PRIMC DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 78 (4852) TRST, sobota 1. aprila 1961 Spletke v Franciji za preprečitev pogajanj za mir v Alžiriji Alžirski k se bo delegati ne pojdejo v Evian Francija pogajala tudi z MNA an Eviana Camille Blanc žrtev bombnega atentata francoskih ultrasov cu jo,^in^er za informacije v alžirski vla- ,t^avi dveh danes prebral naslednjo izjavo: v Oram . P°ročil spravlja izjava, ki jo Pogajan' ncoski državni minister Louis Jožu!.*1' se irnai S Štepci kolonializma, v dvom poga- vlariia^°,i?a^e';’1 1' aprila v Evianu, 7^ Doni • alzirske re- —---------------------------- svojo ve ria Pr.iti do mi-...1 ^ si je fran- •tvan,*,. ^raCanjem let pS°rttl skorai se-Wevala> da bi sftar06 siie v Ai- S so sammed0- Ti P°-in>- am° podaljšali 1' feV^daalžirske rePu- S«viadiV°je sta_ “ i. aa ta vi Ji 1 m Po-Hi« pre: mi 1 ki je bi-!v°jo p0°ff"a. ni*da-ZsL Poetiko proti Sv?** •a >5?^ danba V"' v » -.Prao do j. Javnik n,Alztri]i.» !* da Zlrske vljide !. j*«. \ da PrpHct-,. ^ke ti°bs°la to Jtlžir-S.ke :t v v ^e v sta'isce fran- sJS««iR5*S> J. w"Si ^«niSltim^skuD^e Z drugi‘ ie nrpriP,mam>- Cas-iz j a- i. 4n Bl:y seda*; liCJa' , '*lrsk'a stanju V v'J,Hla v *> ada ne bo !»feik alžirikjej0* da b0 VJS«or£ vlade Ta. iS®1’ v skoval v .icrat_ obra“z: % *0»a viartn “olastem, da VeE?isli ude- LboWnc°ska vuJlanu, če $A8Uli^ menja' t etvJ- lada 6«:+ <*>aUe in f, t '!^"a o fa bila ta-1 ii f( i»e' Predaji'1 avi alžir-‘5 JVvpraef"* vlade 1 >o&n'e časni- Jo* ®r za al-z Debrejem is's «?,-»»•. . k,. S le podal aja a-kor «Prav sicer da se da"‘ ,s FLN«. a v>di MNA v tem »velik pomen, ker se s tem končujejo dvoumnosti in tendenciozna tolmačenja, ki so se razširila v zadnjih u-rah». MNA pa «obžaluje nesoglasja med obema delegacijama glede izbire kraja pogajanj. Iz raznih vzrokov ne more sprejeti pariškega področja za razgovore in je mnenja, da je Evian povs.em primeren za te sestanke«. V pariških političnih krogih seveda dajejo povsem svoje tolmačenje opozorilu alžirske vlade in dodajajo, da bodo za. četek pogajanj sicer verjetno odložili, da pa se jih bodo alžirski predstavniki pozneje udeležili. Po njihovem mnenju so vzroki današnjega skle. pa alžirske vlade naslednji: 1. Čakati na tiskovno konferenco de Gaulla, ki je napovedana za 11. aprila, da slišijo, kaj bo general rekel. 2. Bolezen podpredsednika vlade Krima Belkasema, ki velja za najprimernejšo osebnost za pogajanja. Odložitev veča mož. nost Belkasemove udeležbe pri pogajanjih. 3. Alžirska vlada želi pridobiti na času, da prouči poročilo Ahmeda Fran. cisa, ki je pravkar prišel iz Moskve, in Ahmeda Bumen-džela, ki se je vrnil iz Kaira, kjer se je udeležil vsealriške konference. Francoski ultrasi so se te dni spravili še z večjo vnemo na delo, da bi onemogočili začetek pogajanj med alžirsko in francosko vlado. Preteklo noč so izvršili atentat na župana v Evianu Ca-milla Blanca. Pred hotel «Beau Rivage«, ki je last župana, so postavili peklenski stroj, ki je eksplodiral ob 2.30 ponoči ter je zbudil župana, ki je že spal. Blanc jo skočil s postelje ter je po hodniku pritekel v sprejemnico, da bi telefoniral. Ko je dvignil telefon, je eksplodiral drugi peklenski stroj, ki je bil postavljen na oknu. Blanc je bil hudo ranjen, soba pa je bila vsa razdejana. Njegova žena je bila samo laže ranjena. Blanc je pozneje v bolnišnici umrl. Neka bolničarka v evianski bolnišnici, ki je blizu jezera, je izjavila, da je kmalu po eksploziji slišala ropot motornega čolna, ki se je oddaljeval po jezeru. Zato je ver- jetno, da so atentatorji zbežali po jezeru v Švico. Camille Blanc je bil član socialistične stranke. Med vojno je sodeloval v odporniškem gibanju proti nacistom. Bil je poveljnik »makijev«. Gesta-po ga je ujela in mučila. 2upan je dobival zadnje dni grozilna pisma francoskih ultrasov. Zadnjo brzojavko je dobil včeraj iz PhiHppevilla. Med drugim je bilo v brzojavki napisano: »Po narodni skupščini bo morda prišel na vrsto Evian«. Skoraj ob isti uri je eksplodirala bomba v bližini Rio-ma v Srednji Franciji, in sicer na nekem železniškem nadvozu. Ta bomba pa ni napravila velike škode. Tunizijska informacijska a-gencija poroča, da je umor evianskega župana izzval ve- liko reakcijo v Tunisu. Predstavnik alžirske vlade je med drugim izjavil: »Tragični u- mor župana v Evianu ima svoj podpis. Nasprotniki miru s pogajanji se niso razorožili in ne izbirajo sredstev.-Po tem zločinu ultrasov je potrebno, da se francosko ljudstvo, ki se je izreklo za mir, mobilizira in zahteva od svoje vlade, naj napravi konec zločinskim dejanjem kolonialističnih teroristov in tistih, ki jih podpirajo«. Tudi v Franciji je atentat izzval val ogorčenja. Socialistična stranka, kateri je pripadal Camille Blanc, je objavila izjavo, s katero odločno obsoja zločinsko blaznost tistih, ki so izvršili atentat, ter poziva oblasti, naj izsledijo in kaznujejo krivce in tiste, ki so odgovorni za umor. Tudi tajništvo krščanskih sindikatov je s svojo izjavo odločno obsodilo izvršitelje a-tentatov ter poudarilo, da zločin ne sme ostati nekaznovan. LISBONA, 31. — Portugalska vlada bo ustanovila v vseh svojih čezmorskih kolonijah tako imenovane ‘Civilne obrambne organizacije portugalskih prostovoljcev« iz teh kolonij. V Mozambiku, ki meji z Južno Afriko, Rodezijo in Tanganiko, pa bodo organizirali številne obmejne bloke. Naloga teh organizacij bo »preprečiti ali omejiti posledice bombardiranja, požara in drugih nevarnosti predvsem v obljudenih krajih, sodelovati pri vzdrževanju reda in pri obrambi ozemljske celovitosti. Vseafriška konlerenca je sklenila okrepiti borbo proti kolonializmu ZDA, Zahodna Nemčija, Izrael, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Južna Atrika in Francija so glavne predstavnice novega kolonializma Ustanovitev afriškega sklada za svobodo, afriškega posvetovalnega sveta in splošne zveze afriških sindikatov KAIRO, 31. — Vseafriška konferenca, ki je trajala en teden, se je danes zaključila z odobritvijo več resolucij. V uvodu političnih in gospodarskih resolucij, ki zavzemajo 33 strani, izjavlja vseafriška konferenca, da je prepričana, da je prišel trenutek, ko je treba okrepiti borbo proti kolonializmu, ter odobrava uporabo sile za likvidacijo kolonializma. Konferenca poudarja, da je novi kolonializem največja grožnja za afriške države, ki so si pridobile svojo neodvisnost ali ki jo bodo v kratkem pridobile, imperializem, je rečeno v izjavi, uporablja številna sredstva, da ohrani svojo gospodarsko in vojaško moč ter skuša s pomočjo novega Kolonializma ali z intervencijo OZN zagospodariti v neodvisnih državah ter sistematično cepiti politične in sindikalne sile.» , """"lil ,I|JEDAL ZASESTI MAN0N0 ^ — ---------------------------------------- 0 tega preprečile, zakonita vojska pa se 111 a brez bojev - Spor med secesionisti ^St«viLle S S%0nJte so , ^stolnico dr-§ kiVa4ii kJ, 5» Je b,l i«;h so v skloni iti *d . iVinVhik^ Kasavu- -■-a‘ * 8$ da »OsJ ?anes na .tfbreJelJ^ dnJa vla-V t J fclepa nobenega S Ka >*jaVa edezu kon---e opazo- ker so prav K uradt>o v°Kfa: S«t n. Zaht, egat je eve, ja. V OZm Pa ie J J )a' vV»l» vJ,azPrava0ng0Ški- P°neda>tek po- > P0ročil, da> dapooblast‘i tPili^Obgu ?a stro' J°n0v ° zne v dolarje cije v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiii n n iiiniiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiii iii n in n n iiiiimiiiiiiii in n iiiiii m iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiniii mn m iitiuniiiii mili iiiii i iiiinii n m iii iii m mn n iioiinii Zaradi stavke odpade danes predstava v milanski «Scali» V Neaplju in pokrajini zaradi zelo grobega Ministri, parlamentarci in vodilni politiki odhajajo na velikonočne počitnice - Vecchietti, voditelj levice PSI, zatrjuje, da je Nenni izgubil večino v stranki - Tudi v Ragusi incidenti med stavkajočimi in policijo (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Naj italijanski socialisti rečejo ali ukrenejo karkoli, vedno se najdejo običajni dobro poznani politični «strokovnjaki>, ki dajo tem njihovim besedam in ukrepom svoj pomen in tolmačenje: v glavnem je ta njihova ocena dejavnosti PSI vedno in sistematično negativna. Videli smo jih na delu pred 34. kongresom te stranke; nismo jih pogrešili med kongresom, po kongresu pa imajo nove «skrbi»: kdo bo koga? (Pri tem seveda ne skrivajo svojih «simpatij» do levice PSI in ji na ti- hem želijo uspeha, češ tako se bo socialistična stranka izolirala in postala privesek KPI). Sedaj, ko je centralni odbor PSI izvolil enotno vodstvo stranke, v katerem so predstavniki avtonomistične večine in predstavniki manjšine (levice in »demokratične alternative«) se ti »strokovnjaki« spet vprašujejo, ali pomeni to zmago Nennija ali Vec-chiettija. Dejstvo, da je bil Nenni ponovno izvoljen za tajnika stranke, De Martino pa za njegovega namestnika, bi po tej plati kazalo, da pomeni enotno vodstvo zmago avtonomistov, ki so že pred kongresom postavili to zahtevo; po drugi plati pa se pripominja, da bi vstop levice v vodstvo utegnil pomeniti kompromis glede dosedanje avtonomistične 'inije stranke. To pa še ni vse: »strokovnjaki« so celo odkrili, da znotraj PSI obstaja tudi Lombardijeva struja, ki naj bi bila nekako na pol poti med levico in avtonomisti, kar bi pomenilo, da se Nenni nahaja dejansko v ne IM piivdiuc .1MVCSI. Išini tudi kljub temu, da Kongu presegajo mih- ^aniS:, ’:,„«,li»n za tajnika je bil izvoljen stranke. Kaj je dejansko na tej stvari? Poglejmo, kaj o tem pravi Lombardi sam. V razgovoru z novinarji na Montecito-riu je izjavil: »Po navadi ne popravljam govoric, ki me zadevajo posredno ali neposredne : tako je vest o domnevnih »šestih Lombardijevcih«, ka- u P jon dolarjev. Ostalih pet odstotkov bi plačale vse države članice OZN na podlagi svojih rednih prispevkov za proračun. Države članice, ki to lahko storijo, pa naj bi dajale prostovoljne prispevke, da zmanjšajo prispevke drugih držav. Izdatke operacij OZN v Kongu za letos cenijo na 120 milijonov dolarjev. «Protiatomski pohodi» v Angliji, Nemčiji in na Danskem LONDON, 31. — Okrog 131 vorki na «protiatomski veliko, tisoč ljudi je začelo danes nočni protest« v glavna me-pohod na London, ker hočejo * sta posameznih dežel. Tudi te na miren način demonstrirati za jedrsko razorožitev. Demonstranti so razdeljeni v dve povorki, ki sta odpotovali iz Aldermastona in iz atlantskega oporišča v VVetherfieldu (Essex). Število demonstrantov se bo med potjo še povečalo. Prihod v London, na Trafalgar Square, je predviden za ponedeljek. V demonstraciji sodelujejo ljudje iz vse Anglije, okrog 1500 pa jih je iz Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Švice, Belgije, skandinavskih dežel, Kanade, Amerike in Afrike. Tudi iz Hamburga poročajo, da so v teh dneh po nekaterih deželah Zahodne Nemčije podobne demonstracije pro. ti atomski oborožitvi «Bundes_ wehra». Demonstracije vodi poseben akcijski odbor, katerega Člani so znanstveniki, šolniki, mladinci raznih političnih prepričanj itd. V Hes-senu, na Saškem, v Posarju in drugih deželah se demonstranti zbirajo pred županstvi blizu vojašnic ali pa vojaških naprav, kjer najprej poslušajo govore članov odbora, n-ato pa odkorakajo v po- demonstracije bodo zaključene v ponedeljek ali pa že v nedeljo. 9koro vse nemške politične stranke so objavile izjave, da se ne strinjajo s takimi »protiatomskimi pobudami«; med njimi je tudi socialdemokratska stranka, katere voditelj Ollenhauer je dejal: «Te demonstracije niso učinkovito sredstvo za razorožitev obeh front hladne vojne.« Celo Splošna sindikalna zveza Zahodne Nemčije je zavzela stališče proti demonstracijam in je zagrozila s kaznijo tistim elanom, ki bi v povorkah sodelovali Tudi v Kopenhagen koraka iz Holbaeta okrog 2000 ljudi, k; nosijo napise: «Hočemo živeti« in #Molk pomeni krivdo«. Poleg Dancev sodelujejo v povorki tudi Norvežani. Nemci in Angleži. Organizacijski odbor danskega protiatomskega pohoda razpolaga s precejšnjimi prostovoljnimi prispevki. Del teh prispevkov bodo uporabili za nakup poročne torte, ker se bosta dva demonstranta med potjo poročila terih Vključitev v vodstvo PSI naj bi levica baje zahtevala kot pogoj za sestavo e-netnega vodstva, preveč bedasta, da bi jo kdor koli mogel smatrati za upoštevanja vredno. Nekateri časniki pa so jo kljub temu objavili. Kaj naj človek stori spričo tolikšne invencijske sposobnosti?