DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 4.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JAN UARY 6th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXI1.
Največja senzacija v Cleve-landu danes je vprašanje glede mestnega ravnatelja
Ali ostane še nadalje vodja mestne vlade v Clevelandu mestni manager Hopkins, ali ne? To je najbolj pereče vprašanje, ki zanima vse Clevelandčane, ki so zainteresirani pri napredku mesta. Glavar republikanske politične m a š i n e v Clevelandu, Maurice Maschke, želi na vsak način, da se p r e ž e n e Hopkinsa i.z urada, dasi je Hopkins sam republikanec, toda se je zameril Maschketu, ker ni tako plesal, kot mu je on diktiral. Maschke ima tri ali štiri kandidate, svoje privržence, ki čakajo, da bi bili imenovani za mestnega ravnatelja. Vsi so politikarji, in niti o enem izmed njih se ne more reči, da je dober in izkušen gospodar. Veliko neprijetnost za republikansko mašino v Clevelandu pa je povzročil novo izvoljeni republikanski councilman Alfred C. Jones, ki prihaja iz druze-ga distrikta. Jones je sicer prijatelj Maschketa, toda je obenem dolgoletni prijatelj managerja Hopkinsa. Jones je izjavil, da nikakor ne bo volil, da se vrže Hopkinsa iz urada, razven ako mu dokažejo, da je kdo drugi boljši kot Hopkins. Niti eden izmed republikanskih kandidatov za mestnega managerja ni Jonesu po volji. Vsi so preveč politikarji, pa premalo gospodarji. ■ V novi zbornici mesta Cleveland, ki ima absolutno pravico- odstaviti mestnega managerja ali najeti novega, je 11 demokratov, 13 republikancev in en neodvisen. To p o m e n i, da imajo republikanci en glas večine. Toda Jones, kot dolgoletni prijatelj Hopkinsa, ne bo glasoval, da se Hopkins odstrani iz urada, in njegov glas zna povzročiti, da bo Hopkins, s pomočjo demokratičnih glasov ostal v uradu, razven, ako se pripeti kaj iz-vanrednega. Ta nastop novega councilmana Jonesa je v republikanskih krogih povzročil velik nemir. V ponde-ljek večer se prvič zberejo k posvetovanju novo izvoljeni councilmani, in pričakovati je, da bodo republikanci zahtevali, da Hopkins resignira ali pa ga bodo enostavno odstavili, za kar imajo pravico, dočim bodo demokrati temu nasprotovali.
Sijajni napredek mladega ruskega naseljenca
New York City, 4. januarja. — David Sarnov, star 38 let, je bil včeraj izvoljen za predsednika Radio Corporation of America, ene največjih kompanij, ki se pečajo z radio aparati in radio razpošiljanjem. Sarnov, ki je rodom Rus, je prišel leta 1906 v Ameriko s svojim očetom. Zaposlen je bil sprva kot prodajalec časopisov na cesti, pozneje pa je začel delati pri Marconi Wireless Telegraph Co., kot sluga. Z izredno marljivostjo je napredoval leto za letom, dokler ni postal včeraj predsednik te ogromne korporacije.
Policija se boji za življenje laškega prestolonaslednika in neveste
Bruselj, 4. jan. Trije posebni vlaki bodo prepeljali belgijsko princezinjo Marije Jose in njeno spremstvo iz glavnega mesta Belgije v Rim, kjer se bo poročila z laškim prestolonaslednikom. Policija Belgije, Francije, Švice in Italije, skozi katere države potuje nevesta, je v izvanrednih skrbeh radi varnosti princezinje, ker so anarhisti ponovno grozili, da bodo skušali ubiti prestolonaslednika in nevesto. Vseskozi po progi, kjer bodo vozili posebni vlaki, bodo nastavljeni celi regimenti vojaštva, ki bodo pazili na vlak. Tako skrbno so čuvali namenjeno potovanje princezinje v Rim, da razven železniškega osob-ja in visokih policijskih uradnikov nihče ne ve, po kateri progi se bo vozila. Danes so v tem mestu nakladali "balo" princezinje Marije Jose. Komaj so spravili vse skupaj v sedem železniških vozov. Tudi v Rimu je mobilizirana vsa garnizija vojaštva, ki bo pazila, da ne pride do nobenih neprilik, ko se vrši poroka. -o-
9 deklet in fantov ubitih na busu
Wooster, Ohio, 4. januarja. — Devet deklet in fantov iz Burbank, Ohio, je bilo ubitih, ko so se vračali od basketball igre, in enajst nadaljnih je bilo ranjenih, ko je bus, v katerem so se vozili, obstal na progi Pennsylvania železnice v Shreve, Ohio, in je zadel v bus brzovlak železnice. Lokomotiva je zadela bus, ki je bil poln šolskih otrok, ra.vno v sredini. Sunek je bil silen. Lokomotiva je vrgla bus kakih sto čevljev naprej, in razbita trupla otrok so pozneje pobirali do 400 čevljev daleč od mesta nesreče. Ker šteje mesto Burbank, iz katerega so prihajali otroci, le 500 prebivalcev, je radi katastrofe prizadeta skoro vsaka družina. Smatra se, da je postal voznik busa zmešan zaradi nenavadne živahnosti dečkov in deklic, in da ni opazil varnostnega signala ob železniški progi.
