»Goriški list* izide vseko sredo in soboto zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Tclafon štev. 292 Oglasi se zaračunavajo po ceniku. - Račun pri Cassa di Kispermio Gorica.
Gorica, dne 11. novembra 1944.
Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 lir. polletna naročnina 26. lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.-— lir, celolelna 90..
I
Dne 11. novembra letos mine 26 let, odkar je bilo v znamenitem železniškem vagonu v gozdu v Compiegneju podpisano premirje med tedaj premagano Nemčijo in med zavezniki, to se pravi Angleži in Francozi. Prva svetovna vojna jd bila končana, — toda za vedno? To je bilo tisto strahovito vprašanje, ki je mučilo pozneje vse evropske narode, bodisi velike, še bolj pa male. Niti po versajski mirovni pogodbi si nihče, vsaj nihče med zdravo mislečimi ljudmi v Evropi ni domišljal, da sta versajski mir in še premirje v Compie-gneju napravila dokončno red v Evropi in vse je od tedaj drgetalo strahu, kdaj izbruhne zopet nova vojna. Do te jo res prišlo, čutimo jo sedaj na lastni koži. Zakaj versajski mir ni zadovoljil prav nikogar, niti tedanjih zmagovalcev, od katerih se je glavni, namreč Amerika, umaknila celo od zelene mize mirovnih pogajanj, ni zadovoljil Anglije, ne Francije, ni zadovoljit Rusije, ki je izpadla zaradi svoje notranje revolucije in državljanske vojne, ni zadovoljil malih nastajajočih držav, ki so prevzemale dediščino razpadle Avstroogrske in dela bivše carske Rusije, najmanj pa je seveda zadovoljil Nemčijo, ki je morala prevzeti težka bremena, težko in mrko usodo povojnih let. S premirjem 11. novembra 1918. v Compiegneju Evropa ni bila rešena, nihče iz prve svetovne vojne ni izšel zadovoljen, tudi glavni zmagovalec v Evropi, namreč Francija ne.
Zakaj to premirje pred 20 leti je nosilo s seboj v bodočnost že kali za novo vojno. Te kali so počasi zorele, toda dozorele so. Ko se je prva svetovna vojna končala, so vstali razni vseznalci in preroki, ki so zanesljivo govorili. »Nikdar več ne bo vojne!« Vstali so tudi samozavestni pacifisti, ki so svarili mladino, naj ne bo preveč navdušena za vojne operacije, pri tem pa niso vedeli, da te učene miroljubne poslance opazujejo in izrabljajo drugi, tretji, ki jim je bila dobrodošla navdušenost teh kratkovidnih in z očali o-'»remljenih miroljubnežev
V	ozadju je namreč že bil pripravljen nekdo tretji, nekdo, ki ni pisal šolskih nalog o potrebah svetovnega miru in bratstva med narodi, nekdo, ki je kar javno napovedal svoj skorajšnji bojni pohod v Srednjo, nato v Za-padno Evropo in končno po vsem svetu. To je bil mednarodni komunizem, ki si je že med prvo svetovno vojno o-svojil eno največjih držav sveta, Rusijo. Rusije danes ni več, obstoji le sovjetska zveza socialističnih republik in ta se hoče sedaj širiti. Trenutno šteje 16 »samostojnih«, na videz samostojnih, v resnici pa najbolj tlačenih republik, kjer komandirajo le iz moskovskega Kremlja poslani judovski komisarji, toda sovjetska zveza se hoče prav
v Lotaringiji
M 10
lic« PR'
MOV® STOlMO MIBfiRO
59 v
Iz zadnjih vojnih poročil ndmškega vrhovnega poveljstva posnemamo naslednje:
Na Nizozemskem so se Nemci dobro branili pri izkr-cevališču Moerdijk in so odbili vse nasprotne poizkuse s tanki, s katerimi so skušali Anglo-Amerikanci pnjkorači-ti Maaso. Anglo-Amerikanci nadaljujejo svoje borbe s srditimi letalskimi napadi.
Okrog Aachna traja neprestano topniško obstreljevanje.
Napad nasprotnikov na Wiir-selen se je ponesrečil. Nem-i ški oklepniki in grenadirji j so nadaljevali z očiščevanjem j okoli Kommerscheidta. Proti-i napadi severnoameriških bataljonov, ki so bili podpirani I z zračnimi silami, so bili od-{ biti z izgubami. Pri tem so Nemci ujeli dosti sovražnikov, hkrati pa rešili dosti nemških vojakov
Na lotarinški meji divja o-gorčena obrambna bitka pri Pont Moussonu in pri prekopu med Reno in Marno v dolini okrog 50 km. Odločen odpor nemških čet ,ie preprečil, da so mogle severnoameriške čete le na nekaterih postojankah vdreti v glavno vojno področje, na drugih postojankah zlasti severnovzhodno Pont a Moussona in Chateau-Salinsa pa so bile krvavo odbite. Okoli Maršala trajajo še ogorčene borbe.
Nad Londonom lete sedaj nava orožja, ki jih seveda nemška vojna obramba drži v tajnosti. To je »V 2». To novo orožje prihaja na angleška mesta napričakovano, brez šuma ter hrupa, v Londonu in drugod po Angliji pa nastajajo strašne eksplozije, ki si jih angleške vojaške oblasti ne morejo pojasniti. Nemci so torej iznašli zopet novod strašno orožje, strašno za An-gliio.
Vzhodno etruskih Appeni-
nov do jadranskega vojnega odseka so prešle čete 8. angleške armade po ogromnem topovskem ognju v. napad. V gorah severno Rocca S. Ca-sciano so naletele na naše dobro utrjene postojanke in so bile odbite. V ravnini Forlija je sovražnik z največjimi silami potisnil nazaj naše čete
ter je mogel prekoračiti odsek pri Ronco. Nemške čete so v protinapadu razbile sovražnikovo izkrcevališče.
Poročila z otoka Miloša v Egejskem morju pravijo, da so se tam izkrcali Angleži s pomočjo svoje mornarice, toda Nemci so se jim postavili odločno v bran ih jih vrgli z otoka.
Kakor je bilo že prej nameravano so nemške čete izpraznile dolino Strumice. Pri Apatinu zahodno Donave, se je boljševikom posrečilo, da so se vsi d rali in tam še boji trajajo.
Pri izkrcevališču Don ar-Folvar, južno vzhodno Budimpešte in severno Szolnoka so se ponesrečili napadi boli-ševiških čet. Nemška in madžarska obramba sta uspešno sodelovali južnovzhodno madžarskega glavnega mesta. Z
močnimi protinapadi se je posrečilo, da so Nemci ujeli sovražne čete, ki so prodrle severno srednje Tise.
Na ostalih frontah do Riškega zaliva je bilo le malo bojevanja.
Sovražni letalci so napadli nekatera stanovanjska prede lja v Porenju, kakor tudi v srednji Nemčji. Angleška letala so metala bombe na Han nover. Nemški lovski letalci in obrambno topništvo so sestrelili 18 sovražnih letal.
Sredi letalskega boja je v junaški borbi padel četni po-veljnik major Walter Novot-ny, lastnik najvišjega nemškega hrabrostnega odlikovanja. Novotny je zabeležil v svojem letalskem življenju 258 letalskih zmag in za njim Nemčija žaluje kot za enim svojih najbolj zaslužnih le talcev.
ROOSEVELT ZOPET IZVOLJEN
7. NEZNATNO VEČ'NO
Dne 7. novembra t. I. so bile v Združeih državah ameriških predsedniške volitve, pri katerih sta kandidirala Roosevelt za demokratsko stranko, Dewey pa za republikance. Iz dosedanjih volilnih podatkov je razvidno, da je Roosevelt zopet izvoljen, kar je bilo splošno pričakovati. Dosegel je 4,9 milijonov glasov večine nad svojim protikandidatom Skupno je bilo oddanik 49,3 milijonov glasov, od katerih je bilo oddanih za Deweya 22,3 milijone.
Roosevelt je s tem dosegel, da je bil že četrtič izvoljen za predsednika Združenih Držav in da bo torej vladal do 1.1948.
—	seveda, ako ne pride kaj vmes.
Hkrati z volitvijo predsednika, je bila izvoljena tudi treti-na senata in vsa poslanska zbornica. Ni še točno znano, toda zdi se, da se ponavljajo dogodki kakor leta 1916, ko je bil za predsednika izvoljen demokrat, namreč Wilson, večino v senatu in v poslanski zbornici pa je imela republikanska stranka. Tako pričakujejo tudi sedaj, da bo v
sedaj še širiti in prišteti kot svojo 17. republiko Finsko, kot 18. Romunijo, kot 19. Bolgarijo, kot 20. morda Srbijo, kot 21. Madžarsko in tako dalje.
rl udi slovenska zemlja ,je računana kot podložniea moskovskega Kremlja, morda kot kakšna trideseta ali e-naintrideseta sovjetska republika. To bi bila res sijajna državica, ko bi obstojala sovjetska Slovenija — brez Slovencev, saj bi boljševiki tako in tako vse boljše Slovence poslali v Srbijo na prisilno delo, našo mladino pa v
boljševiške »vzgojevalnc« zavode.
Premirje v Compiegneju je imelo torej usodne posledice. Porušilo je do tedaj tako varno ravnotežje evropskih na rodov, porušilo pa je tudi varnost malih narodov. To vidimo prav sedaj, ko spoznavamo zmote premirja pred 26 leti in zmote versajskega miru. Slovenskemu narodu v teh 26 letih ni bilo prizanese-no, dosti je trpel, trpi sedaj, trpel pa bo še bolj, ako bi v resnici zmagal neimenovani partner pri premirju v Compiegneju, namreč — boljševizem!
kongresu v \Vashingtonu imela večino republikanska stranka, predsednik države pa bo Roosevelt, ki je demokrat.
