-....."" "'
®dini slovenski dnevnik v
Zjedii^enih državah. Kshaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.

-
wm

GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
The only Slovenk Čmb<r
in the United States Issued every day* gaseeps Sundays and Holiday
f
OH FIBAMCNE: 4t87 OOBTUUTDT.
latere* m Second-Glass Matter, September 21, 1908, at the Port Office at New Yerk, N. Y„ under the Act of Congress of Marck 8, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.
NO. 184. — ŠTEV. 184.
Iz delavskih krogov. Pred štrejkom v Chicagu.
USLUŽBENCI CmCAŠKUT ULIČNIH ŽELEZNIC SE ŠE NISO ODLOČILI ZA ŠTBAJEL
JNekteri njihovi vodje tudi trdijo, da ne pride do štrajka.
V PENNSYLVANUX
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 7, 1909. — SOBOTA, 7. VEL. SRPANA, 1909.
VOLUME XV1L — LETNIK XVIL
Chieago, 111., 6. avgusta. Vsluž-benci chicaških uličnih železnic, kte-ri niso zadovoljni s svojim sedanjim položajem in zaslužkom, so včeraj pričeli z glasovanjem, da se tako določi, naj li prično s štrajkom, aii pa naj vztrajajo pri delu. Zvečer so šteli oddane glasove, toda s štetjem bodo Sele v soboto gotovi. Devet tisoč vslužbencev chicaških uličnih železnic ima pH uniji pravico do glasovanja in dvotretjinska veČina je mero-dajua. za št raj k. Dosedaj izgleda stvar tako, kakor da so oni, ki so za Strajk v večini.
Uradniki združenih uličnih chica-žkih železnic pa izjavljajo, da ne pride do štrajka, dasiravno bodo vsluz-benci z veliko večino glasovali za Strajk. kajti vsa stvar se bode potom kompromisa poravnala. Ako bi pa prišlo do štrajko, potem si bode družba pomagala s skabi, kterih si bode nabavila 10.000.
Pittsburg, Pa., 6. avgusta. Pri Pressed Steel Car Co., je včeraj pričelo delati 150 elektrikov, kteri so prišli iz New Yorka, da dovrše delo za tunel pod Hudsonom. ktero mora biti do gotovega dne dovršeno. Spočetka elektriki niso hoteli delati, toda štrajkarji so jim v to privolili.
V Sfailerja, Pa., bode neka dnižba zgradila novo tovarno za izdelovanje jekla.
-o
MRLIČ JE BIL JAKO ŽIVAHEN.
Vsled slabe šale soproga so bili trije pogrebci tepeni.
Pittsburg, Pa., 6. avg. Ker gospa William Petter iz št. 102 južna 12. nI. ni hotela razumeti precej slabe šale svojega soproga, se je moral ta včeraj seznaniti z zaporom, trije pogrebci pa z močnimi pestmi krepke žene. Radi tega pa tudi prisegajo, da se bodo nad "V\rilliamom Petter grozovito maščevali, kakor hitro pride iz ječe. Ta jih je namreč obiskal eden za drugim in jim ves osolzen pripovedoval, da t:U je umrla soproga in jih prosil, naj pripravijo njene zemeljske ostanke za pogreb. Ti trije pogrebci so tudi prišli eden za dru-g+sa v presledkih pol ure v hišo, kjer jih je pa "mrlič" jako pretepel. Na koncu je pustila gospa Petter svojega šaljivega moža kot sumljivega za-pret i.
-'■■ - — ■ -
Washingtonske novosti. Novi tarif potrjen.
TARIF AKNI PREDLOG JE SENAT POTRDIL IN POTEM GA JE PREDSEDNIK PODPISAL
Predsednik obžaluje, da republikanska stranka ne more izpolniti vseh obljub.
KONEC
ZASEDANJA SA.
KONGRE-
Washington, 6. avgusta. Zvezini senat je včeraj popoludne potrdil tarifami predlog in sicer z 47 proti 31 glasovom in par ur kasneje je predsednik Taft podpisal novi zakon. Tem povodom je predsednik izjavil, da je novi zakon podpisal, ker je bil uverjen, da bode republikanska stranka izvršila svojo obljubo in da bode tarif tako prenaredila, da bode carina za najpotrebnejše blago manjša, kakor prejšnja. Novi zakon ni popolen, tako da ga ni smatrati popolnemu zadoščenju za prej dane obljube. Vsekako je pa dober, kajti v njem se uvažuje pred vsem carina na ono blago, ktero je za večino ljudstva neobhodno potrebno.
O tarifnem predlogu se je kongres posvetoval od 18. marca nadalje in od 12. aprila naprej se je s tem predlogom bavil zvezin senat. Tozadevno poročilo konferenčnega odseka ima 402 strani in v njem je naveden vsak predmet, s kterim se bavi ameriška trgovina.
Pri glasovanju v senatu, je glasovalo sedem republikancev proti tari-farnemu predlogu. Vsi demokrati so glasovali proti predlogu.
Galerije so bile polne poslušalcev, toda čudno pri vsem tem je bilo, da je bilo na galerijah mnogo več žensk, kakor moških. K seji je prišel tudi vsak senator, ki je imel le nekoliko časa. Za senatorskimi sedeži so stali člani zastopniške zbornice, tajniki senatorjev in klerki.
Po prečitanju novega zakona, so ga poslali predsedniku v svrho podpisa in potem se je zaključilo zasedanje kongresa.
Podjeten mestni mayor. Pretil žel. predsedniku.
MAYOR MESTA BURKVILLE JE SKUŠAL DOBITI OD PREDSEDNIKA PENNA. ŽELEZNICE 45 TISOČ DOL.
Pretil mu je, da bode pognal rasne kolodvore v zrak, ako ne plača.
SEDAJ NA VARNEM
Ropar in zasledovalec ustreljena.
White Bear, Minn., 6. avgusta. Ko
je vstopil zidarski delavec Henry Paul v tukajšnjo prvo državno banko. kjer si je hotel pustiti izplačati ček od $6. je videl blagajnika samega v pisarni. Poslužil se je prilike in z revolverjem je prisilil blagajnika, da mu je izročil ves denar, kar ga je bilo v gotovini, namreč $750. Na pobegu pa je bil ropar ustreljen,
TRPINČENJE VOJAKOV PRI JAPONCIH.
V svrho povečanja hrabrosti je umrlo ali pa znorelo več vojakov.
Victoria, B. C., Canada, 6. avg. Japonski časopisi jako ostro napadajo vojaško oblast, ki je pustila neko japonsko divizijo korakati pri 120 stop. vročine, dokler ni obležalo veliko vojakov mrtvih. Četam je bilo preje naznanjeno, da dolgi pohodi večajo hrabrost in da dobi oni polk bojno čast, ki pride na cilj, ne da bi kak vojak zaostal. To je vzbudilo easti-ljubje vojakov in korakali so, dokler jiht ni več izmed njih izgubilo razum Sest mož je umrlo in na ducate jih je popadalo. Mnogo izmed teh so postali kasneje v bolnici besni. Korakali so 29 milj daleč in to tekom 14 in pol ure.
-o-
Acapnlco prosi za pomoč.
Philadelphia, Pa., 6. avgusta. Včeraj popoludne so prijeli in zaprli mayorja mesta Burkville v Virgi-niji, Abraham- C. Ebyja. ker je pretil predsedniku Pennsylvania železnice James McCrea s smrtjo, ako mu ne plača svoto $4o.OOO. Jetnika je stavilo sodišče pod $10.000 jamčevi-ne. Eby je pisal železničnemu predsedniku več pisem.
Med drugim je pisal železničnemu predsedniku, da bode razdejal z di-namitom razne parnike imenovane železnice, kakor tudi žitna skladišča, vlake in kolodvore, tako da bodo potniki, ki se poslužujejo te železnice vedno v nevarnosti, dokler železnice ne opuste. Ako se hoče predsednik vsemu temu izogniti, naj plača njemu (mayorju) $45.000 v gotovini. Ebv je nadalje oglasil v nekem časopisu oglas, vsled kterega naj mu že>-lezniški predsednik potom časopisa anonimno da odgovor na njegova pisma. Na to so mu poslali $150 in ga v imenu železniškega predsednika povabili, naj pride semkaj. Na te li~ manice je šel in tako je bil sedaj prijet. JamČevine, ktero je določilo sodišče, mu ni bilo mogoče dobiti. Kakor trdijo nekteri prebivalci, Virgi-nije, ki ga poznajo, je že od nekdaj jezen na Pennsylvania železnico, kajti vsled spletk te železnice je Ebvjev oče baje zgubil premoženje, ki je bilo vredno najmanj $200.000. Mayor je bil mnenja, da mu mora železnica dati saj nekoliko odškodnine in tako je zahteval $45.000.
IZLET ČEŠKIH SOKOLOV V AMERIKO.
Za odkritje spomenika skladatelju Bedfichu Smetani v New Yorku.
Javlja se nam, da pridejo dne 12. t. m. v New York češki Sokoli, kteri bodo prisostvovali ameriškemu sokol-skemu zborovanju v Chicagu. HI.
Newyorški Čehi, Slovaki in z njimi zajedno tudi ostali Slovani se pri-pripravljajo, da bodo po možnosti kar najiskrenejše sprejeli svoje brate iz Evrope in da jih pogoste ter po-dvorijo po gostoljubnem slavjanskem običaju.
Imenovanega dne se odpelje posebna deputacija s posebnim parnikom v zunanjo newyorsko luko, tako, da pozdravi goste iz Češke že na visokem morju. Sedanja deputaeija Sokolov pride v naše mesto pod vodstvom dr. Jos. Seheinerja, ki je starosta češke sokolske zveze in predsednik zveze slavjanskega sokolstva. Z njim zajedno pride še dvanajst dru-zih gostov, med kterimi naj omenimo še poslanca Vaclava Klofača.
Javlja se nam tudi, da naši Čehi kar marljivo nabirajo prispevke za spomenik, kterega postavijo v Cen-
Položaj na Švedskem. Mir pred viharjem.
VSLED GENERALNEGA ŠTRAJ KA V STOCKHOLMU PRETI IMENOVANEMU MESTU LAKOTA.
Dosedaj se še nikjer v deželi sli pripetil kak nemir.
VOJAŠTVO IZ DEŽELE V GLAVNO MESTO.
Stockholm, 6. avgusta. Izven jaškega kordona v Stockholmu, se je včeraj pripetilo nekoliko izgredov, kteri pa niso bili veliki. Izgredi so se vršili pred plinarnami in elektrarnami, dočim je inače po vsem mestu vladal popolni mir in red. Vendar pa vsakdo trdi, da je smatrati sedanji mir le nekako za mir pred viharjem. Med prebivalstvom in štrajkarji postaja vzrujanje vsaki čas večje in oblasti se boje, da za-
tralnem parku v New Yorku svojemu more vsak trenotek priti do večjih največjemu skladatelju Bedfichu bojev in prolivanja krvi. Smetani, ki je radi svoje opere Pro-1 Vlada se je pripravila
dana Nevesta svetovno slavo.
