sem po tri ure. še z dvema tovarišema,
nosil transparent po ulicah z reklamo za kino. Med tednom sem
priložnostno z garami vozil iz železniške postaje drobne pošiljke
za majhne trgovce. Poleti ob počitnicah smo nabirali borovnice.
V zdravilišču sem jih prodal po štiri dinarje za liter, toda za
takšno ceno so morale biti obrane previdno, imeti so morale
značilen siv prah, sicer jih niso odkupili. Na jesen smo nabirali
divji kostanj. Odkupovala sta ga dva trgovca. Za en dinar je bilo
treba nabrati štiri do pet kilogramov. Dreves divjega kostanja je
bilo v Laškem veliko, največ v zdraviliškem parku. Pozneje sva z
Ivanom vsako nedeljo zjutraj med in po prvi maši prodajala
časopis Slovenec, toda to je bil slab zaslužek, hitro sva ga
opustila.
Prišlo je leto devetnajsto enainštirideseto. V drugi polovia
marca so predavatelji morali drug za drugim na orožne vaje.
Pouka v meščanski šoli je bilo konec. Naslednji dan popoldne sen
se odpeljal k Ivanki. Od jeseni seje učila za šiviljo v Žalcu. Z ukon
ni bila zadovoljna. Opravljati je morala vsa gospodinjska dela
tudi drva žagati in sekati. Tako je bilo praviloma vsepovsod. Oi
štiriletne učne dobe so se vajenci resnično začeli učiti bodočegi
poklica šele konec drugega leta. Še bolj kot vajenke so trpel
vajenci, saj so jih mojstri, še rajši pa pomočniki, celo tepli ali si
kako drugače kruto izživljali nad njimi. V tovarnah je bik
vajencem s takšnimi rečmi nekoliko prizaneseno.
Čakal sem jo pred hišo, v kateri seje učila. Ko me je zagledala,
se je vidno začudila, saj me na delavnik ni pričakovala
Pozdravila sva se nevpadljivo. Takrat zaljubljencem niti na kra,
pameti ni prišlo, da bi se na javnih prostorih objemali ali celi
poljubljali. Bilo bi nezaslišano in pohujšljivo; višji sloji se te§
nenapisanega zakona niso več strogo držali. Bilo je hladno, i
sončno popoldne. Od Savinjskih Alp je vel vonj po snegu, meu
pa prevevcd topel občutek, da spet hodim z njo po poti. ki sva p
tolikokrat skupaj prehodila. Od takrat se je razvila v še čednejl^
dekle. Njena postava in zlasti obraz sta zadobivala prelet
tamkajšnje jutranje zarje, v očeh je imela blagoslov. Njen glas ji
postajal žametno mehak, obarvan s kančkom navihanosti.
Na poti domov mi je pripovedovala o zgodah in nezgodd
trnove poti do šivilje. Ena od dveh pomočnic ji je skrivaj kazoA
in razlagala različne šive. Tudi večje krpe ji je dajala z namt
nom. da se doma uči sešiti jih. kot jo je poučila. Z užitkom semjo
poslušal, kajti pripovedovala je z mirnim glasom tako o neprijet-
nih kot o prijetnih dogodkih. Zaželel sem si, da bi tudi jaz znd
pripovedovati tako privlačno.
Prešla sva že Ričkov klanec, ko me je prijela za roko in reklU'
»Želel si imeti mojo sliko, zato sem se dala prejšnji tede^
slikati.«
Odprla je majceno ročno torbico, snela iz nje malo doprsno
sliko in mi jo zardevaje dala rekoč:
»Hribovska donda sem in takšna sem tudi na sliki.«
»Veliko mestnih deklet bi dalo vse. samo da bi izgledale vstf
približno tako kot izgleda tale donda. In jaz? Jaz bi bil ob vse, ^
bi te ne smel več videvati.«
»Ah. daj no!« je rekla in se nasmehnila. Njene oči pa so
hvaležno pobožale.
Obrnil sem sliko. Na hrbtni strani je bilo z drobno pisa^^
napisano:
Mirku!
