Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po posti za relo leto 4 gld. 60 kr., k« pol leta 2 gld. 40 kr . za četert leta 1 gld. 30 V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za <*etert leU 1 gl; ako zadene na U dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXX.	V Ljubljani 2. sušca 1877.	List 9.
jIMesec sv. Jožefa, aH prav močna duhovna vojska.
(Konec.)
Sploh v tem mescu s pobožnostjo in spoštovanjem pogostoma kliči tri presvete Imena — Jezusa, Marijo in sv. Jožefa; morebiti uterpiš tudi kaj pritergati si kteri dan v tednu v čast svetemu Jožefu ali njemu v čast kaj milošine podeliti.
Ako ne storiš vsega, kar sem ti tukaj nasvetoval, stori vsaj eno ali drugo zmed tega. Nikar pa ne pozabi, že na večer k mescu sušcu kako posebno milost od sv. Jožefa si izprositi, kar veš, da je tebi ali tvojim ali drugim v tvoji soseščini ali fari narbolj potrebno; in to bos sam narbolje vedil; sej vsak sam narbolje ve, kje ga čevelj žuli ali kaj ga v sercu tišči. Za to milost tedaj prosi sv. Jožefa ta celi mesec prav priserčno, in v tem namenu daruj Gospodu vse svoje pobožne vaje in dobre dela.
Konec mesca sušca pa stori terdni sklep, da hočeš sv. Jožefa vse svoje žive dni častiti, in njegovo češenje tudi pri drugih po moči pospeševati. Prava gorečnost ne pravi nikoli: „Dosti je."
Prosi tudi sv. Jožefa za stiskano katoliško Cerkev, ki je njemu v posebno varstvo izročena, za sv. Očeta Pija IX, naj bi še doživeli zmago sv. Cerkve, — za škofe in mašnike, kteri zavolj svoje verske zvestobe preganjanje terpe, in za vse tiste keršanske občine, ki se po preganjanji njih mašnikov nahajajo v velikih dušnih potrebah.
Priporočaj sebe in svoje v mogočno varstvo sv. Jožefa, in prosi ga zlasti za gnado, da bi kakor on blage, srečne smerti umeri.
Bodi prepričan, predragi, ako boš mesec sušeč obhajal po tem navodu, ti bo v obilen vir blagra Božjega. Nihče ni še častil sv. Jožef* brez duhovnega prida in posebne koristi, nobeden njegovih častivcev ga ni zastonj klical v pomoč.
K temu priporočilu in vodilu (po „Sendbote des heil. Joseph" povzetem) naj po sedanjih okoljšinah in potrebah še sam nektere posebne želje razodenem. Pred drugim bodi v omenjeno opravilo prav živo priporočena vsa naša slovenska mladina — po deželi zlasti, da bi jo Bog obvaroval ostudnega ponočevanja, pijančevanja (še posebno z gerdim in nevarnim žganjem) ter divjaških pretepov in pobojev, — po mestih pa prostomiš-ljenega brezverskega in framasonskega strupa, ki jo žuga okužiti in moriti. — In dalje. Pred ko ne se bo ▼ tem letu ravno tega mesca sušca spet pričela vojska s Turkom za rešenje kristjanov. Naj bi toraj vsi, kteri bodo sv. Jožefu v čast češenje opravljali, to storili tudi
s tem namenom, da bi 1 jubi Bog uboge kristjane (Serbe, Bošnjake, Hercegovince, Cernogorce, Bulgare, sploh vse Jutrovce), ki že toliko let zdihujejo pe d težkim turškim jarmom, rešil tolikega terpljenja, in tudi sveto deželo is neverske stiske osvobodil, ako je to njegova sv. volja in v povikšanje sv. Cerkve. In ker mesca sušca obhajamo tudi spomin slovanskih aposteljnov ss. Cirila in Metoda, naj bi to storili s posebnim namenom, da bi se vsi raz-kolniki (ločeni staroverci) v naročje matere svete katoliške Cerkve vernili in z njo se zedinili! Kadar pa to mesca sušca opravljamo, storimo to še zlasti z namenom, naj bi ljubi Bog deželske vladarje navdihnil z nebeško modrostjo in navdal z neu^trašljivo serčnostjo, da bi to ukrenili in pogumno za to se potegri.i, kar služi v povikšanje Božje časti in njegove svete Cerkve, pa v pravi prid in blagor vsih njim podložnih narodov. Pri tem opravljanji pa storimo vselej še posebej namen, naj bi ljubi Bog mogočne krivoverske in razkolne vladarje s svojo milostjo razsvetlil, da bi se s svojimi narodi vred k edino pravi, sveti katoliški Cerkvi spreobernili in s svetim rimskim Sedežem zedinili; ali naj bi jih Bog — po priprošoji Msrije in sv. Jožefa — vsaj naklonil, da bi katoliške Cerkve ne preganjali, temveč tudi vsim svojim podložnim katoliškim škofom in mašnikom in drugim katoličanom pravične in dobre vladarje se skazovali. Velika, nepremagljiva moč je v pravi, zaupljivi, stanovitni molitvi; še več kot orožje premore dobra molitev. Zato je tudi neizrečeno želeti, naj bi vsak mašnik še zlasti mesca sušca — med drugim — tudi vse tukaj omenjene splošne potrebe in zadeve pri daritvi av. maše v Memento sprejemal. Upam, da se mi ne bode zamerilo, ako pri tem še to željo razodenem, naj bi se mesca sušca vsak dan v stolni cerkvi Ljubljanski pri altarji naše ljube Gospe ali sv. Jožefa ena sv. maša na vse v tem spisu imenovane namene opravila. Nedvomljivo je v Ljubljani mnogo vis. čast. gospodov, kteri bodo to radi iz dobrote storili. Utegne pa biti, da bo kdo za ktero sv. mašo v ta namen tudi kaj podaril. Jaz za svojo stran pošljem priloženi goldinar za eno sv. daritev v namen tukaj razloženi in imenovani. Vivat sequens!
Ali »amore novosegno proslavljanje duha nadomesiovaii katoliško češenje svetnikov T
(Dalje.)
Oe pa je tč bistvo češenja svetnikov, in če je ono pozidano na tak temelj, potem si pač ne moremo misliti,
da bi bilo ono brez blagodelnih nasledkov. In resnično, ako si to češenje še nekoliko natančneje ogledamo, se zdajci nam sasveti njegova prevelika pomemba v verskem, nravnem in društvenem ozirn.
Kar 6« tiče vere, ima ono pač toliko pomembo, da veče ne more imeti. Vprašam, kakošna vera je pač 6na, ki nam daje polna nebesa svetnikov, ktere naj častimo? Svetnikov, ki so — različni po spolu, različni po starosti iu poklicu, različni po vseh vnanjih razmerah — vendar d »segli tako svetost, ki z občudovanjem napol-nuje vsako človeško serce! Svetnikov, ki so se neprestano bojevali celo svoje življenje, ki so v sebi zamorili červ;i 8"bičro^ti, ki vsakemu več ali manj gloda serce, »ve'ni.o>v, ki so svojo prosto voljo popolnoma darovali B.»ž i volji in svoje uie?»6 pop.ouoma podvergli duhu. Kakošn* je pač ona vera, ki zainore obroditi tdk sad, in ki tako rek ;č, nebesa donese na zemljo in zemljo spremeni v nebesa! Kakošna je ona vera, ki človeka, ki je t*kn šl*b v d-brcin, boječ in mal »serčen v boju zoper greh, predočuje vendar cela kerdela naj lepših izgl-dov, nebeških vzorov, in s tem človeško serce tako oufči .o prevzame, da tudi ooo že!i in hrepeni po 6ni visokosti, ki so jo dosegli svetniki! Kesničuo, to prednost i na iz!oč..o le r.rnsko-kutiliška ver«, iu zastonj se oziramo po razkolniških cerkvah, za-tonj primerjamo temj po.bogove pagan*ke, ker ne paganstvo, ne razkol-ništvo nam ne more pokazati in dokazali le enega samega 6vet?.ika. Le pravi P g je močen v svojih svetnikih.