_	za vsako
dosegel neusahljivo eventuelnost. Iz dežele je prišlo Tako je na primer | glavno mesto mnogo
je prišlo v
.	_ --------vojaštva in po
dosedaj samo jeden rodoljub, oziroma ulicah je bilo včeraj zvečer povsodi odvetnik Tomaš Capek nabral lepo opaziti vojaške vozove, s kterimi pre" svoto $644.80, newyorska češka dnev-|važajo streljivo in provijant. Vsak
nika Hlas Lidu in New-Yorske Listy pa blizo $1160.00.
ZAMORKE SO PLESALE PO REVOLVERJU.
Veseljak je moral za to "šalo" plačati kazni $10.
voz spremljajo vojaki z nasajenimi bajoneti. Vlada je dala tudi izprazniti velik oddelek ulic in bode v tarn ošn jih hišah nastanila vojaštvo, ki prihaja iz dežele.
Vsi Skandinavci so pričeli nabirati denar za pomoč švedskim štraj-kaTjem. Norvežani so poslali v Stockholm štrajkarjem dosedaj lepo svoto $40.000 in po vseh krojih na Norveškem nabirajo sedaj nadaljne prispevke. Tudi danske delavske or-
ŠTIRI ŽRTVE CERKVENEGA PIKNIKA.
Šestnajst osob je bilo rešenih, ste mrtvi, dve pogrešajo.
dve
Mexico Ciudad, Mexico, 6. avg. sam ustrelil svojega za-1 prebiValstvo mesta Aeapulco, ki je
bilo po potresu razdejano, je napro
sledovalca Freda Larkins. Drugi zasledovalec, William Butter, je tudi dobil od roparja krogljo v želodec in ni upanja, da bi okreval. Dva druga sta bila le lahko ranjena.
Rijakim ? Ciavilvndu. 0., in okolici na znanja.
Rojakom v Cleveland«, Ohio, in okoUd naananjamo, da
MATEVŽ PEČJAK " ■i mi aastopnik našega Usta in tvrd-ke Frank Sakser Co. Rojaki, kteri faaajo morda vsled njega kaka nerod-aostl, naj nam to blagovolijo takoj snuraanfti, da spravimo nasajeno ▼ rad, kajti aa kasnejie pritožbe se na Mene mofU več ostati.
Vsakdo naj priloži ▼ pismu tudi ktero ja sprejel od M Peč-
silo vlado, da pošlje na vojnih ladi-jah najpotrebnejše. Tej prošnji se je tudi ugodilo. V celem mestu ni kraja, kjer bi se lahko bivalo. Vse je razdejano in tudi žetev je uničena. Pošto odpravljajo na prosti cesti. Colninski urad je zaprt in nič ladij ni prišlo. Potres je razdejal colnin-sko hišo in pod razvalinami je pokopan ves denar. Istotako se je zgodilo tudi v Chilpancingo.
Stara tatica.
63Ietno Lizzie Paul iz št. 72 Humboldt St. Brooklyn Borougbf v New Yorku so privedli pod obtožbo tatvine pred sodišče na Manhattan Ave. in jo obdržali za nadaljna zaslišanja. Aretovali so starico, ker so jo zasačili v neki trgovini na Broadwayu, i ko je izmikala, kar ji je prišlo pod j roke.
Baltimore, Md., 6. avg. V bližini Miller parka, spodaj od Riverview, se je včeraj prevrnil čoln in štiri osobe so prišle ob življenje. Dve so že našli, a dve osobi Še pogrešajo. 16 od izletnikov je bilo rešenih.
Žrtve, kterih trupla so našli, so: Gospa Abraham Brown, 60 let stara, stanujoča na št. 619 Windemere Ave., Marie Hawkes, 5 let stara, iz 1119 Appleton St. Pogrešata se: Prank Pryor, 19 let star, 624 Jefferson Ave. stanujoč, ki je vodil čoln, in Willard Leach, 12 let star.
Izletniki so bili udeleženci piknika, kterega je priredila nedeljska šola baptistovske cerkve na Washington Ave. Ob obrežju so se vršili žalostni prizori. Možje, žene in otroci so letali jokaje okolu, ali pa so kleče molili.
Konečno so spustili kake pol ducata čolnov v vodo ter prišli z njimi ponesrečencem na pomoč. Na prostoru, kjer se je prevrnil čoln, je voda čez deset čevljev globoka in zato je bila rešitev jako otežkočena. Nekaj rešeniht je bilo nezavestnih, ko so jih dovedli na kraj.
Proti dohodninskemu davku.
Atlanta, Ga., 6. avg. • Senat države Georgije je odklonil s 47 proti 3 glasovom razpravljanje o premembi dohodninskega davka zvezine ustave, dasiravno je bil včerajšnji dan za to odločen. To pomeni, da se senat v tej seziji sploh ne mara pečati z -amend-mentom, proti kteremu vlada velika opozicija. Več senatorjev je izjavilo, da bi bila velika napaka, dovoliti zvezini vladi toliko moč, in da bi povišanje dohodninskega davka vodilo le do tega, da bi v Washingtonu še bolj zapravljali, a da ne bi nastopilo po-manjšanje obdavčenja pri colninski upeljavi.
William E. Nathan, stanujoč na 44. uliei v Brooklyn Borough v New 1 ganizaeije so sklenile, da bode vsak \orku, živi po geslu "ples je moje njihov član prispeval z gotovimi od-življen je'' in ne zamudi nobene pri- i stotki od svoje plače za pomoč šved-like. kadar se mu ponudi, da goji ta I skirn tovarišem. Ravno to velja tudi svoj "šport". In če ne more sam j o fi ruskih delavcih, kteri nabirajo po plesati, pusti, da drugi to storijo. Ne vseh krajih prostovoljne prispevke ustraši se celo ne, da pride s posta-1 za švedske štrajkarje, vami v navskrižje, samo če se morel V Stockholmu je pričelo primanj-razveseliti nad plesom. V četrtek j kovati najpotrebnejših živil in to je zvečer je prišel dobro razpoložen na I dosedaj največja posledica štrajka, vogal Bridge in Prince St. v Brook-1 kteri pa postaja vedno bolj akuten lvnu, ko ga je naprosila črna dekliea j-Zaloga kruha je skoraj popolnoma za užigalico, da bode mogla najti do-lP0®*® in v restavrantih so cene za mov. Toda mesto užigalice je privle- I jedila tako povišali, da zamorejo tam kel Nathan revolver iz žepa in je za-j najpremožnejši prebivalci obed odpovedal deklici, naj pleše. Skraja se I vati. Štrajkarji se preživljajo sko-je branila, potem pa je ugodila nje-1 raJ izključno le od rib. Na tisoče de-govi grožnji. Medtem je prišlo še J lovcev biva na prostem, nekteri ima-več drugih zamork, ktere so tudi mo-1 j° na razpolago šotore, toda na tiso-rale plesati, ker je Nthan grozeče I če J*e *>rez strehe. Vse polno jih vihtel revolver nad glavo. Vsled ve- Je	na bližnjih otokih, kjer se
Sveta vojna v Maroku in dogodki na Španskem.
DUHOVNI SO PRIČELI PO VSEM MAROKU AGITIRATI ZA SVETO VOJNO PROTI NEVERNI-KOM.
Na
Španskem je pričakovati novih nemirov, ako vlada ne izpusti demonstrantov.
BEG NA PORTUGALSKO.
Iz Avstro-Ogrske. "Morala" na Tirolskem.
POLICIJA v INOMOSTU JE PRIŠLA NA SLED SKRAJNO RAZUZDANEMU ŽIVLJENJU TAMOSNJIH "PRVAKOV".
V imenovanem mestu so imeli org*-nizcrvano dovodništvo.
KRALJ EDWARD NA ČEŠKO.
likega vpitja pa je prišel policaj na pozorišče in je Nathana aretoval, | medtem ko so deklice fcdtro pobegnile. Ker revolver ni bil nabit, je bil kaz-1 novan samo na deset dolarjev.
NOVI PENNY JI.
bavi jo z ribarstvom.
iSedaj so oblasti same prevzele dobavo mleka. Vojaki dele prebivalstvu mleko v malih količinah in nadzorujejo prodajo mleka na kolodvorih. Z dobavo ledu so prenehali, kar je zelo občutno, to tem bolj, ker vlada v deželi izredna vročina.
Število štrajkarjev narašča od ure do ure in sedaj počiva že 300.000 de-Nove cente s podobo Lincolna ljudje | lovcev, oziroma dvajsetina vsega jako zahtevajo.	[ prebivalstva male deželice.
Stanovmki mestnih ubožnih hiš so
rr ..... .	I sedaj prevzeli mesta pogrebnikov in
Komaj so bili izdam novi <pennyji grobokopov in mesto da bi mrtvece
vtisnjeno podobo nekdanjega pred-1 peljali na pokopališča,, jih nosijo, sedmka Abraham Lincolna, že ljudje kakor se je to ^odilo v prejšnjih sto-
jako povprašujejo po njih. Tudi ban- j let.filr. Vsaki pogreb spremljajo tudi ke se trudijo, da bi dobile več novega | vojaške patrulje.
denarja izdelani
Novi pennvji so jako lično
V Goetenbergu so prenehali z delom v tamošnjih klavnicah. Strankarski odbor je pozval sedaj tudi črko-■stavce in železničarje na štrajk.
Cena vežnja;
Novi parni k ROTTERDAM od Holland America proge odpljnje dne 10. avgusta
in stane vožnja iz New Yorka v Ko-tterdam le $24.00.
Parni ki od Austro-Americana pro (re
MAETHA WASHINGTON odpluje 11. angnsta.
la New Torka t Trst in Reko. S temi paniki dospejo Moren«! in Hrvati najhitreje v rroj rojstni
km!.
Vožnja stane is New Yorka do: Trata mH Me 994.00
Roparski napad.
Michaela Catts iz št. 113 zap. 113. ul. v New Yorku so včeraj v jutru napadla dva roparja v bližini Clifton, Richmond Borough (Staten Island) in ga oropala za gotovino v znesku $200. Roparja sta pobegnila in policija ju išče.
Kakor Elsie SigeL
rankfurFt, Nemčija, 6. avg. Umor-jenje beje žene po Kitajcu, podobno umorjenju Elsie Sigel v New Yorku meseca junija, se je zgodilo danes tukaj. Tien Yon, kitajski trgovee is Berolina, je ustrelil v ljubosumnosti Hildegardo Hoffmann, neko pevko, in potem tudi sproži! na sebe. Oba sta nmrla če* nekaj minut.
Alhucemas, Maroko, 6. avgusta. Duhovni v severni Afriki so pričeli med prebivalstvom, zlasti palmed o-nim ob obrežju agitirati za pričetek svete vojne proti Španski. Pri agita-eiji se poslužujejo starih zgodovinskih podatkov, ko so še Arabci gospodovali na Španskem in poleg tega zatrjujejo, da je osoda namenila, da bodo sedanji rodovi Špance pregnali iz Maroka in jim potem sledili na Špansko, kjer bodo zopet gospodovali nad deželo, kteri je gospodoval Boabdil, zadnji arabski kralj v Gra-nadi. Duhovni so že obiskali vsako pojedino rodbino ob obrežju in povsodi so zatrjevali, da je sedaj prišel Čas, da se staro prorokovanje zopet vresniei. Agitatorji poživljajo ljudstvo, naj se pridruži bojevnikom, ki oblegajo Melillo, da bodo Arabci tako zopet osvojili staro Alhambro.