Berlin. Vsaka štiri leta na torek po prvem ponedeljku v novembru volti ameriška narod svojega predsednika. S to volitvijo je združen istočasno vediik volilmi dam po vseh severnoameriških zveznih državah, kajti istočasno volijo celo vrsto posameznih guvernerjev im visokih uradnikov, predvsem pa obnovijo celotno reprezentančno zbornico im eno tretjino senata. Ves volilni postopali je že zelo zastarel. Vse je zgrajeno na teoretični demokraciji, ki je hotela doseči vso varnost, da bi res odločala ljudska valjat Toda dejansko je, koit je raK-vidma iz Rooseveltovega delovanja, na razpolago dovolj sredstev in poti, da je zagotovljen diktatorski vpliv predsednika', ki se mu ni treba ozirati na želje naroda in narodnih zastopnikov. Novo izvoljeni predsednik nastopi svojo službo šele 20. januarja, kajti njegova volitev je \ posredna. Pred 150 leti so namreč potrebovali precej časa, dokler so zbobnali skupaj vse volilne može in dokler so odposlali izid glasovanja v posameznih državah v Washington. Vodilnih mož je prav toliko kot senatorjev in poslancev kongresa skupaj. Ker ima senat 96 članov in kongres 435, je treba torej izvoliti 531 volilnih mož in polovica) teh tako zvanih elektoralnih volilnih glasov, namreč točno 266 zagotavlja zmago. Posebna težava pri tem pa je, dai štejejo glasove v posameznih državah ter da tukaj zopet odlloča enostavna večina. Če ima torej v naij: bolj obljudeni državi New-rej v naj bolj obljudeni državi New-republikamec, potem pripadajo vsi olektorafai glasovi države demokratom, republikanec pa ostane brez glasov. Tako je tudi razumljvo razmerje med glasovi, kot je imel pri poslednjih volitvah Roosevelt 27 milijonov glaisov, njegov protikandidat Willkie pa 22 milijonov, elektoralnih glasov pa je imel nato Roosevelt 449, njegov protikandidat pa samo 82. Teoretično je celo možno, da dobi zmagoviti kandidat več glasov kot oni, ki je propadel, samo če ima srečo, da doseže v najbolj obljudenih državah pičlo večino, ki mu nato zagotavlja večino glasov. Volitve obeh zbornic kongresa pa se vršijo neposredno. Vsaka zvezna država ima -dva senatorja, medtem ko se določa število poslancev kongresa po številu prebivalstva v dotični državi. Olane kon-
gresa: izvolijo vsailct dve lati na novo, senata pa vsaki dve leti samo za eno tretjino, talko da traja službena doba senatorja 8 let. V senatu razpolaga Rooseveltova stranka z 58 glasovi proti 37 republikanskim iin enemu progresivnemu. Računajo splošno, da bodo izgubili1 demokrati precej glasov v prid republikancev, dvomljivo pa je, če bo to izvršeno v toliki meri da bii lahko republikanci v senatu odstranili demokratično večino. Poslanska zbornica pa sestoja sedaj ia •/516 demokratov, 212 republikancev, e neejai posilanoai farmarjev, enega po-stenon> deJacvske stranke, 2 neodvisnih in 3 prataniiih prostorov. Demokrati torej ne razpolagajo z absolutno večino. vendar iimajo številčno naldmoč. Tultpii zadostuje že samo mala sprememba, da pridejo v manjšino, s čimer bii bili postavljen demokratski predsednik nred težko nalogo, da bi moral voditi svojo politiko v bodoče z republikansko večino.
Vesli j, vseqa sveta
NORVEŽANI BEžF.
Oslo. »Stran od boljševizma«, jc geslo severnonorveškega prebivalstva, poroča »Aftonposten« v poročilu iz Tromsoja. Podnevi in ponoči se pomikaiio prevozi proti iugu. Oblastva delajo vse, dai bi pomaaala becnmcem. Zlasti se trudijo nemške čete, ki prebivalstvu pomagajo pri prehrani in pri bivališčih.
UGIBANJA O ZIMSKI OFENZIVI
Stockholm. V nasprotju z ve-likobesednimi amgloameriškimi napovedmi o skorajšnji ogromni novi ofenzivi na zahodu piše sedaj list »Sndav Times« precej ponižno, da kaj takega pozimi ni verjetno. Rabili so cele mesece, da so izčistili že samo odsek o-krog Schelde1. Zamuda na tenrt Ozemlju je zelo resna. Tzgledi nadaljevanja vojske v Nemčiji med zimo niso preveč ugodni. Do skrajnosti mehanizirane armade potrebujejo suha in trda tla, ako hočejo razviti vso svojo delavnost. Tudi letalstvo se v takih razmerah ne more udeleževati bojev v polni meri. Ako se bo Nemčiji posrečilo vzdržati čez zimo, bo pridobila čas za pošiljanje svojil izstrelkov proti Angliji in Ameriki. »SundeY Times« piše nadalje: »Po Arnhcimu smo padli v velik pesimizem. Morali se bomo še presneto boriti, ako bomo hoteli Nemčijo premagati«.
KORAK ZA KORAKOM
Bern. Preosnova bukareške vlade, ki se je izvršila pod pritiskom Moskve im zlasti zaradi očitkov, da doslej niso izpolnili pogojev mirovnega diktata, je nov dokaz za sovjetsko taktiko in njeno postopno zavzemanje odločilnih postojank po legalni poti. V novi vladi se je boljševiški vpliv znatno ojačil, ker ima komunistična, stranka že "esl ministrov.
Berlin. Z dveletno zamudo so priznali Britanci težke izgube, ki jih je utrpela britanska mornarica leta 1942 pri plovbi v Mur-1 mansk. Londonski radio je javil, da je prišlo nekoč od 34 ladij, ki so odplule iz Anglije, v Murmansk le 5 parnikov. Ko je v času velikih nemških podmorniških uspehov nemška poročevalska služba javljala o teh preseneiljivih številkah, so si Britanci in Američani prizadevali, da bi gornje objave ne le zanikali, temveč jih celo osmešili. Kot po Pearl Har-bourju in sedaj po Formozi in Fi^ lipinih so vendar dejstva govorita jasneje kot vsi poskusi zanikanja.
FRANCOSKA TRENJA
Admiiml Lenihy, osebni Rooseveltov sv tovaltoc v francoskih zadevah, je dKjaiviil zastopnikom španskega tiska na njiihovo vprašanje, zakaj je Wa-nhington priznali de Gaiulki, s sledečim starčkom: »Ker je de Gaulle potrebno zlo.«	iiH
Najra7jii)6npijsi francoski problemi pa niso s priznanjem de Ganila po /,a veznik ih niti najmanj rešeni. Nasprotno stopa opo7jiioija vse krinke j e na platn in detla na to, da bi de Ga.ulle iizigiinil z vodilnega niesla. V nekaterih pairifikih krogih se jiamreČ govori, da je treba odstraniti generala Koniga, ki mu kot prejšnjemu šefu odpornega giillamja v Fraoiji o5i-tajo, da mil v aeidainjiih nasprotnih tokovih iin giiibainjiiih popolnoma nedolžen. Sumiijo namreč, da bi rad postal vladni šef v Franciji. Vežkrait je že iKraail sivioje stališče, da je prilprav-Ijailec francoske »svobode«. To nabiranje so netili v Londoou s podeljevanjem raznih odlikovanj v Času, ko so imel tam korist, da Koniga še bolj iziigraijo proti de Gauililu. Sedaj, ko sirnitrajo v Biisenhowrovem gJaiv-nern stainu maikiste kot povzročitelje najrazličnejših težav, ki se pojavljajo zlasti v promeinem in preskrbovalnem pogledu, prevlaiduje v Eisen-howroviih krogih mnenje, da se general Konig lahko pogrešai, potem ko je »zamorec« opravil svojo dolžnost. Tudi očitajo generalu Koniigu, da se ni orizvail a potrebno vnemo pozivu, <ia je treba uvrstiti pripadnike francoskega odpornega gibanja čknprej >n brezpogojno v sestav redne francoske vojske. Generalu Konieu se seveda ni muidiilo, ker bi bil ob vojaško poziioijo, kii sii jo je saim pripravil s innko in težaivaimii.
Eisenho\ver je izjavil pred priznanjem de GaiuMa v raaogvoru s svo-jimii sodelavci, da je Krainerja v nevarnosti, da bo postaiku po de Gaul-loveni priznanju igralna žoga svojih generalov. Zdi se, da se EiseniiouTo-ve napovedi uresničujejo. Kot nasledek generala Koniga se navaja beder^, ki poveljuje trenutno »rednim« francoskim četaim.
Nedvomno je dal Eisenhovver svoj pristanek k priznanju de Gaulla predvsem zaradi tega, ker upa na sodelovanje večjih francoskih oddelkov na zapadnem boj išču, s čimer si bo lahko priliraniii precej angleške ter ameriške krvi. Zadnji boji so terjali namreč neverjetno visok krvni davek. Na drugi strani pa se Eisen* }iower zaveda, da ne sme vež dopustiti raznih postopkov makistov, ne da bi b.iia ogrožena lastna varnost. Toda kdo naj prevzame nalogo uničevanja tolovajskih skupin? Kisein-howru se upira možnost, da bi uporabil lastne čete za ta namen. Moral bo vgriznrti v kislo jabolko in pristati na to, da se odtegnejo Leolercquo-vi oddelki s francoskega bojišča. V tem trenutku pa mora seveda general Konig izginiti, ker bi postal nemogoč na svojem mestu, čim bi bilo izdano povelje za napad na njegove odrede inakijcev, če bi se slednji ne dali uvrstiti v sestav redne vojske.
Nitkdo ne ve danes v Franciji, kje je prav za prav razika med odpornim gibanjem, komunistični tolovaji ter | pripadniki mednarodnega gtba^ja. Tudi general Konig ne more dati o tem nobenega pojasnila. Gotovo je le to, da bo Leclercq vodil redne francoske cete, če bi. bilo izdano povelje za nastop proti makijcem. Toda razen de Gaailla, Koniga in Lectorcqua imajo svoje želje tudi generali Lat-tre, de Tassigno, Giraud ter Juin. Jasno, da ni prav lahka zadeva, ustreči neštetilm željam pričkajočih se francoskih generalov.
Suvjsiska Rusija in Nemčija
V znani amerikanski reviji »American Mereury« se znani ruski zgodovinar Davin iDal-lin bavi s sovjetskimi načrti glede Nemčije. Članek se opira na dejstvo, da se Sovjeti) a trudi, da bi zmagala v tekmi z zavezniki, kdo bo bolj kontroliral Nemčijo.