Pa n<* le v verskem oziru ima češenje svetnikov ve'iko pome m bo, temuč tudi v nravnem, ker silo velik je njegov vpliv na nravnost človeško. Kakor je že omenjano, človek ni le iz duš**, ampak tudi iz telesa. Bog uiu je sicer naj viši vzor vsega dobrega, ker On je vir vse dobrote, pač Ua, dobrota sama; pa vendar težko se ž? pravični povzdigne do te višine, da bi mu bil le Bog pri va.Mn početji edini vzor, ker vedno ga telo veže na zorni jo; koiiko man; pa bi bilo to še ie mogoče grešniku, ki je bil morda do zdaj čisto zakopan v grelni? A!««»ravno Bog ni ie neskončno pravičen, ampak tuui neskončno usmiljen, vendar je prav lahko mogoče, da ni pri grešniku prevladal strah pred božjo pravico, in zgodil«« bi se lahko, da bi obupal na svojem zveli č-nji, ter misle, da ui zanj nobenega rešenja več, bi nakladal greli na greh. Tu pa mu pride na pomoč njegova tv. vera. Ona ga sicer uči, da je Bog naj pravič-uši bitje, toda ona ga tudi potolaži, naj ne obupa zaradi svojih grehov. In v pomirjenje in hladilo njegove duie pokaž* mu nebrojno /te?ilo svetnikov in svetnic B zjih, ki so bili tudi zgrešili pravo pot, ki so se bili morda pogreznili ši v veče pregrehe, kakor on sam, ki so pa pozneje prišli k spoznanji, so se spokorili in se zdaj v svoji svetosti svetijo kot zvezde perve velikosti pred sedežem Božjim. Vprašam, koga naj bi ne ojačil in ne poterdil tak dokaz milosti in dobrotljivosti Božje, in kdo bi bil pač še tako terdovraten, v kterem se tli iskra dobrega, kdo bi bil tako maloserčen, da ne bi se ojaoit tudi on? Kdo bi mogel mersloserčno gledati toliko število svetnikov, ki so se bojevali, pač da, kruto bojevali noč in dan za svoje zveličanje, ter nam tako kazali pot, kako naj delamo tudi mi, in bi ga ne prevzelo in ne prešinilo veselje, da bi tudi ou dospel na to stopinjo svetosti! Iu če dalje se pomislimo, da svetniki nam niso le vzor popolnosti, da nas oni ne (odpirajo le s svojim prelepim izgledom, ampak tudi djansko s svojo molitvijo; kdo bi bil pač tako kratkoviden, da ne bi spoznal, kako velike pomembe da je češenje svetnikov ravno v nravnem osiru?
Is rečenega se pa tudi lahko posname, da mora biti češenje svetnikov tudi v društvenem oziru prevelike
važnosti; kajti društveni razvoj naslanja se na nravno in versko podlago. Vsakdanja skušnja nas uči, da brez vere ni nikjer nobenega vspeha; in vse naredbe, ktere niso imele, ali nimajo verske podlage, razpadejo. Ka-koršna vera, t&ka pa je tudi nravnost. Kolik vpliv pa da ima nravnost na društveni razvoj, kaže nam občna povestnica, ki nam prav temeljito dokazuje, da propad nravnosti bil je tudi propad društva, propad narodov. Ce toraj češenje svetnikov močao vpliva na podlago društva, kakor je bilo dokazano v prešnjih 2 točkah, ne more so ta;iti, da ono tudi ravno tak6 vpliva ua sostav. ki je zidan na ta temelj, — na društvo.
Ce je pa temu tako, če je češeuje svetnikov tolike važnosti za posamezne in za društvo, ni le dobro in koristno, ampak celo potrebno, da častimo svetnike, ako hočemo tudi mi ložej dospeti do svojega nameua. Razvidno pa je tudi, kako zelo se motijo oni, ki so zavergli češenje svetnikov iu ga imenujejo celo mal:kovalstvo!
—	Vendar, da zvesti ostanemo svoji nalogi, in da nam kdo ne očita straničnosti, hočemo si ogledati tudi pre-slavljev<»nje duha, na kako podlago se oao opira, kaj je njegovo bistvo iu kakošen je njegvvpli. do društva.
—	Ali pa morda hočemo zavreči vsako prestavljanje in čislauje, ki se sk^zuj i b »lisi že umerlini, ali š ? živim veleuuiom? Nikakor ne. Tudi mi smo zato, da se ska-zu.e čast, komur gra čast, ter da se čisla oni, ki je daroval svoje življenje v prid in blagjr aomovine ali vsega človeštva, da se le pri vsem tem ne p >zabi , da dotični veleum vsega tega ni činil sam iz sebe, marveč, da mu je Bog dal obilniši d »rove, ktere je on v dobro porabil. Isto tako pa tudi zahtevamo, da dotični velikan pri vsem svojem početji ni delal ie iz dobičkarije, še manj pa, da bi nasprotoval pozitivnim (čcznatornini, razodetim) božjim nareduam, da bi vklepal v okove sv. Cerkev, in s svojo nadarjenostjo podiral to, kar je so-zid-da ona. T&k> čislanje odobrujemo tudi tni, in z veseljem prestavljamo tudi mi takega veledulia, ravnaje se po pravilu, d* vsak delavec je vreden svojega plačila. Nikakor pa ne moremo odobriti onega početja, ki je dandanes v takem cvetu , da se namr» č preslavljajo taki možje, kterih edino vodilo je bilo in je, kako bi podirali božje naredbe, in pri kterih svečanostih se ne sliši drugega, nego koliko *>e nam je zahvaliti napredku in svobodi, kako daleč se človek lahko povzdigne, ne-hoteč pripozuati nobeue viši veljave, razen svoje lastne pameti, in k čigar popolnosti spada, se ve, da tudi to, da se Cerkvi dajejo prav gorke zaušnice. Sicer se tako prestavljanje nahaja v nasprotnem, nekatoliškem taboru; ali ker je sedaj tako razširjeno, iu ker že tudi v našem taboru, se ve, da bolj pri onih, ki so le še po imenu katoličani, je vzbudilo veliko navdušenje in morda tudi že kakega poštenjaka več ali manj pridobilo na svojo stran; ne bilo bi odveč, če si nekoliko natančneje ogledamo to reč.	(Konec nasl.)
Kerst »i i h amen.
(Konec.)
Zdaj pa poglejmo, kaj dandanes Cerkev določuje zastran kerstnih kamnov.
1. Kraj, kjer ima stati kerstni kamen, je posebna kerstna kapela, ali pa naj stoji v cerkvi sami, blizo velikih vrat in na evangeljski strani. Tudi naj ne bo potisnjen tako živo do stene, da bi med kerščevanjem komaj se premikati zamogli duhovnik, cerkvenik pa botri z otrokom. Provincijalni cerkveni zbor v Pragi 1. 1860 zastran kraja kerstnih kamnov govori tako le: „Pie majores nostri in ecclesiae loco illustriori, videlicet
a latere, ubi Evangelium legitur ad significandum royste-rium in vicinia ostii majoris baptisteria condiderunt."