«. Tako Lombardi sam. Voditelj levice PSI Vecchietti pa je s svoje strani prepričan, da Lombardi zagovarja neko svojo politično linijo, ki da je bliže njegovi liniji kot pa lir.iji, ki jo zagovarja Nenni. Tf.ko prepričanje je izrazil v odgovorih na dve vprašanji, ki mu jih je zastavil rimski dopisnik osrednjega glasila avstrijske komunistične stranice «Volksstimme«. Na prvo vprašanje, kako ocenjuje rezultate 34. kongresa PSI, je Vecchietti dejal: »Ocenjujem j:h pozitivno, ker je kongres dokazal trdno razredno zavest stranke. Prinesel je znatno o-krepitev levice in umik desnice na previdnejše pozicije od onih, ki jih je tajnik stranke Nenni zagovarjal na začetku kongresa. Zlasti zanimivo je bilo stališče Lombardija, ker je izrazil voljo širokih plasti desnega krila, nasprotna pustolovščinam z demo-kustjansko stranko. Kongres Milanu je pomenil prekinitev politike, ki išče sporazum krščansko demokracijo na nevarnem terenu razbitja delavske enotnosti. Mnenja sem, ca se s politiko levega krila strinja trdna večina stranke. Zaradi tega si je težko misliti, da bi skušali nadaljevati politiko, ki se je vodila v teh poslednjih mesecih. Prepričan sem, nasprotno, da tudi v tistem delu stranke, ki je hodil po napačni poti v upanju, da bo povzročil politični preobrat v deželi s sodelovanjem med socialistično in demokristjansko stranko, mnogi priznavajo sedaj, da je naša politika edino pravilna«. Na vprašanje, kako si razlaga dejstvo, da desno krilo, tu je krilo tako imenovanih avtonomistov, razpolaga s 55 odst., če ima levica že večino v stranki, je Vecchietti dejal, da je ta večina »politično dej-stvo; desnica je razdeljena v dve skupini, od katerih ena, Lombardijeva skupina, zagovarja politično linijo, ki je bliže naši kot Nennijevi. Tu-dl v Lombardijevi skupini se izključuje možnost sporazuma s krščansko demokracijo; tudi v tej skupini se priznava nujnost nadaljnjega razvoja gospodarskih in sindikalnih borb proti gospodarski politiki monopolov in potreba, da se ogr.emo vsakršnemu stiku z imperialistično in kolonialistično zunanjo politiko vlade«. Tu očitno ne gre več za »govorice«, amphk gre za voditelja levice PSI, ki pripisuje Lombardiju neko ločeno politično linijo v nasprotju s politično linijo, ki je zmagala na kongresu; spričo tega bo moral Lombardi javno pojasniti svoje stališče, ker ga je Vecchietti javno »kompromitiral«. Člani vlade, politične osebnosti in parlamentarci zapuščajo Rim, ker nameravajo prebiti velikonočne počitnice v krogu svoje družine ali kakorkoli na oddihu. Pred odhodom, je predsednik vlade A. Fanfani sprejel predstavnika odvetnikov in zveze kurij in jima dejal, da vlada ne bo nasprotovala popravkom zakonskega osnutka tako glede sistema plačevanja davka na promet, da bi zavarovali poklicno tajnost, kakor tudi kar zadeva povišapje pristojbin na pravdne akte. V Neaplju in pokrajini bo jutri dveurna splošna stavka zaradi incidentov, do katerih je prišlo med 1.500 stavkajočimi delavci in policijo v Po-miglianu d’Arco, ker uprave podjetij »Aerfer«, »Alfa Romeo« in »Avis« že več dni zavlačujejo z rešitvijo spora. Stavkajoči so zasedli železniško postajo v Pomiglia-nu in polegli na tračnice; u-maknili so se le pred solzil-nimi bombami. Pri incidentih je bilo več laže ranjenih, delavec La Gatta pa je dobil stre! v prsi, neki policist pa je utrpel zlom noge. Policija zanika (kakor vedno), da bi uporabljala orožje. Streljala pa je baje v zrak. Tudi v Ragusi (Sicilija) je policija danes razgnala s sol-zilnimi bombami skupino kakih dve sto delavcev podjetja »ABCD«, ki stavkajo že tri dni in ki zahtevajo povišanje mezd, velikonočno nagrado in posebno odškodnino, ker so delovni pogoji v tovarni zdravju škodljivi. Solzilne bombe so uporabili samo zato, Ker se delavci niso hoteli raziti in ker niso imeli dovoljenja, da bi se mogli zbrati na ulici 1 Pokrajinsko tajništvo FILS je, po zborovanju nameščencev milanske «Scale», proglasilo stavko za jutri 1. aprila. Spričo tega je vodstvo gledališča sporočilo, da odpade pre-dstava opere «Puritanci», ki je bila na programu jutri. _ Al P> Izmenjava poslanic Naser-Husein KAIRO, 31. — Časopis »Al Ahram« je objavil besedilo poslanice, ki jo je 23, t.m. poslal jordanski kralj Husein predsedniku ZAR Naserju, in Naserjev odgovor. Husein piše med drugim, da bi vsak poraz ene ali druge države pomenil poraz arabskega naroda kot celote. Zato poziva Husein, naj se začne »nova doba za arabski svet, doba plodnega sodelovanja, kaiti samo sovražniki lahko pridobijo zaradi neenotnosti arabskih ljudstev«. V odgovoru poudarja predsednik Naser, da je sodelovanje med arabskimi narodi življenjsko nujno za obrambo arabskih koristi in arabske varnosti. »Politika pozitivne nevtralnosti ;n miroljubne koeksistence ima namen — piše Naser — ustvariti most med obema blokoma. ZAR je vedno pripravljena podpirati neodvisnost arabskih dežel in daje vsa svoja sredstva na razpolago za utrditev neodvisne sti teh držav«. Glede spora med ZAR in Jordanijo poudarja Naser, da bi nadaljevanje spora pomenilo izgubo za obe državi, predvsem pa za Jordanijo Ki je izpostavljena grožnjam Izraela, ni je zaradi tega potrebno zediniti arabski narod in mu omogočiti nadaljnji razvoj. Razveljavljena določba o «solve et repet& RIM, 31. — Ustavno sodišče je izdalo razsodbo, s katero izreka protiustavnost čl. 6 zakona od 20. marca 1855 št. 2248 v odnosu do čl. 324 in 113 ustave. Pravzaprav določa sodišče neustavnost drugega odstavka omenjenega člena :n izjavlja, da je določba r »sol-ve et repete« v nasprotju z ustavo. Razen tega je ta določba v nasprotju s čl. 3 ustave, ker je očitna razlika v ravnanju do tistega, ki lahko plača, in tistega, ki nima dovolj sredstev, da bi plačal, in si jih tudi ne more preskroeti, če napravi rekurz s tem da bi si denar izposodil, ker bi tudi v primeru zmage dobil povračilo z veliko zamudo. Prvi ima torej možnost zahtevati pravico in jo doseči, če lahko dokaže, da ima prav, za drugega pa je kaj takega težko in včasih nemogoče, ne samo de faeto temveč tudi na pravni podlagi zaradi postopka, ki določa poleg zneska, ki je eventualno lahko tudi zelo velik. Konferenca omenja kot primer Kongo, države francoske skupnosti ter federacijo Rodezije in Njase. Konferenca poudarja, da so ZDA, Zahodna Nemčija, Izrael, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Juž. na Afrika in Francija glavne predstavnice novega kolonializma, ter obsoja pojave tega kolonializma in poudarja, da so pojavi novega kolonializma ustanavljanje slamnatih vlad, potvarjanje volilnih rezultatov, ustvarjanje sporov, držanje afriških držav pod gospodarsko odvisnostjo kolonialnih sil, gospodarsko prodiranje z investicijo kapitalov, dajanje posojil in finančne pomoči ter ustanavljanje vojaških oporišč. Konferenca poudarja, da so aktivni agenti novega imperializma poslaništva kolonialnih držav, osebje tuje tehnične pomoči in OZN, predstavniki imperialističnih držav, ko. lonialna propaganda, tendenciozna propaganda kolonialnih držav in slamnate vlade, ki jih uporabljajo za razvoj novega kolonializma. Konferenca poziva prebivalstvo Afrike, naj začne neizprosno borbo proti uporablja-1 nju ((prostovoljcev miru«, ki j jih misli Kennedy poslati v Afriko, da bi gospodarsko obvladoval to celino. Kongo — Konferenca obsoja I spletke OZN, zahteva ponovno delovanje kongoškega parlamenta, kaznovanje morilcev Lumumbe, izvajanje resolucij Varnostnega sveta ter poziva Afričane, naj pomagajo prebivalcem Konga v njihovi bor. bi za svobodo. Konferenca poudarja, da je Gizengova vlada edina zakonita kongoška vlada. Obmejne dežele Sudan, Ugando in Tanganjiko poziva, naj odprejo svoje meje, da se omogočijo dobave Stanleyvillu. Kamerun — Konferenca zahteva takojšnji odpoklic francoskih in angleških čet, vzpostavitev demokratičnih in sindikalnih svoboščin, afrikaniza. cijo kadrov, Afričane pa poziva, naj pomagajo prebivalstvu Kameruna v njegovi bor. bi za pravo enotnost in neodvisnost. Alžirija — Soglasna podpora vladi v njenem sklepu, da zač. ne pogajanja s Francijo o samoodločbi. Konferenca poziva afriške države, naj povečajo svojo politično, diplomatsko in materialno pomoč alžirskemu ljudstvu v sedanji fazi ter naj podpirajo stališče alžirske vla. pobudo v tem smislu. Konferenca poziva vse afriške dežele, naj prekinejo diplomatske odnose z Južno Afriko. Portugalske posesti — Konferenca zahteva neodvisnost za Angolo, Mozambik in portu- galsko Gvinejo. Konferenca zahteva dalje, naj neodvisne afriške države prekinejo diplomatske, gospo- darske in kulturne odnose s kolonialnimi državami. Še posebno poziva afriške neodvisne države, naj znova proučijo svoje trgovinske odnose s Portugalsko, ter poziva afriško-azij-ske države članice OZN, naj pritiskajo na Portugalsko, da bi izvajala resolucijo glavne skupščine OZN o likvidaciji kolonializma. Konferenca poziva tudi afriške države, naj se zavzemajo za afriško enotnost ter naj pospešijo gospodarski razvoj celine. Konferenca je odobrila tudi naslednje resolucije: Ustanovitev ((afriškega sklada za svobodo«, iz katerega bodo finančno pomagali gibanjem na afriški celini. V sklad bodo prostovoljno prispevale neodvisne afriške države. Ustanovitev «radia svobodna Afrika« v sredini celine. Ustanovitev afriške tiskovne agencije in centra za afriške informacije. Ustanovitev afriškega posvetovalnega sveta, ki ga bodo sestavljali predstavniki parlamentov in neodvisnih afriških držav in ki bo določal skupno politiko za vse afriške dt« žave. Ustanovitev «odbora afriških izvedencev« za izvajanje skupne gospodarske politike za vso Afriko kot prvega koraka na poti do gospodarske enotnosti celine. Ustanovitev «odbora afriških vojaških načelnikov« za določevanje načrtov za skupno o-brambo celine. Sklicanje afriške konference za delo. Ustanovitev splošne zveze afriških sindikatov. Ustanovitev družbe za pro-met po kopnem, po morju in zraku med afriškimi državami. Na koncu zahteva konferenca revizijo listine OZN in večje predstavništvo afriških dr-žav v Varnostnem svetu in v drugih agencijah OZN. Razen tega zahteva reorganizacijo tajništva OZN. IIIIIUHIHIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllMIIHIIfllllllllllUHIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIlilHUlimiHIIHIlllHi S Kunčeve tiskovne konference Obrekovalna gonja proti Titovim obiskom Ni slučaj, da jo vodita oba bloka - Zastopnik ZBJ se bo kot opazovalec udeležil Eichmannovega procesa (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavit, da Jugoslavije ni presenetilo dejstvo, da so se i-stočasno s strani reakcionarnih zahodnih krogov in s strani Albanije in Kitajske pojavili naoadi ter tendenciozno in celo obrekovalno pačenje ciljev obiska predsednika Tita v Afriki. «Skrajnosti se stikajo tudi v tem primeru,# je izjavil Kunc in ugotovil, da to samo potrjuje, da tistim, ki na vse strani gledajo skozi prizmo blokovskih ciljev, ni po volji mednarodna vloga tistih držav, ki ne žele stopiti v bloke. Obisk Koče Popoviča v Kanadi in njegovi razgovori z uglednimi državniki Kanade bodo po mnenju Kunca pri- de, “da je Sahara sestavni del I spevali k razširitvi odnosov Alžirije. obeh držav na dvostranskem Srednjeafriška federacija —'področju, k razširitvi sodelo-Konferenca poziva afriške, dr- vanja pri reševanju medna- žave, naj bojkotirajo gospodarstvo te dežele, naj prepovedo njenim letalom, da bi uporabljala njih zračni prostor, ter naj zadevo predložijo OZN. Južna Afrika — Konferenca poziva Južnoafriško zvezo, naj zapusti afriški Jugozahod, in poziva OZN, naj da takojšnjo rodnih vprašanj splošnega interesa in razumevanja med narodi. V zvezi z razpravo o Kongu v skupščini OZN je Kunc ugotovil, da se od skupščine pričakuje, da bo tokrat obsodila Belgijo zaradi neizvrše-vanja sklepov resolucije Varnostnega sveta, da bo določi- IIIIIIHIkllllllllllllllllllllllllllllHIlIllIllIlllllliiiitiiilliliiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllliilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Suvana Fuma obtožuje ZDA delovanja proti nevtralnosti Laosa Britanski predlogi so v glavnem sprejemljivi, toda najprej je treba obnoviti dejavnost nadzorstvene komisije - Pomirjenje je mogoče, le če se v vlado vključijo pre dstavniki vseh treh tendenc LONDON, 31. — Predsednik laoške vlade Suvana Fuma, ki je prišel včeraj v London, se je že sinoči sestal z britanskim zunanjim ministrom Ho-mejem, z notranjim ministrom Butlerjem ter s pomočnikom zunanjega ministra He-thom. Danes so se razgovori nadaljevali. Predstavniki britanske vlade so Suvani Fumi cdrobno poročali o sklepih onference SEATO in o britanskem predlogu, ki je bil poslan sovjetski vladi. Danes je Suvana Fuma na tiskovni konferenci sporočil, da bo 13. aprila odpotoval v Moskvo in je dodal, da za sedaj nima načrtov za potovanje v ZDA. Dalje je izjavil, da bi se morala ameriška in sovjetska vojaška pomoč obema vojskujočima se strankama v Laosu končati istočasno. »Zato da se lacško vprašanje lahko reši, je dodal Suvana Fuma, je potrebno, da obe strani ustavita svojo pomoč. Mi smo pripravljeni odpovedati se tej pomoči že jutri. Toda potrebno je, da ta odpoved ni enostranska«. O britanskih predlogih je Suvana Fuma izjavil, da so »zelo modri«. Pripomnil je, da jih bo mogoče sprejeti z nekaterimi pridržki in nekaterimi spremembami. Poudaril je dalje, da ustavno je on še vedno predsednik zakonite laoške vlade. Zanikal je, da so s:)e Patet Laosa v celoti komunistične. Dejal je, da oh staja glede tega »ravnotežje«. Nekateri voditelji Patet Laosa so komunisti, toda v vell-. kem številu bataljonov so vo-Ijaki, ki niso komunisti. Enako stanje je med prebivalstvom, ki je v veliki meri pod vplivom propagande za narodno spravo in nevtralnost. »Jaz sam bi se prvi boril proti komunizmu, če bi prišel na oblast v Laosu«, je izjavil Suvana Fuma. Glede britanskih predlogov je izjavil, da odobrava njih glavne obrise. Želel pa bi, naj se delovanje mednarodne nadzorstvene komisije obnovi še pred ustavitvijo sovražnosti. Dodal je, da so bili 'njegovi razgovori s člani britanske vlade zelo zadovoljivi. »Britanska vlada, je nadaljeval Suvana Fuma, prav tako kakor francoska vlada, sta vedno podpirali politiko nev-tialnosti, ki jo jaz zagovarjam od leta 1955, Med mojim prvim obiskom v Londonu leta 1956 mi je tedanji predsednik vlade Eden izjavil: »V celoti odobravam vašo politiko«. Zatem je Suvana Fuma izjavil, da je potrebna udeležba Patet Laosa v novi vladi. O-menil je, da so v Laosu tri tendence: Patet Laos, nevtra-listi in tendenca, naklonjena Američanom. Dodal je, da ni mogoče vzpostaviti enotnosti v deželi brez dejanske udeležbe teh treh skupin. Na koncu je izjavil, da je med svojim obiskom v Hanoju in Pekingu dobil zagotovila, da sta Severni Vietnam in Kitajska naklonjena politiki dobrega sosedstva z Laosom, Suvana Fuma je nadaljeval: «2al mi je, toda reči moram, da ZDA niso razumele I naše politike nevtralnosti. Sto. rili so vse, da se borijo proti meni, tako da sem moral leta 1958 zapustiti oblast in oditi v Pariz. Po mojem odhodu je bila politika nevtralnosti opuščena in tako je prišlo do državljanske vojne. Na srečo so ZDA menjale politiko po prihodu predsednika Kenne-dyja na oblast. Zadovoljen sem, ker je predsednik Ken-nedy izjavil, da mora Laos postati svoboden, nevtralen in neodvisen.« Na razna vprašanja je Suvana Fuma odgovoril, da, ko se je lani vrnil na oblast, je zaprosil za vojaško pomoč Sovjetsko zvezo, »ker nam je grozilo uničenje s strani upor. nikov, ki so dobivali denar in vojaški material od ZDA«. Na. to je Suvana Fuma izjavil, da ne bo nikoli sodeloval v vladi Buna Uma. Izjavil je tudi, da ima dokaze o vojaški intervenciji Južnega Vietnama v Laosu. Sovjetski poslanik v Londonu Soldatov je danes napravil vljudnostni obisk Suvani Fumi. Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je danes vrnil iz Novega Delhija v Washing-ton. Časnikarjem je izjavil, da so ministri na konferenci SE ATO poudarili svojo odločenost, da ne bodo dovolili, «da bi komunisti uspeli pri svojem poizkusu, da se ustoličijo v Južnem Vietnamu«. Izjavil je tudi, da je zelo zadovoljen z rezultati konference SE ATO in je dodal, da, če bi poizkusi za mirno rešitev spora v Laosu propadli, bi države SF.A O sprejele primerne u-krepe. la najkrajši rok za umik Belgijcev in odredila sankcije v primeru, da Belgija sklepov ne bo izvajala. Kunc je nato obvestil novinarje, da jugoslovanska vlada ne bo poslala opazovalca na proces Eichmanna v Izrael, pač pa se bo procesa udeležil kot opazovalec zastopnik Zveze borcev Jugoslavije. V zvezi s člankom, ki ga je nedavno objavil ameriški časopis za mednarodno pravo o primeru Artukoviča, je Kunc izjavil, da ta članek ponovno odkriva vso nesmiselnost zavračanja jugoslovanske zahteve za izročitev vojnega zločinca Artukoviča in kaže, da imajo resni pravniški krogi ZDA isto stališče kot jugoslovanska vlada. ((Zadeva. Artukoviča, je poudaril Kunc, ni za nas končana.