85 aretiranih tekom izgredov v Romunski
Bukarešt, Romunska, 4. januarja. — Vojaštvo in policija je morala včeraj posredovati, da ni prišlo do krvavih bojev med policijo in brezposelnimi. Deset policistov je bilo tekom posameznih spopadov ranjenih. Končno je policija aretirala 85 delavcev. Boji med policijo in brezposelnimi so nastali, ko so brezposelni imeli' zborovanje, in sicer kljub prepovedi policije.
v Al Smith je praznoval svoj 56. letni rojstni dan v New Yorku preteklo sredo.
*	V Nemčiji je brez dela 2.000.000 mož, ali 900.000 več kot pred enim letom.
*	Seja ameriških suhačev se vrši 15. januarija v Detroitu.
O De Luxe in Yellow taxi kompanije v Clevelandu so se združile.
O Danes obhajamo praznik "Svetih treh kraljev."
Prohibicija gotovo ni prinesla blagoslova Zedinjenim državam
Obrežna straža je streljala brez vsakega svarila, pravijo priče
Newport, R. I., 4. januarja. — Kot so izjavile danes državne priče pred tukajšnjo sodnijo, niso oddali zvezni obrežni pazniki' običajnega svarilnega strela, ko so streljali na barko Black Duck, ki je vozila žganje, in radi česar so bile tri osebe ubite, ko so obrežni stražniki začeli streljati s strojnimi puškami na barko. Charles Tarvers, ki je edini preostali človek s tihotapske ladje, je izjavil, da je zvezna obrežna ladja hipoma začela streljati na barko, ne da bi dala prej kaj svarila. Tihotapsko ladjo je zadelo 21 krogel, in pri tem so bile štiri osebe ubite.
Sijajen napredek sloven- Policija Še Vedno iŠČe Ženske posojilnice
Sijajen meteor
Pretekli petek zjutraj, okoli pol šeste ure, se je nebo naenkrat razsvetlilo, kot bi sijalo solnce. Prikazal se je meteor. Trajalo je pa le dve sekundi, meteor je izginil, in zopet je zavladala tema. Mnogi ljudje so se prestrašili, ker si niso mogli razlagati te naravne prikazni.
župan v Bedfordu
Novi župan v Bedfordu, Tom Day, je nastopil pred vaško zbornico pretekli petek in je povdarjal navzočim coun-cilmanom, da se morajo postave v Bedfordu bolj strogo spolnovati, in da morajo sodniki narekovati višje kazni kot dosedaj, zlasti kar se tiče prohibicijskih prestopkov. V Bedfordu stanuje mnogo naših rojakov.
V sobotni številki je bil pri-občen račun, katerega pošilja v javnost The International Building & Loan AsociŠtion, 6233 St. Clair Ave. Iz računa se sprevidi, da je posojilnica napredovala tekom lanskega leta za $340.000, in da presegajo hranilne vloge posojilnice že svoto dva milijona dolarjev, in da znaša skupno premoženje skoro $2.400.000. Na vsak način je to lep napredek tega slovenskega denarnega zavoda, ki posluje že dolgo vrsto let v naši naselbini.
Piinovi računi
Račune za plin, katere smo doslej na zadnji dan pobirali le do 1. ure 'popoldne, bomo odslej naprej lahko pobirali ve$ zadnji #dan, dokler urad ne bo zaprt, ne da bi ljudje plačali procente.