2.	Za s t ran oblike pravi Rituale R< m.: „sit forma decenti"; in po starodavni navadi je ta „decens forma" okrogia ali o?emvoglata, ktera utegne še narprimernejši biti po besedah sv. Karola Borom., ki pravi: „Illa vero forma aecommodatior et aecentior, quae octanguii simi-litudinem exhibet."
3.	Izdelan ima biti kerstni kamen iz terdne tva rine, ki vodo dobro derži; če je moč: iz enega samega gostega kamna, post. iz marmorja. Ako tacega kamna ni dobiti, naj bo iz navadnega kamna, v kterega naj ae pa vdela svinčena, cinasta ali pa kuprena in znotraj dobro počrnjena posoda, ktera se brez težave da iz kamna vzdigniti. Rimski obrednik pravi: .,Sit materia solida et quae aquam bene contineat." Kaj lepo o tem tudi ukazuje dunajski provinc, cerkv. zbor, rekoč: ,,Mun-dissima sit peivis baptismalis, utpote aquara continens, ex qua et Špiritu Sancto in Adam mortui renascuntur. Ubi haberi potest, ex marmore conficiatur; si ex cupro constat, atannum, quo obducitur, frequc-nter renovetur, praesertim, quando ecclesiam humidiorem esse contingit."
4.	Himaki obrednik tudi veli zaatran kerstnega kamna: „Sit sera et clave munitum, atque ita observa-tum, ut pulvis vel aliae sordes intro non penetrent." Mora biti toraj kerstni kamen krog in krog dobro zakrit in terdno zaklenjen; ključ naj ima duhoven sam dobro hranjen. Zgodi se, da vražni ljudje skušajo dobiti kerstne vode za različne namene; da tega ne morejo, ae ne sme ključ do nje popuščati nezanesljivemu cer-kveniku.
o. Po rimskem obredniku ukazana je za olepšavo kerstnemu kamnu še posebna strešica, okrogla ali osem-voglata, kakor je kerstni kotel okrogel ali osemvoglat. Ta streha naj bo iz terdega, lepega lesa, ozališana z rezljinami in podobami, posebno s podobo sv. Duha v golobji podobi, ali s podobo sv. Janeza Kerstnika, ki Jezusa kerščuje.
6.	Steber, ki nosi kamen za kerstno vodo, stoji naj za eno ali dve stopinji više, kot so cerkvene tla. — Pri tem določilu so mislili prej ko ne na besede Jezusove, ktere se posebno pri sv. kerstu spolnujejo: „Ko pa bom povišan, bom vse na se potegnil." Kakor smo vidili, so v pervih časih kerščanstva kerstne kamne ali tomune globoko v tla vdelovali, ker so zraven bolj mislili na pokop s Kristusom po besedah sv. Pavla: „Ali ne veste, da kteri smo kerščeni v Kristusu Jezusu, smo v njegovi smerti kerščeni. Pokopani smo namreč z njim po kerstu v smert, da, kakor je Kristus vstal od mert-vih po veličastvu Očetovem, tako tudi mi v novem življenji hodimo." Pri nekdanjem kerščevanji je tedaj vtop-ljanje pomenilo smert, vzdigovanje iz vode pa vstajenje k novemu življenju.
7.	Rimski obrednik, sv. Karol Boromej, Ornat. eccles., in mnogo provincijalnih cerkvenih zborov za hteva, da ima biti kerstni kamen s primerno in Čedno ograjo obdan; „Cancellis circumseptum", pravi Rituale Romanum.
8.	Zraven kerstnega kamna mora biti v tla vdelan sakrarij, v kterega se vliva kerstna voda, ki odteka od glave kerščenceve in una, ki ostane velikonočno in bin-koštno soboto, ko se slovesno blagoslovi nova voda. Rituale Rom. pravi: ,,Haec aqua, quando nova benedi-cenda est, in Ecclesiae vel potius Baptisterii sacrarium effundatur." Po teh besedah bi toraj kerstni kamen moral imeti svoj poseben sakrarij, ki ima biti s kamnito ploščico zapert in zaklenjen. Dunajski prov. cerkv. zbor je izrekel: „Sacrario decenter provideatur, sera occlu-sum sit, clavim parochus custodiat."
9.	Vedno ima biti pripravljena posoda sreberna ali iz drugačne terdne in primerne tvarine, s ktero se kerstna voda vliva kerščencu na glavo. Ta posoda naj bo lepo izdelana, vedno 6nažna in se ne sme rabiti v noben drug namen. Tudi še druga ploščnata skledi podobna posoda iz ravno take tvarine ima biti vedno pri rokah, v ktero se vlovi kerstna voda, ki odteka od gl »ve otrokove. Tudi za blagoslovljeno sol naj bo posodica s po-krovcem iz primčrne čedne tvarine.
10.	Rimski obrednik tudi naklada dušnemu pastirju dolžnost, skerbeti za snažnost kerstnega kamna in kerstne vode. Sam mora večkrat pogledati, je li vse snažno aii ne; kakor mora tudi velikonočno m binkoštno soboto kerstni kotel sam osnažiti pred blagoslovljenem nove vode, in tega kakemu neduhovniku ne sme prepustiti.
11.	Ako utegne med letom kerstne vode zmanjkati, sme se pri It ti neblagoslovljene v..de; pa prilite vode mora biti vselej manj, kakor je one, kteri ee prilije To bi se smelo tudi večkrat storiti. - Ko bi utegnila kerstna voda po zimi premerzla in zdravju otn kovemu škodljiva biti, tedaj Cerkev dovoli, da se nekoliko gorke neblagoslovljene vode primeša. Rituale Rom. veli: ,,Si cx parte congelata est aut nimium trigida, poterit parum aquae naturalis non bened;ctae calefacere et »dmiseere aquae baptismali in va-*culo ad id parat«, et ea tepefacta ad baptizandum uti, ne noceat infantulo." Obrebuik pravi „poterit", tedaj se sme tudi premerzla kerstna voda sama pri kaki peči ogreti; pa spodobnejši ]e g« rke priliti. Ako bi vsa kerstna voda v cerkvi zmerznila, naj se kotel v gorko sobo prenese, da se voda staj 4. Ni pa spodobno, ako po zimi vedno ima cerkvenik posodo kerstne vode pri sebi na peči, kar delajo snntertje. Iz prejšnjih stoletij se najdejo še taki kerstni kamni, ki imajo pod kerstnim kotlom pripravo za ogrevan e vde v hudi zimi.
12.	Duhovnik naj verne večkrat r.pomni r\% kerstni kamen in na obljube, ki so jih po svojih botrih zraven storili; in naj jih nagiba, da one obljube večkrat po-nove. Naj nagovarja tudi botre, da svoje kerščence več krat peljejo h kerstnemu kamnu in ž njimi ponovč kerstne obljube.	Z.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Petdesetletnica papeževega skofovstca bode skorej osenčila vse druge sedanje dogodbe. Silovito je gibanje po vsem svetu, vse hoče mesca rožnika k av. Očetu v Rim. Iz severne in južne Amerike, iz Anglije, Francije, Španije, Nemčije, Švice ao napovedane že cele množice. Prav nič ne dvomimo, da vesoljni katoliški svet bo mesca rožnika zastopan v Rimu. Per-vostolnik ogerski, kardinal Svarcenberg iz Prage in še nekaj druzih škofov iz Avstrije je že zdaj gotovih, naj-berže pa jih pojde večina. Kaj pa izmed nižega duhov-stva in neduhovstva? Z Dolenjskega smo že pred več tedni dobili vprašanje: Kdo pojde iz Ljubljane ali druzih znanih, da se zedinijo. Sel bi vsak rad, precej veliko pa jih pojde gotovo, kolikor je čutiti; vender zanesljivega še ne moremo povedati. V odboru katoliške družbe je bila 27. t. m. gorka beseda za to in posvetoval se bode v kratkem bolj na tanko o tem. Darovi za sv. Očeta, ki jih že precej časa nismo oddali, bodo lepo priliko našli takrat. Kakor se pošteni otroci vesele viditi svojega preljubljenega očeta, ki ga že davno niso vidili, tako žele milijoni katoličanov mesca rožnika v Rim pred obličje prestavnega sv. Očeta. Bog ohrani le zdravega in močnega Pija IX!