« B. B. «#-------- Razgovori med Kitajsko in Indonezijo D2AKARTA, 31. — Kitajsko - indonezijska pogajanja, ki so se začela v torek, se bodo zaključila jutri s podpisom kulturnega sporazuma in sporazuma o prijateljstvu. Današnja seja je trajala štiri ure in indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da je kitajski maršal Cenji »zajamčil, da bo kitajska vlada poskušala urediti še nerešena vprašanja med Kitajsko z ene strani ter ZDA, Indijo in Indonezijo z druge«. Cenji je dodal, da bo rešitev teh vprašanj mogoča samo na podlagi enakopravnosti. Subandrio je nato poudaril, da je Cenji obtožil ZDA, da so protizakonito zasedle Formozo. Glede Konga in Laosa pa je Subandrio dejal, da so stališča obeh držav precej podobna. Za Laos je rekel, da Kitajska nima nič proti nadzorstveni komisiji in sestanku konference štirinajstih, toda vsaka rešitev mora biti o-dobrena s strani treh političnih gibanj v Laosu: 1. skupine Suvane Fume in kap. Kong Leja, 2. skupine prince Sufa-nuvonga in gibanja Patet Laosa ter 3. skupine prince Bun Uma in generala Fumija No-savana, »ki je trenutno na o-blasti«. Virginija priznala nacistično stranko ARLINGTON (Virginija), 31. — Vlada države Virginija je popolnoma in v celoti priznala kot povsem zakonito ameriško nacistično stranko. Vodja stranke je George Lincoln Rockvvell, ki je takoj sporočil, da bo kandidiral za guvernerja Virginije. Glavni stan nacistične stranke je v Arlingtonu, predmestju Washingtona. Stranka je dobila dovoljenje že 14. t.m., toda predsednik organizacije bivših židovskih borcev je zahteval od guvernerja, naj dovoljenje ponovno prouči, kar je nato storila pristojna komisija, ki pa je včeraj pred-sedniku odgovorila, da »biti nacist ni kaznivo dejanje, kajti zločin izhaja iz dejanj, ne pa iz besed«. Zato ima nacistična stranka pravico do obstoja. Vodja nacistične stranke trdi, da ima do sedaj 500 članov. Razmišljanje ob dveh Regentovih knjigah Za ljubljanske «Naše razglede* je Srečko Vilhar napisal članek pod gornjim naslovom, ki ga tu ponatisku-jemo. Ivan Regent, znani delavski voditelj, doma iz Trsta, je izdal dve zbirki člankov in razprav pod naslovom •Poglavja iz boja za socializem« (Cankarjeva založba 1958 in 1960), ki predstavljajo del njegove publicistične dejavnosti v letih od 1907 do 1944. Ze bežen pregled teh knjig odkrije, da imamo v rokah nekaj nenavadnega. Ce se vanje poglobimo, pa zraste v nas slika tako bogate politične dejavnosti, ki pri nas Slovencih nima primere. In bogastvo je v množici nazorno razčlenjenih problemov in pa v tem, da zajemajo politične boje štirih de-cenijev (upamo, da bo Regent zbral in objavil tudi del tistega, kar je napisal v naslednjem poldrugem deceni-ju!!). Od stare slovenske socialistične garde (Tuma, E. Kristan itd.) je Regent edini, ki je šel trdno po jasno začrtani poti. Ta pot ga je vodila iz socialistične stranke v KP in zatem k narodnoosvobodilni borbi. Kdor se želi podrobneje seznaniti z zgodovino slovenskega delavskega gibanja, ne bo mogel mimo njegovih knjig, 1. Ivan Regent, sin konto-velskega bajtarja, si je v fantovskih letih poiskal zaposlitve v Trstu, ki je postal prav takrat poprišče ostrih razrednih in nacionalnih bojev. Tu se je seznanil z revolucionarno teorijo Marxa in Engelsa, si z njo bogatil znanje in se usposabljal za uspešen politični boj. Na politično pozornico je stopal v času, ko je bil v Trstu spomin na pokol delavcev leta 1902 še svež. Prav v tisti čas pada važna prelomnica v razvoju socialistične stranke, ki je postala zares množična in zaradi tega lahko poslala po parlamentarnih volitvah leta 1907 na Du- naj kar štiri svoje poslance. Tržaškim delavcem je postajalo jasno, da morajo v boju zoper kapitalistične izkoriščevalce računati v prvi vrsti na lastne sile. Da bi se čimbolj zavarovali, so začeli pod vodstvom socialistične stranke (Pittoni) ustanavljati delavske zadruge, ki so že po nekaj letih obstoja postale vzor delavske vzajemnosti. Z dograditvijo dveh novih pristanišč in z rastjo številnih industrijskih objektov (ladjedelnice, livarna itd.) se je v Trstu nakopičila množica italijanskih in slovenskih delavcev, ki je vanje vlagala svoje delo, država pa kapitala. Večino industrijskih objektov so zgradili potemtakem narodi iz zaledja skupaj s pisano množico tržaških delavcev. Tu se je kar vsiljevalo vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik tega o-gromnega bogastva? Ce upoštevamo v tej zvezi še povezavo Trsta s širokim svetom, bomo potlej tudi razumeli eno od značilnih potez tržaškega delavstva, namreč njegov internacionalizem. Uke-mu delovnemu človeku so bila vedno bolj na dlani zlasti naslednja nasprotja; nasprotje med delom in kapitalom oziroma delavskim ustvarjanjem in prilaščevanjem njega sadov po oblastnikih, nasprotje med avstrijskim (nemškim) in italijanskim imperializmom, kajti drugi se je očitno pripravljal, da prvemu izpuli iz rok prvorazredno postojanko, kar se je zatem tudi zgodilo leta 1918, in nasprotje med italijansko in slovensko buržoazijo. Prva se je krepko držala voza italijanskega imperializma, deloma pa še vedno iskala opore tudi na dunajskem dvoru. Na Dunaj so se obračali tudi pogledi slovenske buržoazije. Ko se je zdelo, da se hoče osamosvojiti, je njeno puhlo špekulantstvo doseglo svoj višek. Vse to se je skuhalo v tržaškem političnem kotlu z visoko temperaturo. Slovenska buržoa-zija, ki se je kotalila iz njega, je pokazala še eno značilno črto: oholost in ob- jestnost. V Regentovih mladih letih je ta buržoazija izpričevala vse tisto (jasneje kot kjerkoli drugje na Slovenskem!!), kar je tipično za buržoazijo v dobi njene dekadence. Regentovih knjigah najdemo del teh člankov in tudi razprav; zbral jih je, kolikor jih je našel, in objavil predvsem tiste, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju zgodovine našega delavskega gibanja. Tega gradiva je kar precej, čeprav se mnogi članki in razprave niso ohranili. Regent je že od začetka svoje politične dejavnosti sodeloval pri vseh slovenskih (tudi nekaterih italijanskih!) naprednih delavskih listih. Ze na prvih straneh prve Regentove knjige naletimo na članke, ki so prava mojstrovina. Tak je na primer članek »Stavka učiteljiščni-kov v Kopru« (str. 30 do 32). Iz njega zvemo, da se je Regent dosledno boril za narodnostne pravice slovenskega ljudstva v Trstu in okolici. Ob stavki v Kopru leta 1908 so slovenski narodni prvaki preprosto zatajili narodnostne pravice koprskih dijakov; zanje so šli intervenirat edinole tržaški socialisti in ko so v Kopru dijaki med stavko zborovali, jih je prišel obiskat tržaški socialistični poslanec Scabar. V člankih »Smešna logika in narodna sramota« (I, str. 17 do 19), »Izdajstvo voditeljev Narodne delavske organizacije« (prav tam, str. 21 do 22) in v članku »Dovolj?« (prav tam, str. 26 do 28) je Regent temeljito obdelal odnos slovenskih socialistov in pa narodnih prvakov do nacionalnega vprašanja. Skoznje se vleče tale dobro utemeljena teza: Slovenski narodni prvaki v Trstu so u-stanovili Narodno delavsko organizacijo (1907), da bi zavirali pravičen boj slovenskih in italijanskih delavcev. NDO je dejansko postala ena od glavnih krumirskih (stavkokaznih) postojank tržaške buržoazije. Ko je šlo za dušitev delavskega boja, so si slovenski in italijanski buržuji podajali roke. To pa je močno krnilo moč Slovencev v Trstu, ki so bili v pretežni večini delavci. Tako so si slovenski narodnjaki ob vzporednem slabšanju položaja slovenskega delovnega ljudstva (tu mislim predvsem na narodno zatiranje!) sami kopali grob. Slovenska in italijanska buržoazija sta delavstvo izkoriščali za medsebojno obračunavanje. In če so slovenski buržuji v Trstu (tu še posebno tipični primeri!) kričali: «Naj živi slovenski narod«, niso mislili nanj, marveč na svoje osebno imetje. To misel najdemo tudi v mnogih Regentovih člankih in razpravah in večkrat lepo izrečeno v Cankarjevih spisih. V Trstu skoraj ni bilo važnega vprašanja, ki bi ga Regent ne bil obravnaval. Mnogo lepih člankov je posvetil vprašanju delavske (ljudske) prosvete. On sam je bil pobudnik »Ljudskega odra« (1905), nekakšne prosvetne zveze, ki je temeljito zaustavila proces poitalijančevanja slovenskih delovnih ljudi. Smatral ga je za eno od hrbtenic slovenskega delavskega gibanja v Trstu in to je »Ljudski oder« tudi bil. V sestavku »Slovensko narodno gledališče v Trstu« (I, str. 42 do 43) je Regent povedal, kakšen bodi odnos slovenskega delavca do slovenske kulture. Navduševal ga je za obiskovanje slovenskih gledaliških predstav. S tem je Regent razganjal bajko o tržaškem italijanstvu (Trst je bil takrat precej drugačen, kot je danes). V svojih člankih je večkrat napisal, da slovenska buržoazija nima pravice govdriti v imenu slovenskega naroda, kajti delavci, ki so del tega naroda, imajo svoje lastno vodstvo. Naloge, ki jih je .moral v takem položaju reševati tržaški (zlasti še slovenski!) proletariat, res niso bile lahke. Delavski voditelji so se morali že od vsega začetka temeljito seznanjati s perečimi gospodarskimi, političnimi, kulturnimi in neredko-ma zelo zamotanimi problemi. Širokemu načrtu (splet-karije in tatvine, sejanje šovinizma itd.) tržaške buržoazije skupaj z oblastniki se je moral proletariat upreti realnemu načrtu, ki bi naj upošteval celotne njegove potrebe. Eden od tvorcev tega načrta in bojevnikov za njegovo uresničenje je bil tudi Ivan Regent. 2. Iz Regentovih spisov lahko brez težave razberemo, da je moral ta delavski voditelj sproti proučevati številna pereča vprašanja, ki sta jih razredni in nacionalni boj gnala v ospredje, ter prisluškovati govorici delovnega človeka, da bi teorijo preverjal s prakso. Obdobje od 1905 do 1918 je s svojimi političnimi boji Regenta vsrkalo do kraja; v njegovem delu res ni bilo premorov (morda je Regent lahko počival, ko so ga med prvo svetovno vojno mobilizirali?) in torej niti časa za pisanje kakih filozofskih razprav. Vse, kar je bilo aktualnega, programskega in zadevalo celo širši pogled na svet, je moralo v časnik. V njem je delavec iskal odgovore na vsa važna politična vprašanja. Ob konkretnem delu in boju je postal zanj članek v časniku najučinkovitejše •radstvo za izobraževanje. V lo k reševanju tržaškega vprašanja. Zanimivo je, da je Regent živo sledil celotnemu razpletu političnih dogodkov v Jugoslaviji, pisal na primer članke o potrebi združitve vseh naprednih smeri jugoslovanskih socialističnih strank (v članku »Slovenski socialisti in politična demokracija«, I, str. 147 do 150) in se iskreno veselil, ko je KPJ v parlamentarnih volitvah leta 1920 dobila kar 58 poslancev in prišla kot politična stranka na tretje mesto. Očitno je, da je Regenta nacionalno vprašanje močno vznemirjalo. Nič čudnega, saj ga je čutil na vsakem koraku! Ko je mislil na reševanje tega vprašanja, pa je bilo jasno, da rešitev še ni bila tako blizu. Pisal je, da ga bo proletarska revolucija rešila z enim samim zamahom, da bo ta rešitev preprosta, kratka in temeljita (I, str. 195). Na podobne misli naletimo tudi v članku »Naša domovina je ves svet« (I, str. 181 do 183). Pod Regentovim uredništvom je DELO dalo pobudo za zbiranje pomoči za slovenske rudarje v savskem bazenu. Ob usmrtitvi Alijagiča je DELO prineslo oster protest proti strahovladi srbskih oblastnikov. Ob koncu leta 1920 je Regent imel polne roke dela z vprašanji, ki so razganjala italijansko socialistično stranko. Frakcijski boj v njej je vodil (važen tudi poziv Kominterne!) k ustanovnemu kongresu KPI v Livornu (21. 1. 1921). Po tej veliki zmagi je bilo treba v Trstu odvzeti socialistom oportunistične smeri list «11 lavoratore« skupaj s tiskarno. Regent je te važne dogodke lepo opisal in se veselil uspešne »opera-cije«. Več člankov je Regent posvetil volitvam v letih 1921, 1922 (občinske volitve) in 1924. V tem času se je Re; gent ukvarjal zlasti s pre* blemi boja proti fašizmu. Leta 1928 je moral Regent v emigracijo. V Ljubljani je marljivo sodeloval pri »Delavski enotnosti« (nekaj let pred tem tudi pri »Zapiskih Delavsko - kmečke matice«), kjer je objavil tudi daljšo razpravo z naslovom »Trst in tržaško vprašanje ob polomu avstroogrske monarhije« (II, str. 11 do 26). Takrat je pisal razprave tudi za teoretsko glasilo KPI »Lo stato operaio«. V Ljubljani je izdal nekaj številk ilegalnega DELA. Iz ljubljanskega obdobja je Regentova brošura z naslovom »Julijska krajina za časa okupacije in aneksije ter terorja in nasilja fašističnega režima« (I, str. 361 S svojo publicistično dejavnostjo je Regent prevzel nase tudi težko nalogo, da, seznanja italijanske delavce s slovenskim nacionalnim vprašanjem. Delo, ki ga je s tem opravil, je neprecenljive vrednosti. Cim bolj se je bližal razpad Avstroogrske, tem bolj je s to dejavnostjo hitel. Proti koncu prve svetovne vojne je v listu «11 lavoratore« (članka: »V jugoslovanskem svetu«, »Trst in Jugoslavija«) opozarjal zlasti vse poštene tržaške demokrate, da se italijanski imperialisti pripravljajo, da zasedejo tudi ozemlje, na katerem živi 500 tisoč Slovencev in obenem poudarjal, da morajo tržaški delovni ljudje sami odločati o svoji u-sodi. Takrat je Regent zagovarjal gledišče, naj bi Trst postal samostojna državica pod pokroviteljstvom demokratičnih dežel. Za tiste čase bi bila taka rešitev tržaškega vprašanja najbolj realistična in najbolj demokratična, kajti taka državica bi slabila imperializem, krepila bratstvo med Slovenci in I-talijani ter mirno sožitje med narodi. Regent je dobro razumel, kaj so tržaški ljudje po svojem narodnostnem sestavu, in prav tako, kakšnega pomena je za Trst povezava z zaledjem. Vse te misli so zelo blizu idejam, o katerih so v Trstu ob koncu druge svetovne vojne tako živahno razpravljali. Zanje se je dejansko izrekla pretežna večina tržaškega prebivalstva. Prihod imperialistične Italije v Trst 2. novembra 1918, od koder se je zatem začela okupacija Primorske in Istre, je pomenil za to mesto veliko nesrečo. Novi gospodar ni bil boljši od starih oblastnikov, bil je' celo slabši, kajti že ob začetku je razkrival svoj načrt, da potepta vse tisto, kar so si delavci izvo-jevali v sto letih trdega boja. Nič bolje pa ni bilo takrat niti onstran vzhodnih meja, v Jugoslaviji. Stara država SHS je bila primer gnile, zavratne in verolomne o-blasti, legla korupcije. Ce bi bilo tedaj v Jugoslaviji drugače, če bi bila resnično demokratična dežela, bi i to lahko bistveno doprinaša- do 400). Ta njegova razprava je šla v svet in ljudem pričevala o strahotah fašističnega terorja na Primorskem in v Istri. Medtem ko zajema prva Regentova knjiga obdobje od leta 1907 do 1934, imamo v drugi knjigi le članke in razprave iz obdobja . od leta 1920 do 1944. V tej knjigi vidimo Regentov boj proti fašizmu, doma in v tujini, v Trstu, Ljubljani, Parizu, Moskvi itd. Tako razdelitev snovi je verjetno narekovala okolnost, da so mu bili nekateri sestavki bolj pri rokah, drugi pa manj. Obe knjigi skupaj predstavljata jedro Regentove publicistične dejavnosti. Vsak človek je s svojimi nazori plod določenega' časa in okolja. Regent je začel s svojo politično dejavnostjo v času, ko je razvoj terjal od njega, da se posveča vsem vprašanjem delavskega gibanja. In tu se je začela njegova trnova pot, pot delavskega politika, agitatorja in kulturnika. Tisti čas je od delavskega voditelja zahteval požrtvovalnosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Vse te lastnosti si je Regent tudi pn- (Nadaljevanje na 6. strani) Scena iz filma »Njegova ekscelenca je prenehala jesti«, ki mora sedaj čakati na cenzuri zaradi nekaterih dovtipov, ki so baje nespoštljivi do nekega policijskega komisarja, in zaradi nekaterih scen, ki lahko žalijo oblasti. Pred časom so producente filma že pregovorili, naj spremenijo naslov iz «...In minister je prenehal jesti...