Melilla. 6. avggusta. Arabci, ki so včeraj napadli oddelek španskega vojaštva, ki je spremljalo nek transport, so Špance porazili, tako da so se morali umakniti, dokler niso dobili nove pomoči. Potem so Španci prepodili Arabce.
Cerbere, —Francija, 6. avgusta. Semkaj se javlja, da bode na Španskem prišlo najbrže do generalnega štrajka, ker vlada neče dopustiti, da bi ljudstvo po vsi deželi prirejalo demonstracije v prid miru in proti vojni v Afriki. Nadalje zahteva prebivalstvo tudi od vlade, da nemudoma odredi, da se vsi oni. ki so bili aretovani radi demonstracij v Barceloni, i ^iii iite iz zaporov.
Lizbona, 6. avgusta. Semkaj je pribežalo veliko število iz Barcelone in od drugod pregnanih redovnikov in redovnic. Vsi so naprosili vlado, da jim dovoli nekaj časa bivati na Portugalskem.
Dunaj, 7. avgusta. Iz Inomosta na Tirolskem, ktero mesto je sedež deželne vlade tirolske, ki je ravno tako klerikalna, kakor ona na Kranjskem, prihajajo vesti, nad kterimi se vsa napredna Avstrija do skrajnosti zgraža. Tamošnja policija je namreč zasledila tolpo ljudi, kteri so živeli skrajno nemoralično, dočim so bili navidezno nad vse pobožni. Med te ljudi spadajo takozvani najboljši krogi Inomosta. kteri so zajedno bili tudi vedno prvi med cerkvenimi obiskovalci. Aretovanih je več osob. oziroma vsi oni, ktere so našli v nekej hiši. kjer so se vršile orgije z deklicami, ktere obiskujejo še samostanske šole.
Oblasti so pričele z natančnimi preiskavami in tako postaja krog o-nih, ki se oodo morali radi tega zagovarjati pred sodiščem, vedno večji. Najs trožje se bode postopalo proti dovodnikom in dovodnicam, ktere so odgovorne, da je veliko število deklic za vse svoje življenje propa^ dlo.
Dunaj, 7. avgusta. Semkaj se javlja, da pride v kratkem angleški kralj Edward v Marijine Vari na Češkem, kakor vsako leto. One sobe, v kterih prebiva kralj vsako leto, že pripravljajo za njegov sprejem. — Vendar bode pa njegov letošnji o-bisk v toliko drugačen, kakor je bdi druga leta, da ne bode obiskal avstrijskega cesarja Fran Josipa, je dosedaj vedno storil.
kar
Ko se je pričela v Cataloniji, oziroma v Barceloni revolucija, je imela vlada tam le 800 vojakov na razpolago. Tudi orožništvo je bilo zelo slabotno in vsled tega je rabilo takoj orožje. Ko so prišli vojaki, da napravijo mžr, so jim demonstrantje naznanili, da demonstrirajo v prid voja kov. ker nečejo, da bi šl ina vojno v Afriko. Nato so vojake podvorili vinom in cigaretami, tako da vojaki niso hoteli napadati ljudstvo. Vojaki so izvršili vsa povelja, častnikov, le streljati ni nihče hotel. Šele ko je nekoliko vojakov ustrelilo v zrak, je postal položaj skrajno resen in prebivalstvo, ktero je mislilo, da je gos podar v mestu, je prpicelo z boji.
V Granolleros. kjer so proglasili republiko, se je vršil krvav boj med prebivalstvom in milico, ktera je bila kmalo premagana, tako da jej morala bežati v vojašnice. Tamošnje prebivalstvo je hotelo glasovati naj li bode republika jedinstvena, kakor Franciji, ali pa konfederacijska, kakor v Zjed. državah. Zajedno se je tudi jednoglasno sklenilo uvesti takojšnjo ločitev cerkve od države. Jednako se je zgodilo tudi v Saba-dellu,-te s to razliko, da je tu prebivalstvo sklenilo vero smatrati za povsem nepotrebno stvar.
TURČIJA IN GRŠKA.
Turčija pošlje Grški ultimatum di otoka Krita.
ra-
161etna "tovarnarica".
Gospa Laura Spano iz št. 161 izt. 106. ulica v New Yorku, ki je po lastni napovedbi še le 16 let stara, je bil% pred harlemskim policijskim sodiščem obtožena, da ima v svojem stanovanju vposlenih deset mladoletnih otrok. Ker je pa obtoženka še tako mlada, je določil sodnik House natančnejšo preiskavo, ker, če je re« samo 16 let stara, mora priti pred sodišče za otroke. Začasno so jo izpustili. Ona je izjavila*'da je žena nekega godca, a sama vodi svojo "to-
Carigrad, 7. avgusta. Turška vlada je poslala Grški posebno noto, s ktero se grško vido poživlja, naj i^ da izjavo, v kteri izjavlja, da se v nadalje ne bode umešavala v zadeve otoka Krita.
Ako Grška tej zahtevi ne bode ugodila, potem preneha Turčija z d i ploma tični m občevanjem z Grško, kar pomenja ravno toliko, kakor da jej poslala ultimatum.
OLAJŠANJE.
Postavodaja države Connecticut omilila nedeljske postave.
je
Hartford, Conn., 6. avgusta. V sporazumu s senatom je včeraj zbornica dovolila postavo, po kteri bodo stroge nedeljske postave omiljene. V novem predlogu se imenuje nedelja dan počitka, ne da bi se k temu kdo mogel prisiliti. Podpis manjka.
governerja se
Denarje v staro domovino
požfliame:
n f 10.85 ............ M
......... IN
16.86	..........
18.65	..........
41.1«	..........
102.75	..........
m.M............ 19Q9
ca _ 1020.00 ............ 6000 kron!
Poitarina je vlteta pri tek avotah. Doma se nakazane svote popolnoma Vplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje t. kr. poitni hranilni urad r 1L do L2. dneh.
Denarje nam poslati je naferili*. »je do $25.00 v gotovini v pripocs-ieaem aii registriranem pismo, vs#s zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
nod
m. Y.
Am, v.
w'Wfl ii

-------------

"GLAS NARODA"
(Siov«nlc Dally.;
Owned and published by the 8k>v©nlo Publishing Co.
(-* corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Bitinera of the corporation and, •ddroiBM of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
M celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
pot leta.........1.S0
** lato za mesto New York . . .	4.00
m pol leta za mesto New York . .	2.00
Evropo za vse leto . . . .	4.50
" 14 " pol leta. ....	2.50
•• " " četrt leta ....	1.75
^0LA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
MQLAS NARODA"
("Voice of the People") toned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvvrtlMmsnta on agraaraant*
Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne Oatisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bival idčo naznani, da hitreje najdeno naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-
"OLAS NARODA"
I Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Koncem tedna.
Doba ločitev zakonov in doba bega omoženihl žensk! — To je sicer moderna vsakdanjost, vendar pa. ta vsakdanjost ne spada baš v naše slovenske vrste. — Pripetilo se pa je, da je neka ubegla soproga pri bežala v New York — in našla zavetje znani " družbi''. Vse to je od strani "družbe" sicer lepo in ponekoliko tudi "devicoljubno", lepo pa ni, ako "družba" neee naznaniti možu ubeg-le soproge njen naslov...
Še manj lepo pa je, ako se potem ©stavljenega moža zlorabi in ako se ga izkorišča v svoje posebne hinavske svrhe. Po tem načinu je potem "cajtenšca" objavila nekak dopis iz Clevelanda s podpisom Martin Cola riča. kteri pa tega dopisa ni nikdar pisal. — Iz tega je izvajati, da je
dopis" prišel zopet od onega fra-tra, za kterega cajtenšca zastavlja "častno" besedo, da z njo sploh ni v zvezi, dasiravno i cajtenšca i fra-ter uvažujeta izrek, da "gliha vkup štriha"...
*	e #
Iu najlepše pri vsem tem pa je dejstvo, da je Colarič sedaj v New Yor-ku, ker je s pomočjo našega lista kljub vsej "družbinej" jezi zvedel za svojo ženo. — In vsled tega svetujemo s Colaričem zajedno oni "družbi" še enkrat: pijte ponovno vodo Hunyadi Janoš — in ko' prične delovati, se spominjajte na najnovejšo blamažo, nakar lahko zopet zapojete
v duetu znano družbino himno...
*	* *
Bratje in sestre! — Le malokedaj vlada med njimi sloga... In baš radi tega bi morala biti dolžnost fratra skušati doseči spravo med brati in sestrami ter obojestranski delovati na to, da se doseže življenje, kakor-šnje določa sveto pismo...
*	a *
Toda tudi tega se od one "družbe" ne sme pričakovati in tako je tudi naravno, da postaja nesloga med bratmi in sestrami vedno večja: dokaz za to se najde med inserati našega lista, v štivilki od minole srede___
*	e *
Joe Cannon, predsednik zastopniške zbornice v kongresu, še nikdar ni kupil spodnjih hlač. za ktere bi dal več, kakor 50 centov. Vendar pa taka skromnost še ni nič proti skromnosti nepozabnega Jerry Simpsona, ki je svoječasno zastopal ljudstvo države Kansas: ta namreč za nogo-vice in za spodnje hlače sploh nikdar ni dal niti centa___
*	a •
Mrs. Besantova, ki je po poklicu theosofistinja, je ta teden v Carnegie Hali predavala in izjavila, da pride Kristus zopet na naš svet. — Vendar bi pa bilo zelo čudno, ako bi se npal priti med današnje mešetarje, krošnjarje in borzijane...
*	e «
Nek poročnik naše stalne vojske je te dni vložil proti svoji ženi tožbo na ločitev zakona, "ker je vodila z ostalimi častniki posadke priljubljeni flirt". Kako naiven je ta poročniki Morda je pričakoval, da bode baš on imel v naši vojski kak "extra-'I...
*	e #
ženski rta te dni izvršili v roparski napad: to je ne-
kako zadnji poklic, ktere mu so bili dosedaj le možki zvesti...
#	e *
Na svetu je mnogo ljudi, ki trdijo da je doba čudežev že minola! New-yorska "Sun" pa poroča o nekem možu, ki je pred letom dni umrl, da mu je njegova vdova natačno devet in pol mescev po njegovi smrti povila sina! Čudež narave in umetnosti ra čunstva...
•	• «
V minolem upravnem letu se je pri nas plačalo za 5,000,000 galonov whiskeya manj davka, kakor leto po preje — posledica prohibicije. — Po vsem drugo vpracanje pa je, koliko manj whiskeya se je spilo, toda na to vprašanje ni mogoče iz statističnega
stališča odgovoriti...