Nove bukve za bollike. Stanovitno zdravje je izmed vsih časnih dobrot naj veči. Sicer vsak človek te besede poterdi, ali se le takrat resnico teh beiedi prav dobro spozni in čuti, ko mu je Bog ljubo zdravje odvzel ter bolezen poslal. O kako huda reč je bolezen sicer za vsacega človeka, posebno pa za siromaka, kteri je a delom svojih pridnih r6k preživljal sebe in vso svojo družino! On terpi pomanjkanje take brane, ktero bi v bolezni še mogel vživati; če bolezen dalj časa terpi, mora z njim vred stradati tudi vsa njegova družina. O kako velika in močna skušnjava k nejevolji je huda in dolga bolezen za revnega človeka! Zakaj vender dobroti jivi Bog takemu revežu, in včasih dobremu kristjanu, zdravja kmalo zopet ne podeli, in ga pusti dolgo časa v tako britkem stanu? Ali misliš, kristjan, da ga Bog sovraži? O, ne sovraži ga ne, ampak močno ga ljubi. Zakaj, „krgar Bog ljubi, ga tepe", pravi sv. pismo.
Ce pregledamo bolezen človekovo z očmi nase svete vere, moramo reči, da je ona med vsimi milostmi, gna-dami, ktere Bog človeku deli, naj perva in naj veči milost Božja.
Zakaj, ali ni naj veči milost Božja, če Bog človeku pripomoček pošlje, s kterim se zamore zveličati? Če je grešnik, se zamore v bolezni ^pokoriti, in z Bogom spraviti; če je pravičen, pa ne popolnoma čist, se zamore vsih svojih dušnih madežev očistiti z voljnim terpljenjem svojih bolečin. Zamore se človek tudi v zdravji z Bogom spraviti in spokoriti, to je tudi vsakemu dolžnost; ali majhno je število takih zdravih, kteri to dolžnost prav zvesto spolnijo! Ali ni tedaj naj veči milost, če Bog človeku bolezen posije, ktera ga sili se pekla ali vic rešiti, in si nebesa zaslužiti? Če kakega hudo-delnika sodniki k smerti obsodijo, n. pr. da bi imel b:ti živ na germadi sežgan, in mu njegov kralj smertno kazen v kako časno kazen spremeni, ali mu ni njegov kralj velike milosti storil s spremenjena smertne v časno kazen? Tako dobroto stori Bog grešniku z boleznijo. On mu spremeni ogenj pekla ali pa vic v časne bolečine bolezni, ktere poleg besedi cerkvenih učenikov se »ene* niso bolečin ognja v peklu, ali pa tudi v vicah.
Dalje, ali ni naj veči milost, če Bog človeku, kteri sc malo ali celo nič ne prizadeva za pridobitev lepih klanskih za zveličanje potrebnih čednost, pripomoček pošlje, s kterim si zamore vsih potrebnih čednost pridobiti? Tak pripomoček je bolezen. V bolezni Bog človeka postavi v šolo, v kteri se zamore, če je dober, priden učcnec vsih keršanskih čednost naučiti, ali se pa v njih vterjevati, in popolnoma postati. Da so te besede resnične, nam priča sv. Avguštin, kteri pravi, da jih je mnogo v nebesih, kterim je Bog bolezen poslal, ko bi bili pa vedno zdravi, bi se bili vekomzj pogubili. To nam pričajo tudi mnogi zgledi svetnikov, kteri so bili do časa bolezni veliki grešniki ali vsaj nepopolnoma, v bolezni so pa svoj nevarni dušni stan prav pregledali; že v bolezni in tudi po zadobljenem zdravji so postali veliki spokorniki in poslednjič svetniki. Ali ni tedaj bolezen naj veči milost Božja, ktera človeku duine oči odpre, da v prihodnjič časne dobrote malo, večne pa visoko ceni, in se za pridobitev k zveličanju potrebnih keršanskih čednost prizadeva?
Poslednjič, ali ni naj veči milost Božja bolezen za človeka, kteri je dosedaj malo ali skoraj nič za nebesa delal? Nima dobrih del in zasluženja, zavoljo kterega bi bil nebeškega plačila vreden; z boleznijo, če jo voljno terpi, se pa z dobrimi deli in zasluženjem za nebesa obogati. Bolnik sicer ne more delati za telo in marsi-ktero časno škodo terpi, ali on zamore prav veliko za tvojo dušo, za nebesa delati, če bolečine svoje bolezni voljno prenaša, se zanje B >gu zahvaljuje, in popolnoma v Božjo voljo izročuje, naj mu On zopet ljubo zdravje
podeli, ali pa bolezen podaljša; naj mu pošlje zdravje ali pa smert. O kako imeniten in velike cene je čas bolezni, morebiti poslednji čas, poslednja milost, ktero mu je Bog poslal, da si ž njo nebesa zasluži! O kako srečen je, kteri veliko vrednost in ceno bolezni prav spoznA in jo v svoj dušni prid in dobiček prav zvesto porabi! Z vsakim trenutkom terpljenja, če ga voljno terpi, si zamore prislužiti novih biserov, dragih kamnov za tisti lepi venec ali krono, ktero mu Bog pripravlja v nebesih.
Take svete in ljubeznjive namene ima Bog pri vsih ljudeh, ko jim bolezni pošilja; zakaj „Bog noče smerti grešnika, ampak želi, da bi vsi zveličani bili", pravi sv. pismo. Da se bodo ti blagi nameni nebeškega Očeta pri bolniku izverševati, je pa potrebno, da on poljubuje roko Božjo, ktera ga tepe, se Bogu za bolezen zahvaljuje, in se popolnoma v njegovo sveto voljo izročuje. Zakaj če bolnik z nejevoljo in godernjanjem terpi, si nobenega plačila s terpljenjem pri Bogu ne zasluži, ampak še Boga žali, k starim grehom nove prideva, in polena priklada k ognju, ki mu je pripravljen ali v peklu ali pa v vicah. Kako močno tedaj boli serce dobrega kristjana, ko vidi nepoterpež'jivega bolnika; ko ga sliši, da se vedno pritožuje; sedaj zoper Boga, kteri ga noče terpljenja rešiti, in zoper svoje bolečine, ktere so v resnici velike; sedaj zoper zdravitelja, kteri gane more kmalo ozdraviti; sedaj zoper zdravila, ktere so preveč zoperne; sedaj zoper domače ljudi, kteri mu vsega po volji ne storijo in dovolj lepo ne postrežejo!
(Dalje nasl.)
Iz Ter8ta. — Vprašanja iz bogoslovja, stavljena pri prosinodalnem izpraševanji 20. in 21. sveč. t. 1.:
Ex theologia dogmatica: 1. Estne in Ecclesia judex controversiarum iidei necessarius? Quibus argumentis defendimus contra adversarios ipsam Scripturam sacram non esse talem judicem, sed munus hoc a Christo Domino Ecclesise docenti commissum fuisse ? — 2. In quo consistit mysterium Incarnationis? Fuitne incarnatio Verbi necessaria ad condignam pro peccato satisfactio-nem? Quae corollaria ad fidem pertinentia ex dieto mysterio deducuntur? — 3. Quid intelligimus per carnis resurrectionem ? Quae sunt causae resurrectionis et quae dotes, quibus beatorum corpore erunt ornata?