«. Pravijo, da v sedanjem naslovu ni toliko namigovanja V filmu sodeluje več znanih igralcev: Toto, Ugo Tognazzi, Virna Lisi, Raimondo Vianello, Lauretta Masiero, Lia Zoppelli, Vittorio Congia ter Francesco Mule, ki igra komisarja (na sliki na levi) Pred velikim lovom» Registriranih 8O.0D® nacističnih zločine! Kriminalca Josepha Mengeleja še niso * STUTTGART, 31. — Pri zve-,-aem uradu za denacifikacijo v Ludwigsburgu je registriranih 80.000 nacističnih zločincev, ki so krivi za pokole v koncentracijskih taboriščih ali drugje. Proti tisoč od teh so že končali preiskavo in procesi bodo v prihodnjih 12 mesecih. Seveda pa niso vsi zločinci v rokah pravice. Državni pravdnik v Ludwigsburgu je na tiskovni konferenci izjavil, da se v prihodnjih mesecih predvideva ogromen lov na te zločince. Dodal je, da je iskanje zelo težavno, zlasti pa v tujini, ker Interpol meni, da so zločini, ki so jih izvršili nacisti, politični zločini in ne navadni zločini. Prav iz tega vzroka ni mogla nemška policija izslediti zločinca Eich-manna. Velike težave so tudi, kar se tiče izsleditve bivših častnikov; SS, ki so že dolgo časa na varnem v tujini pod drugim imenom. Navzočim časnikarjem je državni pravdnik izročil se- 0*1 Kennedyjev brat bo imel takoj delo «John Birch Society» trdi Mrtvih 14.5 in ranjenih 143 Nesreča v predmestju Kijeva da je Eisenhower-komunist Ustanovitelj in vodja te organizacije Robert Welch je napisal knjigo, ki jo primerjajo Hitlerjevemu «Mein Kampf»; sicer je pa zrel za kak opazovalni oddelek WASHINGTON, 31. — Minister za pravosodje in brat predsednika ZDA Robert Ken_ nedy je sklenil, da se bo oseb. no pozanimal za vprašanje na pol tajne organizacije «John Birch Society», katere značaj je ultrakonservativen in reak. cionaren, razširjena pa je po vseh državah zveze in ima — tako zatrjujejo — čez sto tisoč vpisanih. Pravosodno mi. nistrstvo pa ni točno povedalo, če bo uvedena uradna pre. iskava, kot to že več dni zahtevajo liberalne organizacije, razne osebnosti in tisk. Včeraj je bilo v Washingtonu uimiiiiiiiimiiimiiitmiifiitimiiitnmiiiiitmitiiiitiiiiiiititiiiiimiimiiifiiiiiniiiiimiiiimil Film o po s osi v r MOSKVA, 31. — Včeraj je moskovska televizija oddajala film o eksperimentih z izstrelitvijo vertikalnih raket s psi; te poskuse so v SZ delali pred poskusi s poleti živali v vesoljskih ladjah. Filme je komentiral Oleg Gazenko, član sovjetske akademije znanosti. Bilo je prvič, da so film, avtomatično posnet med poskusi, pokazali na televiziji. Tako so mogli gledalci videti obnašanje psov v stanju breztežnosti, ko hitrost rakete nevtralizira zemeljsko težnost. Film kaže tudi spuščanje psičk Linde in Albine s padalom. Psički sta bili zaprti v dveh kabinah, ki sta ju dve raketi avtomatično pognali ven v višini 80 km. Dve miši »skušata, kot je dejal komentator, s svojimi gibi prilagoditi se stanju breztežnosti, v čemer sta deloma uspeli«, «»-------- Zagonetna nesreča češkega letala NUERNBERG, 31. — Vzroki nesreče češkega letala, pri kateri je izgubilo življenje 52 oseb, so še vedno zagonetni. Specialisti se sprašujejo, kako je mogoče, da je poveljnik letala, ko je letel nad Bay-reuthom, mogel le sporočiti, da je na le‘alu vse v redu, ko pa je dve ali tri minute kasneje letalo že treščilo na tla. Kapetan Reichel, zahodni Nemec in član komisije za preiskavo nesreče, je danes izjavil, da ni nobenega povo- kvare. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki zahodno-nemškega letalstva ter strokovnjaki ministrstva za letalstvo CSSR, se je sestala danes v Nuernbergu. Predvidevajo, da bo delo komisije trajalo več tednov. «»:------- Od Milana do Pariza v 53 minutah PARIZ, 31, — Reakcijsko letalo »Boeing 707» družbe »Trans World Air Lines« je postavilo nov rekord s tem, da je letelo iz Milana v Pariz samo 53 minut. Prejšnji rekord je znašal eno uro in pet minut. Pri Cap d' Antibes vile - za tatove NICA, 31, — Mister Saffian, človek zelo hitrih odločitev, je takoj, ko je prispel z letalom iz New Yorka v Francijo, dal naprodaj vilo «Pre-squ'llette», kjer so pred tremi tedni njegovo ženo okradli draguljev ter krznenega plašča za 65 milijonov. Ljudje se seveda sprašujejo, kdo bo pripravljen kupiti vilo zelo bogatega »businessmana«. Pred poldrugim letom je bila namreč izropana neka druga vila poleg njegove. (Na kamnitem obrežju blizu Cap d’Antibes je namreč polno vil). Tedaj so tatovi kakor to pot prišli po morju ter spet izginili s plenom kakih sto milijonov da, da bi se mislilo na sabo- Policija domneva, da so bile tažo. Z vso verjetnostjo je ne- tako prvič kot drugič na de-sreča nastala zaradi kake o- lu približno iste osebe. mnogo zgražanja, ko je neki republikanski (konservativni) kongresist iz Los Angelesa, Adgar W. Hestand, odkrito izjavil, da pripada organizaciji »John Birch«. Navedel je še ime nekega drugega člana ter dostavil, da je še več članov v vrstah tega gibanja. Društvo se imenuje po a-meriškem baptističnem misijo, narju, ki je bil na Daljnem vzhodu na koncu druge svetovne vojne ubit, ko je bil kot častnik agent tajne obveščevalne službe. Gibanje, ki nosi po njem ime, zatrjuje, da je bil Birch prva žrtev hladne vojne, ki «jo vodi mednarodni komunizem, da bi zagospodoval svetu«. Društvo je protikomunistično, protiliberalno, protičrnsko, protisemitsko in protisindikalno. Njegov ustanovitelj in vodja je Robert Welch, bogat slaščičarski in-dustrijec, ideološki tekst giba. nja pa je knjiga Welcha «The Politician«, ki so jo nekateri listi primerjali s Hitlerjevim «Mein Kampf«. Weleh ima za komuniste vse ameriške predsednike od Franklina Roosevelta naprej. Predsednik Ei-senhovver pa ima celo člansko izkaznico partije. Weloh piše o bratih Eisen-hower sledeče; »Prepričan sem, da je Milton Eisenho-wer komunist' in je to bil že 30 let. To prepričanje se veliki del oslanja na splošne okoliščine in na obnašanje. Toda moje trdno prepričanje, da je Dwight Eisenhovver zavesten in predan agent komu. nistične zarote, se opira na kup dokazov, ki so tako obširni in otipljivi, da je izključen vsak dvom.« Tako pokojni Foster Dulles kot njegov brat Allen Dulles, ki je šef «Central Intelligence A-gency», sta označena kot komunista; drugi od njiju je pa skoraj prav tako spreten kot Eisenhovver v prikrivanju svo. je prave narave. Po takem pisanju se lahko vsakdo vpraša, kako da mož še ni na kakem opazovalnem oddelku. Dejstvo, da tako društvo obstaja in da je celo razširjeno, je v delu ameriškega javnega mnenja, celo konservativnega, zbudilo mnogo zgražanja. Organ, ki bi mogel voditi preiskavo o društvu, bi lahko bila »komisija za protiameriško delovanje«. Liberalni elementi so že v preteklosti očitali komisiji, da je bila vedno pripravljena nastopiti proti levičarjem, popolnoma pa pozablja na delo desnice in ni nikoli preiskovala n. pr. rasističnih izpadov organizacije Ku-Klux-Klan. Ravnatelj «FBI» Edgar Hoo- imii umu mili n iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiii mimiii iiiiiiiiiiiiiiimiiinii mit iiiiiiiiiiMimiifiiiiiiiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiii minil iiKiiHiitiiiiiMii Včeraj v Parizu perfekten rop PARIZ, 31. — Trije zakrinkani mladeniči in z brzostrelko v rokah so napadli blagajnika podružnice »Credit Lyonnais» v Charentonu in v dvanajstih sekundah so izginili s plenom 17 milijonov. Napad je bil očitno pripravljen v vseh podrobnostih. Gangsterji so šli neopazno mimo številnih oseb, mimo bančnih uradnikov, ki so pravkar odpirali urade, in policijskih agentov, ki so skrbeli za promet tam v bližini. Sirene so začele sicer takoj delovati, toda roparji so uspeli pobegniti z avtomobilom, ki jih je čakal nedaleč. Ob 9.05 odhaja neki avto- bus izpred banke. Med potniki, so pomešani tudi trije gangsterji. Majhen tovorni avto banke prispe ob 9.08. Pravkar je Zaključil svoj krog in vozi kakih 30 milijonov. V nekem zabojčku je 17 milijonov za podružnico v Charentonu. Ob 9.10 izstopijo iz banka trije uradniki in e-den od uslužbencev prf avtomobilu izroča zabojček z denarjem blagajniku, ki podpiše dobavnico ter se napoti proti vratom banke. Tedaj planeta dva mladeniča z brzostrelko nadenj in ga vržeta tovarišem. Tretji gangster, ki je pazil na uslužbence na avtomobilu, priteče za prvima dvema. Šofer tovornika in neki uradnik začneta trobiti, policija priteče, toda za banditi ni več sledu. Avtomobil gangsterjev so našli kak kilometer daleč od banke. Prebivalci palače, nasproti katere so roparji pustili avtomobil, pravijo, da so jih videli, ko so prestopili v drugi avto. To je že štirinajsti rop na področju Pariza od ;anuarja ver je danes v javni izjavi obsodil tiste, ki kar vsem svojim nasprotnikom pritikaj • oznako «komunist». Popolnoma zasedena letala Alitalie RIM, 31. — Kot prejšnja leta prihajajo tudi letos tujci z vsemi prometnimi sredstvi v Italijo. In tudi Italijani potujejo med raznimi kraji polotoka. Letalska družba Alita-lia je morala uvesti posebna letala. Ze jutri bo mnogo laže najti prostor v letalih, ker stopi v veljavo poletni vozni red, ki določa znatno povečanje frekvenc na notranjih, mednarodnih in medkontinen-talnih progah. ker se je zrušil velik jez To se je zgodilo že 13. marca, toda šele sedaj je bilo objavljeno uradno poročilo o preiskavi MOSKVA, 31- — »Ukrajinska Pravda« objavlja uradno poročilo o preiskavi zaradi nesreče 13. marca v predmestju Kijeva ter s tem potrjuje, da je bilo pri nesreči 145 mrtvih m 143 ranjenih. Tega dne se je namreč podrl neki jez. Časnikarji so zvedeli za vsebino uradnega poročila po telefonu od ravnatelja dnevnika iz Kijeva. Ker se je vest o nesreči razširila v Moskvi, se je neki tuji časnikar obrnil na tiskovni urad zunanjega ministrstva, ta pa mu je povedal, da je poročilo o nesreči v današnji »Ukrajinski Pravdi«. Ker pa pride list v Moskvo pozneje, se je tuji dopisnik obrnil na ravnatelja lista. Ravnatelj mu je vljudno odgovoril ter mu prebral poročilo. Nesreča se je pripetila ob 8.30, ko se je zrušil jez pri Kijevu. Voda in blato sta zalila del mesta. Materialne škode je 3.700.000 rubljev. Preiskava je ugotovila, da je nesreča nastala zaradi napak pri načrtovanju in zaradi kršitve tehnoloških' predpisov, ki so jih zagrešili inženirji, ki so delali gradnjo leta 1950. #»------------------- Košček šrapnela 44 let v telesu NOVI LIGURE, 31. — Sele danes so 72-letnemu Giacomu Frezzanu odstranili drobec šrapnela, ki ga je imel v prsnem košu 44 let. Ves ta čas Frezzano ni čutil najmanjših motenj, šele sedaj je začel čutiti bolečine. Košček šrapnela je imel Frezzano v telesu od neke bitke leta 1917, IIIIMlIllIllllllllllllllllllllllllllltinillllllllliritliMllllllllllllllllHlllllllltitiiiiiitiiiiiitiiiiiinniiniifm,,!,!,!,,,,!!,,,,!!,!,!,!,!,,!!!,!!!!,!!,!,!,!!!!!,!,,,,! Nekateri ne vedo ničesar Kubanci so hoteli ugrabiti hčerko predsednika Kennedyja? Predsednik in družina so za velikonočne počitnice na Floridi pri predsednikovem očetu znam sto in}®*1 jjiti; čincev, ki j'*1 ciuucv, rvz. j « ' • sledili in ki s0..vaCijo \ rada za denacif 4 V Tel AVivu no zanikali 1 /,,gv francoskega 'ujeli & , ski tajni agenti. “Jgga 'K ka koncentracij $ šča v Oswieczi«"> Mengela. V Ansbachu ! tif pravdnik C&j vojnemu z.l°cin j;i , skemu, ki 3®. „ G«5®8'; cijsko taborišče ^ L «. 