Vprašanje kazni za vojne zločince je za Moskvo samo pretveza za razredni boj, v katerem nameravajo boljševi-ki iztrebiti cele plasti prebivalstva.
Sovjetska Rusija, tako nadaljuje člankar, bo ravnala z Nemčijo še hujše, kot je ravnala s Poljsko in baltiškimi državami 1. 1939-1941, kjer so odpeljali in ubili nad 2 milijona ljudi.
Sovjetska zveza se nahaja v hudih gospodarskih težavah. Kakor vse druge države se je tudi ona zatekla k razpisova n ju vedno novih vojnih poso jil. Celotna vsota vojnega posojila presega 1.000 milijard rubljev. Sovjetska Rusija bo na vsak način hotela znižati nivo nemškega človeka in g« izenačiti z ruskim ter tako z odpeljanim in zaplenjenim bogastvom kriti svoje n rimanj kljaje pri posojilu.
❖ # *
Gospodarske vesli
VINOGRADNIŠKA krtIZA
V	JUŽNI ITALIJI
Naše vinske bratce bo gotovo zanimal člainek, ki ga je priobčil te dni Mami nemški list »Miinchner Neueste Nachrichten«. Opisuje krizo vinogradništva v južni Italiji, o kateri je morala nedavno razpravljate tudi za. vozniška nadzorstvena komisija.
Južna atalija je glavni pridelovalec vina za vso deželo. Vino iz južnih krajev so prej uporabljale tudi velike vinske tvrdke iz zgornje in srednje Italije za svoje sloveče vinske vrste, kakor so Chiiamti, Asti Spumamte itd. Iz vina južnih kraijev so velike tvrdke na severu izdelovale tudi vermut in skoraj ves izvoz vina. iz južnih krajo je bil pod vedstvom tvrdk na severu države. Vse to je zdaij preprečeno, vinslca trgovina v zasedani Italiji pa je v naj večji krizi že zaradi tega, ker ni sredstev zn prevoz vin« v večja mesta. Tudi Rini je menda prvič v svoji zgodovini ost ’il brea vina^ An-glo-amie riški vojaki kot potrošniki vina ne prideijo v poštev, ker pijejo po večini žganje in pivo. Tako je vina več ko preveč pri vinogradnikih. Z novim pridelkom pa se bo kriza še nročno povečala.
Novi vinski letnik ne bo nekaj izrednega!, za mnoge vinogradnike pa bo tudi srednji pridelek finančna kar tastrofa. V Apuliji so morali izliti v kanale okrog 300.000 hi vina, ker ni odjemalcev in ker je treba izprazniti kleti in sode za novo vino. Ce pomislimo, da so v Apuliji'v običajnih letih pridelali po 8—4 milijone metrskih stotov vina, imamo približno sliko sedanje vinogradniške krize. Tudi na Siciliji ni bil pridelek dosti manjši. Angleži in Američani pa se zanimajo samo za izbrana močna vinil, do-
čim lažjaaTViima v Apuliji, ne najdejo kupcev, ker ni jnogoče vina spraviti niti. v naijbližjiu^mziuiuia središča, ki so že dolgo brez njega.
ENOTNE CENE ZA CIGARETE
V	NEMČIJI
Zaradi poenostavljenja dela v nemških tvomieaih ciga ret strnejo te tvor-"nice v bodoče izd el o vailii saimo dve vrsti cigaret iin Sicer poleg cenene temne cigarete, ki predstavlja nov enoten tip, le še cigarete po 4 pfenige. Vse cenejše iin dražje cigarete se ne izdeilujejo več. Čeprav je cena enotna1, vendar ni mogoče reči, da bi biilo s tem izvedeno popolno poenotenje. Posamezne tvornice bodo glede na okus svoiiih odjemalcev izdelovale ci era rete po 4 pfenige iz mamLiBnih me-šamiic. Izdelovanje teh mešanic je v toliko omejeno, da v bodoče ne bo več cigaret, izdelanih izključno iz orijentailskih t obalen v, M pa bodo tudi prii cigaretah po 4 pfenige prevla-d ovadi. Seveda bodo morali izdelovalci oiraaret uporabljati v gotovem odstotku tudi domače in evropsko vrste tobaka.
FRANCIJA BREZ POŠTNEGA PROMETA
Kakor poroča londonski vllaiilo He-ralck Praincilji doslej še ni uspelo vzpo-taviiiti poštni promet. Samo v Parizu funkcionira lokalna pošta. Obiastvai napovedujejo, da bo mogoče šele v novembru postopno urediti po.itni promet.
Prvikrait po treh leth im pol je an-
USIHANJE ANGLEŠKEGA IZVOZA
y.Vški zunaanjd ,trgovinski uirad objao* podatke o briitansld zunanji. trgovini. Ti podatki pniikaaujejo v svetli luči upadanje, veljave angleške trgovina na svetovnem trgu in kožejo v primerjavi z naraščanjem ameriškega izvoza, kako slabi so izgledi Anglije, da bi po vojni dosegla prejšnjo veljavo na svetovnih trgih kaj šale da bi povečala svoj izvoz za 50%, kakor bo to potrebno za izravnavo plaičiiltie bilance spričo izgub dohodkov od naložb kapitala v inozemstvu .in povečanja izdatkov za dolgove, najete v sedanji vojni Tako 50% povečanje izvoza po vojni smatra za nujno potrebno tudi predstavnik severnoameriške trgovinske zbornice v Londonu s'r Schuster. Letia 1938. je znašala vrednost angleškega' izvoza 471 milijonov funtov, predlanskim 269 milijonov, lani pa 239 milijonov. Po vrednosti je torej izvoz padel na približno polovict>. Ker pa se je indeks cen izvozjiega blaga, dvignil na. 171 točit (1938=100) predstavlja lainsiki izvoz le 140 milijonov funtov s skupno močjo funta iz leda 1738. Dejansko je torej padel Izvoz na komaj 29% predvojnega izvoza. Razumljivo je, da je občutno nazadovali izvoz žirvil iin zlasti suro-vin (premoga). Izvoz surovin se je izkrčil od 57 nu 9 milijonov. Izvoz izdelkov (in to Angleže najbolj boli) pa se jie skrčil od 375 nm 200 milijonov. Anglija ni izgubite samo tržišča v Evropi .in orne. na Dalj nje™ vzhodu. teni/več izgubila je tudi tržišča1 v A-friki in Ameriki. Niti izvoz v Zedinjene države se ni dvignil. V istem času pa se je ameriški izvoz bistveno povečal. V komentarju h gornjim številkami priporoča »Times« takojšen im odkritosrčen razgovor z Zedinjenimi državami o iizvozu, politiki po vojni. Tež^y£i se še povečajo spričo ogromno naraslega angleškega državnega dolga, ki je dosegel 24 milijard funtov. Angleški finančni minister je svoje poročilo o državnem dolgu v spodnji zbornici uvedel U pozivom naj se poslanci preveč ne Ustrašjo in naj sprejmejo to poročilo z jeklenim sroeim. Dnevni izdatki za vojno so se dvignili že ina 14 milijonov funtov.
PRA60 GUSTINČIČ
ZLI PUH SLOVENSKEGA NAROPA
Primorski Slovenci na naše komunistične veljake res ne moremo biti ponosni, kvečjemu se jih moramo sramovati. Največji komunistični hujskači in najbolj zagrizeni revolucionarni organizatorji na slovenskih tleh, — skoraj vsi so Primorci, kranjski voditelji, kakor na primr Kardelj, Kidrič in njihovi »tovariši« pa so le skromni učenci primorskih komunistov. V zadnji številki smo pojasnili vodilno vlogo, ki jo ima pri slovenskem komunizmu Ivan Regent, dejanski duhovni vodja vsega komunističnega gibanja, ne samo na Primorskem, temveč v vsej Sloveniji, danes si hočemo pogledati od bližje drugega voditelja slovenskega komunizma, pravilno povedano internacionalizma na slovenskih tleh, ki prav tako živi v Moskvi, kakor njegov večji vzor Ivan Regent, nareč Draga Gustinčiča.
Drago Gustinčič je doma iz 1lorenje Košane pri Šempetru na Krasu in je danes star 62. let. Sam o sebi trdi, da je dovršil višjo poljedelsko šolo v Švici, v Curihu in da je ta-korokoč res pravi inženjer. No dobro vemo, kako so se in/enjerske, doktorske in slične diplome podeljevale za tu-jerodce v Švici, v Belgiji, v Franciji... Nočemo niti dvomi' ti o tem, da inž. Drago (Justin-rič ne hi znal narisati kakega načrta, toda to bi znal tudi kot absolvent l jubljanske, ozirom« idrijske realke, samo o tem vemo, da inž Gustinčič svojega inženjerske^a znanja nikoli ni uporabil v korist ljudst va, dasi bi bil ravno kot agronom zato poklican. Zato pa je raje sem in tja napisal kak »članek« v kakšno »strokov no revijo« ali še raje v kakšen navidez samo »socialen časopis.« V inženjerskih kro-gih ni imel kot strokovnjak nikdar nobenega ugleda, čeprav je imel pred prvo svetovno vojno lastno tehnično pisarno v Trstu — kateri pa nihče izmed podjetnikov ni zaupal resnega dela. Že takrat se je namreč samozvani inženjer Gustinčič raje bavil s politično propagando, kakor pt, s stvarnim delom. Med prvo svetovno vojno se je lepo u-maknil v varno Švico in od te daj dalje hoče veljati tudi za »narodnega mučenika.«
Ul janov - Lenin, ima svoj psevdonim zato, ker je bil pač ljubimec neke Lene, naš Drago Gustinčič pa se je v Ajdovščini sukal okrog hčere notarja Lokarja Ane in se je
Volja in izobrazba
Marsikdo, ki si želi znanja in izobrazbe, utegne biti prepričan
o	končni zrnagovitosti marljivega dela, a njegovo prizadevanje motijo morda osebne ovire in težave. Pri tem stremljenju bi ga mo-žila na primer zavest, da je počasen in okorn na tem znanstvenem bojišču. Morda ga straši šibek telesni ustroj ali kakšna organska napaka, morda mu končno jemlje) pogum preobilica dela ki odvrača* duha od študija in mu ne da priti do potrebne zbranosti in miru.