Ex theologia morali: 1. Quid intelligitur sub mo-ralitate actuum humanorum? Quae principia tenenda in imputatione actuum? Quae sunt causae voluntarium in imputatione actuum humanorum imminuentes? — 2. Doctrina catholica de votis breviter exponatur. — 3. Quid poenitentia qua virtus, quid qua saeramentum? (£uae inter utramque relatio?
Er jure canonico: 1. Respectu habito ad loca S. Scripturae: II. Paralip. XIX., 11, Mattb. XXII., 21 et Joann. XVIII., 36 exponatur, qualis deberet esse relatio inter potestatem ecclesiasticam et civilem et quibus sub conditionibus subsistere potest? Exponantur jura ina-lienabilia Ecclesiae circa magisterium. — 2. Data no-tione et divisione convalidationis matrimonii exponatur, quando haec necessaria, quando possibilis? an in modo convalidationis attendendum ad speciem impedimenti? Quomodo procedat oportet paroehus in convalidatione? Quinam ejus effectus et quando recurrendum ad sana-tionem in radice? — 3. Quid observandum circa funda-tiones veteres, quid circa novas? Quando consideratur fundztio acceptabilis?
Ex homiletica: Conficiatur Homilia minor in peri-copam evangelicam Dominicae II. in Quadragesima, Matth. XVII., 1-9.
Iz drugih predmetov je bilo izpraševanje ustmeno, 22. t. m. Preskusnjo sta delala in naredila dva duhovnika.
Iz Prage. (Dalje.) Ker je moja duhovnija (fara) zelo tako velika, kot vsa češka dežela, si lahko mislite, koliko dela imam v misijonu, pa tudi dosti grenkih in veselih ur, ktere mi naklanja roka Božja, kakor ravno potrebujem. Tu živimo med neverniki in ti ljudje znajo včasih kaj hudobni biti. Le en izgled naj vam povčm. V neki keršanski soseski je neversk tat večkrat kradel pri enem naših kristjanov. Večkrat že je bil zatožen pri gosposki, ali vse je bilo zastonj, nič ni bil kaznovan. Kradel je svojo pot naprej in zasačili so ga bili enkrat po noči ravno, ko je hotel vlomiti v hišo. Zgrabijo ga in zvežejo. Grejo berž v cerkev po Tamtam *) in bijejo v sredi noči na vso moč nanj tako, da je bilo kmalo veliko ljudstva na nogah. Ko zvedč, kaj da je, stopijo vkup in se poBvetU|ejo, kaj je storiti z nepoboljšljivim tatom. „Živ mora sežgan biti*', je bila razsodba po kratkem posvetovanji. Vsak je mogel berž domu in hitro prinesti butaro tersja (suhljadi) za ger-mado. Kdor ne uboga, temu se hiša zažge. Hitro tedaj prinašajo butare in derva, in ko je bila germada nakopičena, se je podnetila, in ko je že zelo gorelo, popade eden nevernikov tatu in ga verže na plamtečo ger-mado. Z dolgimi vilami ga obračajo v ognju zdaj na to zdaj na drugo stran tako dolgo, da je bil popolnoma pečen in sežgan. Tudi nekaj kristjanov je bilo zraven in nobeden si ni upal ga braniti ali se zanj potegniti, nekteri so še celo pomagali k temu groznemu hudodelstvu. Bati se je, da se bo zdaj našim kristjanom slaba godila, kadar o tem umorstvu zve gospčtka, ker ne-verski Kitajci bodo, se ve da, lagali peklensko in tega umora le kristjane dolžili. Ako ima tisti, kteri bo tožil, tudi denar in bo zelo mazal, bo dobil pravdo zoper kristjane; ako pa denarja nima, pa ne bo nič opravil, ker brez denarja in brez mazanja se tu na Kitajskem ne dobi nobena pravda, ako je tudi pravična. Take reči se goae tukaj vsako leto in vlada se ne zmeni kaj za to, posebno ako se ji na kupe zlata vali v žep. Od cerkvene strani imajo zda] o tem zločinstvu naš škof soditi in kaznovati kristjane, ki so bili deležni umora.
Zdaj živimo tu v pregnanji. Nedavno so nam Kitajci enega misijonarja in kakih 20 kristjanov grozovito umorili in sežgali. Dela se sicer veliko, da bi se divje ljudstvo spet umirilo, ali kaj, ker ima Francija zdaj na Kitajskem malo moči in veljave. Bog sam nam mora pomagati! Serčni pozdrav Vam in Vašim sobratom v Kristusu!	(Konec nasl.)
Iz Rima piše gosp. V. Lah 25. t. m : Ali upate pri vas letos kmalo spomladi? Tukaj jo že imamo; kadar ni burje, sta prosinec in svečan topla; ko burja pride, je pa hladno, vender zelenjava ne pozebuje, cvetlice cveto vso zimo, in ene dni z burjo sem prav dobro čutil, kako mi mraz škoduje. Zdaj sem nekako, da ne vem, če gre na bolje ali na slabeje — moči imam skor več. Dela bom pa ravno do maja na Kranjskem imel dosti, skušal bom Fotija opisati in omahati ter skazati, kak mož je bil.
Ta teden sem v Rimu, stikal sem po biblijoteki Propagandini; zdaj — 2. nedeljo — bom pa spet se peljal na vinico (nograd), — za-me je zares mnogo bolje tam, kakor pa v Rimu.
Iz Adrijanopelna so pisali, da jim maš manjka: ako bi se jih lahko dobilo, bodo hvaležni in pa misijonu se pomaga. (Op. Ako bi jih kteri gospodov imel
*) Tamtam je velika rudasta ploša, ktera grozno brenči, Če na njo biješ, in Kitajce hitro na noge spravi. Poslužujejo se tega orodja tudi v vojski, da z njim vojakom pogum dajejo. Ako je kaka nevarnost naznaniti, jim tudi služi.
oddati, naj jih pošlje gosp. kanoniku P. Urh-u, ki bode v tej reči posredoval. Vr.)
misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XXIX.
Sv. poslanje v Mariji Snežnici nad Cmurv kom na spodnjem Štajerskem od 1.—8. septembra 1871.
Zadnji dan avgusta se je začel drugi del poslanj svetih na Slovenskem. PP. Doljak, Lempelj in jaz smo se ta dan podali na pot k Mariji Snežnici na veliko Krasno. Ilitro smo bili v Ljubljani, hitreje še nas je dolgodolgi vlak železniški tiral memo lepih polj, hribov in dolin po ravninah in skozi prorove slovenske zemlje k odmenjenemu cilju in koncu potve naše. Ni bilo se dve — in že smo obstali na konci Slovenije z vlakom — v Spielfeldu. Gosp. župnik snežniški, rodoljub Goli nar, in kaplan šentilski, sta nas pričakala na kolodvoru; ključarja njegova sprejmeta naše reči, in ročno dirjamo s težkimi konji naprej proti Cmureku. Brod čez černo Muro je bil kmalo za nami, v dveh urah smo bili na krasnem verhu, kjer ima Marija Devica zdaj svojo belo cerkev, ki jo je viditi na široko in daleč okoli, kjer je pa še ne dolgo prej stal gost les, zaraščen z drevjem starodavnim. Tu si je Marija izvolila mesto, ki je sedaj postala Božja pot, daleč znana okoli, kjer je še le lani preskerbni dušni pastir, ko je s silnimi težavami leta in leta se za svoje ovčice boreč, slednjič vladiko pravičnega Zwergerja Tirolca vender le prepričal z Božjo pomočjo na Marijno priprošnjo — pervi župnik pri Mariji Snežnici postal in sicer imenovan od novega svojega knezo škofa lavantinskega, kteremu je izročil svoje slovenske ovčice v pastirstvo, ko jih je a silno težkočo od sekovske vladikovine bil odtergal, da bi jih ne ponemčevali več, kar se žalibog še tu in tam na meji godi, kjer sta dveh jezikov naroda skup.