1 n*v« rtRil , JstiP, hteval smrtno jfljdv dva in polletn1 tega zločinca ' lo v taborišču deportirancev. Nacistični zl..,b0i.. Mengele, bivši nik v Oswie«““i i/ifj tisočev smrti in"«- f . Vest, da so t» t)p' ujeli, so zanil«d / Avivu kot v ____ Pred so žarni bo varoval ,ONDON, 31. v Vlj : 1 ih Mii® set>e»,.y izdelali P gost ( ii lošč *B'2 . lab» j posebnost, ~ d® ra plamenu 5 prepreči, d® s 0*. koj razširil, pr®5 jjf goči izpraznit® ^oši ^ mu grozi og®"delujei"llpif ki ga lahko „*-* vrsti barv, se ; cetn'“ za les, pap>r ie Ut"1 v'«i goce ga Je U)}«** kim detergeu^^joi rt niti ga s ne da bi se grita05*11-1 poškodovalo. n8pt' za preiskave 3 pi kaj poskusov, pf\ učinkovitost . l's j 'ibn ja, pološčen z ^niit nu; papir se ■ - - bi10, -1 Razen tega 3 p S1 žati roko na bjjo' da pirja, ne jjgU čutiti vročino- ,1 la posoda s ^ ^ po dvajsetih ”fJteA PALM BEACH, 31. — Vsa .tako eden izmed načinov za policija je mobilizirana in pre- preganjanje dolgega časa ka-iskuje področje okrog Palm * kor katerikoli drugi. Tako je Beacha, da najde štiri Kuban-ce, ki naj bi bili agentje Fi-dela Castra. Zaslišati jih hoče o nekem komplotu, ki naj bi imel za cilj ugrabitev Ca-roline Kennedy, triletne hčerke predsednika ZDA. Neke govorice so prišle do policije že pred tednom. Predsednikova družina se nahaja na počitnicah pri predsednikovem očetu v Floridi.' Koliko je pri vseh teh govoricah resne podlage in ne, je težko reči. šef mestne policije v Palm Beacbu je dejal, da po tem, kar on ve, ni vse skupaj nič res. Podobno je izjavil tudi šef kriminalne policije okrožja Palm Beach. Vodja ameriške tajne službe pa je ta večer izjavil, da vesti o nameravani ugrabitvi ne zanika in ne potrjuje. «#------- Jemenski kralj žrtev atentata? D2IBUT1, 31. — Tu se še naprej širijo govorice, da je postal kralj Jemena Ahmed žrtev atentata, ko je bil na obisku bolnišnice blizu Hodei-de. Ujeli so pozive jemenskega radia, s katerimi je ta nujno klical štiri italijanske kirurge, ki bi izvedli težak kirurški poseg na neki visoki jemenski osebnosti, ki pa ni bila omenjena. Prestolonaslednik El Badr, ki je bil na zdravljenju v Rimu, se je baje nemudoma vrnil v domovino. Prebadanje koles zabava 83-letnika POITIERS, 31. — Bivši občinski svetnik Eugene Jou-teau, ki ima 83 let, je bil aretiran, ker je ponoči prebadal kolesa avtomobilov. Starčka so zalotili med po- možakar povedal policiji. Dejal je, da je v njegovi starosti »tako malo zabav, zlasti na podeželju. Zelo zabavno pa je, čakati in opazovati lastnike avtomobilov, ko se vrnejo. Navadno kolnejo, kot Turki. Včasih počakam, da pomagam, včasih pa samo 0-pazujem prizor«. Zaradi visoke starosti so Eugena Jouteauja izpustili na svobodo. Obljubil je, da ne bo več prebadal koles, obžaloval pa je tudi, da se mora s tem odreči tako kratkočasni zabavi. V stolnici ogenj na velikem oltarju MESSINA, 31. —~ Med versko svečanostjo v stolnici je zaradi kratkega stika nastal ogenj na velikem oltarju. Med verniki, ki jih je bilo takrat v cerkvi kakih dva tisoč, ja nastala pania in vsi so drveli k izhodom. Takoj so posredovali službujoči karabinjerji, ki so pogasili plamene, ša preden je moglo priti do česa hujšega. Vendar so bile po ognju načete nekatere dragocene zavese. Pod Mont Blancom že 6 km predora COURMAYEUR, 31. — Predor pod Mont Blancom je do polovice predrt. Z italijanske strani so prevrtali 2.900 m, s francoske pa tudi skoraj tri kilometre. Predor bo skupno dolg 11,6 km in domneva se, da bo lahko končan čez dobro leto, to se pravi še v letu 1962. Zažgal 650.000 lir VERONA, 31. — Carlo Fraiz-zoli, ki ima 56 let, je dal v peč zavoj bankovcev za skup- na tla z vzklikom: »Mir, tiho I 1960. V ] ‘oajstih m »šenih so slom. Ponosen na svoje po ali smrt!«. Eden od obeh mu gangsterji naropali 188 mili- četje, je vse priznal, češ da j nih 650 tisoč lir in nato je iztrga zabojček ter zbeži s j jonov. Ije prebadanje pnevmatik prav I peč zalfcuril. Prižgal pa je tu- di zavese in nekatere kose pohištva, nakar se je vlegel na posteljo ter čakal, da bo ogenj opravil svoj posel. Toda sosedi so sumljivo zadevo opazili in obvestili gasilce, ki so še utegnili preprečiti požar tei rešiti Fraizzolija, ki že nekaj časa trpi zaradi živčne izčrpanosti. Toda denar je seveda pogorel. WELLINGTON, 31. — Neka mlada gospa iz Wellingtona (Nova Zelandija) je danes rodila četvorčke, same deklice. Mati in otroci so zdravi. V družini sta bila doslej že dva otroka, deček in deklica. bila uruga nj izvodom, ^ ž® v en) B-25» dou- tega pred koncert1 Srečno na#? IfP1 in uspešen NEW VOR nenadne zija, je basist® .1*1 moro1 lijanskega OfH V‘J Metropolitan eilO’.! basist Ezio „„(fl|c«t^( f pltfT* u ko v vlogi . it if. Marta* doži”el opernem 0ff' gello je jet tako P1^ kritiki. OBLEKE IN KRILA ki jih izdeiuiei° podjetja: Confezioni ^D(f!r^ Momesper*0'1 Confezioni V* Milan Contex (N°v> Borgonnanero Creazioni ^ Milan Italbritannia , Milan . „1 d1 Monti confe*1 Pesaro in Mott J Milan c Bratje V»lor,a Neape I s tkanino COTONIFICIA trade mar i« a register Ostane stalno »e ne me£ka, »e pere ^ 1 ne takoj posuti, se ni ko*1 % 2®^® DNEVNIK L aprila 1961 Zjjodba za današnji dan Kop nve %,’L^Wa Pomlad. ie "Hbotnu, VodnAka SO % ni n£’ ker M ^ «Mio treh teptal’ k° 'Stirl miVati ^d- p* so’S°Uwdik<> le' « pravici b0tre zajemati Jot, ,e fnelo še par S0Se- f^Teitbila *>radi i tn rf»7da Ji use Po-N je Vseh?-0 šk0d0- H j robiri0 h J pristavila: nasadila, fe ?e i?neZa NfrLJSS Maričko. ie »ode >ail- nai na-J* je Driu °’ ali Ma- *^ ikLdomov ie .0Z-L\ vsa ope- H k°Pr& in m ho- M i CC 50 n°- tfikiin ?°do- Jokala je E 3o b0 !*Jov°rHa ma- ma- mu vse požeti. viora ?P -m; ,TWC' ^ch. da teon *n Pr0‘ HT Sto- S). , -- oi/te 6to- in °b°tra Vana kregala vse itoj^or refcej, da jih ''ikZ;L;c‘«»«<■ ai iffta douge i S’ na korfo1 kUate po tam. ni ‘tn bajtaPT*Ve So mua- A. bda buo-Qtžar je šlo eo ‘De, ‘(»So unertti se bo- &ka‘vso^ Je Šantla ^ kako Aoi Premiš-*’ “*° 6‘ Jo Mfcanda. < mPy, "“vira ni ^ % ? V« -e Proda* 7 «C/, fcaPri»e, iisfe B0fo t^,^PrSa*adudewo - 1•te Praveste K «eftsS T*Le’ fce? * kapriva- bi , llik tisto * če dual h klAS Jro9erijo ~ ke jeh^. PitUa ano ‘ *en fcor-f *esla ceu enike tude.> vidle, eBen, hen, bomo bm še premislela.» Naslednji dan že ob šestih zjutraj so bile koprive požete in korenine zru-vane, vrata botre Vane pa zaklenjena. Ves dan se je soseda Tončuka ozirala po dvorišču od kod bo prišla. Ni je bilo ne za kosilo in ne za popoldan; šele zvečer je vsa utrujena prav počasi stopala proti domu z žakljevinasto rjuho pod pazduho. Tisti večer sta se potuhnili mati in hči, kakor da ne vesta nič. Sele naslednji dan se je mati Tončuka delala malo užaljeno, ker ji ni prodala kopriv. Takrat pa se je botri Vani razvezal jezik in je rekla : eHuate če huate, vi jen vaše kaprive — vs dan sem jeh nosila po Trste, z drogerije u farmacijo — s farmacije u drogerijo do Rojana, jeno kume pr štaciu-ne ke sem pačivala na a-ne kaluone me je aden pa-veu, de je prve april, za-tu so me pašilale uod anga do druzga.» «Pej kam ste jeh denila?» jo vpraša botra Tončuka. e Ja še do Kanala sem jeh mogla nest, de sem jeh vrgla u murje JESIH FERLUGA MARIJA ' • ■■■ ' ' — ■ S\<:i ; '■■■ ; '/'/ - .. . Današnjim popoldanskim sprehajalcem ob tržaški obali se bo v bazenu med ribarnico in Pomorsko postajo nudila priložnost, da prisostvujejo poskusom nove vrste vodnega vozila, ki pa drsi nad vodno gladino na posebni «zrač ni blaziniti, ki jo samo sproti ustvarja z rotorjem, ki je dobro viden na naši sliki, katero je včeraj lahko posnel naš fotograf. Pristaniško poveljstvo javlja, da se bodo p oskusne vožne začele ob 14. uri in da bodo v presledkih po pol ure sprejemali na kr ov po želji tudi gledalce Kratko kulturno pismo iz Milana Slovita «Scala» v krizi? Trenutno le dva «gotova» pevca • Ne upajo so v Moskvo ali kam drugam Zelo pester repertoar - Tuja velika imena ■ Stalno občinstvo in subvencije Kulturno pismo iz Mil&na bi se prav gotovo ne smelo omejiti le na dejavnost milanske Scale, ker pa je to ne-le najboljša ustanova Milana, pač pa ena najboljših Oper na svetu, bomo spregovorili le o njej. , Letos — po treh letih — bt bil moral biti osrednji dogodek milanske Scale nastop Marie Callas, in sicer v po 21 letih ponovno uprizorjeni Donizettijevi oper «Poliuto». Toda sosrednji dogodek» ni bil to, kar so od njega pričakovali, saj ni redek oni,; Jct meni, da je Callasova «l «Poliutu» doživela svoj ezad-i nji uspeh» na odru milanske Scale. Maria Callas je sicer) še vedno dobra pevka, toda niti od daleč ne več to, kat je bila. Zato sta pri «Poliur tu» briljirala bolj tenorisf Franco Corelli m baritonist Ettore Bastianini. Sicer pa milanska Scala nji to, kar bi se od nje mogl pričakovati. Nekaj prvih pre stav, premiero in kako reprizo, smemo šteti v prvovrstnje predstave, dočim poznejš\e predstave daleč zaostajajo Za njimi, ker v prvih predstavah nastopajo najboljši pevci, ki jih v reprizi nadome- stijo manj znani povečini mlajši pevci. Vzrok temu je dejstvo, da so boljši peoci povečini vezani na pogodbe z drugimi hišami in morajo zato za daljši ali krajši čas zapustiti Scalo. Generalni intendant Scale dr. Ghiringhelli je o kakovosti milanske Sedle dal vsaj posredno oceno, ko je t> zvezi z gostovanjem Scale v SZ izjavil: «Mi se v sedanjih razmerah ne upamo iti v Moskvo ali kamor koli drugam. Danes razpolagamo samo z dvema pevcema, za katere smo gotovi, da bi nas mogla dostojno reprezentirati To sta mezzosopranistka Giu-lietta Simionato in baritonist Ettore Bastianini. Vsi ostali imajo svoje boljše in slabše dneve. Mi pa ne smemo tvegati in postavljati na kocko naš težko doseže ni ugled in sloves.» Ta izjava dovolj jasno priča, da torej slovito milansko operno gledališče ni prav tisto, kar bi moralo ali moglo biti. Generalni intendant sicer ni omenjal drugih imen, ko je rekel, da imajo trenutno le dva dobra pevca, zato pa se da slutiti, da z drugimi pevci ni vse v redu, ker pač imajo svoje »boljše in slabše dne- ven. Med temi je verjetno tu-' di Di Stefano, ki je v zadnjih 15 letih slovel kot najboljši lirični tenor. Kot tak je bil miljenec občinstva. Kaže pa, da z njim nekaj ni prav, ker namesto v več predstavah nastopi le v eni v naslednjih pa vskače kak namestnik. To se z D.i Stefanom dogaja že tri leta. Tako je v lanski sezoni odpovedal svojo vlogo kar pri petih predstavah opere «Car-men». Enkrat je celo nastopil le v prvem dejanju in ga je v drugem dejanju moral zamenjati bolgarski tenorist lizunov. Tudi letos je nastopil v operi «Don Carlos» in koj nato začel vaditi «Pikovo damo», da bi Pa prilezel le do generalke, nakar ga je moral zamenjati tenorist Annaloro. Kljub temu, da ima Scala težave s svojim pevskim kadrom, je vendarle to najboljši hiša v Italiji, kajti 3200 sedežev je vedno razprodanih, k čemur pripomore njen repertoar. Umetniški direktor Francesco Siciliani glede slednjega prani: «V naš repertoar dajemo tudi manj znana dela starejših mojstrov in moderna dela sodobnih avtorjev, da bi s tem kulturno vzgajali naše občin- Hlinili minimum ....................................................................................... u umu ........................................................................... ..mu....u.......................................................................................................................... Slovensko ribištvo v Barkovljah je praktično izumrlo Domačih barkovljansk ni več kot prstov ALI VEŠ, DA Zadnja mreža domačinov za veliki lov je leta 1927 končala v vratih nogometnega kluba «Val» - Slovenski ribiči brez socialne oskrbe Večkrat si stavim vprašanje, kako to, da se je večja skupina Barkovljanov še pred prvo svetovno vojno posvetila planinstvu, ki se je po končani vojni še stopnjevalo. Salonske ture, ali bolje rečeno izleti, so bile skrb tržaškega planinskega društva, barkovljanska sku- domačinov v barko vljanskem redki portiču, .»s Sobota, 1. aprilu 19«! 11.45: orgle; sL VsL* Oridav?*“’ArCa v l,Se Bar n 12.30: - nekaj; Igr. ,,1» 13.30: & ^^nKc£ *» ?,lSer»J0: Ulii m or' >«lN» '* hiti De m St C, 2t*>r ? USl>- motei motet orkester; un„jižev"0St in * *?®rkešt^rassi: Kon r?°s>USaler; 19 6°: Po- ‘M?: v d- 0 grosso Chles Lampugnani: lC,hlesa: Šim- Sh ^Uiru- oJmpu*nani: KN v^u?0!00: Šport; 'SCtinif; 23.23: Mater«. Trst ‘SP^id tja ,, HvŠ ,D°v<)Jn/a?: 14-2°- I- >*VU.lavir; lit ^.<7 RL- 7l, >2 00; „ S S 'l3 «nGlasba Glas- Glas- -tQj '»j, ^ lu in4°:. ^Pevke SSS'i'>0; °rki 'tirom ^Oka1.’ Zabavna Vk; ,.aJ veseli., i lm G 14.45: Monia Franca v*seHh do- 7.00: Sibeliusove ln Smetanove skladbe; 9.00: Koncert za orgle; 9.30; Jutranji koncert; 11.: Koncert orkestra Angelicuma iz Milana; 12.00; Verdi: Kvartet za godala; 12.20: Pontonska glasba; 13.15: Beethoven: So,.ata za klavir; 13.30: Uverture in intermezzi iz oper; 15 lt: Cammarotta: Preludij, A-dagio in Toccata za koncert za klavir In orkester; 17.20: Skladbe za klavičembal; 17.40; Jutrišnji športni dogodki; 18.25: Žrebanj« loterije; 18.30: Otroški zbor; 19.00: Koncert so- pranistke Margherite Farosio; 20.00: Schubert: Simfonija št. 4; 21.00: Koncert dueta Gorini-Lorenzi; 21.20: »Potovanje v Begu.io«, radijska drama Hein-richa Bolla; 22.30: Jedrska Bologna; 22.45: Koncert pianista Nikite Magalota. II. program 9.05: Magične roke; 10.00: Iz albuma Čajkovskega; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Mendelssohn: Romance brez besed; 13.40: Beethovnove skladbe; 14.40: Vivaldi: Kon- certi «La Cetra«; 15 40: Koralne skladbe iz oper; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Avditorij; 17.30: Dvorak: Stabat Mater; 18.45: John Cantvvell: Delanje zvestobe; 20.20: Izbrane strani iz mistične drame Richarda VVagnerja: »Parsifal«; 21.45: Cesar Franck: Sonata za violino in klavir. Violinist Ali Dermelj pred mikrofonom; 9.25: Od melodije do melodije; 10.15: Boris Papando-pulo: Simfonietta; 10.55: Zabavni orkester RTV Beograd; U.: Po svetu jazza; 11.50; Otroci izbirajo pesmico; 12.00: Fran-cois Pory: Orientalska suita; 12.15: Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Upoštevajmo tudi poletno zaščitno škropljenje; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Od vasi do vasi - narodne in domače viže; 13.50: Operne arije; 14.20: Šport in športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40: S knjižnega trga; 16.00; Popevke se vrstijo; 16.25: Iz najnovejšega reperloarja Jugotona; 16.40: Mešani zbor KUD Pošta; 17.45: 'Pianist Page Cavanaugh; 18.15: Dag VViren: Serenada za godalni orkester; 18.30: Pozdrav z gora; 18.45: Okno v svet; 20.00: Nekaj novih in starih domačih za sobotni večer; 21.: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23 05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija RA F ShN^ii* ^an^msove brove" «Cieder»; 18 Si. ,v ’J?00: n,.5 Walter ska vokalna in H III. program 14.00: V evroviziji iz Londona prenos regate Oxford-Cam-bridge; 17.00: Tajnost Fatime -film; 18.30: Dnevnik; 18.40: Ljudje in knjige; 19.45: Teden v svetu; 20.03: Nove besede našega časa; 20.30: Dnevnik, 21 00: Film meseca: Bog po- trebuje ljudi; 22.45: Dnevnik. T pi ” < >^'>0va?,aib'n* * V *‘hh la 0/n/ „ enos RL- 'tr.f ^gram a **»l. morjih; 17.00: Beethovnove in We-.30: Francoska vokalna in instrumentalna glasba od začetkov do XIX. stoletja; 19.35: Bachova glas- ba; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert (Glan Francesco Mallpiero, Strawinsky, Petrassl). Jug. televizija 8.05: Slovenija Glasba ob dulu; 8.30: Italija - RTV Beograd 17.00: TV za otroke; 10.00: Oddaja za otroke: Čarobna galoša. RTV Ljubljana 18.45: Nevarnost Je moj poklic. RTV Beograd 20.: TV dnevnik. RTV Ljubljana 20.20: Rezerviran čas. RTV Zagreb 20.30: Mikrofon je vaš. RTV Ljubljana 21.30: Železna pljuča - film iz serije Cannon-ball. Italija 22.00: Zimski vrt. pina, ki se je večala iz leta v leto, pa je imela cilje, ki so šli preko Nanosa in Vremščice in je hodila na Crno prst, Rodico, Stol, Mangart, Jalovec, Triglav, da ne govorim o Komniških planinah in nešteto drugih, Kaj pa morje? Gledali smo ga od daleč in nič več. V poletnih mesecih so se nekateri odločili za kopanje, večina nas pa se je odrekla tudi temu in gore so nas vedno vabile. A leta so tekla in z njimi so začele odrekati noge, pljuča niso bila več tako elastična kakor nekdaj in