Oglejmo si te pomisleke resno, da bomo videli, če so take ovire res nepremagljive!
PREMALO NADARJEN?
Kdo bi rekel: »Sem že po naravi bolj slabo nadarjen, počasen in okoren. Le s težavo doumem to, kar si mnogi tovariši prisvojijo z lahkoto. Tako napredujejo, da jih ne morem dohaja-
ti. — Ko sem prvič javno nastopil, sem bil plah in boječ, da bi kmalu glavo izgubil, in od takrat nimam več miru, kadar moram nastopiti pred številnejšim občinstvom. Kdo se bo čudil, če se čutim potrtega in mailodušnega? Ko pa imami vkljub vsemu prizadevanju na poti znanosti in zlasti govorništva tako malo upanja na uspeh!«
KI SO MALO OBETALI A SO VZRAJALI...
V	tolažbo tistim, ki obupujejo nad svojimi močmi in ne zaupajo svojim zmožnostim, bi rad povedal, da so nekateri izmed naj-učenejših govornikov v začetku svojega šolanja spadali med zadnje v razredu. Vendar pa jim zavest njihovih naravnih nedostat-kov ni vzela pequma, ampak jih je le še bolj podžgala, dočim pa i drugi, ki so imeli prirojene spret-i nosti in nadarjenosti več kot do-
volj, pozneje niso imeli pokaizati nikakršnih uspehov. Ri vno njihova lahkota pri učenju jim je postala nevarna in usodna, ker jih je zapeljala v razvado komodne lahkomiselnosti.
ODLOČNI SAVONAROLA
Prve pridige velikega dominikanca Savonarole niso mogle zadovoljiti poslušalcev ne v Firenzi ne v Ferrari. Majhna postava, hrapav glas, preprost govor in zbegano vedenje, vse mu je nagajalo. A to ponižanje mu ni vzelo poguma. Hitro se je odločil in odslej pridigal preprostim kmetskim ljudem in otrokom, medtem pa se je v svoji sobi pridno vadil v prednašanju, dokler ni poslal eden najprivlačnej-ših govornikov svojega časa.
PISATELJ BUTI.ER
Učeni pisatelj »Življenja svetnikov«, Alban Butler, je v začetku svojih študij v angleškem kolegiju v Dousiju moral vstajati dolgo pred določeno uro, da je mogel tovariše v učenju dohajati.
17. ZABITEGA RAčUNARCKA VELIKI FINANČNI MINISTER Dr. Boyd piše v »Longmans Magazine« naslednje:	»Rawson,
učitelj poznejšega dekana Arturja Stanleva, poroča, da je bil ta v računstvu njegov najbolj zabit učenec, kar mu jih je kdaj pod roko prišlo, razen ene edine izjeme: ta je bil tako obupno zabit, da si najpriprosiejšega seštevanja ni mogel v glavo vtepsti !z tega drugega dečka, ki je bil za računstvo še bolj zabit kakor oni StanleY, je postal pozneje veliki finančni minister Wi]iam E. Glad-stone, ki je s svojimi tri ure dolgimi proračunskimi govori, oolni-mi samih številk in števil, znal držali poslance v taki napeti pozornosti, da so ga sede in stoje poslušali do polnoči v nabito polni zbornici.
BLAMIRANI IN SLAVNI
Ko je Benjamin Disraieli imel svoj prvi govor v angleški poslanski zbornici, je vse nanj kričalo in se mu smejalo. Ne da bi se zmenil za to vpitje, je dejal:
zato v raznih socialnodemokratskih in komunističnih listih podpisoval kot »Anin«. Na veliko jezo notarja Loka. rja je Gustinčič Lokarjevo Ano tudi poročil — in na mah rostal bogataš. Nekaj najlepših hiš v Ljubljani je postalo .last -— komunističnega voditelja Gustiničiča, ki je bil na komunistični listi izvoljen skupno z odvetnikom dr. Le-roežom v občinski svet Komunisti ,->o pri vsakokratnih ouobčip^kih volitvah izmed 10.000 ljubljanskih giasov prejeli kakih 300, ravpo dovolj, da sta hi!a izvoljena inž Gustinčič in dr. Lemež v občinski svet in se tam odlikovala po brezmejni neumnosti, nevednosti in neinformiranosti, tako, da se je na njen račun smejala pogoto vsa Ljubljana. Celo Regent je moral pogosto trdo posvariti zaletelega Gustinčiča in prebedastega Le-meža, naj komunistom ne delata sramote.
Ko je izbruhnila španska državljanska vojna, je Gustinčič naenkrat izginil iz Ljubljane in zelo verodostojne priče zatrujejo, da je bil zanesljivo v Barceloni. Francovi časopisi so po zlomu rdeče Španije pisali, da je vodil mučilnice v barcelonskih rdečih ječah neki južni Slovan, toda iz krajev, ki so bili nekoč pod bivšo Avstrijo in ki so sedaj — namreč I. 1937. pod Italijo! Torej, kdo naj sklepa!
Dolgo ni bilo ničesar čuti o Gustinčiču, sedaj pa mora slovenski narod zopet zvedeti o njem, pojavil se je tam, kamor ga je vleklo srce, pojavil se je v Moskvi, kjer služi Stalinu in glavnemu slovenskemu hlapcu »profesorju« Ivanu Regentu. Kakor Regenta, poznamo tudi našega Gustinčiča in mu moremo sporočiti, da je njegova vloga na slovenskih tleh, zlasti pa na Primorskem, žc odigrana!
Vsak stanovalec mara točna poznati vse izhode, zasilne izhode in zidne pro-boje svojega zaklonišča tako, da jih najde tudi v največii razburjenosti pri popolni temi.
Gospodar hiše mora poskrbeti, da so ti izhodi vidno označeni s punčicami, napisi aii pa pobarvani z belo barno.
K zasilnim izhodom spadajo vsi iz zaklonišča vodeči izhodi, žeje zaklonišča zvezano z zidn’m probojem s so-isedno hišo, potem spadajo k zasilaim zhodom tudi vsi izhodi, ki vodijo iz sosednega zaklonišča.
Med stanovalci si mora hišni stara-šii<a znati pridobiti sodelavcev in njim odrejati ooedina dela.
»?e marsikaj som po večkrat na novo začel in končno se mi je še vedno posrečilo. Danes sedem, a prišel bo čas, ko me boste poslušali.« Kar jp napovedat se je izpolnilo. Postal je eden najsijaj-neiših in najmogočnejših govornikov britskega: parlamenta in, kakor znano, celo predsednik angleške vlade.
VELIK! PARLAMENTAREC SIIFRIDAN
Ko je Sheridana mati predstavila učitelju, je dejala, kako je* 1 zabit in da je pri njem ves trud zastonj. Njegov prvi govor v poslanski zbornici je bil strašno razočaranje za njegovo stranko. In vendar je imel pozneje govor, ki ga je govoril v zadevi Warrena Hastingsa, tak učinek, kakor ga po besedah velikega zgodovinarja Macaulevai, doslej še niso doživeli. Fox, eden tedanjih angleških govorniških prvakov trdi, da izmed vseh govorov, kar jih je bilo kdaj v angleškem parlamentu govorjenih, pripada prvo mesto prav temu govoru.
IN
fe
Sv. Martin biagoslavja vino
Gorica, novembra.
Kjerkoli žive Slovenci in pri-d*. :U|eio vir.o, kj-rkc!i i..* slovenskih tleh raste vinska trta, povsod časle sv. Martina, katerega god je 11. novembra. Goričani, bodisi Brici, Vipavci ali Kraševci prav tako kranjski Dolenjci ali Štajerci, vsi slave sv. Martina kot patrona novega vina zakaj pa-tron vinogradov, kadar v njih zori grozdje ali še poprej, kadar se razvija trta, je sv. Urban. Toda
o	siv. Martinu — tako pravi ljudska vera, — zori viiio. Res je tako, saj trgatev, na Goriškem ji pravimo »baridima«, na Štajerskem »bratev« je ob lem času že davno končana, na Goriškem ncj-prej, vino je spravljeno v sodih toda to še ni vino, je še nekak sok, ki ga na Goriškem zmerjamo z »rebulo« in ki jo tako iadi pijemo, na Kranjskem in Štajerskem pa ji pravijo bolj preprosto »mošt«. Prav v začetku meseca novembra pa se zgode s to pijačo čudni procesi, rebula se namreč spreminja v pravo vino, v žlahtno kapljico. Svetnik sv. Martin najbrže v življenju ni imel dosti opraviti z vinom, toda njegov dan v koledarju pade ravno ! v čas vinskega vretja. Na Goriškem je bendima, trgatev, navad- j no prej končana, kakor drugod na Slovenskem in je sedaj sko- , raj vsa rebula že prevrela, ven- | dar tudi Goričani časle sv. Mar- j tina in šele od njegovega godu dalje imajo Brici, Vipavci, d.ugi Goričani res pravo novo vino...
Sv. Mariina upodabljajo po navadi z gosjo pod pazduho, ba;e po neki legendi, da je gos čuva la sv. Martina pred sovražni! i kristjanstva in tega svetnika. Za-to imamo tudi običaj »Mairinove gosi«, namreč, da jih na ta dan ati na Martinovo nedeljo, ki sledi' godu, jemo pečene in slastno j. ri— pravljene z novim krompirjem in zelenjavo, vse pa zalijemo z ..o-vim vinom, vsaj bilo je nekoč tako, dandanes pa smo sredi vo;i.e, siedi državljanskih in bialc.nor-nih bojev, od vsega tega, kur je bilo na Martinovo nedeljo včasih, imamo samo — spomine.
Vrenje vina, ki je na Ciomkem torej že skoraj povsem .'on^ano, piedsta/vlja poseben if z<jn"niv kemičen proces. Kar r^i z mirijo v Evropi sadja, je edini.; jn-zdje zmožno, da daje vino, v ničnih celinal pa poznajo na primer tudi palmovo vino in druge eksotične piiače, ki se pridobivajo na podoben način, kakor ori nas vino. Toda povsod, kjer sc ;e naselil Evropejec, je zasad'1 tudi vinski trs, samo ako mu je to dovoljevalo podnebje. Meja vin-
ske trte je v Evropi precej točna. Skoraj vsa Italija prideluje vino, skoraj vsa Francija, seveda tudi vsa Španija in Portugalska, skoraj ves Balkanski polotok, velik del Madjarske, južni del Rusije in nižji predeli Kavkaza. Meja zoreče vinske trte gre natančno skozi polovico slovenskega o-zemija, taiko, da vinska trta uspeva v južnih krajih, v severnih pa ne, ker so preveč pod vplivom bližnjih Alp. V Nemčiji pa slove /namenita renska vina.