Solnce se je ljubeznjivo še oziralo po ravnini, gričih in hribih okoli, ko smo se pripeljali na romantični snežniški verh, če se je ravno že nagibalo proti zatonu; kakor bi nam reči hotlo: po vročem dnevu bo vse eno tudi predno se zadnji dnevi poslanja skončajo, skozi in skozi pregrelo duhovno solnce Kristus Jezus ohladnela merzla serca duhovnije snežniške, če je prav viditi bil« skoro nasprotno. — Ravno so še dekline vence okoli smrečic, iz kterih je bil lep drevoredič do cerkve narejen, pred župnim domom vile, ko smo stopali iz voz. Gremo počestit presv. Rešnje Telo in pozdravljat nebeško Kraljico po stari svoji navadi, ter se ji priporočat za srečen vspeh poslanja svetega. Cerkev je lepo pometena, oltarji trije ozaljšani; posebno veliki darilnik je bil ves v šopeh in vencih; tudi stranska dva sta bila lepo za veliki praznik pripravljena.
Odložimo in odkazane sobe posedemo. Vse v nar lepšem redu. — Drugi dan zjutraj vabi veliki zvon ob petih duhovnjane z griča in dola. Malo je bilo viditi ljudi, in vendar se jih je b časoma dokaj nacepalo in nabralo. Tako zjutraj, tako ob desetih, tako popoldne, vedno enako število. Ljudje, se ve, samo domači, so hodili in se verstili lepo: eni zjutraj, drugi ob desetih, tretji popoldne. Vsaki dan enako — samo pri stanovskih podukih se jih je malo več iz obližnjih dohovnij nabralo. In tako je šlo vse v nar lepšem redu in mira naprej. Duhovnov je bilo vedno dosti za spoved.
V sredi tega pridnega našega posla nam pride ia Maribora od preč. knezvškofa pismo, da k sklepu sami
pridejo • svojim dvornim g. kaplanom. In res, v četer-tek popoldne, pred Marijnim rojstvom, so prišli novi dobri pastir svoje nove vesele ovčice obiskat. Po stari njih navadi so sli spet v spovednico tudi pri Mariji-Snežni in so z nami vred in s svojim dvornim g. pomočnikom v temno noč spovedovali. Naslednji dan so imeli sv. mašo z blagoslovom namesti župnika in po sv. maši so pol ure spovedane obhajali. To je bilo lepo gledati višega Pastirja, kako so ljubeznjivo delili presv. Kešnje Telo osrečeoim ovčicam svojim: obema, pastirju in ovčicam se je serce veselilo. Po dokončanem obba-janji in po govoru P. Lempeljna od Matere Božje so šli skerbni pastir spet v spovednico ter so do zadnjega trenutka v njej ostali, tako da se je že vse duhovstvo obleklo za blagoslavljanje misijonskega križa in naslednje obrede, ki »o jih vse sami knez prevzeti bili obljubili, predno so med nas prišli.
Vreme krasno, ljudstva ves grič mergolel, serca vsih oveseijena. Vse je bilo 'epo, sosebno pa to, ko so vladiaa tako ljubo svoje ovč ce nagovarjali, da naj v veri katoliški, ktere poglavitne resnice so ravnokar čuli, stanovitno ostanejo. Tudi nas misijonarje so, preden so odšli, ko so nalašč nas k sebi poklicali v sobo in se nam lepo zahvaljevali za trud z njih ovčicami, močno ginili in nam obljubili tudi v prihodnje k našim misi-)onom priti, ker prav radi so pri naših poslanjih.
In ljudstvo? Snežničani in Snežničanke — kako so pridno hodili k govorom, kako marljivo poslušali nas, če so jih ravno liberaluhi okoli in okoli zoper nas pod-kurjevali. Zdaj še le so bili prav veseli in hvaležni, da so Slovenci, ko se je za Slovence taka lepa pobožnost na verhu snežniškem obhajala. Vse je hitelo na griček Marije Device poljubovat nam roke in hvalit Boga za toliko dobroto, od ktere se jim poprej še sanjalo ni. Naj več košnje in mlačve je bilo — ali razun malo libe-raluhov — je vse hodilo k govorom. Pustili so košnjo, pustili vse, da so se poslanja in odpustkov vdeležiti mogli. Tudi župniki so -pozn-.li, da dandanes le misi-joni padlo veljavo duhovniku poverniti zamorejo po spodnjem Štajerskem, — zato sta dva prosila sv. poslanja za prihodnje leto. — Tedai, sv. poslanja pastirja in čedo prepričujejo neprecenljive dobrote lepe tc pobož-nosti, ter povzdignejo tudi dandanes slavo Božjo in zveličanje duš naj bolj.
Skesani prostomiwljafe,
ali:
Kaj bom Tebi odgovoril?
Ko boš klical na sodiše Dušo mojo iz telesa, Na očitno pricoriše, Priča bodo vsa nebesa. —
Ah! ta misel vsa čutila Serca resno mi prešine; Duša kaj odgovorila Bode Tebi za vse čine?
Ti, Sodnik o vsegavedni! Vidil boš oserčje moje, Vsaki madež nezasledni Bo oko odkrilo Tvoje.
Vsako misel zdaj prikrito, Zeljo skazal boš neznano, Djan je grešno — bo očito, Vsemu svetu belodano.
Kaj bom Tebi odgovoril, Ko v trenutku bom prepričan: Koliko si za-me storil, Da kedaj bi bil zveličan!
Da za večno lepotičje
Duše moje, boš dokazal,
Te nemilo ranil bič je,
Jaz pa z grehi sem jo vmazal. —■
Kaj, ko bodes mi odpiral Tam spoznanja globočine, Da ei križan za me umiral, Terpel strašne bolečine?
Ko bom vidil, Kri presveto, Ki je tekla mi v rešenje, Sem obračal vsako leto Duši svoji v pogubljenje!
O kako bom izgovoril Stud do Cerkve in potuho, Da sem glas vesti zamoril, Veri kazal serce gluho!
Preganjavcem nje se vklanjal, Čislal jih sem za „lučnjake'', Iz obredov svetih vganjal Burke sem in delal spake! —
Vse verjel obrekovanja Sem čez papeža, duhovne, Jim prišteval hude djanja, Slišal rad, če kdo jih kolne!
Kar je blago, kar je sveto, V sercu studil sem strupeno; Kar je gnjusno in ukleto, Tisto ljubil sem ognjeno!
Ko spoznal bom, da nesmiijen Bil do vernega sem brata, — Le če dal sem kaj — prisiljen, Al pokazal mu še vrata!
Pa brez serca sem zatiral Mnoge rčve in dolžnike, Jih preganjal in pobiral Sem obresti prevelike!
Kaj bom takrat odgovoril, Ko naenkrat bom prevdaril; Da se nisem še spokoril, Vso sem milost zanemaril?