• *
*
Banke v Barceloni naznanjajo, da sedaj vloge le sprejemajo, ne pa iz plačujejo. — Baš, kakor pri nas v le tu 1907! Ljudje in bankarji so vedno in povsodi jednaki!...
*	a *
"Vsaki dan po jedna misel", to je bil princip očeta francoskega časnikarstva, Emile de Girardin. — Evo jedne misli: za ločitev zakona sta potrebni dve osobi: v New Yorku pa na vsak naein tri...
*	a *
V zahvalo za dolgoletno vestno slu žbovanje so ta teden v New Yorku policijskega konja "Jeda", mesto da bi ga na dražbi prodali, ustrelili. — Napram ostarelemu in za delo ne sposobnemu človeku pa pri nas niso
tako usmiljeni...
*	* *
Najdeno na v New York došlemu parniku City of Worcester: ženski mali kovček, v kterem je bilo sveto pismo in steklenica whiskeya...
Delavci na Švedskem.
V stari Evropi je letos nastalo brezdvomno novo življenje, kajti je-den političen dogodek sledi drugemu in vsaki posamezni je velikega pomena. In kar je pri vsem tem najzna-čilneje, je dejstvo, da igrajo pri vsa kem takem dogodku delavci veliko ulogo. Iz vsega tega je prav lafclko sklepati, da postaja vpliv delavcev v Evropi vedno večji, tako, da so oni sedaj že v marsikteri deželi merodaj-nega pomena, v kolikor pride domača ali notranja politika v poštev.
Tako je pred vsem nemško delavstvo poskrbelo, da se je moral umakniti nemški državni kancler Buelow, kteri je med drugimi svojimi grehi provzročil tudi barbarski zakon, vsled kterega se tamošnjim Poljakom lahko kar nasilno odvzemajc njihova pose-* stva. Kmalo za tim je moral tudi francoski ministerski predsednik Cle-menceau iti in ni trajalo dolgo, ko je prišlo na Španskem do velikih nemirov in krvavih bojev, kteri še sedaj niso končani. Jedva pa da časopisje zaključuje svoja poročila o dogodkih na Španskem, že se javlja, da se je na Švedskem pričel splošni štrajk, da preti tamošnja vlada z vojnim stanjem in da je tamošnje podjetništvo v strahu pred delavskim gibanjem, ktero še nikdar popreje ni doseglo take veličine, kakor letos.
V kolikor je posneti iz dosedanjih dogodkov, je sedanje gibanje na Švedskem nastalo vsled delavske plače, ktera je bila zlasti med delavci predilnic in tkalnic za sedanje razmere premajhna. Te vrste delavci so najpreje v Stockholmu zahtevali povišanje plače. Nato so pa tovarnarji odgovorili s tem, da so jedno-stavno 13,000 delavcev odslovili. Na ta način je to pričelo vplivati tudi na druge obrti in posledica temu je bila, da so tudi delavci drugih po-klicov prenehali z delom. Potem je aninoli ponedeljek zveza tamošnjih tovarnarjev poskrbela za to, da se je 30,000 delavcev, ki so bili zaposleni pri železni obrti, odslovilo, tako, da je do torka naraslo število delavcev, ki so na ta način saj začasno prišli ob svoj zaslužek, na 80,000. Da se pa zvezi tovarnarjev na pošten način odgovori, je potem osrednja organizacija švedskih delavcev odredila generalni štrajk za vso deželo in ta štrajk se je potem pričel minolo sredo.
Švedska vlada je že preje imela izkušnjo z generalnim štrajkom, kajti leta 1902 so tamošnji delavci nafcrat prenehali z delom, da so si na ta način izposlovali splošno in jednako volilno pravico. Samo v Stockholmu je tedaj počivalo nad 40,000 delavcev in ves promet je počival. Vlada si pa nikakor ne želi, da bi se tedanji časi zopet vrnili in vsled tega je pričela pretiti z vojnim stanjem in v glavno mesto je pozvala velike Čete vojaštva, ktere so zasedle vse strate-gično važne točke v mestu. Pi^met je sedaj tam že zelo slab in vlada je bila prisiljena sezvati parlament k posebnemu zasedanju.
Tamošnji delavci so dobro organi-zovani in skrajno radikalni, .tako, da pri njih ni najti najmanjše simpatije napram monarhijam in tako je tamošnje revolncijonarno gibanje zelo
živabtao in uspešno. In vsled tega bode najbrže tudi tam tekla kri, ako se vlada ne bode premislila in uvaže-vala, da jej morda bijejo zadnji tre-
notkL
Bode li generalni štrajk na Švedskem uspel ali ne, bodemo v kratkem zvedeli.
DOPISI.
Bridgeville, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, priobčite teh par vrstic v cenjenem listu "Glas Naroda".
Pretekli teden nas je obiskal štajerski duhovhik Rev. Bonaventura Cicek, O. M. C., iz Louisville, Ky. V torek 20. julija je bila velika slovesnost v tamošnjem mestu, kajti imenovani duhovnik je obhajal svoj srebrni jubilej, petindvajsetletnico, odkar je postal mašnik. Želimo, da bi Rev. Bonaventura Čiček tudi obhajal svoj zlati jubilej!
Marija Pogačnik.
Clarksburg, W. Va.
Dragi mi Glas Naroda:—
Kar sem tukaj, še nisem eital nobenega dopisa iz naše naselbine. Za-toraj sem se namenil, da opišem nekoliko naše razmere.
Kar se dela tiče, ni ravno slabo Dela se vsaki dan in tudi zaslužek ni ravno prenapačen. Bral sem, da je v Pennsylvaniji štrajk. Tudi semkaj so prišli nabirat skabe, a kakor hitro smo izvedeli, po kaj so prišli, smo jih nagnali, da se je kar kadilo za njimi. Dva sta tudi morala v bolni co, tako sta bila tepena.
Tudi o krizi sem veliko eital, a tukaj je nismo videli. Štirinajst dnij je sicer skušala se pri nas nastaniti, a se je kmalo preselila drugam.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi, dragi mi Glas Naroda, pa želim mnogo uspehov in še večje število pred-plačnikov.	Star naročnik.
Charleston, W. Va.
Cenjeni gospod urednik:—
Malokedaj se kaj sliši iz tega mesta. ker nas je malo Slovencev; le tri družine nas je.
Kar sp dela tiče, se je obrnilo nekaj na bolje. Kriza nas je nadlego vala poldrugo leto. a sedaj se je ven dar obrnilo nekoliko na bolje. Sedaj delamo zopet zopet po pet dni na teden.
Tudi smo eden teden štrajkali, ker nam niso hoteli dajati take plače, kakor pred krizo. Tukaj delamo v tovarnah za sekire, ktere brusimo; plačo dobimo od komada.
Sporočiti moram tudi, da nas je razven krize zapustil tudi ječmeno ec iu smo popolnoma "suhi".
Pozdrav vsem rojakom širne Amerike. posebno pa mojim društvenim sobratom društva sv. Barbare št. 3 La Salle, 111. Anton Gunde.
Sherlock Holmes.
Humoreska. — Spisal Slavkov.

LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. O., Winter Quarters, Utah. Poslani dopis ni za tisk.
Mnogim dopisnikom: Dopisi, ki so osobni, romajo brez usmiljenja v koš. Zato je škoda, nam take dopise pošiljati. Sprejemamo le opravičene kritike, osobnih dopisov pa prineipi-jelno ne.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. se naznanja, da so bili dne 18. julija 1909 v odbor izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik: Ivan Kukovca; podpredsednik: Ivan Spendal; I. tajnik: Josip Dremelj, Lock Box 275; II. tajnik: Ignacij Travnik, Lock Box 314; blagajnik: Alojzij Butara; zastopnik: Ivan Brezovec, Box 6; nadzorniki : Josip Bricelj, Ivan Glavic in Gabrovšek; vodja: Martin Klu-eevšek; bolniški nadzornik: Ivan Po-tokar. Box 16; oskrbnik dvorane: Ivan Spendalj; zastavonoša: Jos. Korošec.
Ta odbor je izvoljen le do decembra meseca t. 1., potem se bo volil novi. zato, da pridemo enkrat v tir pravil. Član, kteri se javi bolnega, naj se oglasi pri predsedniku bolniškega odbora, bratu Ivan Potokarju, Box 16; to velja ustmeno ali pa pismeno. Kar se pa tiče druzih stvari, naj se dopisujejo na I. tajnika: Jos. Dremelj, L. Box 275, Conemaugh, Pa.
Prošeni so pa vsi člani tega društva, da pri prihodnji seji poravnajo svoje dolgove; ako ne store tega, sem primoran postopati pravilnim potom, da jih suspendiram, ker omenjeno društvo je v denarnih! zadregah, imamo namreč vedno obilo bolnikov; zato prosim vse člane, da pazijo na to.
Z bratskim pozdravom
Josip Dremelj, I. tajnik.
NA* ZASTOPNIK D. Predori* potuje sedaj po driavt
Washington. Pooblaščen je pobirati naročnino sa "<Haa Naroda". » najtopifljo
Jurij Vohun je bil velik oboževa-telj in čestilee slavnega po vsem svetu znanega angleškega policista. Ni ljubil druzega čtiva nego kriminalne črtice, ki jih je iznajdljivi Anglež obelodanil in ki se jim je čudil ves svet. To je bilo jedino njegovo čti-vo. Ze v otroških letih je kazal veliko nagnenje do raziskovanja in sti-kanja in večkrat si je prislužil radi te lastnosti kako klofuto ali kak "idi brez večerje spat". Pa nič ni pomagalo. Ostalo mu je veselje do policijskega stanu. Po dovršeni vojaški službi je odšel v mesto in poprosil za mesto agenta. Sreča mu je bila mila in ugodili so njegovi prošnji. Malo dni pozneje si ga že lahko videl, kako je hodil po mestu semtertja, opravljajoč svojo težko službo. Pa imel je smolo! Kakor bi se bili vsi tatovi in družba zarotili proti njemu! Odkar je nastopil službo, se ni nič zgodilo; življenje v mestu je teklo po navadnem tiru in policija se je lahko zopet za nekaj časa oddahnila.., Delikventov ni bilo več, vsaj za trenotek. Zdelo se je, kakor bi bili vsi umrli. Vohun, c. kr. policist, je imel tedaj mnogo časa, a nič dela. Pohajkoval je po mestu, roke na hrbtu, klobuk po strani, in ker ni imel časa nadzorovati, se je začel zanimati za dekle, kuharice in podobne meščanke. Mislil si je pri tem: "Si vsaj malo preženem čas!" Vsako jutro je počasi in majestatično prikorakal na trg in inšpekcija se je začela. Motril je po vrsti vse, lepe in grde, velike in majLlne, debele in suhe. elegantne in nerodne.... Od tega je imel dobiček, pa še kakega! Izpopolnil se je v tem pogledu tako, da bi ga lahko vsakdo zavidal. Kajti znal je pokazati lepo, srčkano kuharico, ali veselo, elegantno "kelneri-eo". Jurij Vohun je postal tedaj popolen pozna vatel j žensk. To je bila pa njegova največja nesreča, ki mu je za vedno uničila karijero, ki mu je bila takorekoč zagotovljena. Zaljubil se je v neko lepo — vsaj njemu se je zdela taka — kuharico, ki je prihajala vsak dan kupovat na trg potrebnih jedil. Večkrat jej je pri nakupovanju pomagal in zato mu je bil njegov ideal neizmerno hvaležen Videla sta se večkrat, hodila skupno na izprehod in ljubezen je kmalo tako dozorela, da nista mogla niti pol ure preživeti narazen. Pri tem je seveda Vohun zanemarjal svojo službo.