Za vrenje vina, to se pravi za spreminjanje mošta, oziroma rebule, v pravo vino, so potrebne poesbne njivice, ki se nahajajo v zraku. Rebula ima namreč dovolj sladkorja in te glivice so po-lrebne, da spreminjajo sadni, o-ziroma1 grozdni sladkor v alkohol, tako, da vino dobiva »moč«, da spreminja svoj okus. Iz popolnoma sladke pijoče nastaja nova, ki vsebuje sicer še vedno sladkor, še vedno ima okus po grozdju, toda vsebuje že alkohol in malce vinskr kisline, seveda, alko je vino dobro.
Dobra goriška, zlasti briška vina, vsebujejo navadno kakih \2% alkohola, kar je že veliko, najboljše1 naravno vino pa more vsebovati največ 17% alkohola, toda to stopnjo dosežejo le izbrana vina, na primer štajerski i jeruzalemec ali kako sortirano briško vino. Ko pri vretju vina doseže tekočina 17% alkohola, poginejo vse glivice in se vrenje ne more več nadaljevati. Kdor govori na primer, da imajo sicilijanska ali grška vina večji odstotek alkohola, ne ve prav. Možno pa je, da imajo ta južnjaška vina večji odstotek sladkorja, ki se ni utegnil spremeniti v alkohol. Tako nastajajo razna južna vina, ki so nam znana pod imenom »Maršala«, »Malaga«, j »Sherv«, »Porto«, razna grška vi- j na in podobno. Ta vina morejo j biti torej močna tudi do 17% na- | ravne alkoholne stopnje, pa biti hkrati tudi sladka in jih ljudje j pijejo kot likerje ali pa mešajo z vodo.
Pri vinu moramo razlikovati z dvema vrstama alkohola, namreč med melilnim in etilnim alkoholom. Vzporedna vrsta' z alkoholi so v kemiji parafini. Naijnižja vrsta parafinov je metan, jamski plin, ki je strupen in eksploziven in je zahteval že nešteto žrtev rudarjev, višja vrsta parafina je tudi plin elan, naslednje vrste pa so že trdna telesa^ najbolj navadnega, derivat iz petroleja, poznamo v praktični uporabi.
Prav lako je z alkoholi. Naj-nižji alkohol je metilni alkohol,
lesni špirit. Ta se nahaja v dena-turiranem špiritu, v špiritu, ki ga pridobivamo iz lesa, celuloze, pa tudi iz krompirja — in nahaja se tudi v vinu direktnih necepljenih trt. Te trte — na štajerskem jim pravijo šmarnica, na Hrvaškem »Direktor«, te Irte rasteio sem in tia na žalost tudi po Goriškem. Obrode dobro in grozdje ni škodljivo, zlasti pai so le trte odporne proti trtnim boleznim, zlasti proti trtnim ušem. Vinogradniki pravijo tej trti običajno »Noah«. Vino iz grozdja teh trt je skrajno strupeno. ponori človeka, ga zavede k aisilnostim in k zločinom. Odtod
tudi toliko pobojev na Štajerskem in v Prekmurju, ker so nepremišljeni mladeniči preveč pili tega strupenega vina ter se potem stepli za prazen nič. Še bolj strupeno pa je žganje iz metilne-ga alkohola, torej sličnega gorilnemu špiritu. Človek, ki se navadi na metilni alkohol, je v stalni nevarnosti, da ponori ali oslepi.
Pravo zdravo vino, tako, kakor qa sedaj dobivamo v naših kleteh iz zdrave rebule, mora vsebovati višje vrste alkohola, namreč etilni. Ta sicer tudi upijani, ako ga uživamo preveč, toda človek ni v življenjski nevarnosti, ako ga pije zmerno in z občutkom hvaležnosti Bogu ter sv. Martinu, ki sta blagoslovila vino.
V.A *
Mlin ti n Joriški list"!
Za terenske krvnike po nekaterih krajih Banjške planote je »Goriški list« kar čez noč postal nevarnejši od »črne roke«. Dokler je prinašal le novice iz drugih krajev dežele, so ga celo naročali iz Gorice in tako s posmehovanjem komentirali, češ da ic to edino orodje »bele garde« na Goriškem. Do zadnjega časa so bili varni v njih skrivališču kakor noj. Gotovi so bili, da njih slepota, njih zakrknjenost in njih brezčutje skriva pred javnostjo vsa podla početja in težave, kj so jih povzročili ubogemu narodu pod krinko OF. Ko je pa prebivalstvo stopilo na dan in polom »Goriškega lista« vsaj deloma vrglo v svet grozodejstva in gorje, ki ga preživlja pod temi izprijenimi odpadki lastnega naroda in jim z resnico odgrebli glave iz peska, je izginilo posmeho-valno komentiranje in so se povesile debele butice. Kar naenkrat je postal pravično narodno I glasilo. Obstali so pred resnico, katera ne pozna in ne zahteva od njih drugih izgovorov, kakor ! »boj« in »do zadnjega«. Pred to i resnico so se zgrozili, pa kljub i temu brihtni ljudje, kakor je do-; bro znani Julij, ne izgubijo prisotnosti duha. Dobil je hitro izhod iz j zagate. Poslal je vsem podrejenim protinarodnim ovaduhom I strogo prepoved, da »Goriški ! list« ne sme1 več v okraj. Ista u-\ sorte je zadela seveda tudi dru-I ne slovenske časopise, ki ga po--j snemajo, ne zato, ker odkriva vse do sedaj zakrito, ampak zato ! ker so tiskani pod okupatorjem. S tem podlim korakom so postali zopet narodni. Ta prepoved naj zabriše spomin in težave ubogega prebivalstva in s tem naj oni postanejo zopet slovenski poštenjaki. To je nam moč vztrajnosti Sedaj bomo, če tudi na skrivaj'
to
nemoteno čitali dalje, krivica je le za njih, ki ga ne smejo več naročati. S tem so nam zopet potrdili njih načrtno delo ter zlobo komunizma. Resnico so v leži predstavljali, seveda le med seboj, ker jim nobeden ne verjame In še to le, dokler je resnica iz daljave prihajala. Ko se je pa vedho enaka resničnost njihovega dela približala našim očem, niso več mogli niti med seboj prinesti jo v laži, preostala jim je edino rešitev, javno in odkrito priznati ter izreči boj resnici in pravici ter obenem vsemu narodu. Če bi ta požrtvovalni mož prepovedal partizanski laži »Vestnik«, katerega celo njegovi pajdaši priznavajo za eno veliko laž, bi napravil gotovo veliko u-sluoo, ne nam, ker ga ne priznavamo, ampak njihovi financi. Tudi iz tega smo spoznali, da komunisti, kakor prežijo po naišem življenju in imetju, tako prežijo po »Goriškem listu«, ker nam je edina obramba in edino sredstvo v boju proti domačim bolj-ševikom. Njegovo temeljito pravično obsojanje in tolmačenje našega čuta in želj ie na'še najostrejše orožje, katerega se bomo posluževali do končnega iztrebljenja komunistične kuge iz naše grude. Njemu bomo sledili, ker ie naš edini pravi kažipot v srečnejšo, z ljubeznijo prežeto, z vero v Boga povezano skupno bodočnost vsega slovenskega naroda.	Domačin.
TOBAČNE KARTE IZGUBLJAJO VELJAVO
Pokrajinski prehranjevalni tirad poroča, da zaradi naredbe višjih oblasti izgubijo veljavo vse tobačne nakaznice, ki so sedaj v obtoku. V kratkem bodo izdane nove nakaznice.
Komunisti odvajalo dekleta
Iz dobro urejevanega glasila Slovenskih narodnih straž na Primorskem »Mi gremo naprej«, ki je 25. oktobra t. 1. tešlo s posebno jubilejno števdflko na 12 straineh, posnemamo naslednje poročilo, M mami zgovorno prikazuje, kakšnih metod se poslužujejo komunisti tudi na Primorskem:
»Pramorski komunisti nočejo zaostajate za dolenjskimi in hočejo vso zamujeno iz zadnjih dveh let sedaj kar na hitro nadoknaditi ter čini preje cosvoboditb že itaik tolikanj trpeče primorske Slovence njihovih domačij in življenj. Zadnje mesece prodirajo vedno bolj pogosto glaisovi o pokol jih, požigih in ropih v primorski »republiki;, glasov, ki dajejo slutiti, da hočejo komunistični tolovaji tudi Primorsko vistosimerili z Dolenjsko, zlasti v pogledu razdejanj in krvnih žrtev.
Toda ne samo umori, požigi in plenjenja so priSli na dnevni red komunističnega »osvoboj e/vanja«, temveč so komuniste uvedli tudi docela novo panogo svojega »osvobodilnega« udejstvovanja: lov na dekleta! Zlasti v idrijskem kolu je positail ta komunistični šport kaj priljubljen in doslej tudi uspešen. Toda za čudo: tolovaji ne pobirajo svojih rdečih deklet, temveč zgolj »belke«,- kakor nazivarjo vsa dekleta, ki so ohranila v sebi še čast in ponos slovenskega dekleta. Talko so v miiiaulem tednu, nasilno odpeljali z doni« 19-tetno Kogovšek Slavo ia Za-vratoa, ki je miailo preje vrgla iz gostilne znana komunista Prekova in Golarja iz Izgoriij vsled česar sta ji, bila zagrozila, da ji bosta »že pokazala«. Še isti večer so odpeljali — tudi ia Zavraitea — 18-letno Pelhan Pavlo. Ista ueodia je zadelaj 18-letno Slavko r 7 Gore iin 28-letno Francko Gantar z Jsličnega vrhai Naslednjega dne so iz Žirovnice odpeljali 40-letno gospodinjo Anico Seljak, kot zadnjo pa so naisilno odpeljali 20-letno Mlinar Pepco iz Spodnjega Vrsnika. Komunistični razbojniki so potlej prišli še po njeno sestro, ki pa jim je pravočasno ušla.