Takrat o Gospod! prepozno Bilo bi odgovoriti; Tu pod križem zjokan grozno Naj ponižno smem prositi:
Hudobije mi odpusti, Prosim grešnik Te skesano, „Pojdi v miru!" — to izusti Nad ovčico zapeljano. —
Daj ji zopet lepotičje Milosti neskončne svoje, Da bo gledala obličje Enkrat tam presveto Tvoje!
Kadoslav.
Razgled po svetu.
FranCOSkd republika je jela čudDO rojiti, odkar se rudečkarji na čelo vsilujejo. Vradni dnevnik je na enkrat naznanil 152 sprememb pri javnih služabnikih: 40 predstojnikov in podpredstojnikov je kar naravnost odstavljenih, nekteri vpokojeni, nekteri z upanjem na službo odpravljeni, 97 jih je prestavljenih od enega kota v deželi do druzega. Tako je bilo moč kruh dati 55 hlapcem republikanskim. Mak-M*hon se je udal in podpisal je dekrete tudi za take vradriike, ki jih je bil sam odstavil kakor preveč rogovilske, za ene celo, ki so leta 1870 Gambettu pomagali trositi očitne denarje in pre bivalcem svobodo teptati. Pa to je boje se le začetek, rudečkarji jih imajo še mnogo s kruh >tn oskerbeti, enemu oddelku se bo postreglo v kratkem, drugi naj čakajo, da se verže sedanje ministerstvo, ki jim velja za ra-kovsko, „reakcijsko", akoravno je minister za notranj-stvo odpadniku Loyson u kljubu vsemu oporekanju od mnozih strani privolil imeti ,,fi!ozotiške in moraličue govore" v nekem kazališu. (Drugi pišejo, da se mu je to odreklo.)
Pri t&ki in enaki skerb; za rogovilstvo v deželi je pa v Lionu 10—15.000 delavcev brez dela, in po vsih obertniških mestih tovarne praznujejo, delavci stradajo. Po primorskih mestih tergovstvo medli, kakor ,,Uni;ii" dalje piše. Drago pa se plačuje prisiljeno delo ob nedeljah! Tolika je hudobija liberaluhov. To pa, da rogo-vilstvo katoliške prebivalca na vse pretege terpinči in pekli, ni samo na Francoskem. Bati se ie torej hudih reči, predenj se nespamet zmodri, hudobija ukroti.
Drobne novice. Iz Pariza piše o, da je znani gosp. Thiers hudo zbolel. — Pravijo, da 12 ruskih častnikov z enim generalom je potovalo v perziško glavno mesto Teheran. To je bilo znamnje prijaznosti med obema močema, Turku gotovo ne v korist. Ako zbuči vojska med Rusom in Turkom, menijo, da s perziško ruske meje se bo zgodil glavni napad na Turka. — Iz Carigrada pišejo, da sultan je Halil šerif-pašatu dal nalogo, naj popotva na evropejske dvore in zopet pripne stre-roene z deržavami, ki so se bili rešili z odhodom der-žavnikov iz Carigrada. Tudi se v Carigradu verste rai-nisterski posveti in pričakuje se turško pisanje do evro-pejskili vlad. Znamenito je tudi, da naj tehtniši oddelki govora, ki ga je imel cesar Viljem 2 '. sveč. v nemškem zboru v Berlinu, se sučejo krog jutrovega prašanja. Nemški časniki sicer vidijo mir v cesarjevem govoru, če ni ne mara ravno v tem strah, v čemur vidijo pokoj. Pruski orel ima dobro nabrušene, močne kremplje, se zaleti, kadar hoče in javaljne se verne brez plena. „Kreuzztg." piše, da po več krajih na Nemškem se nakupujejo konji. — S Serbi je boje mir toliko kakor vstauovljen. Ce je h res? Bolj verjetna je druga: da se v sušcu prične vojska. — ,,Corregp. Univ." ve iz Carigrada, da odstavljanje sultana Abd-ul-Hamid-a je določena reč, da stranke samo zastrau novega sultana niso edine. Sultanov poslanec v Parizu pa je rekel, da bolezen sultanova je pravljica. — Rus ima boje 600 000 oboroženih vojakov, kterih 300.000 je že ob meji.
Vrel hi sati z res te molitve.
Zahvale.
St. 1. V neki prav nevarni bolezni, ki je potrebovala operacije, pri kteri po mnenji zdravnikov redko ktera ostane, sem se v terdnem zaupanji, da mi bo po
priprosnji Marije in sv. Jožefa pomaganor priporočila bratovšini Naše ljube Gospe presv. Serca z obljubo, ako ozdravim, da zahvalo v ,,Danici" naznanim. Opravljala sem sama in opravljali so tudi drugi za-uie devetdnevnico, rabila sem tudi vodo iz toplic v Lurdih, in rešena sem smertne nevarnosti, ter zaupam, da akoravno ne popolnoma, vender toliko ozdravim, da bom svoji družini še ohranjena. Toraj čast in priserčna zahvala Bogu, Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za skazano milost.
Z Gorenjskega.	T. Zevnik.
St. 2. Neprecenljive so res milosti, katere vsega-mogočni Bog po priprošnji naše ljube Gospe presvetega Jezusovega Serca podeluje vsakemu veri.emu katoličanu, ako ga le v resnici in s pravim namenom t<«Jistih prosi. To je dokazano v najini posebni dogodbi. S terdnim zaupanjem sva opravljala devetdnevnico v čast Marije, naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, da bi nama Bog p«.delil, kar ga prosiva. V resnici, kakor je zaželeno, tako tudi izpolnjeno! Zato iireceva oba združeno naj l*-pši zahvalo Mari;i naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca za milost, ktero je n*ma sprosila pri Vae-gamo^očnem, kteremu bodi čast vekoma!
Z Gorenjskega, 19. svečana 1877.
31. in M. Siru
St. 3. V posebni dušni britkosti sem na priprošnjo Marije Device, Gospe Jezusovega pr«' v. Serca, kteri na čast sem opravljal rt^vetdneviico, zadobil notranji mir in 6erčno tolažbo. .*> eercem polnim hvaležnosti nazna-nujem to po , Zgodnji Danici", da se zaupanje do naše ljube Gospe in njenega deviškega žeuina sv. Jožeta v sercih vseh pomoči potrebnih vedno bo j vteriuje.
Kjer koii 27. sveč. 1877.	Duhoven. *)
Prošn j e.
Št. 1. Mati in hči se v silnih telesnih težavah ter bolezni priporočuje s pre^erčnim zaupanjem do Marije naše ljube Gospe presv. Serca v spiošn » molitev udom te prečastite bratovšine z obljubo, ako je Bogu v čast in dušam v zveličanje, da naj bi milostljivi Bog nama še dodelil ljubo zdravje, in ako se doseže zaželena milost, bode to v veči čast Božjo in zahvalo Mariji, naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, očitno po ,,Zg. Danici" razglašeno.
Podgorje, 21. svečana 1877.
J. in Ml. M.
Št. 2. Moja že dorasla h<"i je v silnih dušnih in telesnih stiskah: večkrat jo zraven že od mladosti ter-pečih britkost, ker )e gluha in mutasta, še tako ailno terpinčenje napade, da na pameti slabi in se ji meša. Ker pa že mnogoteri poskušam pomočki prav nič ne koristijo, ce obračam s terdnim zaupanjem do Marije, naše l|ube G^spe presv. Jezusovega Serca po bogoljub-nih udih te blage bratovšine, da bi sploh in združeno se spominjali te tako hritko terpeče reve, naj bi ji po milosti Božji in po priprošnji Marije naše ljube Gotpč saj nekoliko bilo polajšano, ako je B< gu v čast in njeni duši v izveličanje. „Žgodi ae njegova sveta volja." Z Gojzda, 21. svečana 1877.	Al. S.
