ALMA M. KARLIN POTI Nova stalna razstava v Pokrajinskem muzeju Celje
Pokrajinski muzej Celje je oktobra 2009 ob 120. obletnici rojstva Alme M. Karlin v Stari Grofiji v Celju pripravil razstavo z naslovom Alma M. Karlin Poti. Z razstavo smo želeli obeležiti tudi 90-letnico njenega odhoda na osemletno pot okrog sveta, pogosto negotovo, naporno in nevarno. Življenje, pot in delo te izjemne ženske smo želeli oživiti s pomočjo doslej še nikoli predstavljenih razglednic, fotografij, izvirnih diapozitivov, skic, herbarija, barvnih tiskov, japonskih lesorezov in drugih predmetov iz njene zbirke.
Razstava predstavlja življenje Alme M. Karlin pred odhodom na pot, njeno potovanje okrog sveta ter delo in življenje po vrnitvi domov. Nekoliko smo predstavili tudi njeno srečanje in življenje s Theo Schreiber Gammelin. Njena pot okrog sveta naj bi se začela v Trstu, dejansko pa je odplula v Panamo iz Genove, od tam v Čile, nato se je vrnila nazaj v Panamo. Prvi del poti po Ameriki ji ni ostal v lepem spominu, saj je morala iz Peruja skoraj pobegniti, stalno pa se je borila tudi s pomanjkanjem denarja. Pot jo je nato ob obali Srednje Amerike vodila v Združene države Amerike, pa na Havaje, Japonsko in Kitajsko. Na Tajvanu se je srečala z lovci na glave, doživela svojo veliko ljubezen in kljub temu odpotovala dalje. Preko severnega Bornea jo je pot vodila v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Njeno potovanje po Polineziji ni potekalo gladko. Zbolela je za malarijo, kronično ji je primanjkovalo denarja, saj si ga je morala zaslužiti sproti s pisanjem prispevkov v različne časnike in prevajanjem. Na Novih Hebridih, Fidžiju in Novi Gvineji se je srečala z ljudožerci. Na potovanjih je postopoma nastajala njena obsežna in raznolika zbirka, pri čemer so bili odločilni obiski Japonske, Oceanije in Indije. Prve primerke za zbirko rastlin in hroščev je nabrala v Avstraliji. Tudi na Novi Zelandiji jo je navduševala narava, zato je zbirala različno rastlinje, koščke lubja, semena itd. Izdelala je herbarij, risala barvne skice rastlin in jih opremila s svojimi opa-
žanji. Na poti od Avstralije proti Indiji je izdatno povečala zbirko koral, polžev, školjk in hroščev. Številne na potovanju zbrane razglednice lahko štejemo za njen slikovni popotni dnevnik, saj je drugih pisanih virov, če odštejemo podlistke v takratnem časopisu Cillier Zeitung in pozneje objavljena dela in korespondence, zelo malo. Zapiski, ki jih Alma M. Karlin omenja v knjigah Dolgo samotno potovanje in Urok Južnega morja, so se namreč izgubili.
Po vrnitvi v Celje je Alma M. Karlin zbirke uredila in someščane povabila na ogled. Svoja doživetja na potovanju, dežele in ljudi, ki jih je spoznala, je po vrnitvi predstavila na številnih predavanjih, ki jih je popestrila z diapozitivi; objavila je 24 književnih del, ohranilo pa se je še več kot 40 besedil. Svojo življenjsko pot je Alma M. Karlin sklenila 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju. Pokopana je na Svetini.
Zaradi velikega zanimanja javnosti smo v muzeju sklenili, da občasno razstavo Alma M. Karlin Poti preuredimo, zmanjšamo in jo spremenimo v stalno razstavo. Na začetku januarja 2013 smo razstavo začeli rekonstruirati. Uvodni del ter življenjsko zgodbo Alme Karlin smo združili v prvem prostoru. V drugem prostoru smo v celoti ohranili njeno pot okrog sveta, prikazano na ovalu in ponazorjeno s predmeti iz vseh njenih zbirk. V istem prostoru se je našel prostor tudi za zbirko naravoslovnih predmetov. Kljub prostorskim in vsebinskim omejitvam smo ohranili vse pomembne poudarke iz življenja naše znamenite someščanke, pisateljice, popotnice in zbirateljice. Stalno razstavo smo za javnost odprli 5. februarja 2013.
139