O Bog.
dovoli nama skupaj živeti.
se ljubiti
in skupaj umreti!
Ivanka
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Perje za polet v modne višave
Prvi adventni teden nič ne
vpraša, če nam je prav ali ne
. kar prinaša nam. Veselo,
zasanjano, polno pričako-
vanj, včasih bolj ali manj
nervozno, vselej pa tisto ti-
pično, rahlo evforično
vzdušje, značilno za dni, ko
se staro leto začne čisto za-
res spogledovati z novim.
i
Ena izmed glavnih skrbi,
posebno nežnejšega spola, je
gotovo izbira slovesne obleke,
po zaslugi katere bodo pred-
novoletna praznovanja še bolj
nepozabna.
Nova obleka ali prenova sta-
rega silvestrskega oblačila? Ta
dilema bo obšla le redke sreč-
nice. Saj veste, ne gre le za
obleko, tukaj so še čevlji, tor-
bica, pričeska, kozmetičar-
ka... Na koncu se človeku od
višine skupnega zneska še zvr-
ti v glavL
No, prav. Prenova stare ob-
leke torej. Z efektnimi modni-
mi dodatki, seveda! Težko bi v
letošnji modi našli kaj bolj
nostalgičnega, atraktivnega in
zapeljivega, kot so peresa,
oziroma perje.
Morda tudi zato, ker je sim-
bolična funkcija peresa pove-
zana z obredjem vzpona v ne-
bo, ker so peresa simbol zrač-
ne moči, ki se je znebila ze-
meljske teže tega sveta. Kar
spomnimo se na perjanice
oziroma krone iz peres, s ka-
terimi so se in se še (ne brez
razloga ) krasijo vladarji, po-
glavarji...
Perje, pojem odličnosti z
mešanico romantike, sicer že
stoletja priljubljen detajl pri
modistih, je letošnja moda iz
klobukov prenesla tudi v la-
se, na ovratnike, dekolteje,
celo na rokavice, šale in tor-
bice.
Na lansko (pre) dolgočasno
obleko pripnite torej za šče-
pec ali dva perjastega okrasja,
pa boste s prenovljenim vide-
zom zadovoljno »poletele« v
modne višave.
Slaba vest zaradi oskublje-
nih repov perjastih živali? Od-
pade, kajti novomodna peresa
afriškega marabuja, azijskega
noja ali pa jastrebov, fazanov,
domačih pavov in petelinov so
spretne imitacije pravih. Ven-
darle s takšno »visokoletečo«
modo ne kaže pretiravati, se-
veda, če niste mlado, atraktiv-
no in samozavestno bitje, ki
žeh vse poglede pritegniti na-
se.
Morda bo za ostale, bolj
zadržane odjemalke tega
modnega predloga dovolj že
puhast pernat šal ali krauza
ovratnik, ki eleganten blazer
spremeni v večerno oblačilo.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Mik Prebold, blagovna znamka Daniela za pomlad/poletje
1998. Večna eleganca v modro-zelenih pastelih.
Sedemnajst
bazarjevih let
Sredi novembra je v ljub-
ljanski Gallusovi dvorani
Rok Lasan s sodelavci »spra-
vil pod streho« sedemnajsti
Modni bazar. Tradicionalna
in najbolj množična modna
prireditev v Sloveniji, ki je
bila seveda ob obilici tipične-
ga slovenskega negativizma
in kroničnega nagnjenja k
nerganju, tudi letos izpostav-
ljena kritikam, pa je vendarle
ponudila okvirni prikaz naše
trenutne modne ponudbe ter
modnih vizij slovenskih tek-
stilnih proizvajalcev za pri-
hodnjo pomlad in poletje.
Naravnost moteče je že ne-
nehno primerjanje slovenske
mode z vrhunsko ponudbo zve-
nečih kreatorskih imen v svetu.