Št. 3. Neki bolan mladeneč se priporoča v bratovšino Naše !j. Gospe, da bi mu sprosila ljubega zdravja, če je Božja, in pa voljnega poterpljenja v bolezni.
Št. 4. Neki duhoven priporoča bratovšini Naše ljube Gospe svoje dušne in telesne potrebe.
*) Vreduištvu je naznanjeno ime.
Št 5. Dražim ▼ prehodih stiskah te živo priporoča ▼ bratovsko molitev Nase ljube Gospč, da bi te sadrege srečno dokončale.	A. J.
Listek za raznoterosti.
Is Ljlbljue. (Kača klopotača — osramotena.) Mirno duhoven maauje, pridiga in vse svoje dolžnosti spolnuje, — še sanja se mu ne, kako ga gadji jezik po mestu obrekuje češ, kako je izmed z6b nekih zverin bolan bežal na tuje, tam v blato vtopljen dušo izdihnil. - Pa kako sramotno je kači jezik odtergan, ker še med naj hujšim šepetanjem na uho in glasnim klopotanjem je 27. sveč. mesto „mertvega duhovna" — vidilo živega in zdravega, kakor je bil brez prestanka. — Pač med naj boljšimi dobrotami na zemlji je dobro ime, in pošast, nevredna, da jo rumeno solnce obseva, je človek, ki hudovoljno človeku poštenje krade, ujčda, z modrasovimi zobmi klesti!
Opravilo žt-Vincenske družbe pri sv. Jakopu preteklo nedeljo je bilo prav slovesno. Maševali so preč. gosp. prost dr. A. Jarc med azistencijo in spodbudnim petjem. Lepo število družnikov in podpiranih družin je bilo pri sv. Obhajilu.
Zadnji teden je, kdor hoče plačati za družbo sv. Mohorja po gosp. Jož. Jeriču.
V Zagreba piše „Katol. Liat": „Drago nam je, kar moremo naznaniti, da se v Zagrebu nekaj dela za prestavljanje petdesetletnice Pija IX." Liat upa prihodnjič kaj več povedati. — Kako pa na Slovenskem?
,,Packe Hofiie, Časopis za gospodarstvo, obrt i narod1', izhaja vaako saboto in stane 2 gl. 30 kr. na pol leta. Vrednik g. Ljudevit Tomšič Ta list je v 2. itev. pod napisom: „Brezvjeratvo u Zagrebu" svaril preostuden škandal, ki so ga na Sveti večer počeli „mladi ljudi, kojim bi čovjek sudeč po licu rekao, da su nao-braženi". Tudi 8icer smo že ališnli, da ae ondi godi o tej priliki mnogo oatudnost in divjačine, ki našim sosednjim bratom delajo nečaat. Nad jati se je, da nove katoliške moči, ki se bude na Hervaškem, med kterimi so tudi nekteri dobri časniki, bodo mnogo pripomogle k plemeniti omiki tega zmožnega naroda.
Seajskl Škofija ima po novem šematizmu 15 de-kanij, 20 kanonikatov (2 prazna), 134 fard (14 praznih), 1 kuracijo, 1 kapelanijc, 81 kooperatur (58 praznih), 18 kanonikov, 157 dušnih pastirjev, 13 v drugih službah, 13 v pokoju, 5 zunaj škofije, 6 iz drugih škofij, 13 bo-goslovcev, 39 redovnikov (med njimi 20 mašnikov in 7 bogoslovcev); redovnic: 24 benediktink in 16 usmiljenih sester. Vsih rimo-katoličanov je 263.51K), gerških katoličanov 19, gerških razkolnikov 108.275, protestantov 94, in 122 judov.
..Herders Convers&tions-Lezikon", ki smo ga lansko leto priporočili, je z natisom dospel do 16. zvezka incl.; zadnja beseda je „Eiszeit". Izhaja predelan v zvezkih po 4—5 pol in bo zvezkov do 50 po 30 kr. a. v., ali 4 veliki zvezki. Naročuje se pri Ulrihu Moserji, Buch-handler in Graz, Bischofsplatz.
Poslednje novice. Ponovlja se včst, da nemško cesarstvo, prestrašeno od buhtečega rudečkarstva in ne-msdovoljnosti ljudstev, iše z Rimom se spraviti. „Unita" ve, da storila se je kaka stopinja, pa ne resnobna, v
ta namen. Pri tem je znano, da je vlada zarubila posestva vratislavskega škofa, in Skof v Strassburgu, da bi ne bil ie v tretje oglobljen, je namesto svojega pastirskega lista primčrnise spoznal vernikom podati enega listov sv. Janeza Zlatousta. — Anglija je vsak dan bolj katoliška. Oo. Redemtoristi so vnovič 800 protestantov sprejeli v katoliško Cerkev. — Poslanec Newdgate je zopet izročil zbornici svojo vsakoletno osnovo zoper klo&tre in cerkve; pa ni mogel doseči, da bi se bil kak trezen človek za to zmenil.
Mshriee MgnaeijaHshe
za tretji mesec.
3. Če bi kdo z veljavo časti, v kteri biva, ali z dolžnosti službe, ktero opravlja, hotel svet predmgaČiti, bi mogel vendar najpred sam seboj začeti. (S. Ignat. apud Bartol. 1. IV. §. 36.)
Kolikor više je mesto, na ktero te je postavila osoda, toliko veči dolžnost dobro delati ti je naložila. Nikakorsnega zakrivala nimaš za svoj pregrešek; očiten je vsem, pa tudi škoduje vsem, in sicer bolj po tvojem zgledu, kakor po tvojem zadolženji.
NeČimuren in prazen je nauk, kteri se ne poter-juje z djanjem; na lahko pleče se bo vzel (nauk) in nobenega človeka serce ne bo presunil, če mu ne bo dal zgled peze. Ta zgubi delo in trud, ki dobro uči, dela pa slabo.
Kakor naj boljše orodje samo po sebi ne naredi umetnosti imenitnega dela, če ni umetnik, kteri orodje rabi, izversten; tako bodo tudi naj boljši sveti zgubili svojo moč, če jih tisti, ki jih je na roko dal, ni ob enem z djanjem poterdil.
Ostuden je svčt; potrebuje, kdo dvomi nad tem, svčt potrebuje poboljšanja! Toda vsak naj ostri svojo skerbljivost naj pred nad seboj, kjer mu ne bo manjkalo tvarine za delo. Kdor z&-se ni, ta tudi za nobenega druzega ni zanič.
MMuhorshe spremembe*
Y Goriški nadskoflji: č. g. Štefan Marinič, vikar v Cerovem, je postal vikar v Podgori. — C. g. Jožef Pavletič, kaplan v Solkanu, gre za vikarja v Cerovo, in na njegovo mesto pride č. g. Jožef Godnič.
Dobrotni darovi.
Za	pogorelce v Logatcu: Z Ihana 2 gl.
Za	pribegle Ercegovince in Bošnjake: Z Ihana 5 gl. — „Goatač" 3 gl. — G. L. V. 1 gl. 50 kr.
Za	sv. Očeta: M. P. 2 gl. — Z Ihana 3 gl.
Za	afrikanski misijon: M. P. 2 gl.
Za	sv. Detinstvo: M. P. 1 gl. — G. L. V. 1 gl. 50 kr.
JPogovori z gg. dopisovalci.
G. J. K.: Prav vstregli. Gratias! — G. A. Zl. v M.: Zgodilo se je. — G. Mir. T. v S.: Dozvolite se prijaviti više puta. Hvala!
O«'govorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joief Blaznlkovi dediči v Ljubljani.