tudi srce je začelo marsikomu nagajati. Tisto morje, ki smo ga smatrali za siroto, je začelo stopati v ospredje in nas začelo vabiti na obisk, kateremu se ne moremo odreči, kajti lepo je, kadar je mirno in celo lepše, kadar je razburkano. Ko ga gledaš z barkov-ljanskega pobočja, se ti menjuje slika od hipa do hipa. Zdaj zapiha vetrček in že je na tistem mestu morje potemnelo, pokaže se ti pred pristanom majhna barčica in že je slika drugačna. Tako se spreminja barkov-ljansko morje od jutra do večera, da nastane v tebi želja, da bi se mu približal m gledal v njegovo globino. Ko to delaš, se ti obujajo spomini na otroška leta, ko si skakal na ustju barkovljan-skega pristana v vodo !n ne moreš mimo tistih slik, ki ti jih je nudil barkovljanski pristan pred šestdesetimi leti, ko se je polovica barkov-ljanskega življenja odigravala prav v tistem majhnem delu velikega barkovljanske-ga ozemlja.. Stopajo ti pred oči nakdanji barkovljanski ribiči, pred vsemi stric To-mažek, ki se je sestal z našim Antonom Aškercem in mu pravil o strahovih pred kontovelskim pristanom, stric Tomažek zadnji barkovljanski kratkohlačnež ribič, Vanek Turk, France Slekeč; Vincenc Seraka, Mi-če Puž s svojo gosposko brado, ki je bil bolj podoben Kristusu kakor ribiču in drugi, vsi zavedni Barkovljani, ki so se shajali v domačem narodnem domu, čitall Edinost in prihajali na vsako prireditev. Kakor niso bili nikdar, tako niso bili niti takrat zlati časi za barkov-ljanske ribiče, a bili so naši ribiči edini gospodarji svojega morja, ki ga je le tu pa tam motil kak Cožot. Danes vidiš v barkovljan-skem pristanu same tuje o-braze in iskati moraš do vseh ladjah in barčicah, preden izslediš enega izmed zadnjih barkovljanskih ribičev. Ker smo ga po dolgem iskanju našli, pojdimo do njega, da nam pove, kako je bilo nekdaj in kako je danes. Na moje vprašanje, koliko je še domačih ribičev, je sledil porazen odgovor: »Toliko nas je, kolikor je prstov na eni roki«. Naštel jih je in iskal šestega, pa ga ni našel. Sledilo ie drugo vprašanje, kako je z naraščajem, a tudi v tem odgovoru ču- tiš tisto žalostno resnico, da bodo v doglednem času barkovljanski ribiči popolnoma izginili, kajti naš znanec pravi: «Niti misliti, da bi se bat^ kovljanski mladeniči začeli ukvarjati z ribolovom. V pozitivnem primeru pa bi bili že mi starejši tisti, ki bi jim to odsvetovali, kajti danes zaslužijo nekaj, pa bilo tudi malo, kot ribiči pa bi se znašli večkrat brez krajcarja v žepu posebno v zimskem času. Tako življenje prija samo nam, ker se nam je že napravil žulj in smo vajeni prenašati to gorje«. Na naše vprašanje, kako to, da je v Tržaškem zalivu tako malo rib, je sledil odgovor: «Vsi pravijo tako in deloma odgovarja resnici, ker so ribe na odprtem morju in priplavajo h kraju le tiste, ki ubežijo nastavljenim mrežam, a tudi od teh je le malenkosten del naš plen. Ce bi vse te «izbeglice» končale v naših mrežah, bi bilo še vedno premalo«. Zakaj pa se tudi vi ne o-premite, da hi lahko šli na odprto morje? »Na prvi mah se zdi, da ni težko odgovoriti na to vprašanje, a treba je vzeti svinčnik v roke ir. računati s šestimi ničlami. Poglejte! Za lov v veliki meri, morate razpolagati z barko, ki meri od 14 do 16 metrov. Taka barka, govorimo o novi, stane približno tri milijone in pol. Motor za tako ladjo stane o-krog štiri milijone a štiristo metrov mreže okrog milijon lir. Pa ni še končano. Taka barka rabi še dve manjši ladji, ki staneta približno štiri sto tisoč lir, obe luči pa z električnim motorjem vred še drugi dober milijon. Zdaj pa seštejte in videli boste, da smo na desetih milijonih. Kam nai gremo ubogi barkovljanski ribiči po toliko denarja? Poleg tistih ladij, ki vam na odprtem morju poberejo vso smetano, imate še kake druge škodljivce? «In še kakšne! Tukaj je nekaj bark, ki se ukvarjajo s pobiranjem morskih uši. Za to delo razpolagajo s tako pripravo, ki grebe do štirideset centimetrov globoko in je zaradi tega predpisano, da se ne sme pribli-žati obrežju izpod treh milj. Jn veste do kam pridejo ti škodljivci? Do samega obrežja. Tu strgajo po morskem dnu in poberejo z ušmi tudi vsa gnezda, jajca in s tem ves zarod, ki bi se izlegel prej ali slej. Ali mislite, da je v tem pogledu nadzorstvo na svojem mestu? Spominjam se, kako je bilo pred prvo svetovno vojno. Inšpektor Dobrilovič je hodil po dnevi in večkrat tudi ponoči pregledovat mreže, ki so morale biti redkejše drugikrat pa gostejše. Ce je našel gostejšo mrežo v času, ko je bila dovoljena redkejša, jo je od kraja do konca vso prestrigel s škarjami in povrhu je sledila še kazen.« Se eno vprašanje: Ali imajo Barkovljani še kako veliko mrežo, da bi se odpravili na večji lov? »Takih mrež danes ni več v Barkovljah. Ali se spominjate nogometnega društva Val, ki je delovalo do leta 1927, ko so bila ukinjena vsa naša društva? No vidite, zadnja velika barkovljanska mreža je končala v vratih trsteniškega igrišča, ki je bilo tam, kjer je danes radijska oddajna postaja. Kako pa je z vami v primeru bolezni? R. P. ... so bili odkriti novi podatki o razvoju človeka? Odkrila jih je ameriška znanstvena odprava kolumbijske univerze lani poleti v neki jami pri Shanidaru v Iraku v gorski verigi Zagros 400 km severno od Bagdada. Po podatkih, ki so bili objavljeni 'včeraj, so našli v tej jami nad 10.000 raznih predmetov, ki dokazujejo, da je bila jama naseljena neprekinjeno tisoče in tisoče let. Po trditvah odprave naj bi neandertalski človek živel v Shanidaru v začetku zadnje ledene dobe pred 100.000 leti. Ostanki iz te dobe so bili najdeni v najglobljih plasteh jame. Izkopanine iz dobe pred 26 do 35.000 leti dajejo slutiti, da se je «homo sapiens« pojavil v teh krajih že takrat in da je bil bolj razvit od neandertalca. Najdbe iz zadnje faze ledene dobe izpred 10.500 let kažejo na že bolj izpopolnjeno proizvodnjo, one iz naslednje dobe pred 6000 leti pa predstavljajo že posodje in razno opremo. Vzorci zemlje v jami naj bi tudi kazali na to, da je prišlo pred 45-60.000 leti do nenadne toplejše klime. ... bo Italija izdala znamke ob potovanju predsednika Gronehija v Južno Ameriko ott ms-mit mm m&ta ■ s AK»tm ■ ftKf 1»«: tm m Za to priložnost bodo namreč izšle 3. aprila tri znamke z nominalno vrednostjo 170, 185 in 205 lir. Vse tri bodo prikazovale Evropo in Južno Ameriko z letalom, le s to razliko, da bo na vsaki očrnjena druga država, ki jo bo predsednik Gronchi obiskal. Tako bo na znamki z nominalno vrednostjo 205 lir očrnjen Peru, z vrednostjo 185 lir Urugvaj in z vrednostjo 170 lir Argentina. Služile bodo za frankiranje za letalsko pošto. Tiskane bodo na belem, gladkem, svetlo filigranskem papirju v formatu 40x30 mm, robovi pa bodo na vsaka 2 cm imeli po 14 zobcev. L 170 >osrt itmuws mu* st««««:* «2 twi guMA L. 205 »057? ;?AUA«t w »mm L 185 »OStE ITAtiAH? služi de Gaulle milijone s pisanjem (Nadaljevanje na S. strani) Mreže se sušijo, a so 1 ast priseljenih ribičev... ... so potvorbe včasih več vredne finali? kot on- . . ima Kennedy zajca muzikanta stvo. Uvrščanje teh del j* možno, ker je dotok občinstva vedno velik. Da pa bi vendarle ohranili naše stalno občinstvo, moramo v repertoar uvrščati tudi več standardnih opernih del, ki jih občinstvo ljubi in rado posluša...*. Zaradi tega je repertoar milanske Scale vsako leto zelo pester. S tem umetniško vod-stvo uvršča v repertoar vedno nova dela, se hkrati bori za ohranitev svojega slovesa, ki ga ta hiša uživa na svetu. Da bi pa to bilo možno, se pred vsako sezono angažirajo ne le najboljši italijanski pevci, pač pa tudi najvidnejši glasovi na svetu. Med letošnjimi pevci so na seznamu milanske Scale tudi Del Mo-ncco, Bastianini, Corelli, Simionato, Gobbi, Panerai in drugi. Za Wagnerjeva, Mozartova in Straussova dela se angažirajo predvsem nemški i« avstrijski pevci. Od vseh tujih pevcev je letos dosegel največji uspeh mladi bolgarski basist Nikolaj Gjaurov, ki ga smatrajo za enega najboljših basistov na svetu. Lepo se je uveljavila tudi jugoslovanska pevka Marijana Radev, ki je v vlogi grofice v sPikovi dami« dala najboljšo partijo in bila dejansko protagonist o-pere. Kaže, da se bo Marijana Radev pojavila še v nekaterih drugih vlogah v milanski Scali. Odkod milanski Scali možnost, da najema najboljše italijanske in tuje pevce? Predvsem je za to pogoj vedno polna hiša s 3J100 sedeži, katerih cena gre od 3.000 do 10.000 lir, poleg tega pa dobiva še subvencijo, ki seže malone do 1 milijarde lir na leto. Toda vsi ti dohodki ne zadoščajo upravi, da bi krila vse stroške in lanske jeseni je bilo mnogo govora o finančnih težavah, ki so ogrožale milansko Scalo. D. L* SllllllllllllllllllllllltlflllllllllllllMIIIIIIIIIIMin Iz umetnostnih galerij Guglielmo Grubissa Barve bodo; rdeče-vijoličasta (205 lir), ultramarin (170 lir), temnozelena (185 lir). Za frankiranje bodo veljavne od 6. aprila 1964 do 31. decembra 1962. Preds ednlk francoske republike De Gaulle je te dni prejel bančno nakazilo za vsoto 7.325 000 frankov, kolikor znašajo njegove avtorske pravice za leto 1960. De Gaullova pisateljska sreča je v stalnem naraščanju in njegova zadnja knjiga' »Spominov« je' izšla in tudi že pošla v nakladi več stotisoč izvodov. Prejeto vsoto je general takoj nakazal ustanovi «Anne de Gaulle«, kjer zdravijo doraščajočo deco in ki nosi ime po niegovi umrli hčerki. Zdi se^ da je De Gaulle sedaj preskrbljen. Ce mu spodleti politika (kar pri kopici francoskih problemov ne bi bilo nič čudnega), se bo oprijel pisateljevanja. Gre le za to, kaj bo predstavljalo za Francijo večjo nesrečo. Pred desetimi dnevi so v Rimu na neki razprodaji prodali 39 slik, ki so bile le potvorbe enakih slik znanih slikarjev. Čeprav so strokovnjaki za slike rekli, da ni nobena teh slik vredna več kot deset tisoč lir. so jih kupci ;kar razgrabil’ in niih vnema .ie bila tolikšna, da so nekatere slike dosegle ceno nad 600 tisoč lir. kar je v nekaterih primerih več kot znaša vrednost izvirnikov. Ker gre za potvorbe del umetnikov, kot so Van Gogh, Magnasco, Corot, Modigliani in podobnih, se zdi čudno, da so potvorbe dosegle tolikšno ceno, ko so vendar vsa dela teh umetnikov več ali manj že katalogizirana. So pa med kupci teh slik tudi taki optimisti, ki menijo, da bodo pri tem nakupu krepko zaslužili. Ce kje, ob morju, v mestu ali v okolici, srečaš razogla-vega slikarja z brčicami, ki slika v skoro prozornem plašču, vedi da je to Grubissa, ki trenutno razstavlja v galeriji Rosson i. Razstavlja mnogo, morda premnogo slik, mogoče vse, kar jih je naslikali v neobičajno sončnih dneh v začetku tega leta. Pred tedni sem opazoval kako je nastajala razstavljena slika starega pristana ti Miljah. Pretehtano, z znanjem, je slikar nanašal oljnate barve in majajoče se platno. Dan je bil topel in ni se mu mudilo. Toda vsi dnevi letos niso bili tako lepi in Gru-bissi se je tedaj gotovo bolj mudilo in to se ponekod opaža v predstavljenih slikah. Vendar pa so tudi take slike na dostojni višini, četudi ne na tako zavidljivi kot «Pozlačeni odbleski«, ki prikazuje širok razgled z griča na našo obalo v odsevih nizkega sonca. Brubissa si ne zastavlja naloge reševati slikarske probleme sodobne likovne umetnosti. V živahno sproščenem impresionističnem slogu slika vso lepoto, ki jo srečuje okoli sebe: mestne ulice, pristan, čolne na obali, bližnjo okolico, griče in poti vzpenjajoče se na kraško planoto. Bleščeče žarenje jarke sončne svetlobe je posebno dobro podano v sliki obalne ceste, ki prepričljivo izgineva v daljino med belimi kraškimi stenami. Odkar smo ga po vojni prvič srečavali pri slikanju naslonjenega na ulične vogale, je Grubissa prehodil že dobršen kos peti svojega umetniškega razvoja. Roma Ive-Savli Dobil ga je namreč v dar te dni, ime mu je «Zaza» ter je bele barve. Na majhno trobento zna zaigrati prve note himne Združenih drža v Amerike. gledališča M * r i K" . iz MaMbC v torek II. april* otl v sredo 12. apri 8 v A v d i i 0 r ROLF LIEBE^ V' Šola zaiti ...h O®*/ JU v trsi1 Komična opera Po Molijo« S' Po Molierovi napisal HEINRR' jg Prevedel: Dirigent: 1ZK.SC- - -Ati Režiser: CIRIL D® pii , a . - n .. n .i pl I n »liffl .i Režiser: CIHRf.''. P"y Osebe: Poquehn _ jic. muščič; Arnolpb , Fj gorin; Agnes - 'v o0iir> va; Horace - *La Georgette ' , ksand» . Oronte - AleK V A TEATRO ^ Danes ob * • " predstava stalo« z AlfierijevoJ.ra^seP «: _____ sr rPZlll ‘ t. i sinu nj~ • J [ gona* v rezu* vstc%i' & Martina. Prod^aj , gledališki blaS*) srednji blagajn • ^ t. K 1 H ----------------------n W Nazionale 16.00 *®^,agrac nagrajen z Fenice 16.00 ,jano*j ji#, mancolor, IIldUVAJivar Exce!sior 16 00-«„nroa. * c i *. Marilyn o0 č* Filodrammatico f ^ kanov«, techruco^ j? Grattacielo m ljubiš«, teol»W*> Cok* z OP*1 eaotfarm 23 VI. l951„la» VP J bolnico «Fra5> pekami Dra«**. nr Sonja dnevnik 5 — 1. aprila ls«£l !!! kaže, da bomo osvetlili dobo pred več kot 400 leti kredna zgodovinska najdba ^urejevanju Repentabra Cl so v kleti stare srenjske hiše naleteli na podzemeljski rov in sobano Prve najdbe stari novci, figura iz alabastra in z zlatom pretkana tkanina Hi ru» ki V , nise !»£■•< 5£*‘-y- Sot SrenJska hiša na Repentabru ltacel> tud?® RePenta-velia za naj- deWa"“JC bi' $. V04 Pa na več me- zasutega J »aie, ^ Plo^č ®tranjevanju & «a LP? 50 de>av- fS ? °' M bo n 0 zanimi- ■> ^Mppmogfa0 re-vver- ■%, c zvedel, ’ da bomo k^\»>SodOVini VfSih vJLkrah 4»]Ceraj & t?"11” ■ casu, prizori- so namreč iPC'’ VM k0’ £4(3® ^belo'1!0 ka' ■ " .