Vsa ta dekleta so rde® tolovaji odpeljali proti Cerknemn, kjer so zaprta, vendar se še ne va za njih končno usodo.
Zamiimitvo je, kako ljudstvo na . »o-svobojenem« ozemlju tolmači to brezvestno in zločinsko odganjanje dekle!, Mnenja, zakaj pobirajo mlada dekleta, so trojna: 1. Dekleta potrebujejo ■’A talke zaradi aretacij terencev in terenk. 2. Po komunističnih glasovih hočejo tolovaji osnovati »babjo brigado- iiz 500 deklet, ki naj bi nadomestila že izginule »bombaše«, da bi juriSaile 11« domobranske posadke, predvsem na nezaivzetne Veharše. 8. Sedaj, ko po vseh domačijah pridno žgejo žganje, rabijo komunistični razbojniki, ko se gta pošteno navlečejo, mlada dekleta za družbo in še za kaj.
To je idrijski glas! Naj bo tako ali taiko, dobro vemo, da ta mlada in poštena dekleta ne čaka nič dobrega. To dokazuje tudi dejstvo, da hodijo odslej vsa dekleta z »osvobojenega« ozemljai, med njimi celo »rdečke«, spat v kraje, kjer so posadke Slov varnostnih straž. Tolovaji pa naj at zapomnijo, da bo stražarska pest znala hitro iin učinkovito maščevat komunistična zverinstva!«
leta številka lista »Mi gremo naprej« prinaša tudi obširno poročilo o brezuspešnem komunističnem napadu na Veharše pred nekaj tedni. Kakor je znano so tedaj komunisti utrpeli zek) hude izgube.
Narte Velikonja :
rOesefe z g od6 e z Sorišfie
ODLIKOVANJE.
Znani skladatelj V. V. je živel za prve svetovne vojne blizu fronte ter bil neki večer povabljen k častniški mizi. Po večerji je šel primerno razpoložen spat.
Ni minila ura, ko je začel sovražnik obstreljevati kraj z granatami. Častniki so bili vsi iz sebe, poveljniku so svetovali, naj kraj izpraznijo, ker bo vsak čas porušen. Poveljnik se je še pomišljal, ko mu je nazadnje šinila v glavo misel, da je na vsak način treba pogledati, kaj in kje je župnik.
Ker je nekaj častnikov stanovalo v župnišču, je bilo treba samo pogledati v župnikovo stanovanje. ?.upnika niso mogli najti nikjer; mislili so že, da jo je že sam ucvrl iz hiše. Nazadnje so vdrli v spalnico in našli V., ko je •smrčal na postelji.
»Dokler župnik smrči na postelji, ni nič hudega. Ostanemo!« je odločil poveljnik. Tako so o-stali. V. je bil predlagan za visoko odlikovanje in red tudi dobil.
te ga danes vprašaš, zakaj in kdaj je bit odlikovan, pravi:
»Enkrat edinkrat, ai še tistikrat za spanje in smrčanje'«
MOLK
Vad. učit. Kutina je oče spravil za mesec dhi k stricu na Salzburško, da bi se naučil nemško.
Stric gai je sprejel in tolkel domače bovško narečje, da je fant razumel.
»Toda«, je dejal, »samo dons še po domače, potem pa samo nemški«
j »Oh, stric,« je dejal Kutin, »po-, tem bova pa cel mesec molčala!«
VOŠČILO ZA GOD.
Slari poštar Logar prešerno sedi v uradu. Prav ta čas je odhajala pošta. Pripovedoval je Trebšelu, kako je potegnil ljudi, ki so stavili v loterijo. Trebše pa ne bodi len, je pogledal naglo v koledar:
»Jutri bo sv. jozef. čenčiču je treba voščiti za god!«.
čenčič je bil poštar v sosednji vasi.
»Saj res,« je dejal Logar, ko je avtobus že trobil. »Počakaj; kar napišem!«
In je napisal na karto:
»Voščim Ti vse najboljše za jutrišnji god. Naj Te tvoj potron sv. Jožef ohrani še mnogo let!«
Spredaj pa je-napisal naslov:
»Gospod Antpn (kakor mu ie bilo ime) čenčic, 'poštar v Trgu.«
In je izročil karlo šoferju.
SNUBITEV
Prof. Orešec je bil samec; pri-l jatelji: med njimi prof. Novak in
Šantel, so sklenili, da se mora oženiti. Na ženskem učiteljišču je bila že bolj priletna učiteljica Baubela. Izvedeli so, da bi se rada poročila. Povedali so to tudi Orešcu in ga pridobili, da jo bo obiskal. Res so se vsi pripravili na obisk in morda tudi na 'snubitev. Baubela je čakala v svoji najlepši, dasi staromodni obleki. Šel je prof. Novak, šel prof. Šantel in šla žrtev prof. Orešec. Toda pred vrati je Orešec zaostal, da moratai naprej ona dva, kaijti on jo je sicer videl, on se je pred leti že predstavil, tod'a gotovo je že vse pozabila.
In sta se dala opetnajstiti. Stopila sta naprej — in Novak, ki je bil bolj zgovoren, je stegnil roko m dejal:
»Menda že poznate našega kolega Otešca, vendar dovolite, da Vam ga predstavim in —«.
Obrnil se je, a zamahnil v prazno: Orešec jo je bil popihal že pred vrati in umrl kot fant nad osemdeset let star.
CI FRI IN ZVONEC.
Profesor Cleri je stopil v razred in zaslišal drobno zvonjenje.
»Kaj je to?« se je zdrznil.
»O, to je cestna železnica!« smo vsi zavpili na glas.
Začel je izpraševati, ko se je spet oglasil zvonček.
Cleri je prisluhnil.
»Ne, to ne more biti cestna železnica!« je zarohnel skozi nos.
»Pa je, pa je!« smo zavpili.
Cleri pa se ni dal premotiti. Začel je izpraševati od učenca do učenca, če zvoni on. Tako je prišel tudi do tistega, ki je imel na nogi navezano nit, da je z njo poganjal zvonček, ki smo ga navezali v peči.
»Ali zvonite?« je zarohnel.
»Ne jaz, gospod profesor!« je vstal oni in poganja lz nogo zvonček, da je še bolj zvonil ko prej. »Zvonec, zvonec!«
»Zvonec zvoni na cesti!« smo vpili drugi.
In Cleri je bil sveto prepričan,
i	da je fant nedolžen.
Vesti iz Trsta in akolice
Trst - mesto dveh patronov
Kdo pač ne ve, da je patron Trsta sveli Just? Saj vse v Trstu govori o svetem Justu. Mestni gradi je posvečen njemu, himna mesta govori o njem. Tržačan si ne more misliti svojega mesta, ne da bi pri tem mislil no sv. Justa in na njegov god — dne 3. no-vembro — je Trst vedno praznično razpoložen. Celo vojna ni mogla vplivati na to praznično razpoloženje, ker ta praznik čutijo Tržačani v duši. Zunanja oblika praznovanja se je sicer morala Vdati omejitvam, ki jih narekuje vojna in praznovanje tega svetnika je preteklo tiho in brez hrupa, toda dlan sv. Justa ni nikakor šel mimo nas neopažen. Nekdaj ni bilo tako. Ni bilo sicer posebnih navad in ceremonij na ta dan, vse se je omejevalo na cerkvene obrede, ki so v navadi ob proslavah krajevnih patronov, na kakšno uradno mestno manifestacijo. S tem je bil uradni del i praznika opravljen. Toda resnično ljudsko praznovanje se je vi- ' delo na ulicah, v gostilnah, v izredno veselem razpoloženju množic, v petju in na obrazih. Brezdvomno bo zanimalo bralce, kdo je sploh bil sv. Just in zakaj je postat patron Trsta. Zgodovina poroča o tem sledeče:
Ko je rimski cesar Dioklecijan zapovedal pod smrtno kaznijo, da morajo vse rimske province žrtvovati bogovom, je živel v Trstu pravičen in dober mož. Ime mu je bito Just. Bil je vzgojen v krščanski veri in to tudi širit in pridigal. Tedanji cesarski namestnik Manziano, ki je bil vnet oboževalec bogov je zvedel za kristjana Justa in ga dat poklicati pred se in mu ukazal, da žrtvuje bogovom. Seveda se Just ni dtol k temu prisiliti in zato ga je cesarski namestnik obsodil na smrt. Dal mu navezati na vrat svinčene utežo in tudi na roke in noge in ga vreči v morje.
Isto noč pa se je mučenik pojavil škofu Sebastjanu v snu in mu naročil, naj gre na obalo, kjer bo našel njegovo telo in naj ga pokoplje, škof je ubogal in res našel truplo, ki ni bito več obteženo s svincem. Dal je truplo svečano pokopati. Po zmagi krščanstva pa je bil Just proglašen za svetnika in Trst si ga je izbral za zaščitnika. Od takrat ie Trst mesto svetega Jusiai.
Toda Trst ima še enega svetnika kot zaščitnika in tai ni tako znan, čefudi najvidnejši znak mesta Trst — helebarda na rude-čem polju tržaške zasiove — pripada njemu. To je sv. Sergej. Tega pa Trst ne praznuje in nihče skoro ne ve, kdaj je sploh njegov god, razen tistih seveda, ki nosijo njegovo ime. Seveda spada
tudi Sergej v cerkveno zgodovino, iz katere posnemamo o njem sledeče:
Sergej je bil po rodu Rimljan, vršil pa je v Trstu vojaško častniško službo in bil kristjan. Po svojem povratku v Rim, je tudi Sergej iroia! nastopili pot mučencev. Cesar Maksimilijan mu je dal obuli »visoke čevlje« ki so bili polni žebljev, dai mu s krvjo pride iz telesa tudi krščanska vera. Ker pa se navzlic strašnim bolečinam ni hotel odpovedati krščanski veri, je bil obglavljen Toda pri svojem odhodu iz Trsta je bil obljubil Tržačanom, da jim, ako bo moral umreti radi vere, pošlje svoj spomin in znak. In res — dne 7. oktobra 289, točno ob uri, ko je bil mučen, je padla v Trstu na sredo mesta z neba njegova sulica. Od tega dneva ima Trst starodavni znak na svojem praporu in no ščitu — helebardo, ki že sama označuje Trst. Sulico pa hrani tržaška cerkev kot oboževano relikvijo, ki jo Tržačani nosijo po vseh cerkvenih procesijah.