Še posebej, če se ob tem kar
vsevprek modruje, kako deni-
mo pripravljajo modne revije »v
tujem svetu«. In tragikomično,
če si avtorji takšnih podukov še
nikoli niso ogledali tovrstnih
prireditev, temveč o njih le nekje
brali. Le kdo bi ob tovrstnih
razpravah ne pritrdil, da so
Agropopovi Slovenčki prav izje-
men oris nas, »Slovenčkov«...
No, da ne zaidem v kolum-
nistične novinarske vode, pa
le še nekaj vizualnih utrinkov
z letošnjega bazarja:
da so bile najbolj spontane-
ga aplavza deležne pletenine
Almire in Rašice, ni nikakršno
presenečenje, saj so njihove
ustvarjalke še vedno neustav-
ljiv izvir svežih modnih inspi-
racij. Tokrat so se jima pridru-
žile tudi všečne pletene kreaci-
je pletilstva Fočič iz Ljubljane.
Tudi v Industriji usnja Vrhnika
boste lahko (upajmo, da prika-
zane modele res!) našh modo,
ki se je ne bi sramovah tudi v
elitnih modnih hišah po svetu.
Na poslovno zadržano in vča-
sih rahlo ekstravagantno raz-
položeno damo so mislili v
MIK Prebold s kreacijami bla-
govne znamke Daniela.
Tudi prikazani čevlji, del
kolekcije za pomlad/poletje
1998 iz tovarn obutve Peko in
Alpina, še zdaleč niso bili sla-
bi. Ustvarjalci so upoštevali
tudi modne barve prihodnje
tople sezone (zelena, modra,
oranžna, smetanasta...).
Skratka, prireditev, ki bi
lahko bila po besedah organi-
zatorjev mnogo boljša, če bi
več interesa za svojo promoci-
jo pokazali prav tisti, brez
katerih je bazarjeva prihod-
nost vprašljiva - slovenski tek-
stilni proizvajalci.
Foto: STANE JERKO
Anketno nagradno vprašanje decembra:
KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ
STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU?
a)	Leon Štukelj;
b)	Štefka Kučan;
c)	Jonas Žnidaršič;
d)	Helena Blagne;
e	)......................................(obvezno pripišite svoj predlog).
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek: ...............................
Starost: .........................................
Točen naslov: ................................
............................................Tel. št.
Yvresse, najnovejše iz sveta modniii dišav
že razmišljate o novoletnih darilih? Tukaj je ideja: parfum Vvresse, ki ga je kreirala
svetovna kreatorska legenda Yves Saint Laurent.
Vvresse je naslednik razvpitega parfuma Champagne iz leta 1993, posvečen ženski s širokim
srcem, polni moči, ki zna uživati vsak trenutek življenja - ženski, ki je kot šampanjec. S tem
vonjem se je poistovetilo veliko žensk, vendar so zaradi spornega imena parfum morali umakniti
iz prodaje.
Vvresse (stanje navdušenja, očaranosti, dobrega počutja) je sestavljen iz sadnih vonjev nektarine,
svežega minta, cvetličnih vonjev z vrtnico na čelu ... Za tiste ženske, W so malce bolj vihrave narave,
pa VSL ponuja lažjo različico, Vvresse Legere. Preizkusite ju, Vvresse ali Vvresse Leger!
48
■ A J.ii . 1 JI k I
TRAČNICE
Županske smuči
Le ugibamo lahko, za kako dobre smuči se je odločil žalski
župan prof. Milan Dobnik. Vendarle menimo, da tako dobrih,
da bi brez težav obvozil vse zanke, ki mu jih nastavljajo
svetniki, le še ni našel.
Konjišica Rogla
Vitanjčani in Zrečani se nikakor ne morejo sporazumeti,
čigava je oziroma naj bi bila Rogla. Kjer se prepirata dva...
Zdaj se ve: Rogla je konjiška. Dvakrat potrjeno. Po pekarni in
slaščičarni Rogla so Konjičani prejšnji teden dobili še Radio
Rogla.
Priporočilo
Dr. Ivan Eržen: »Če vprašate mene, so najboljši rdeči!«
Pripis: Dr Eržen govori o kondomih.