«k,ssst nernajhnem * ' s0 *°baP* Pod kletjo .?aS2eva°idstranili in 1 r°v, v ka- s*’,N.j0 ^Mok stoPnice, ^ ■ Pela;°ekcu opuščajo Škabar” iSicer MsSnJaUst a H; pkatii’,,8«, 3e ker i?1 mnoJtlrin?jstih Je več zasut. ksiv,0.iegaavai.,naJprej S ,k*rihleZ* . delovodjo, na Po- Sk^išti^a je nKs 1 na me-SV?. za v=Vestil tud> ‘VH J® tjaStV° spo' v4 .Hi °Ssiia d Poslalo jHlj v°m 5 °d pje- ‘J4%avdkopavat.delavci je J 11 zasuti * od® kopal’ dru- pora) ter nekaj srebrnih in železnih novcev, za katere je prof. Aldo Rossi mnenja, da izvirajo iz dobe med XV. in XVI. stoletjem. Iz pripovedovanja Justa Škabarja smo zvedeli, da se rov konča v veliki sobani. Sobana ali bolje rečeno velik letni prostor je vsekan v skalo in izredno suh. Na stenah so še železni podstavki, ki so verjetno služili za namestitev ba-kelj. V enem od kotov je ka-menita plošča (verjetno je bita nekoč miza) in prav pri njej je kup preperelega lesa, železnih predmetov in obdelanega kamna. Tu je Škabar, ki se na izrecno'zapoved prof, Rossija ni smel ničesar dotakniti, pobral omenjene predmete. To pa verjetno ni edini prostor, kajti na dnu že odkritega prostora so majhna, a z debelim železom okovana vrata, ki jih Škabar ni mogel odpreti in bodo to storili danes. Zaradi pozne ure so dela sinoči prekinili in jih bodo nadaljevali danes. Na mestu je ostala le karabinjerska straža, tudi zaradi tega, ker je poleg stopnic globok navpi-čen rov, za katerega se ne ve, kam vodi. Po mnenju prof. Rossija lahko pričakujemo pomembno zgodovinsko odkritje (govorice, ki so jih razširili delavoi, češ da bodo morda našli skrit zaklad - so skoraj neverjetne). Znano je, da je bil Re-pentabor najprej ilirsko gradišče, potem rimska utrdba (pred leti je bil najden rimski meč in nekaj rimskih novcev) ,in končno utrdba proti turškim vpadom. Za srenj-sko hišo zgodovinarji menijo, da je bila zgrajena okoli leta 1550, čeprav natančnih podatkov ni. Prav sedanje odkritje pa bo pripomoglo, da bomo o tem zvedeli kaj bolj natančnega. O odkritju je bil obveščen tudi prof. Romano Vidovich s padovanske univerze, ki je strokovnjak za tovrstna izkopavanja. Menimo pa, da bi lahko povabili k sodelovanju tudi priznane strokovnjake z ljubljanske univerze, ki imajo prav v teh zadevah (številni tabori na Dolenjskem in Štajerskem) mnogo izkušenj. ee včeraj popoldne je prišlo na Repentabor mnogo radovednežev, ki so motili potek izkopavanj. Zato Nadzorni-štvo za varstvo spomenikov prosi, da ljudje ne bi ovirali del ali se vsaj ne zbirali v neposredni bližini srenjske hiše, kjer se bodo danes utaborili znanstveniki in specializirana ekipa za odkopavanje. Istočasno pa se vabijo mladi fantje, ki so vajeni raziskovanja kraških jam, da se javijo pri prof. Rossiju, ki vodi izkopavanja v srenjski hiši (pri repentaborski cerkvi). Deska hudo poškodovala delavca Približno en mesec se bo moral zdraviti 51-letni delavec Valerio Ceschi z Rešee ceste 9, ki se je včeraj ponesrečil pri delu v Novi prosti luki. Ceschi. ki je uslužben pri pristaniški družbi Scaramelli. je delal v hangarju 61, ko ga je nenadoma oplazila težka deska. Padel je na tla ter se pobi) po nosu, kjer so možne tudi kostne poškodbe. Poleg tega je ‘o-bilno drvavel iz nosa. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč ter ga poslali domov, čeprav se bo moral zdraviti približno rtiesec dni. Do nesreče je prišlo, ker je neki ročni voziček zadel ob desko, ki je bila prislonjena k ograji mostišča za nakladanje in razkladanje. Zaradi udarca je deska padla na tla ter zadela Ceschija. llmiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiifiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiimi U oriško - beneški dnevnik Soglasni sklep vseh sindikalnih organizacij 24-urna stavka tekstilcev v tovarnah v Podgori in Ronkah Delavci oddelka za umetna vlakna bodo stavkali v nedogled Danes ob 6. uri bo pričelo stavkati v goriški pokrajini okoli 3.700 tekstilnih delavcev in delavk, ki so zaposleni v tekstilni tovarni v Podgori in v Ronkah, ker so se razbila pogajanja, ki so se včeraj ob 15. uri začela na sedežu zveze industrijcev med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom skupine TognieUa. Rav-nate’jstvo je namreč spet vztraja . pri svojih poprejšnjih pt dl gih, ki so jih sindikalisti odločno zavrnili. Stavka bo trajala 24 ur in se bo zaključila v nedeljo ob 6. Obenem je v teku stavka delavcev oddelka za umetna vlakna, ki bo trajala, dokler ne bo ravnateljstvo sprejelo zahtev sindikalnih organizacij. Razlogi, zaradi katerih sa tekstilni delavci v goriški pokrajini pričeli stavkati, so znani in smo jih že navedli ob priliki zadnje stavke, ki je bila prejšnji teden. Ravnateljstvo tekstilnih tovarn v Podgori in v Ronkah noče priznati proizvodne nagrade, akordnega dela in doklad za škod ijiva dela, kot so jih v zadnjih dveh mesecih priznali v številnih tekstilnih podjetjih v Severni Italiji. Nepopustljivo stališče vodstva goriških predilnic je treba toliko bolj obsoditi, če se upošteva, da spadata podjetji v Podgori in Ronkah v tretjo plačilno področje, medtem ko spadajo o-stala podjetja v Severni Italiji v prvo področje. Vrhu tega prejemajo naše tekstilne tovarne olajšave proste cone, ki omogočajo cenejši nakup strojev in davčne olajšave. Ce upoštevamo navedene razloge, tedaj imajo goriški tekstilni delavci vse razloge, da dosežejo vsaj takšne pravice, ki jih priznavajo tekstilnim delavcem na drugih področjih Zahteve goriških kolektivov so opravičljive tudi zato, ker prejemajo izredno nizke mezde. Kvalificirana tekstilna delavka prejema 129.60 lir na uro, kar znese na mesec 26 tisoč 955 lir; kvalificiran tekstilni delavec pa prejema na uro 164 lir odnosno 34.112 lir iiiiiiiiiiHiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitntiHiiiii Iz koprskega okraja Podelitev letošnj sklada Srečka Posvetovanje o počitniških domovih in počit, niških skupnostih na koprskem obalnem pasu j,- s®PaH * 'zno petih J°liko ma-Prej minut iz ro- \Sb0SkabarVajset tiguro vrnil enih ne-preperele ':%Sfe?ni GORICI CORSO. 16.30: ((Bagdadski tatovi«, S. Reeves in G. Moll. Cinemascope v barvah, italijanski film. VERDI. 17.15; ((Resnica«, B. Bardot in C. Vanel. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: ((Veliki diktator«, C. Chaplin. CENTRALA, 17.00: «2enska faraonov«, L. Cristal in A. Francioli. Cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00: #Amaconkin bič«, R. Fleming in G. Ma-dison. Cinemascope v barvah, r TRŽIČU EXCELS10H. 16.30: «Svet Su-sie Wong», V. Holden. Cinemascope v barvah. PRINCIPE. 17.30: ((Sosedova trava je bolj zelena«, J. Si-mons, D. Keer. Cinemascope v barvah. AZZURRO. 17.30: «Izvržek», 1 — «»---- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči 1e odprta v Gorici lekarna Ale» sani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. «»—•— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15.2 sto 1 pinje nad ničlo ob 13. uri iji r.ajnižjo 9 stopinj nad ničlo 1 ob 4.50, Vlage je bilo 80 odst, Nedeljsko kolo nogometnega prvenstva A lige V Turinu, Milunu nustop vodilnih enujstoric Gostovanje Udinese na jugu se nadaljuje: tokrat bo nastopila v Bariju Juventus prvi, Inter drugi in Milan ' tretji. In vsi trije so oddaljeni med seboj le za pičlo točko. Kaj hočete še več, trdijo nekateri, ki so mnenja, da je letošnje prvenstvo najlepše. Ni izključeno, da bodo vsi ti nogometni velikani prišli skoraj istočasno do ciljne črte prvenstva. In prav zato je letošnja dirka za naslov tako napeta in zanimiva. Koliko časa bo ostala lest-, vica, vsaj na vrhu, takšna kot je danes? Vprašanje zahteva odgovor, toda kdo bi si ga upal dati. Samo pomisliti je treba, da se je položaj v treh samih tednih popolnoma spremenil v občutno korist Juventusa in delno tudi Milana ter v precejšnjo škodo Interja. In Juventus, ki se mora zahvaliti za zmago nad Bologno odličnemu Sivo-riju in je dolžan tudi precej zahvale Milanu, je dvignil na najvišji jambor prven- bi, ker so prepričani, da bo moštvo ojačal Charles. In njegovo ime pomeni že skoraj zmago. Bolj v škripcih je Herrera, ki se bo moral zaradi poškodbe med treningom odpovedati Bolchiju. Ta igralec, odličen v napadu kot v obrambi, je steber Interja, ki se brez njega ne znajde. Dokaz je poraz Interja v Leccu, kjer je moral Bolchi že po štirih minutah igre statirati in o- pazovati, kako so si nasprot-stva svojo beločrno zastavo z I niki počasi pripravljali pot znakom lanskoletnega prvaka. Pač dobro znamenje. Borbe še ni' konec in že v nedeljo bodo morali Turin-čani pokazati, če so vredni mesta, ki so ga zasedli v nedeljo. Za njihovimi zidovi bodo morali sprejeti v goste Romo, ki ima nalogo razsodnika med velikani. Inter in Milan bosta z zanimanjem in tudi s skrbjo gledala na nedeljsko srečanje z upanjem, da bo Roma vseeno speljala, kljub nasprotnim prognozam, vodilno moštvo na led. Pri Juventusu nimajo dosti skr- do mreže in uspeha. Milansko moštvo se bo moralo v nedeljo preseliti v Genovo, kjer bo gost Sampdorie. Na srečo domačini niso preveč nevarni, toda Inter je v krizi in ker ga je tudi sreča v zadnjem času zapustila, je zelo možno, da ponovno spodrsne. In to v veliko veselje Milana in še več Juventusa. Milan pa bo s svoje strani skušal priti, kar je popolnoma mogoče, do dveh točk. In to na račun gostujočega Na-polija. Vseeno predvidevajo, da bodo gostje trd oreh in initiiMiiiiiiiiiiiilimiliiiiiiimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiimitiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiii Razmišljanja (Nadaljevanje z 2. strani) dobil. Tak voditelj nima počitka, neumorno dela, dokler živi! 3. Regentovi knjigi smemo upravičeno prištevati k naši najboljši politični literaturi. Iz njiju bi morala zlasti naša mladina spoznavati zgodovino našega delavskega gibanja. Rad bi nakazal še nekatere druge posebnosti Regentovih knjig. Važna se mi zdi vzgojno - didaktična plat. Najprej bodi povedano, da je Regent obiskoval le osnovno šolo v domači vasi, ostalo si je kot samouk pridobil sam. Nič čudnega, če odkrivamo v njegovih člankih tako navezanost na slovenski jezik, ki mora v nas zbuditi kar največjo pozornost. Regent je moral veliko pisati. Odkrival je lepoto materinega jezika in ga začel vedno bolj negovati. Ne morem si kaj, da ne bi tu poudaril, da je njegov jezik sočen, prijeten, preprost in vsakomur razumljiv. Regent piše vselej premišljeno. Vsaka beseda je preračunana na določen efekt. Iz jezika njegovih sestavkov jasno izstopa njegov značaj: duhovit in do-vtipen optimist. Regentovi članki in razprave so klasičen primer, kako je moral svoj čas delavski voditelj pisati, da je v delavcu uspešno razvijal in u-trjeval razredno zavest ter pravilen pogled na svet. Regent se je v življenju vselej držal pravila: bodi preprost in sistematičen! Trudi se, da bo tvoje seme padlo na plodna- tla! Najbolj dragocena plat Regentovih knjig je brez dvoma ta, da daje lep pregled nekdanje problematike delavskega gibanja v Trstu in v precejšnji meri tudi na Slovenskem nasploh. Regentove izkušnje so za nas tem važnejše, ker je bil Trst več de-cenijev najmočnejša postojanka slovenskega socializma. To veliko žarišče razrednih in nacionalnih bojev je vplivalo spodbudno na delovnega človeka v njegovem zaledju. Prav zaradi tega je Ivan Cankar rad obiskoval tržaške delavce in prav tu, kot smo že. povedali, izrekel marsikatero pikro na račun klečeplazenja slovenskih narodnih prvakov. Nekateri napredni slovenski duhovi so takrat začeli razumevati, da se bo moral v bodočnosti razsuti vsenemški most, ki je preko slovenskih dežel vodil k Trstu in Kopru, kjer imamo Slovenci naravno izhodišče na morje. Regentovi knjigi pomenita bogat prispevek k naši literaturi o delavskem gibanju. Razen naših knjižnic bi morale imeti Regentovi knjigi vse naše šole in vse naše ljudske ter delavske univerze. Naša mladina naj bi se iz njih učila zgodovine in obenem tudi tega, kakšen bodi človek, kf koristi skupnosti in socializmu SREČKO VILHAR Slovensko ribištvo (Nadaljevanje s 3. strani) »Velika žalost je, če kdo od nas zboli, kajti nimamo zdravnika, nimamo zdravil ir v primeru potrebe, moramo plačevati bolnišnico. Tako je tudi s pokojnino. Starejši Barkovljani imajo večje ali manjše pokojnine, ki prav gotovo ne zadoščajo potrebam, a j® vendar nekaj, mi pa smo na stara leta prepuščeni na milost in nemilost lastnih otrok in če teh ni, kakega usmiljenega sorodnika. Saj si lahko predstavljate, kako nam je pri srcu, ko mislimo na našo starost*. Ko sem se vračal iz bar-kovljanskega pristana, mi je bilo težko pri srcu, ko sem primerjal življenje nekaterih mogotcev s temi reveži, ki večkrat stavijo v nevarnost svoje življenje in zaslužijo toliko, kolikor komaj zadostuje, da ne gredo trkat na vrata. Prav nič ni čudno, če bo v doglednem času ribji lov prešel iz revnih rok v roke tistih, ki razpolagajo z milijoni. da bodo skušali čim dražje prodati svojo kožo. Za ostale tekme je težko predvidevati rezultate še posebno, ker v zadnjih kolih ni manjkalo presenečenj. Vzemimo na primer srečanje Ata-lanta - Bologna. Komu bo pripadla zmaga? Oba imata isto možnost, kakor je možna tudi delitev točk. Večjo priložnost za uspešen zaključek srečanja ima brez dvoma Fiorentina, ki bo sprejela v goste Torino. In isto bi lahko trdili tudi o Catanii v borbi s Spalom in Leccom z e-najstorico Lanerossi iz Vi-cenze. Bolj nevarno bi bilo pred- Totocalcio Atalants - Bologna 1 Bari - Udinese 1 X Catania - Spal 1 Fiorentina - Torino 1 Juventus - Roma 1 X 2 Lazio - Padova X 1 Lecco- LR Vicenza 1 Milan-Napoli 1 Sampdoria - Inter 2 X 1 Triestina - Simmenthai 1 Venezia-OZO Mantova 1 X Pro Vercelli Modena X 1 ChJeti - Maršala 1 Verona - Reggiana 1 X Legnano- Sa ronno 1 Lahka atletika med tržaškimi Slovenci G. Neubauer in nadobudna skakalca s palico Prejšnjo nedeljo je Neubauer na otvoritvenem mitingu skočil 3,36 m. TOTI P 1. prvi 1 drugi X 2. prvi 1 2 drugi 2 1 1 3. prv; 1 2 X drugi X 1 4. prvi 1 2 drugi X 1 5. prvi 1 2 drugi 2 X b. prvi 1 drugi 2 Sklenili smo vam predstaviti najprej ta dva mlada atleta ne samo zato, ker bi njihovi dosedanji rezultati morda prednjačili pred rezultati drugih slovenskih atletov (če bi se na to ozirali, bi gotovo dali prednost Sedmaku in Pavlici), ampak zato, ker mislimo, da nista še dovolj poznana med slovensko mladino, ki se zanima za šport. Neubauer in Veljak sta bra- tranca, oba imata 17 let, stanujeta v isti hiši, sta sošolca in zaradi vsega tega sta se najbrž oprijela tudi istega športa in celo isti discipline. A kljub vsem tem okol-nostim, ki ju združujejo, sta Guido Neubauer in Sergij Veljak precej različna tipa. Oba sta sicer visoka okoli 1,80 m, a Guido je precej močnejše konstitucije, saj poleg skoka videvati zmago Lazia, pa če- HiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiimiuiiiiHiiiimiitiiimiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiii prav bo igral na domačih X , , v , „ . Zensko deželno prvenstvo v odbojki tleh. Rimsko moštvo je že skoraj dokončno obsojeno na izpad in mu ne preostane drugega kot poskusiti srečo. Toda v nedeljo bo na njegovem igrišču gostovala Padova, ki prav gotovo ne no dopustila, da bi prišlo do kakega presenečenja. Precej zanimiva tekma med revnimi sorodniki bo v Bariju, kjer se bosta spoprijela domače moštvo in gostujoča Udinese. Obe enajstorici sta na robu brezna, ki se imenuje izpad iz lige in prav zaradi tega bo njuna borba ostra in napeta. Obe enajstorici sta potrebni točki in ker so Videmčani preteklo nedeljo zabeležili precej pekoč poraz, bodo skušali v tem kolu popraviti skoraj brezupen položaj v katerega so zašli. MILAN, 31. — Na podlagi sporazuma je