Trst ima torej dva patrona, kai-terih eden je bolj javen in ljudstvu namenjen in ki ga tržaško ljudstvo tako časfi, da njega ime sploh istoveti z imenom ljubljenega mesta. Drugi je bolj intimen. Njemu je mesto posvetilo kar je mestu na;svetejše: svoje simbole. Rudeč, kakor kri mučenika je tržaški prapor in na sredini njega se sveti bela helebarda, ki znači: Trst.	(ojec)
KOMUNIZEM JE V BISTVU PROTI ČLOVEŠKI SISTEM. ZATO NE MORE IN NE BO MOGEL URESNIČI-TI SVOJIH TEŽENJ NITI NA GOSPODARSKEM PODROČJU.
SMRTNA KOSA
Te dni so umrli v Trstu: 56iletna Terezija Batič, 601etni Ognjeslav Sancin, 17letna Jota Cunja, 76-letna Antonija Arič-Hrovatin ier
21 letna Nives Mozetič.
POROKE
V	Trstu so se poročili uradnik Marij Lombardo in nameščenka Ida Žigon, zasebnik Bruno Volarič ter uradnica Vinicija Marinič.
SMRTNE POŠKODBE
je dobila 421etna Izabela Saladin iz ulice Mlin na veter 56. Padla je v bližini Grljana iz železniškega voza. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegla za poškodbami.
TATVINA ŽIVIL
Dosedaj še neznani tatovi so vdrli v neko mesnico v ulici Udi— ne ter	od	tatro odnesli	19 kg mesa ter	26	kg slanine.	Poleg tega
so odpeljali še eno kolo.
ROPARSKI NAPAD
.<o se je vračala iz nekega zaklonišča, je biila napadena 45 letna Marija Giiuldo. Neznani napadalec ji je odvzel I	torbico,	v	kateri je biio	vrednosti za
|	25.000 lliir.	Policija je že	na sledi ro-
parju.
Rssveti za hišo
0 kuhtniu in pečenju krsta? ia
Zdaj, ko je čas kostanja, bi gospo^ dinje lahko izrabile ugodno priliko .im ga pripravile z a večerjo. Poleg ko-stanja lahko servirajo kavo ali čaj in pireiprostai večerja je gotova.
Nii vseeno, kako kostanj kuhamo in pečemo, kaijtt pri tem laihiko izgubi ali (pa izboljšal svoj okus.
Neolupljen kostanj kuhamo v pokriti •posodi in sicer v slami vodi, ki smo ji dodale malo kumina. Ko je kostanj mehak, ga odcedimo in vlije-! mo nanj čieto, vročo voio. Servira-| m« gai v skledi s pokrovom
Kostanj pa pred kuhanjem lahko j tudi olupimo. V tem primeru priMje-! mo le toliko vode, da je kostanj z i njo pokrit Ko voda' zavre, poslane rjava in grenka, zato jo moramo odit ti in naliti sveže, a manij kot prej. i šele sedmi pridamo malo soli in ku-j mina, kostanj dobro pokrijemo in | kuhamo približno pol ure. Nato ga i odcediinpo in miu odluščimo tenko ko-! žiico.
Če ga serviramo k čaju ali sladkim .jedem, ga. kuhajmo v sladki vodi s koščkom vanilje ali' z janežem.
Lahko ga servirani o tud i k mesnim jedem. Tedaj odstranimo kuhanemu kostanju še kožico in ga paramo z malo maščobe, najrajši z malo masla in juhe«
Pred pečenjem napravimo vsakemu kostanju na ploščati strani majhno zarezo in ga stresemo v preluknjano ponev nad močnim ognjem. Med te stresemo še par memarezanih kostanjev in ko začno ti glaisno pokati, je kostanj pečen.
V	silili' pa ga lahko pečemo tudi na zetlo razbeljenem štedilniku alti v pečici.
S	pečenjem kostanja si naijrajše preganjajo dolg čas otroci ter dedki im babice, jemo ga pa radi prav vsi in ga zalivamo z novim vinom.
dovolj prostora za zabojčke, pa vsaj ▼ cvetlične lončke namestimo par korenin vsake posamezne zelenjave. Korenje in črno redkev pa hranimo na hladu v pesku, ker ne sme odganjati. Krompir prav pičlo potresemo z živim apnom plašit za plastjo; apno vsrkava vlingo, zato kompir ne gnije.
OBLEKO SHRANIMO ČEZ ZIMO
Poleitmo iin jesensko obleko smemo spraviti preko ziime samo popolnoma čisto. Bluz.e in obleke iz pralnega blaga treba vsekakor pred shranitvijo oprati^ tudi če niso zelo umaizaine. Jesenske obleke, ki j h pozimi ms nosimo, a se ne dado prati, dobro,stepemo in skrtačimo, odstranimo seve vse madeže in obesimo obleke za nekaj ur na prepih, da se temeljito piezra čijo. Potem šele jih lahko spravimo.
Toplota vode je pril pranju barvastih oblek vkljub toli hvailisanim »in-danthren« barvam zelo važna. Gorka je lahko saimo toliko, kolikor strpi roka, nikakor pa ne vroča. Finejše blago pereino z miitllniiimi luskami, ki jih prej raztopimo v gorki vcdii Seveda, če jih še imamo. Navadne komade p.' parerno ■/, miliom, ki ne sme biti ostro, ali s periilmiiimii praški. Te vrste perila me mencamo, airnpak ga samo stiskamo in tlačimo, da obleke ne raztegnemo. Upiramo samo v mehki mlačni vodi. Trda voda in mrzla v o da niltoli docela ne odpravi mila. Tudii ostanejo pri izpiranju z mrzlo Viodo v blagu ostanki apna, raztoplje-
KMETIjSTVO :
nega; v trdi vodi, kar skvari obleko. Oprano iin prav nalahno ožeto obleko zavijemo pamkrat po vrsti v debele, suhe rjuhe, ki polagoma vsrkavajo vso mokroto. (,t>leko vukokrat lepo nategnemo im ji damo prvotno obliko. S takim ravnanjem dosežemo, da se obleka ne vsikoči. Obesimo jo ma šiirok obešalnik, ki iima dovolj široke in pravilno oblikovane rame, naravnamo 'rokaive. šive, robove in izrez prfvratu t 'r sušimo obleko lia prepihu.
Pri pol volnenih ali popolnoma volnenih oblekah treba vse mastne ali kakršne koli druge madeže zaznamovati z belo nitjo, da na onih mestih posebno skrbno im dalije časa snažimo.
VSI ZDRAVI ODPADKI OD SADJA, kakor olupki, peščišča, pečko im koščice se daljo koristno uporabiti. Prav tako me zaimetaijmo nezrelega sadja, izbirka, raznih odmečkov pri sušenju itd. Vse to da izvrstno hladetino (žele). ali pa se uporabi sproti za razna sadna jedila. Pečke im koščice pa kupujejo drevesničarji za seme. Nabirajmo in vestno uporabljajmo vse užitne divje plodove naših gozdov in grmovja, ki zorijo na jesen, kakor n. pr. brusnice, bezgove in šipkove jagode, ostrožmice im lešnike.
usma	uaaRi i mirni vsm&vsm® mamit uumsu
Sirite »Goriški !ist“
Napake pri sekanju gozdov
KUNČJI PAPRIKAŠ
&	Na masti opražiim čebulo, pridam na koščke zrezano meso, paradižnik, papriko in moko, vse prepražim iai zalijem s potrebno vodo. Ko je meso mehko, dodaim po možnosti majhno kisle smetane ali zajemalko mleka ter prevrem. Na mizo postavim z žličniki, špageti, žganci' in podobnim.
NEDOZORELE,
ŠE ZELENE PARADIŽNIKE
porabimo za solato. Zrežemo jih ma rezance iin jih zmešamo z narezano papriko, zel n at o in zeleno solato, čebulo im krompirjem ali fižolom ter zabelimo z oljem in kisom. Taka me. šama solata je zelo dobrai im zdrava.
ZELENJADN1 VRTIČEK V KUHINJI Kjer ima gospodinja količkaj veliko kuhinjo ma razpolago, si lahko pripravi majčken zalenjadni vrtiček, bo-j disi ma oknu, bodisi na kakem stojalu' ali kjerkoli. V male, lične zaboje j preseje prsti in zagrebe vanje možne korenine peteršilja, par gomoljev ze-I lene, korenino drobnjaka im par ko-I renim pasti tijaka. Na toplem začne ze lenjava hitro poganjati iin zelene začimbe je vedno dovolj v hiši. Ako mi
Pri izvrševanju sekamia posameznih dreves je treba' opozoriti posestnika na nekaitere napaise, ki ga prikrajšajo za iizdaitno mero pri izkupičku. Drevo moramo posekati kolikor mogoče nizko pri tleh. Nič lesa ne sme iti v iizgubo. Zlasti pri. drevju, ki je lepe rasti in dobro plačane lesne vrste. Na vzornih posestvih sekatjo manj kot pol pedi nad zemljo. Delo je resda težje, toda se izplača. Edino kjer je na pobočjih treba varovati tla pred rušenjem in udiranjem, so vilšjii. paimji o-pravičljivi im potrebni. V ravninah, koder je kurivo drago in pri dragocenih vrstah lesa bomo celo podzemeljske dele debla (korenine) odkopali in izkoristili.
Deblo mora biti skrbno odsekamo in odžagamo. Na prerezani' ploskvi me sme hiti šopov trskas ki so se izpulili pri padanju iz debla in ki štrle včasih po meter dalfeč iz štora.
Pri podiranju dreves moramo paziti tako na drevo samo, kakor tudi na njegovo okolico, da oboje čimbolj obvarujemo škode. Da. se drevo ne prellami, me sme pastil preko .farne ali dolinice’. Ds bi biti padec mianj silovit, ga usmerimo na poševnih tleh navzgor, ne navzdol. Smer padca moramo vedno dobro izbrati in ga sku. šati tako uravnati, da me poškodujemo sosednjega drevja in me polomimo mladega' naraščaja. Da bi bilo pri podiranju maitij škode, poseka skrben gospodar vejevje še na stoječem drevju, če je potrebno.