"Moj Bog, pomagaj mi vendar, ko sem v taki stiski! Pošlji mi koga, da ga pograbim in s tem sebe rešim!" Tako je molil Vohun prav pobožno. Kar naenkrat je začul na ulici glasno petje. Bilo je pet ponočnjakov, ki so pogledali pregloboko v kupice in so si tedaj hladili s petjem možgane. "Rešitev je tu!" si je mislil Vohun in se pripravljal na vspre-jem. Ko so se mu približali dovolj, se je postavil pred nje in zagromel z močnim glasom:."V imenu zakona ste vsi aretirani! Prosim, sledite mi na komisarijat!" Ko so ga pijanci zagledali, so se kmalo streznili in se razpršili mahoma na vse strani. To osupnelo Vohuna, a kmalo se je zavedel in zgrabil prvega, ki mu je bil najblažji. za vrat. Neusmiljeno ga je tiščal in vlekel za Seboj v špeh-kamro. Tam je imel čakati do druzega jutra, da ga sprevedejo pred g. komisarja. Ponosno je začel sedaj Vohun pripovedovati tovarišem, kako je zločinca aretiral, akoravno je imel štiri tovariše, ki so mu ga hoteli iztrgati iz rok. Gotov je bil poh(vale in mirno je zaspal.
Drugo jutro je privedel aretiranca pred g. komisarja, možko salutiral in rekel: "Gospod komisar! Ponižno javim, da sem sinoči napravil jedno aretacijo. Ta človek se je nahajal družbi štirih prijateljev in vsi so motili s petjem nočni mir, kar je po zakonu prepovedano. Ko sem jih proglasil aretiranimi, so vsi zbežali in ulovil sem tega, ker je bil njih kolovodja.''
Komisar je nasadil naočnike na nos, ostro pogledal aretiranca ter vprašal:
"Kako se imenujete?" Odgbvora nič. "Koliko let imate?" Nič.
"Kje stanujete t" Zopet nič.
"Ali ne boste odgovarjali ? Zapojemo lahko drugače!" Nič.
"Gospod komisar", se je oglasil Vohun, "pozabil sem povedati, da je ta individuj največ kričal in še pozneje, ko sem jih ogovoril, je rjovel naprej.''
"Dobro, to je obtoževalna okolšči-na; namesto dva dni zapora, štiri!" je rekel komisar.
Priča zadnjega dela scene je bil neki agent, ki je bil nekaj minnt poprej vstopil v sobo. Ko je zaslišal kazen, ki jo je diktiral gospod komisar, se je smejal in rekel:
TAIN-EXPELLER"
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-njn itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače nedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50£.
F. AD. RICJHTER £ CO., 215 Pearl St.. New York.
Pazite na varstveno znamko z sidrom.
Slovensko katoliško
a
podp. društvo
G
sveteBarbars
k?
Za 2jedii\jene države Severn« Amerika Sedež: Forest City, Pa. inkorporirano dne 31. januarja IM2 v drfavi PttoayOvatR.
ODBORNIKI :
Predsednik : ALOJZIJ ZA VEK L, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, KV— I. tajnik: IVAN TELBAN, Box607, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik : MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. EABOL ZAT.AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Foreet City. J08EF BUCENELI, starejši, Forest City, Pa. FBANK SUNK, in. nadzornik, 50 Mill St, Lnzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PBTEENEL, L porotnik, P. O. Box Willoek, Pa. IVAN TOBNIC, IL porotnik, P. O. Box 133, Forest City,
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O Forest City Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
"Gospod komisar, ni možno, da bi bil aretiranec pel, še manje pa kričal in rjovel, ker je — gluhonem. Poznam ga osobno."
Splošno razočaranje in malo pozneje si Vohun ni znal raztolmaciti, kako je prišel iz urada. Spominjal se je samo, da je gospod komisar kričal in druzega nie. Otrl si je znoj s čela in vzdihnil:
"Nikdar nisem napravil še jedne pametne in sedaj, ko sem hotel napraviti nekaj podobnega, mi je vse izpodletelo in napravil sem — velikansko neumnost. 0, ti Sherlock Holmes!!"
Tatovi so se začeli zopet oglašati, ponočni razgrajači so tulili po mestu kakor zverine, a Jurij Vohun ni imel ušes za to; ni slišal nič, ker vse misli so mu bile le pri — Lizi. Časa ni imel, to je bilo vse! Njegova tovariši, agenti, so se že večkrat izkazali s tem, da so marsikakega razgrajača ali uzmoviea privedli pred strogega gospoda komisarja. Le Vohun ni imel nikakih "raportov", ker ni imel časa za to. Komisarju se je vse to zdelo čudno, ko je poklical Vohuna pred-se in pravil:
"Vi, Vohun, povejte mi, kaj pa delate po mestu, da nikdar nič ne vja-mete?"
"Gospod komisar! Iščem, voham, a ne najdem ničesar. Zdi se mi, da se me vsi poštenjakoviči boje in da se mi skrbno umikajo. Po dnevi ni toraj nič. Prosim, da mi nakažete službo po noči."
Gospod komisar si je mislil: Ta človek je najbrž podoben mački, ker pravi, da vidi bolje po noči nego po dnevi. Poskušajmo toraj tako, — in zakazal mu je službo po noči.
Pa tudi po noči ni Vohun nič našel, nič aretiral in še manj privedel pred gospoda komisarja. Kako naj vendar človek opravlja službo po noči, ako lazi ves dan za Liziko? "Vo-hiun se je vsake noči stisnil v kako zatišje in spal mirno do dneva. Vsako jutro se je predstavil gospodu komisarju in javil: "Pokorno javljam, gospod komisar, nič novega!" salutiral možko in šel po svojih opravilih, to se pravi: k svoji Lizi.
Gospod komisar se je tega naveličal, poklical k sebi Vohuna in rekel
kratko: "Vohun! Ali v štirinajstih SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-dneh eno aretacijo ali proč! Mi ne ROČAJTE SE NA "GLAS NAAO-plačujemo ljudi zastonj!"	j DA", NAJVEČJI IN NAJCENZJ-
Aretacija je Šumela sedaj Vohunu ŠI SIX)VENSKI DNEVNIK!

po glavi. Aretirati mora nekoga, pa bilo tudi samega ravnatelja policije. No njega že ne bode treba; naredi se že lahko drugače! Odreče se za en dan svoje Lize in potem bode lahko službo prav vestno opravljal po noči. Izbral si je za to neko soboto, da bo lahko Lizi pripovedoval o svojem u-spehu v nedeljo popoludne, ko poj-deta skupaj na izprehod.
Rečeno, storjeno! V soboto se je pošteno odpočil in proti večeru hajdi v službo! S skrbnim očesom je pre-iskal vse ulice po mestu, a o tatovih, o razgrajačih ni ne duha ne sluha. Se pijancev, ki navadno tulijo vsake sobote po mestu, ni srečal nikjer.
"Smola, smola, in trikrat smola!" si je mislil Vohun in postal žalosten, tako žalosten, da bi se najraje razjokal. Prišel je do neke klopi in sel na njo. Mislil je na gospoda komisarja in videl ga je pred seboj v duhu, kako kriči in kako ga ošteva.
Kje je FRAN RISAR? Pred dvema meseci je bival v Bear Creek Mont. Pisal sem mu bil dva pis ma in oba sta mi bila vrnjena. Prosim eenjene rojake, ako ve kdo sa njegov naslov, naj mi ga naznani,
Kje je JANEZ CAR? Pred štirinajstimi leti je bival v državi w^nt-sippi in pozneje sem zvedel po prijateljih, da je mrtev. Ker bi pa rad zvedel, če je to resnica, zato prosim cenjene rojake, Če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti, za kar bodem zelo hvaležen. — Aloysius Kordiš, Box 399, Calumet, Mich.	(6-17—8)
Kje je JOSIP HRAST? Doma je is vasi Levk na Primorskem. Leta 1907 je bil pri meni na hrani in stanu, ker pa ni imel zaslužka, sem mu upala svoto $30. Pozneje, ko je imel zopet delo, se pa na večkratno tirjanje niti zmenil ni. Hotela sem ga postavnim potom prisiliti, da mi plača, in ko je to opazil, ostavil je dobro in stalno delo ter jo ne vem kam popihal. Cenjene rojake svarim pred tem tiČ-kom in prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. — Mrs. Cili Pugel, 768 Holmes Avenue, Indianapolis, Ind.
(6-9—8)
ali pa naj se on sam javi. Poročati mu imam nekaj zelo važnega. Frank Krips, Box 54, Chisholm, Minn.	(4-7—«)
Iščem svojega bratranca JOSIPA BENET. Doma je iz Rateč na Gorenjskem. Za njegov naslov bi rada zvedela Marija Kovalar, poročena Sepic. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se mi on sam javi, ker mu imam nekaj zelo nujnega sporočiti iz stare domovine. — Mrs. Marie Sepic, 643 Harlem St., Collinwood, Cleveland, Ohio.
(6-0—8)
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
NajpripravnejSa in najcenijSa parobrodna črta za Slivence in Hrvate.
Novi parcik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekot
i
Cene voznih listov iz New Torka za IIL razred so |k
TBfiTA................................................tO
LJUBLJANE.....................................
bbkb..............................................
ZAGREBA.........................................
KABLOVO A...................................... g72g
H. BA2SBD do TB8TA aH REKE......................$50.00, 55.00! 60100
Gen. Agents, 2 Washington St, New York
Vsi spodaj navedeni/ novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V mesecih najn in juti ju ae bo-deta igor^f navedenemu brodovju pridružila ie dva droga nova potniška panika.
PHELPS BROS. & C0.
Katol. Jednota.
4
dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota
Sedež v ELY, "MINNESOTA
OHI^ilKI:	< JL&.: . - :i-r
MEDBŠ, M83 Ewia* Arm^ fl*. CkieafD, HL
:: ITAK GEHM, P. O. Box «7, Braddodt, Pa. ekni t*j«Ak : JOKLJ L. BttSZlC, P. Box 4M, Bfy, Mmm. ffisiW tsjsft: MAIH EZUlfiNTK, L. Box Of. Book
^	IfL ara. *
ITAK PRIMOdSlČ, H. aadsosmik, P. Bos Ml. Mtk, MIHAM. KIXXBUCAK, IEL aadaoraik, 11S — T. Iiast, Calaa^t,
^ **"- flP«	-

ITAK EMHSN1K, Pa.