nogometna zveza dovolila, da se tudi srečanje Sampdoria - Inter začne ob 16. uri. Zaradi tega se bodo jutri začele ob 16. uri naslednje prvenstvene tekme A in B lige: Bari - Udinese, Lazio - Padova, Fiorentina - Torino, Sampdoria - Inter, Triestina Sim-menthal in Venezia - OZO Mantova. Prvenstveno tekmo B lige med Foggio in Messino'bodo igrali na nevtralnem igrišču v Neaplju v ponedeljeik ob 15.30. Nedeljske nogometne tekme A LIGA Atalanta - Bologna Bari - Udinese Catania - Spal Fiorentina - Torino Juventus - Roma Lazio - Padova Lecco - L. R. Vicenza Milan-Napoli Sampdoria - Inter B LIGA Triestina-Simmenthal Monza Alessandria - Catanzaro Marzotto - Prato Novara - Genoa Palermo - Brescia Parma - Como Sambenedettes- Pro Patria Venezia - Mantova Verona - Reggiana Foggia - Messina (bodo igrali v ponedeljek) V ponedeljek srečanje III. kola ŠZ Bor-Julia Tudi druga tekma Villaggio sereno-AGI bo v Trstu V ponedeljek bo tretje kolo ženskega prvenstva v odbojki, katerega se udeležuje tudi ekipa športnega združenja Bor. V prvih dveh kolih igralke Bora niso imele sreče, ker so se znašle pred najmočnejš;ma ekipama tega prvenstva. V prvem kolu so morale v Gorico, kjer so gostovale na igrišču AGI in kjer so kljub lepi igr; prepustile zmago domačinkam. V drugem kolu pa je bila ovira še bolj nepremostljiva. Nastopiti so morale protj ekipi Casa della Lampada, ki je brez dvoma najmočnejša v Italiji. Tokrat je šlo še slabše, pa čeprav je malo manjkalo, da si niso Borove igralke zagotovile vsaj en set. Nadaljnji razpored tekmovanj je za Borovo ekipo nekoliko boljši. V ponedeljek bodo stopile na igrišče proti ekipi Juha. Za srečanje vlada precejšnje zanimanje, predvsem ker niso znane moči druge tržaške ekipe. Vseeno predvidevajo, da imajo Borove igralke priložnost, da dokončno pridejo do prve zmage v tem turnirju in da se rešijo neugodnega položaja na dnu lestvice. Tudi druga tekma ženskega prvenstva bo v Trstu in sicer med ekipama Villaggio sereno in goriško AGI. KOŠARKA MULHOUSE, 31. — V nadaljevanju izločilnega turnirja v okviru ženskega evropskega prvenstva v košarki je Holandska premagala Švico 53:28 (26:14), medtem ko je Avstrija odpravila Švedsko36:2? (17:11). Italija je danes zabeležila svojo četrto zmago. Odpravila je Belgijo 55:25 (24:13) in se tako vsidrala na prvo mesto lestvice A skupine. V finale evropskega prvenstva so se uvrstile Italija, Belgija, Avstrija, Madžarska, Francija in Holandska. BOKS MODENA, 31. — Italijanski prvak peresne kategorije Rai-mondo Nobile, ki bo 5, maja nastopil v Rimu za naslov evropskega prvaka s Francozom Lampertijem, je danes prispel v Modeno, kjer bo ostal in se pripravljal za nastop do predvečera odločilnega dvoboja. s palico je že poizkusil met kopja (45 m) in met krogle (čez 10 m). Sploh bi se lahko Guido lotil vsake discipline razen tekov na daljše proge in ni izključeno, da bo postal še deseterobojec. Sergij ni tako močan, a skače tehnično bolje od svojega tekmeca; je tudi lažji, kar mu precej p omaga, ko se dviga čez letvico. Medtem ko je bila še pred enim letom njegova glavna hiba tek, se je sedaj v tem zelo popravil in je gotovo zmožen preteči 100 m v približno 12 sekundah. Rad se tudi vadi v višini in te dni je na treningu skočil okoli 1,60 metra. Z e kot šestnajstletnika sta stopila v vrste atletskega odseka AS Libertas in se takoj navdušila za to morda najtežjo atletsko disciplino: skok s palico. Presenetljivo hitro sta dosegla tri metre, kar predstavlja nekakšen neprehoden zid za vse začetnike, ki so se posvetili tej disciplini. Sprva je kazalo, da bo bolje uspeval Neubauer, ki je več časa držal rekord svojega kluba najprej z 2,90 m in nato 3 m. A ravno na zadnjem tekmovanju v lanski lahkoatletski sezoni mu je Veljak odvzel klubski rekord, ko je skočil 3,10 m. Tudi letos je v začetku kazalo, da bo bolje šlo Veljaku, saj se mu je na treningu že posrečilo skočiti 3,20 m, medtem ko njegov tekmec — bratranec nikakor ni mogel skočiti tako visoko. Prejšnjo nedeljo pa je Neubauer presenetil prav vse tržaške ljubitelje atletike, ko je z rezultatom 3,36 m postavil nov rekord AS Libertas. Potem je trikrat za malenkost pogrešil 3,45 m. Poznala se mu je utrujenost, saj je tekmoval že dve dobri uri, a tudi nepripravljenost, itimiiiiiiiitiiiHiiiiiiuiiiimmiiHiiiiiiiiiimiimimiHiiiiiiniiiiimmiiiimiiiiMiiiiiiiiiMimiiiii Za jutrišnjo tekmo na občinskem stadionu Triestina v postavi kije premagala Parmo Fogar in Cazzaniga rezervi - Srečanje se bo začelo ob 16. uri Čeprav igralci Tri-estine dobro vedo, kakšna je moč Sim-menthala iz Monze, ki bo jutri gostoval v Trstu, pa so skoraj prepričani, da jim zmaga ne more uiti. Ta pa jim je tudi zelo potrebna. Včeraj so vs; igralci, ki so zbrani na Repentabru, odšli pod vodstvom trenerja v okolico vasi ter se sprehajali in tudi tekli po gozdičkih in travnikih vse dokler niso našli pri- m 1 Juventus: zopet na vodilnem mestu. Koliko časa še? mernega prostora za razgibalne vaje ter igranje z žogo. Vsi so se precej vadili tako v podajanju kot v udarcih z glavo. Največ dela pa je imel vratar De Min, ki bo v nedeljo varoval domačo mrežo. Če ne bo posebnih sprememb v zadnjem trenutku, bo Trevi-san potrdil v celoti moštvo, ki je preteklo nedeljo še kar zadovoljilo in sicer: De Min; Bernard, Brach; Sadar, Frigeri, Degrassi; Manto-vani, Secchi, Demenia, Trevi-san, Fortunato. Za rezervi sta določena Fogar rn Cazzaniga. SAH SARAJEVO, 31. — Rezultati V. kola mednarodnega šahovskega turnirja so naslednji: Matanovič - Pachman remi, Matulovič-Puc 1:0, Pirc-Gligo-rič ponovno prekinjena z možnostjo Pirca na zmago, Sofrev-ski - Kozomara remi, Minič-Damjanovič 1:0, Marinkovič-Smailbegovič remi. Stanje v lestvici: Matulovič Jl/2, Pachman, Milič, Kozomara, Sofrevski 3, Gligorič 2 1/2 (1) Puc, Matanovič, Damjanovič, Smailbegovič 2 itd. da bi skakal čez tako visoko postavljeno letvico. Gotovo niti sam ni pričakoval, da bo mogel skakati tako visoko; zaradi tega ni mogel točno preračunati zaleta, ki bi moral biti za višje skoke vse daljši in hitrejši, niti odriva, ki ni bil zadosti odločen za take višine. Poleg tega pa bi moral prijeti palico nekoliko više sedaj, ko je skočil že skoraj pol metra več kot po navadi. Vendar je Neubauer jasno dokazal, da se lahko in hitro prebija v elito ne samo tržaških ampak tudi vseh deželnih tekmovalcev, ki prakticirajo to disciplino. Veljaku tokrat ni šlo preveč od rok. Skočil je samo 3 metre. Potem je nekam zagrenjen stal ob strani in gledal tistega Guidota, ki je skakal vse više in više. Gotovo pa se ni sprijaznil z dejstvom, da ga je Guido dokončno pustil za sabo in lahko p risežemo na to, da bo že na prihodnjem tekmovanju skušal to jasno dokazati. Spacal Savo •: Dva atleta — dva sloga. Na gornji sliki v1^11?« m-jS ki se je preteklo nedeljo izkazal s skokom J^jio r pa Je njegov tekmec in bratranec Veljak, ki *e za njim KINO NAZIONALj AfEm)GOlDWlN'Mffi DREVI OB 21. URI SLOVESNA OTVORITEV z eno samo predstavo Vam r-- g, godbo iz Kristuso'1 generala LeW* Rezija mm a m \nn\x* rHARUON HESTON-JACKIM# HAYA HARAREET ■ STEPHEN B0YD CAlffl ODONNELl- SAM JAFFE • HUGH GR1FF1TH • MARTHA S®1 S pne •rhuvnt TECHNICOLOR KARLTUNBERG SAM ZIMBALIST FILM JE PREJEL NAGRAD OSCAR VŠTEVŠI NAGRADO ZA NAJBOLJŠI FILM LETA ro\k^ AO OD JUTRI SE BODO PREDSTAVE VRSTILE OD 13. URE od 1* y Vstopnice za drevišnjo predstavo so v prodaji pri blagajni kina Exce!5.<’|’ -jji i« m a« to r,on on .trti.. .i....— i.. ,, rt Otr- in cd 16 do 18. — Od 20,30 dalje pa se bodo vstopnice prodajale pr* I ENOTNA CENA 550 LIR VSE IZKAZNICE IN BREZPLAČNE VSTOPNICE SO STROGO PB dlojn flmšai H Bloss je vstal od mize in počasi stopil po sobi, potem pa se je spustil na oblazinjen stol, ki je stal pri peči, in dal eno nogo čaz drugo. Po daljšem premoru je spregovoril: »Morda pa veš, kako se pravzaprav imenujeta zdravnik Peter in zdravnik A in od kod sta doma, kaj?» Zanikala je s komaj opaznim odikimom. Bloss jo je kako minuto nemo motril. Ta čas se je vidno boril z zadnjim ostankom potrpežljivosti. Nakrat je z njegovega obraza zdrknila krinka prisilne mirnosti in okrog usten se mu je nabral zmrdek prezira in nadutosti. Naslednji hip je planil kvišku kakor zver, ki je v zasedi potuhnjeno prežala na svoj plen, in ves hripav od besa izhropel: «Veš! Ti veliko veš in boš govorila! Če nočeš govoriti zlepa, boš zgrda!* Premolknil je in živčno šel s prsti skozi lase. Nato je stisnil pesti, da so se nohti zagrebli v dlani, jih grozeče potresel pred njenim obrazom in zavpil: «Govori — ali te ustrelim!* Toda Silva je kljubovalno molčala. Tedaj jo je s pestjo udaril v obraz, da se je vsa omotična opotekla nazaj. «Ti že pokažem, kako znam razvezati jezik takim banditom!* je nato zakričal. Potem se je sunkoma obrnil k Tschetschu in mu nekaj rekel. Tschetsch je pozval s seboj Silvo in jo odvedel nekam v klet. Uro zatem se je vrnil in sporočil Blossu: »Pretepli smo jo, jo obesili na kavelj in ko se je nekajkrat onesvestila, smo jo oblivali z vodo, jo znova prebičali; a vse zaman. Noče pa noče ničesar povedati.* «Mora povedati!* se je zadrl Bloss in planil od mize. »Moramo zvedeti, kje sta bolnišnici, zato ne izbirajte sredstev, da jo pripravite k izpovedi. Ce so govorili drugi, ki so bili še bolj trmasti, bo govorila tudi ona. Nadaljujte!* Cez dolgo se je Tschetsch vrnil in povedal: »Ničesar noče izpovedati. Spet smo jo pretepli, Ji vtikali šivanke za nohte in v dlesni, izruvali smo ji nohte na nogah, vendar brez uspeha.* »Uporabite še učinkovitejše metode! Mora spregovoriti, mora!* je vpil Bloss še potem, ko je Tschetsch že izginil za vrati, oblepljenimi z oblogami. Bilo je nekaj minut čez polnoč, ko je ponovno vstopil Tschetsch. »Nikakor je ne moremo prisiliti, da bi govorila,* je sporočil. «Prste smo ji stiskali med vrati, izbili smo ji več zob, ji z vžigalicami žgali dojke, ji nasuli soli v rane — nič! Pada iz nezavesti v nezavest, vpije, nas psuje, a ne pove ničesar. Zdaj je spet v omedlevici, pa sem prišel vprašat, kaj naj še storimo.* Bloss se je ves skrčil od besnosti, ožilje na vratu se mu je nabreknilo in njegov pogled je vrtal v Tschetscha kako jekleni sveder. »AH ste res vse to storili?* je podvomil. «Vse to,» je zagotovil Tschetsch. Bloss se je okrenil k oknu in se zazrl v noč. Mora najti sredstvo, ki jo bo prisilili, da bo govorila, si je rekel. Vtem je stal Tschetsch sredi sobe ves zaspan, tog in nevoljen, ker ga je bolelo zaušje od utajevanega zehanja, ki ga je iz obzira do svojega predstojnika pretvarjal v zamolklo odhrkavanje. Ravno ko se je z dlanjo spet potrepljal po zehajočih ustih, se je okrenil Bloss in ga pomotril. «Kaj naj torej še napravimo z njo?* je slednjič vprašal Tschetsch. Blossov pogled je obvisel na stenski sliki, ki je prikazovala glavo blazneža s pobalinsko pričesko in z brki cirkuškega klovna. Nekaj hipov je zrl v oči svojega firerja, ko da bi od njega pričakoval navdiha, ker mu ga pa ni dal, je rekel Tschetschu: »Naj bo dovolj za zdaj.* Ko se je Silva osvestila, je bil že dan. Ležala je v celici vsa zbita in iznakažena od udarcev. Hotela je odpreti usta, a ni mogla, ker so bila vsa otekla in zagatena z gmoto strjene krvi in gnoja. Ožgane prsi, zdrobljeni konci prstov na rokah, razbičan hrbet, ranjene noge — vse jo je skelelo in ji povzročalo nedopovedljive muke. Počasi se ji je vračal spomin na vse, kar se je zgodilo z njo. Zavest, da ni izdala nikogar in ničesar, ji je bila edina uteha v tem težkem in brezizhodnem položaju. Okrog poldne sta prišla v celico Bloss in Tschetsch. Silva je negibno ležala na slami in težko sopla. V obraz je bila tako zabuhla, da jo je Bloss komajda prepoznal. Skušal je govoriti z njo, ko pa je uvidel, da ne more govoriti in da verjetno ne bo več spregovorila, je odšel. Kake pol ure kasneje sta prišla po Silvo dva gestapovca in jo odvlekla na dvorišče. Tu so jo vrgli na kamion med oborožene esesovce. Na smrt izmučena je obležala med nekaj krampi in lopatami ter bolj podzavestno kot zavestno dojemala, kaj se pravzaprav dogaja z njo. Kamion se je ustavil na kraju, kjer so streljali talce in druge na smrt obsojene partizane in njihove podpornike. Potegnili so jo na tla in odvlekli k eni izmed neštetokrat prestreljenih brez, ki so obrobljale majhno jaso, posejano z gomilami. Medtem ko je nekaj esesov-cev pričelo kopati jamo, so jo drugi privezali za deblo breze in se nato postavili v vrsto nekaj korakov pred njo. Zdaj se je povsem ovedela, kaj se dogaja z njo in okrog nje. »Ustrelili me bodo!* se je zdrznila. Naslednji trenutek ji je pogled odplaval proti hribom, kjer je bila skrita bolnišnica. Tam nekje so njeni tovariši, ki jih ne bo nikoli več videla, je pomislila. Potem je pogledala nekam na levo. Tam, za tistimi hribi, pa je njena rodna vas. In tam živi njena osamljena mati v upanju, da ji bo morda ostala vsaj ona. Tedaj se je od Silvinih razmrcvarjenih ustnic drhte utrnila beseda: «Mama.» Nekaj sekund nato je odjeknila salva. Zadeta v prsi se je počasi nagnila naprej ih sklonjena. V K ATA K O ^ Ilegalna tehnika SVOBODA je <&)%' natem pobočju Mrzlega hriba, uro h cp Griže. Stene in svod podzemeljske votli $e m. in mestoma je mezela talna voda majhnih kotanjah na tleh, popodehih vzdolž prednje stene sta bila dva }°$l CUC »IH, Ul m U v tv r t ” drugim, postlana s praprotjo; v desne ^ ^ la groba zbita mizica in na njej kuj^ j. lej, zraven pa je stalo vedro z v°d°’ bile menažke, žlice, dva velika ,10.^ega unč zime, uva venita. K nekaj drugega jedilnega in kuhinjske blj^sjl levi steni je stala velika miza iz ne?7 ki i -.................................. i \ * * !> * na njej pa je stala velika karbidovk ’.eVal^ acetilensko lučjo dan in noč razsve .j Tu je ob slabi razsvetljavi, v 1 dei»l°. yn in ob pomanjkljivi hrani živelo ih iaboA $. f dih ljudi: vodja tehnike Mitja ter i/' . Jan, Tomo, Grenki, Vera in Irena. b J delili njihovo življenje štirje kurirji'- jan in Svarun. lestP* Pri Nekega poznega večera je bila »e"ter* j« j j zaposlena. Tomo je sukaj rotarko, » jrCbj yt jala nova številka Radijskega vestnika-mezne izvode ročno zlagala na kuP-IV. lepil na zavoje naslove terenskih jim bili namenjeni. V enakomerno h ^j® ;o ij in šelestenje papirja se je vpletalo stroja: Vera je tipkala matrico za V D vestnika. Seženj od Ti je je sedel Ja2^fia JJ K nnemki nn nUuMiiInfA« *»/vnlneal r aparatu na akumulator, poslušal PjLjel in s presenetljivo spretnostjo metal .g sf: p stenograme. Na drugem koncu mize in sestavljal vsebino' za nov letak, ki^ju- jli prej razširili med ljudi na tistem