Zai sekanje izbirajmo vedno dobre im izkušene delavce, ki jih poznamo. Tuji sekači se ne bodo potrudili alt pa tudi ne bodo znali izvršiti sekanja lepo im tako, da me bi poškodovali niti posekanega' lesa niti. gozdnih tal.
Za dosego boljše donosnosti pridelka in za »čuvanje gozda je važen tudi Sas, ko izkoriščamo les. V mnogem oziru je najboljše, dai izberemo za sekanje im za spravljanje lesa čas, ko i varje snežna odeja tla pred poškod-
I	banni in ko drevesna rast počiva, to je pozimi. Vendar pri visokem snegu ne bomo sekali, ker ne zaseženi« de-
bel dosti' globoko pri tleh. Ravno tako bomo opustili sečnjo pri hudem mraiiu, ker je les takrat krhek im rad razpoka. Veje iin debla podrašče ot» močnem mrazu niso prožne in se lomijo.
Čas sekanja je treba tudi tako izb ra t i, dai se posekan les polagoma im postopoma suši'. Od tega je precej odvisna kakovost lesa.
Drva se navadno prepozno začno pripravljali v gozdu, kar ima za posledico, da se ne posuše zadosti. Kurivo je treba začeti izsekavati v gozdu že kakih šest, mesecev pred porabo.
Las, ki je namenjen za prodajo je treba tudii prebirati (sortirati). Les za žago ločimo od lesa za tramiče, za jamski les, za' celulozo itd. Vsako vrsto (sortiimemt) razdelimo zopet po debelimi in dolžini. Nazadnje ga. zvrstimo še po kakovosti. Drva' razdelimo n« lepa', debelejša, cepljena drva, na Slabša cepljena drva im na okrogljiče.
Pri izdelovanju posameznih izdelkov se moramo strogo ravnati po navadah (uzamsah), ki so v trgovini običajne. lllordii na primer ne smejo biti krajši kol 4 metre, drva ne manj ne več kot 1 meter itd., sicer jih bomo mogli prodati le težko ailii po slabih cenah.
Pri prodaji se moramo držati nekaterih mačel, katerih ne smemo v nobenem slučaju opustiti. Talko moramo vedno — kaidar ne sekamo sami s svojimi delavci — zaznamovati trgovcu drevesa, kit jih sme aJi mora posekati. Drevje moramo izmeriti predno go prodamo, sicer pride če-«lo do sporov in pravdanja, oškodovan pa je navadno prodajalec. Po-irebno je tudi napraviti s kupcem pismeno pogodbo. Pogodba moren biti jasna glede vrste blaga, plačilnih pogojev, časa oddaje, spravila itd. Ne podpisuj pogodbe, ki ti ni popolnoma razumljiva! Naj še omenim, da pameten gospodar ne bo nikdar prodajal lesa »počez«, ker je to nevarno za1 gozdnega lastnika in za gozd sam.
Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar »Gorica
-	7 , Jerzy Zulujski:	55
J La
tre6rni 06(1
Brez primere laže kakor mi prenašajo tudi podnebje.
Pripeka jih ne oslabi tako hudo kakor mas, me povzroča jim take ra*. dražemosti in zaspanosti kakor mami. Najbolj pa me preseneča, da mnoge laže prenašajo mraz kakor mi. Z ju. traj, ko je naj hujši, 'fiesto kar iz svojih postelj stečejo na dvorišče ali celo kam dalje, dočimi tvegamo mi kaj podobnega le v skrajni sili.
Pobudo za take pohode daje vedno Tom. Starejši deklici samo capljata, za njimi im ravno tako materi Zaigraj. Žene jih, kakor vse kaže, samo slepa navezanost na tega dečka. Ta pes in tedve deklici so neločljivo Tomovo Spremstvo...
•Skraja sem mislil, da se hodijo kepat v kopneči, mehki sneg, ali pa nemara drsat na zamrzlo morje. Kmalu pa sem se uveril, da hodi mala tovarišija pod Tomovo komando v tako ranih urah nikamor drugam ko na
—	lov!' Čudno, da- se mi nismo česa takega domislili! Ponoči se vse živali
zalezejo pred mrazom v zemljo in
zaspe.
Tom je to* izvohal s pomočjo Zaigraj a, ki ima sijajen mos. Stikal je pod snegom za brlogi živali in jih po-končaval, predem so se utegnile predramiti. Meso teh živali je, kakor sem že omenil, res neužitno, a njiho vo krzno iin njihova roževima, podobna želvini, nam daje prav trpežne kožuhe ali obleke. Podnevi je lov sila težaven, ker so se živali navadile pre- ] vidnosti pred nami in pred psi, ki jih zalezujejo. Kako me je potemtakem iznenadii Tom, ko mi lepega jutra pri-trese celo vrsto kož, nekaj šele odrtih, večji del pa že ustrojenih! Te so bile plen že prejšnjih lovov. Fantič je videl, kako smo kože, odrte z ubitih živali, z ostrimi školjkami ostrgali iu ustrojili s soljo, ki je je bilo v morju ma pretek. Zapomnil si je vse to, se lotil dela ma> svojo roko im ga opravil nič slabše od nas.
Ne manjka mu spretnosti. Z osmim j leti je že natanko spoznal naše delavnice ter razumel svrho in pomem (vsake naprave, koristnost vsakega ! orodja in vsake snovi. Jaz sem prev- j zel učiteljski posel, toda knjige mu ne diše kaj prida. Zaverovan je v vse, kar ima praktično vrednost, za vse I drugo mu mi dosti mar. Hotel sem ga-naučiti zemljepisja, zgodovine raznih, narodov na Zemlji, sgznaniti ga z deli
| velikih pisateljev, dostopnih njegove-. mu razumu, a kmalu sem spoznal, da vse to nič prav ne mika dečka, sicer tako vedoželjnega na vseh drugih področjih. Najprej sem vztrajal pri pouku, odnehal sem šele, ko je med neko uro kar v celo usekal:
^Striček, čemu mi vse to pripoveduješ?«
Kaj mu naj bi bil odvrnil? Saj res
—	čemu vse tri? Pa me je spet podrezal :
»Vse, kar mi praviš, je baje res tam na Zemlji, ki sem jo, kolikor vem, videl takrat na najinem izletu kakor veliko, svetlo rešeto — od tam si prišel tudi ti, stric, ali ne?«
»Da, to je na Zemlji, odkoder sem prišel jaz in odkoder izhajajo vsi ljudje.«
Deček me je pogledal, kakor da okleva, ali naj zine, kar ima v mislih, naposled pa se je le opogumil:
»A jaz ne vem, stric, ali je vse to
res.«
Zadela me je ta pripomba, tako naravna pri otroku, ki mu pripovedujeJ o stvareh z daljnega planeta, ki ga je videl samo enkrat.
»Mar si se kdaj prepričal, da ne govorim resnice?«
»Ne, ne, nikoli...!« je pohitel, nato pa boLj tiho dodal:
»Toda prepričati se ne morem, da mi govoriš resmieo...«
Potegnil sem iz žepa svojo uro:
»Veš, kaij je to? Ura... Mair inisli»> da znamo jaz alt Peter ali tvoja ma_ ma napraviti takle strojček? Poznaš tudi knjige, ki jih mi ne tiskamo, astronomske priprave, ki jih nismo napravili mi. Odkod naj bi se vendat-vzelo vse to, če bi tega ne bili prinesli s seboj z Zemlje? Ali ce srnio prišli z Zemlje, moramo tudi vedeti, kako je tam iin kako je tam bilo.«
Dečko se je zamislil.
»Jaz pa, kaj ne, jaz ne pridem na : Zemljo nikoli? Jeli?«
»Ne, nikoli.«
»No, veš kaj, striček, potem pa me raje nauči, kako se delajo takile zvezki in takale povečevalna stekla. Kaij bi mi govoril, kako se vozijo iz meke Evrope v meko Ameriko, ali kakšne je uganjal tisti Aleksander Veliki in oni drugi, mo — Napoleon...«
V	sebi sem moral fantu pritegniti. Tom nikoli ni bil tam in nikoli tam ne bo, čemu bi mu torej tvezi! o stvareh, ki zanimajo mene samo zato, ker sem po rodu z Zemlje. Kaj bi mu ; hasnilo podobno znanje? Če pa bo hotel on ali njegovo potomstvo kaj ! izvedeti o njej, o kateri se bo vedelo, da je mati človeškega rodu in da jo lahko ugledajo z meja mrtve puščave, bodo vendar lahko segli po teh knjigah, ki smo jih bili pripeljali s seboj, knjigah, ki bodo zares bolj čarobne
'za bodoče Lunjame, kakor so za Zem-Ijatiie najbolj fantastične pravljice ie Tisoč iin ene no®.
Posihmml sem sklenil učiti Toma samo tisto, kar ho iimelo zanj resnično vrednost v prihodnjem življenju. Takega učemja se je oklenil z izrednim veseljem. Hlastno je požiral vse, če je le spoznal, da mu utegne koristiti. Tako ga je zvezdoslovje skraja le malo mikalo, z vso vnemo pa se ga je lotil, ko sem mu pojasnil praktične koristi, ki jih bo od njega imel pri določevanju višime zvezd im pri orientaciji.
Brez knjig, ki ostanejo za nami, bi biez dvoma propadel še tisti drobec duhovne kulture, Id sano ga prisneil 's seboj, kajti vsekako zmožni, a presenetljivo trezni Tom bi ga ne znal ohranili im izročiti novim rodovom. Jaz pa sem v mislili venomer pri teh novih rodovih. Želim, da to ne bi bili divjaki. Naj vedo, da je človeški duh mogočen, da ustvarja velike in lepe reči, da išče večno misel v zlatem prahu zvezd in v sebi samem sredi telesnih žiil im mišic, da more vroče poželeti pravico zaradi pravice in lepo zaradi lepega, da je duh najsilnejže orožje v spopadu človeka s prirodo; naj se nauče ceniti tega duha in izkoriščati njegovo moč.
(Nadaljevanje sledi.)