ITAK K. M8U, IL ITAK MnOUK, IEL
TifcsTai sir*vsak : Dar. MAKIH J. IVBC, TU K«rtk
P. «L
U13 Battler Street, Bos H,
M«, Pa.
Kxajevaa draitva aaj kU^oTolij o pošiljati m 4epdse, premembe a-■ Js* ia šrag« listin« aa #iavnefa tajnika: GEOROE L. BBOZICH, Box 4*1 Ely, llisa., po svojem tajnika in »obenem sragam.
Denarne jpoftiljatv* ar' pošiljaj*krajema draštva aa blagajnika : J#HN OOU^B, P. O. Box 166, Ely, Minn., po vojem sastopoika in ao-Saoem dragem. Zaatopai!' krajevnih društev aaj pošljejo iaplikat vaške #s*U*tre tadi aa glavnega tajnika Jednote.
Ve. pritožbe od strani krajevnih društev Jedaote ali poaamaznikov maj m pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: ITAK KEEilSNIK. Bes 136, Bardiae Pa. PrT.tjaai morajo kiti vsaki aatadfad podatki k* priltfti
Draštveae glasite je GLAS MAJtODA'1.
Drobnosti.
EUKJin KOVICE.
Kaz. obravnave pred dež. sodiščem v Ljubljani.
Brata ubil. Posestnika sin Franc Dolinar v Logu je sovražil svojega 74!etnega očeta Jakoba, ker mu ni hotel izročiti posestva. Sin France je bil namreč lenuh in delomržnes, pijanec in vobče tegoten človek. Tudi je ofeta večkrat pretepaval in psoval in se prepiral z vsemi domaČimi. 1 >:ie 10. maja se je zopet lotil svojega očeta, ga potegnil izza peči ter ga jel pretepavati z neko desko. Medtem pa stopi v sobo mlajši sin, 201etni Alojzij Dolinar in ko vidi pretepati svojega očeta, začne miriti brata, naj pusti očeta. A sirovi sin se ni zmenil za bratov opomin, marveč mu zagrozil, da bo še njega. Medtem, ko se je France lotil zopet svojega očeta, pohabi mlajši brat sekirico in udari z kladivom brata po hrbtu. Ta se za hip skloni, a se zopet zažene na očeta, medtem pa Lojze ponovi udarec, mereč na bratov hrbet. V tem trenutku pa se France skloni in udarec ga zadene na za^lavje s tako silo. da se je takoj mrtev zgrudil. Sodišče je Alojzija Dolinarja, ki je bil tožen zaradi prearreška zoper varnost življenja, od obtožbe oprostilo.
Neopravičena jeza. Bajtarjev sin Janez Hribar iz Dobrave si je domi-šljeval.. da 181etni Pavel Nakrst razne stvari o njem govori. Zato je bil nanj jezen. Neko nedeljo je srečal Hribar svojega nasprotnika in ga dregnil dvakrat v hrbet. Ker je bila poškodba le lahka, je dobil samo 14 dni zapora.
Prepirljiv hlapec. 191etni Anton Bečaj se je toliko časa prepiral s svojim gospodarjem An t. Bonačem v Cirkrii<M. da je končno odpovedal službo. Proti Ant. Katernu se je izrazil. da bo tastarega ali pa tamla-dega Bonača z vilami "fe.ital". Še isti večer je postal tako nasilen proti gospodarju, da se je moral umakniti v hišo, vrgel v hišne duri neki prazen sodček ter upil, da bo Bona-čema ereva izpustil. Navzoči vojaki so napravili temu nasilstvu konec. Bečaj pa je bil obsojen radi javnega nasilstva in grožnje na 4 mesece težke ječe.
Malomarna mati. Posestnika žena Doroteja Pavčič v Rumarskem je šla s svojo še ne petletno hčerko Reziko na senožet. Nabrala je nekaj listja in suhljadi ter zakurila. Cez nekaj časa se je z otrokom oddaljila in šla na delo. Kmala nato čuje od ognja kričanje. Urno leti tja in vidi deklico, ki je vsa v ognju letela proti njej. Pogasila je ogeng, a otrok je dobil že take opekline po životu, da je doma kmalu umrl. Neekrbna mati je bila obsojena na tri dni ostrega zapeta.	»*m
Tope* saradi okarine. V Primožiče vi gostilni v Rudnem sta pila Fr. posestnice mož v Rudnem in
zidarski mr.jster Angelo Ajardi. Slednji je posodil Strosu svojo okarino in ker ni znal piskati, jo je vrgel s tako silo po mizi. da se je razbila. Ajardi je zahteval 2 K odškodnine, kar je Strosa tako raztogotilo, da je Ajardo udaril z dvolitersko steklenico po glavi in po roki. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe ter mora Ajardiju za bolečine in izgubo časa povrniti 294 K.
Nasilni fantje. Pred hišo Jakoba Vozla v Št. Lambertu so prišli razgrajat fantje Vaclav Vozel, Janez Šuštar, Jože Grobolšek in F. Renko radi te<ra. ker sta fanta France Žele-znik in Janez Juvan. ki sta se udeležila neko domače veselice pri Jakobu Vozlu vzela Vaclavu Vozlu revolver. ker je streljal v slamnato streho. Obdolženci >o razbijali s koli po hišnih durih ter končno udrli v hišo, v kteri sta bila omenjena dva fanta .-krita. Vzeli so Vaclavu Vozlu lastni revolver in žugali, da bodo vse domačine pretepli, če se jim ne izročita fanta Železnik in Juvan. kterim so zagrozili, da ju bodo na plohu razse-kali. Šele čez dolgo se je posrečilo fante pomiriti. Vsi obdolženci taje nasilstvo. Sodišče je obsodilo Vacla-va Vozla na 6 mesecev, Šuštarja, GrobolŠeka in Renkota pa vsakega na 4 mes. težke ječe.
Nesreči. Dne 21. julija so v deželno bolnico v Ljubljani pripeljali 74-letneg-a užitkarja Boštjana Godca, ker si je pri padcu v Litijski tovarni zlomil levo nogo. — Posestnika Fr. Pleskarja iz Smart nega pri Litiji je pa v isti tovarni zgTabil stroj za desno roko ter mu jo tako pretrl, da so ga tudi morali oddati v ljubljansko bolnico.
Najstarejši Radeckyjev veteran umrl. V Žabji vasi pri Novem mestu je umrl Florijan Kotar, star 91 let. Služil je nepretrgoma malo dni manj ko trinajst let pri pešpolku št. 17. Zadnje dve leti je prebil v sobi. Umrl je dne 19. julija.
Vevška papirnica namerava narediti železnico s postaje v Zalogu do tovarne v Vevčah ob okrajni cesti. Pod ravnateljem Tittelnom se je promet silno pomnožil. Samo v mesecu maju t. L je bilo 611 vagonov blaga zvoženega s postaje v Zalogu v tovarno in obratno.
Potok izginil v podzemsko jamo. Prebivalstvo okoli Zatičine je razburjeno vsled nenavadne naravne prikazni. Potok, ki teče skozi Mrzlo polje proti Muljavi, je nenadoma izginil. V .-trugi se je odprla jama, ki požira vso vodo. Mlini so ostali na suhem, osušena struga pa zelo smrdi. Pod zemljo mora biti jaiko velika kraška jama. Do sedmih metrov glo-bočine so se že spustili preiskovalci v globočino, tam pa se jama razdeli na dva dela. Zaradi mlinov bo treba epeljaiti potok čez jamo ali mimo jame, to kraško prikazen pa temeljito preiskati.
Sin s klinom. Dne 21. julije, sta se v neki gostilni v Ljubljani sprla in s tepla dobro znana postopača Ka-
SB
■——

CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavaica, prebitek in nerazdeljeni dobički £ 2-500.000 00 Drnfi pripomočki.....................815.000.000,00
uradniki i
Charles C. Dickinson-, President. J as. Ross Ccuran, Vice-President Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trasa. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Aist. Trust Officer. Lawrence A. Ramage, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo se vloge posameznikov, tvrdk in korporacij-Plačujejo se obresti na čekovne vloge, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne abrambice se oddajo za letno najemščino po $5 in več.
rel Spindler in delavec Jožef Matoli-ni. Med pretepanjem je sunil Spindler z nožem Matolinija v levo roko, ta ga je pa tolkel po glavi z gorjaeo tako, da sta oba rogovileža dobila prcejšnje poškodbe.
V nabiralnik pri kapelici na GHin-cah sta poskušala vlomiti v noči 20. ma 21. julija dva neznana tatova. 0-pzili so jib pa pravočasno okoličani
in jih prepodili.	. _ . ------
ŠTAJERSKE »OVtOfi. •
Samomori v Maribotu. Maribor bode kmalu postal postal znamenito mesto radi samomorov in samomorilnih poskusov. — V torek se je hotel blizu mestnega kopališča v Dravi vtopiti 171etni tapetarski učenec F. Kaiser. Kopališki nadzornik Pijave« ga je s čolnom rešil iz vode v zadnjem trenotku. Fanta so odpeljali v bolnico. — Dne 20. julija ob 11 je pa hotela sobarica Nikenauer skočiti v Dravo. Neki sprevodnik je to zabra-nil in spravil žensko nazaj domu. — Blizu Kamenice so pa dne 20. julija potegnili iz Drave vtopljenega vojaka, kteri je pobegnil iz mariborske vojašnice.
Otrok s šestimi prsti na obeh nogah. Nedavno je pripeljal Jakob
Kamplet, kočar v Šerovem svojega 3 in pol letnega sinčka Karla v celjsko bolnico, kteri ima. na obeh nogah po šest prstov mesto pet. Otrok se ne more obuvati, zato ga je pripeljal oče v Celje, da mu nepotrebna prsta odstranijo. Zanimivo, da je vseh 6 prstov nepravilno zraščenih in da je stopalo spredaj sicer nekoliko širše, da pa površen opazovalec ni mogel na prvi pogled videti, da ima Kari 6 prstov.	"" t	^
KOROŠKE NOVICE. """" Izgubljenega dijaka Kleintna^erja iz Celotea; kterega so pogrešali od 22. junija, je našel neki orožnik mrtvega v gozdu poleg Vrbskega jezera nedaleč od vile Treyrer. Preiskava je dokazala, da se je fant zastrupil.
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleSaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednik lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. E(e> ■matizem ia trganje v rokah, nogah ia kriia, kakor potne noge, kurje oCesa, bradoviee in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, te jamči $500. Pilite takoj po cenik. Iterega Vam poli jem zastonj f
JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box 6». CLEVELAND. O.
NAJVEČJA DRŽAVA SPLOSNEGA KMETIJSTVA
j*
MISSOURI.
NA SVETU.
MISSOURI.
Naznanjam, da sem prevzel cel kos ležeč v Ripley county od kmetov J. Boyden, 8880 akrov najfineje zemlje.
Prihodnji Banat sveta!
Dve do sedem milj od največje slovenske naselbine kmetov Amerike.