Pentlja za Zimska
Ob pričujočem posnetku, ko celjskemu županu Jožetu Zimš-
ku pripenjajo rdečo pentljo, se sprašujemo, kdaj mu bodo na
prsi pripeli še kakšno odlikovanje, ki bi si ga zaslužil za razvoj
celjske trgovine?
Vencki v pravih rokah
Center Interspar je, poleg vseh drugih funkcij, postal tudi
neke vrste izobraževalna ustanova. To je bilo še posebej vidno
pred kratkim, ko se nekaj administratork iz bivše »rdeče hiše«
učilo spletati aduentne venčke. Zapisa ne moremo dokazati s
fotografijo, ker se pač niso pustile slikati, so pa dokazale tisto o
učenju čez celo življenje.
VITEZ BELEGA MESTA
ZANIMIVOSTI
Za slovenske
ženske
Društvo SILA (Slovene In-
ternational Ladies Associa-
tion) je v soboto v stolpnici na
Trgu republike 3 v Ljubljani
priredilo tradicionalni pred-
novoletni bazar, na katerem
so slovenske in tuje predstav-
nice s področja diplomacije
in gospodarstva na stojnicah
ponujale izdelke iz 26 držav.
Izkupiček je tokrat namenjen
nakupu aparata za zgodnje
odkrivanje raka na dojkah.
Bazar, na katerem so sloven-
ske in tuje dame prodajale indu-
strijske ali doma narejene izdel-
ke, od indijskih oblek, nežnega
japonskega porcelana, lesenih
rož z Balija do domače marme-
lade in orehovih potic, je bil zelo
dobro obiskan. V društvu zato
upajo, da bodo v dobrodelne
namene tokrat zbrali več kot
pet milijonov tolarjev.
Na bazar so povabili vse slo-
venske ministre in druge politi-
ke, vendar se večina vabilu ni
odzvala. Prišli pa so Štefka Ku-
čan, Spomenka Hribar, Ciril Zlo-
bec in še mnogi drugi, med
stojnicami pa se je sprehodil
tudi predsednik državnega zbo-
ra Janez Podobnik, ki je pokupil
skoraj vse okraske iz lecta za
božično drevesce.	JI
Popravek
Med Zanimivosti se je v 46.
številki NT prikradla napaka.
Domačini in potniki so družno
zasedli klet Edija in Andeja
Kolarja na Pilštanju in ne Lon-
čarja, kot je pomotoma zapisa-
no v tekstu.
Zimska ikebana
če vas zamika, da bi posegh po (na videz) slastnih jabolkih,
ali če še nimate ozimnice, naj izdamo, da je posnetek nastal v
ponedeljek v okolici Dobrne. Upamo, da vas bodo jabolka še
počakala.	Foto: GREGOR KATIČ
(Od)klom
Kaj za Miklavža si smučar-
ji želijo
in kaj otroci, če nevarne so
igrače,
kako se ljudje ob tem lahko
smejijo,
kako od povprečne se da
živeti plače?
Grafit na steni nam morda
razloži,
morda pomaga kaj
državni svet,
no, v resničnost nas realni
svet položi,
iz vsega norce pa dela se
pamflet.
POPEVKAR
BODICE
•	Nič ne pomaga, če imamo v
parlamentu zdravnike - gospo-
darstva ne bodo spravili iz »ko-
me«.
•	V predvolilni kampanji so
politiki kot golobi, ki jedo iz
roke. Po volitvah so podobni
golobom, ki se podelajo na gla-
vo.
•	Da papir vse prenese, naj-
bolj vedo takšni, ki so poskrbeli,
da imamo »zakone na papirju«.
•	Predali na sodiščih vse bolj
postajajo - arhivska zakladnica.
•	Praksa je pokazala, da tudi
tam, kjer je največja kriza za
vodo, mečejo »denar v vodo«.
•	Sredstva za hujšanje dajejo
garancijo za vitko linijo tudi -
potrošnikovi denarnici.
MARJAN BRADAČ