Ko« leži ob železnicah. Cena akra 15 dolara. Ako se meni proda les koji stoji do 14 cole 30 dol. aker, v katerem Blačaju dam ko se naseli vsakemu ves les ran zastonj, kar ga rabi za poslopja. Les plača povprečno vse stroške za čistiti svet in tudi več. Zemlja oetane toraj zastonj. Obroki $5 oziroma $2 na aker, drugo ako hoče na 50 let izplačevati z 6 od sto obresti. Vse posestne pravice takoj. Ne prodam nobenemu več kakor 40. le v slučaju da ima veliko rodbino, 80 akrov skup. Špekulantom ni nič na prodaj.
Zapomni naj si vsak, ponudena zemlja Btane $100 aker p redno mine 10 let.
F. GRAM, Naylor, Mo.
Naselniški agent za državo Missouri.
Gompapie teple Transatlantic
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
na dva vijaka..................i4>200 ton, ?0.000 konjskih mofc
„ t( „ ..................12,000 "	26 0<>0 " '*
ti ................. 12 <»00 "	25 000 •«
----'•*.............10 OO "	12 000 « "
...............................8.000 "	9.000 •« •«
............................... b.000 "	9.000 " "
"I-a Provence" * La Savoie" "La Lorraine" "La Tonraine" "La Bretagne" "La Gaseogne"
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrougk Building,
Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopolodae b pristanišča štey. 42 North Rirer, ob Morton St., N. Y.:
•LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA PROVENCE
12. avg. 1909.
19.
M. avg 190» 2 aapt. 199*
9. sept. 190b
•LA 8AVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA TOURAINE
•LA SAVOIE
19. M*<. 1991 ». mpi. 19M 30. aept. 190B 1. oktobra 1909 14. akt 1900
FOSEBHA PLOVITBA
V HAVRE:
Parnik "FLORIDE" odpluje dne 14. avgusta ob tretji mi popolnfra. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 4. septembra ob 3. popoldan.
V BORDEAUX:
Parnik na 2 vijaka " CALTPORNIE» odpluje 12. avgusta ob 3. popol.
Paniki s mA nniMTui p» fa rflaka.
M- Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St, Chicago, HL
POZOR, ROJAKI!
Varujte se ANTON ZUPANČIČA, kteri je star okoli 50 let. Doma je nekje od Zatične. Od tukaj je popihal lahkoživec dne 24. julija, ne da bi poravnal svoj dolg. Prosim, ako kedo ve za njegov naslov, da ga nemudoma meni pošlje, za kar se že naprej zahvaljujem.
John Turk, (7-10—8)	Conneaut, Ohio.
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno znance in prijatelje po državi Louisiani, ter klicem vsem skupaj : Na veselo svidenje!
New York, 5. vel. srpana, 1909.
Jakob Knaus, Foreman of Friedlaender & Oliver Company, New Orleans, La.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse rojake širom Amerike, posebno znance in prijatelje v Rock Springs, Wyo.	- »
New York, 5. vel. srpana, 1909. Anton Pretnar z družino, Valentin Lotri, Florjan Rihtaršič.
-
HASIAHILO.
Društvo sv. Barbare št 107 K. B K. J. V Moon Ron, Pa., namaaj« vsem druitvam od K. S. K. J., da se ni vrSilo srežkanje ure dne 7. julija, ker ie polovico druite/ ni vrnilo tiketov. Zato ste vsi tajniki na-p rože ni, da prej ko mogoče uredite in meni pošljete. Kedaj bode žrebanje in ktera številka bode izžrebana, se naznani v listu.
Sobratski pozdrav vsem sobratom 1 Fran Strumljan, L tajnik, Box 238, Moon Run, Pa.
NA PRODAJ.
Radi odhoda v stari kraj prodam SALOON na dobrem prostora, prav
blizu t o varii in premogokopov. Kdor želi kupiti saloon, naj se sedaj oglasi pri:
Joe Livek,
Cor. Main & La Harpe St.,
La Salle, IlL
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
VAXVAHLO.
V	taaka j« ia v kratka nizmva knjiga:
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama a petj^ r štirik dejanj ik. feva slika nik septemberskih dogodkov v vini L 1908.
V	isti knjigi izida tudi pni—i b življenja ameriikih Sloveneev:
''kajdovo nun".
Cena 49 eentov. Za Avstrija t I in ae sprejemajo tudi avstarf^to snatnka.
NaroJHla se takoj sprsjesa^e pri: Jaeak
MS E. 79rd ftt, IT. S^ (16-8—15-0 2x t) Clareland, OUs
A R GO
■V. ^
OdkrIt ^crofc», (^toi-Ica) se pomoda oblčalno
rlh grooorlj ln potegi je perilo savkasto-hSn
^RQO J® Popolni Sk^SbtSrSSS? tep perilo — mrzlo ali vroče:	v«a-
mJr	m _	m	A aa^ —__ ^
— »UMU tti i vroč©.
Kupujte fiste ARGO zavoje, 5c.
The Starch For Every Purpose
FOR HQT*AND COLD STARCHING ^
išmm i m-asa^i
KRITIČNI TRENUTEK.
Ko t boli član družina, js potrebno hitro dolomiti, kaj naj se »godi. Le v slnčajm nerednih prebavljalnih organov, ko človak nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da
joabpflltbike&'a
H Trinerjevo ameriško
elixir grenko vino
•tOlITIKO
je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi Trinerjevo vino blagodejno apMva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak kuilsUi
del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja is telesa nepotrebne deles hrana.
Kadarkoli
je slast do jedjj slaba sa čutite trudne je vaie spanje nemirno je vaia obrazna barva bleda
]s prilel čas, da rabite
IIEBJEWIKIB EUHH GHEIHOIIRO,
■redi vss prebarljalni sistem. Trinerjevo vino uravM prebavljanj«, ds3a kri Oslo, barvo sdravo, močno telo ln energično mišljenj*
Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja.
Po lekarnah.
u. s. Varstvena ite^lka 346 garantira
sa fiitoit
Triner,
South Ashland Avenue,
CHICAGO, Ilk
Neprecenljiva fe Trineijm sHvovioa in bovoviSka. .Vprašajte pri ■■ilili|iBiini ilu
> Podružnice -
Spljet, Calovcc in Trat ■
• Delniška gfavnlos •
k a^ooo.ooo, •
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve slice 2
Sprejema vlogo na kn}lileo in na trn- Jk I Ol kodi radutf ter je obrestuje po Člstlh4- 3 |o
Kopice in prodna vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem Mtf zastopnik sa Zjedmjeoe države Je tvrdka
- Podružnice
Spljet, Celov
ln Trst
Rezervni «osh K* 3CXXOOQ.
—

paxw
Vstaoovfjeoa dne 16. avfnti 190S. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v drtavl Penna.
s sedežem v Conemaugh, Pa.
(SLAVNI URADNIKI:
: MBAIL BOVAN8EK, R. T, D. N«. 1, Owi^jh, Pa : GBOBO K)0e8, S24 Broad BL, Malm, Pa. tajnik: IVAN PAJK, L Box 328, Cowana^h, Pa. tajaik: flTEFAN ZAjBRIC, P. O. Box Ml, CoMM«fc» Pa : FRANK fll»A, L. Box 238, Conemaag^ Pa Uafsjarik: IVAN HEEZZOVBC, P. O. Box t,
NADZORNIKI:
KOCJAN, predsednik nads. odbora, Box «7, Oanwtt, Pa FEBKU, ssiserafir, P. a Box 101, Cbnsna^h, Pa. DETUflffJ, nadzornik, L. Box 975, OmhmmA Pa.
POBOTNIH:
odbora, Box Ml, Dole, Pa. Box 9M, Priawxo, Odo. P. O. Box M, CombhA Po.
Spisal Karol May; sa O. N. priredil L. P.
PETA KNJIQA.
»t
TBBOVNI ZDRAVNIK:
______
Iti KEiliTiTKE, Omot« 0t,
diaitva,
■jib mrodaiki so oljodoo
¥ doiajm da opoatjo Mtmi tajniki pri meeoleib poroUtik, ali
kjersibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, maj m *o aoaodooia aaaoani na arad glavnega tajnika da «o ▼ prihodnje
OraAtvsao glasilo je "(Has Naroda".
Kneževič & Vučinič
581-583 11th Ave., New York.
med 43. in 44. ulicami.
Importirja dalmatinskih pridelkov:
Vlabova, Pelinkovca, Maraschino, Roob Coccola, Tropi-
novca, Šlivovice. Vina: Prosek, Vugava, Maraschino ▼ino.
Olivno olje. Sardele.
Prodaje pravega grškega, turškega in boBnijškega tobaka.
Po škipetarski deželi.
f: (Nadaljevanje.)
Sodnik spozna, kaj se bode z njim zgodilo in zakriči:
"Alah il Alah! Kaj nameravate? Ali se hočete pregrešiti nad mojo sodnijsko oblastjo! Alah v»s bode uničil,
in padišah va<s ut-akne v svoje ježe. Odrezali vam bodo'glave in vaša trupla razobesili po vseh mestih."
"Molči!" zapove Halef. "Prerok je svojim vernikom zapovedal, da morajo vsako nadlogo pohlevno prenašati, ker je tako zapisano v knjigi življenja. Včeraj sem bral v koranu, da moram tebe našeškati, in ker sem zvest pristaš prerokove vere, bodem skrbel, da spolnim prerokove besede. Položite ga na trebuh, če ima kterega, in dobro ga držite."
OŠko in Omar takoj spolneta Halefovo povelje. Sicer se kodža baša brani na vse kriplje, da nteče svoji usodi, vendar oba moža sta ga držala tako močno, da m a zvijanje ni nič pomagalo.
Rad priznam, da mi stvar ni posebno ugajala; koga s palico seznar-niti, ni nič kaj lepega; tudi smo bili tuji v mestu, in nisem vedel, kaj porečejo domačini. Mnogo jih je bilo navzočih, in še vedno so nove čete prihajale. Tcda sodnik se je pregrešil proti postavi, izpustil ujetnike in nas imenoval požigaloe; torej mu prav nič ne škoduje nekoliko udarcev. Mogoče bodo udarci tako delovali, da bo pozneje boljše razlagal postave.
•Ljudij, ki so se okoli nas drenjali, se nisem baL Kodža baša ni imel prijatelja, ki bi se zanj> potegnil.
Sodnika torej polože na tla, in ko vzame mali Halef bič izza pasa, se oglasi nekdo i<zmed množice:
"Ali boste mirno gledali, da mučijo našega sodnika? Branite ga."
Nekaj somišljenikov začne mrmrati in se drenjati naprej.
Jaz pa korakam počasi pf-oti njim, udarim s puškinim kopitom ob zemljo, prekrižam roke ter jih pogledam. Umaknejo se nazaj.
"llak, taman, vurinic onu, kesinie oiro — prav tako, prav, tepifce ga!" žakliče več glasov.
Halef pogleda zelo prijazno proti oni strani, odkoder so prišli glasovi. in začne s svojim dobrosrčnim delom. Ko je opravil svoj poeel, vta-ttne bič za pa^ in da kaznovanemu slddeče dobre nasvete:
"•Sedaj te pa prosim, da se za nekaj dtiij na nič trdega ne vsedeš. To bi lahko upljivalo na sijaj tvojih očij, lepoto tvojega obraza, jasnost tvojih potez in svečanost tvojega govora. Ti ne smeš motiti delovanje naše .dobrosrčnosti, in do svojih poznih let boš tujce blagoslovljal, ki so te tako počastili. Upam, da se boš današnjega dneva spominjal vsako leto s posebnim praznikom, kakor se bodemo tudi mi tebe spominjali. Vstani in daj mi poljub zahvale, ki mi gre!"
Glasen smeh nastane med gledalci po tem- govoru.
(Kodža baša skoči pokoncu. položi obe roki na zadnji del telesa in zakriči proti Halefu:
"Človek. lopov, pes! Kaj si storil! Oneeaetil si sodnikovo telo. Tebe in tvoje bom ukazal zvezati---"
"Le ne prenaglo!" zavrne ga Halef. "Če misliš, da je to onečašče-nje, ker si jih dobil samo dvajset, tedaj hočemo napako takoj popraviti.
"Ne. ne!" kriči sodnik. "Jaz grem, jaz grem!"
In sodnik nas hoče v naglici zapustiti; tu ga pa jaz zgrabim za ramena.
"I^e ostani, kodža baša! S teboj moramo še nekoliko govoriti."
"Prav nič nimaš z menoj govoriti, prav ničesar!" reče, ko ga tiram v krog ljudij. "Dovolj imam od vas; ničesar nečem slišati!"
"Je že res, toda jaz še nimam dovolj od tebe, radi tega le potrpi še nekaj trenutkov tukaj. Rekel si, da smo mi požigalci. Zakaj si nas sumničil?" ga strogo vprašam.
Na licu se mu pojavi nemir.
Če ostane pri svoji trditvi, dobi nove

, -K -f

Očvrsti si zopet telo.
Kadar se v starosti ali po kaki dolgotrajni bolezni počutiš slabega in popolnoma opešanega, skrbi za svoje zdravje. Pomagaj naravi s tem, da olivafi
SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC.
*
» * * * f * * *
J> *
* * *
t
KADAR KUPUJEŠ ZDRAVILO, ZAHTEVAJ "SEVEROVO". VPRAŠAJ SVOJEGA LEKARNIKA. ON VE.
/i/^ii
I
ft

vea
To je najboljše želodčno zdravilo, ki čvrsti, krepi in poživlja prebavni ustroj. To je mila čistilna fconika za vse one, ki se Autijo utrujene in za one, ki imajo svoj želodec v neredu. Don&ša zdravo slant in priporočajo ga vai, ki so ga poskusili. Cena 50 centov in fl.00.
Dve steklenici napravili čudež.
"Dlje časa sem bolehal na želoden, da sem oslabeval in bil brez toka. Potem sem čital v Vasem almanahu o Seve-rovem Želodčnem Grenčecu. Naročil sem ga in po nekaterih pop i tki h sem se počutit prav mnogo bolje, dan za dnem mi ]e jed bolj dišala in sedaj sem popolnoma ozdravljen, ko sem povžil samo dve steklenice tega zdravila."
Adam Chilka, Box 87, Freeman, W. Va.
* <8
THE LACKAWANNA.
Naj pripravne i ša železnica ta potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogov« okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki danv vsake; smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicago« la zarodom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Loaisom In jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priroico in pnpraven promet.
Nadaljne informacije glede vol* njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
fieerge A. Gullen,
Slavni petatild agent
90 West'Street,
New York.
ROYAL
Na prodaj v lekarnah. Zahtevaj "'Severovega'
Ali se hitro razdražiš?
* * *
i *
k
("'e se počutiš popolnoma apehanega, če Bi prišed-«i domov z dela ves pobit in truden, če ti je spanje nemirno in dnh nepokojen — potem povzročajo nepriliko tvoji živci.
Zakaj ga hočejo?
SEVEROV NERVOTON
nživan v takih slučajih ti uteši živce, povrne duševni mir in poživljajoč počitek. To je najboljša živčna tonika. Cena $1.00.
Zakaj hočejo ljudje dobrega mazila? Ker hočejo dobrih učinkov. In zakaj hočejo
SEVEROVEGA OLJA SV. GOTHARDA?
$65.00
Ker je najboljše mazilo izmed vseh. Za vsa revmatična obolenja, za vsakojako rabo pri oteklinah, otrplosti, hrbitni hremoeti, kožnih boleznih itd., kjerkoli lahko krajeven obkladek olajša
bolečino. Cena 50 centov.
Standardni pisalni stroj
Pripouani najboljši stroj DANAŠNJIH DNL Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete vet
ROYAL TYPEWRITER CO.
KOTAL TTPSWKITER SLIM. «44 BR04DWA*.
NEW TML
Stev. 1005. Jamčena po tvrdki W. F^Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika, 1906.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa CO. cra,LT,0S

POZOR rojaki!
Kdor kopaj«
watcamovw
WlDETICHACa.
udarce z bičem. Če pa reče, da nismo požigalci, potem je sam laiaik. Popraska se z eno roko za ušesi, dočim se drži z drugo na zadnjem delo telesa, in odvrne zvito:
"Mislil sem."
"In zakaj si mislil T Sodnik mora vsako misel pojasniti"
"Ker ste bili vi pred nami tnkaj. Mi smo zagledali požar in hiteli sem, in ko smo sem prišli, ste bili že vi tukaj. Ali nisem imel vzroka za sumničenjet"	*
"Ne, ker tudi mi smo sem hiteli, ker je gorelo. Toda spomni se vendar. Ali smo bili res mi prej tukaj kot tif"
"Seveda! Saj ste me videli, ko sem prišel."
"In jaz mislim, da si bil ti prej tukaj kot mi."	,
'' Nemogoče. *'
"Vendar! Saj smo te videli priti od pogorišča."
"Pa se zelo motite."
"Gotovo ne. Mi smo te i-poznali."
"Gospod, ti se motiš. Bil sem doma in sem spal. Tu me vzbudi kričanje. Ko vstanem zagledam ogenj na gori ter hitim tja, kot glavar vasi."
"Ali si kot glavar tudi dolžan pobegle ujetnike svariti T"
"Jaz te ne razumem."
"Ne laži! Kje so štirje ujetniki, ki so bili tebi izročeni t"
"Gotovo v zaporu."
"Ali so dobro zastraženi?"
*'Dvojno. En hlapec stoji pred vratmi in drugi pred hišo."
''Koliko hlapcev imaš?"
"Dva."
(Nadaljevanje prih."
NIKDAR VEC TAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo ca •t let, za ktero morate povsod plaCati najmanj $17, stane sedaj pri na«
SAMO $4.75. Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in nmetnilko izdelanimi pokrovi, ki ■o s čistini zlatom plati ran i. Ura ima najbolje in aaj točneje idoČe kolesje na 7 dragih kam nov* (rn-binov.)
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tndi najnovejše in najmodernejše vrste in platiri-na s pravim zlatom. Privesek (medaljon) v kterega lahko postavite dve sliki ffotoeTaniit ie okr».
ga lahko postavite dve sliki (fotografij i)'je okrasen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verifico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verifico, kaker tndi pismenogaranci" kadar dobite stvari zadovoljen, xamore „	Cenike pošiljamo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
new yoric auction co.,
-43© Boot 67th Street,	New York, IS- Y.
Zdravju
^	najprimernejša pijača je
LEI SV PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. i2ad naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno koribt, kakor tudi • • svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
I_el.sy pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi r vscl gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travgllur-ja 6102 St. C lat* • kteri Vam drage volje vse pojasni.
- t- ji
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
Usodni demaat. Nedavno ee je vršila v Parizu javna dražba sedmih, med bogataši in ljubitelji dragulj znanih, dragih kamnov. Najznamenitejši in najdražji med njimi p* je bil takozvan "Hopedemant". Kamen je izredno krasen, sijajno brušen in tehta 44 in pol karatov. Cenili so ga nad 600.000 frankov; prodali pa za bagatelo 384.000 frankov. Vzrok temu je lahkoverje, ki je sicer po zgodovini Hopedemanta na videz utemeljeno. Noben lastnik ga Se ni imel nad leto dni, da se mu ne bi pripetila kaka večja nesreča.
Poljaki narodni svet je sklenil postaviti spomenik umorjenemu namestniku Potoekemu pred namestniJko palačo v Lvovu, ter določil zato 140 tisoč kron. Odbor je nabral dosedaj že 100.000 K.
nvA nr vubtaiuIa
▼ tirali ili, O.
Pnj:
ANTON KLINC in FBAN
H« BL OlaAr Aft* K Izdelujem vso, spadajota dola,
(VoUmaehten), odstopna, in krqHia ei jo, testamente, t to
vab itd., sstkjavaa nt v stari
domovini tsr poslopja in pohištvo pcoti
Dajon v pravdnih sastonj.
pravilno, tožso to
FBAWK KUBA, jsvai JOS. KOBR, vodja 1« v tU)
HARMONIKE
ooaist kakorineaoli vrste uaeio^en • popravljam po nainlijlb cenah, a del« trpelno in zanesljivo. V poprave r*> oesljivo vsakdo po&lie, ker ^em te aaS 1 c> let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek mem kranjske kakot vse drage karmo> nlke te raCunam po delu kakorfso ko« ■aktrvs brez nadalinih oorašac-i.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
v
Ze več kot 10 letno uredovanje
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEWY0RKU
Vam Je dosti jasen rlslu i, da je naJ slavni svetovnoznaai
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je igxka boleven d o liro poinsi s in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenja vsi h bolezni, zato Tam ne l»c de nikdar žsl ak<- se tskoj n;emn pa* verite t zdravljenje, ker le tako zamogli 1 odete v kratkem BToje saželjeno zdravje nszaj dobit!.
Že doeti velika nesreCa za vsakega je, ako ga napade bolezen, a le večji siromak je oni, kateri zaupa jo bolezen v zdravljenje kakemu neizkušenemu in nevestnemu zdravniku.
Dr. J. L
SVOJO
Ni je spolne možke ali ž
bolezni
katera bi ne bila Dr. J. £. TH0MPS0NU popolnoma dobro ne poznata in katere bi so on ne tipal v najkrajšem časa popolnoma ozdraviti.
Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo garantirati da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akntni, ali zastareli notranji ali znnai ji bolezni, kakoi tndi fce tako nevarni in teško ozdravljivi n oški sli ženski spolni l olezni. On je na zborn od xe6 etotin zdravnikov dokazal, da Ishko t olnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, a k oprani je bolnik od njega le tako oddaljen.
Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki ne morejo ali niso megli ozdraviti. Bolehate li, ali ako se počutite slabi in nemočni, tedaj nikdar ne odlašajte temveč se takoj edino obrnite le na dobrega, izkušenega in poštenega zdravnika.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občeaja; polucijo, ali gubitek moškega iivotnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla* ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; sr-bečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenji vsih spol&Jh boliznij ostane stroge tajne.
ZATORAJ ROJAKI ako sto bobi ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanj« opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jezika ter v pisma natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino ie na sledeči naslov:
B T-