Napadena dekleta
Pretekle dni je bilo v Clevelandu napadenih pet mladih deklet, in po mnenju policije je vse napade izvršil isti ropar. Kot pripovedujejo na-padenke, vzame ropar najpr-vo denar dekletom, nakar jih prisili z revolverjem na i kako samotno mesto, kjer jim stori silo, potem jim pa vzame še suknjo. Ako se dekle kaj ustavlja, zločinec strelja, in dvoje deklet se nahaja v nevarnem položaju v bolnici radi nekakega streljanja. Pozneje se poroča, da je policija v Detroitu prijela nekega Howard Beers, iz Clevelanda, o katerem se sumi, da je napadalec deklet. Pripeljali so ga v p o n d e 1 j e k zjurraj v Cleveland.
sko, ki je ubila pri ropu državnega policista
Benwood, W. Va., 4. januarja. Policija je obrnila svojo pozornost na to mesto z nado, da najde 20-letno Mrs. Irene Schroeder, ki je obtožena, da je ubila na javni cesti blizu Newcastle, Pa., policista Brady Paula in ranila njegovega pomočnika, potem ko je v avtomobilu zbežala po storjenem "ropu. Pennisyl-vanska in domača policija namerava dobiti mlado žensko v tem mestu, potem, ko je dobila poročilo, da je neki sorodnik Mrs. Schroeder pripeljal nekaj pohištva in obleke v hišo, kjer je svoje dni mlada ženska stanovala. Policija tudi pričakuje, da bo v tem mestu dobila dva moška, ki sta spremljala mlado morilko. Avtomobil, v katerem je morilka pobegnila, so dobili na Wheeling Islandu včeraj, v bližini tega mesta, iz česar se sklepa, da mora biti morilka v mestu.
Šesti slovenski radio program je bil zopet uspešen in bogat po svojem programu
Nevarni zajci
Zdravstveni načelnik mesta Clevelanda, dr. Rqckwood naznanja, da je umrla že četrta oseba v Clevelandu radi takozvane "zajčje mrzlice," ali kot se reče tej bolezni z j učenim imenom "tularemia." | Kadar odirate zajcu kožo, nataknite si rokavice, potem se j vas bolezen ne more prijeti. Sicer je pa sezona z zajci gotova in menda ne bo več nevarnosti.
* Iz Madrida se zanika, da bi se odpovedal vladi diktator Primo de Rivera.
Angleško časopisje je ozna-njevalo v rednem radio programu za nedeljo, da bodo imeli Slovenci "gala radio pro gram." Bil je v resnici imeniten program, toda bil je izven voditeljstva programa v nekaterih točkah, za kar bomo v bodočnosti skrbeli, da se kaj enakega več ne pripeti.
Program sam je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je vodil Dr. William J. Lausche, dočim je drugi del radio programa' preskrbel Mr. Primož Kogoj, stalni direktor našega programa. Prvi kot drugi del slovenskega radio programa je bil uspešen.
Motilo nas je nekaj časa slabo operiranje na radio postaji. Dognali bomo, kdo je odgovoren za to motenje in zamudo. Sicer je vse skupaj trajalo samo par sekund, vendar mislimo, da se kaj enakega ne bi smelo pripetiti, kajti slišali smo uro pred nami "poljski program" in uro za j nami "češki program," ki se je vršil brezhibno. Da se mora ravno v slovenskem programu narediti gotove pogre-ške, je seveda dolžnost Slovenskega radio kluba, da poravna to napako.
Program, ki ga je proizval dr. Wm. J. Lausche s svojimi talenti prvo uro je bil izvrsten. Dočim so bili Hojerjevi v prvi točki "Pečlarska polka" nekako bolj tiho, so pa pozneje nastopili toliko bolj
glasno in krepko, tako da so -•<
Francija zahteva garancije za razorožitev
Pariz, 4. januarja. — Pred-no bo Francija dovolila za razorožitev na morju, bo zahtevala od velesil garancijo, da ne bo napadena od Nemčije ali od katere druge sile. Če dobi Francija tako garancijo, tedaj je pripravljena znižati število svojih vojnih ladij ,za 40 procentov. Franciji gre zlasti za to, da dobi prosto roko na Sredozemskem morju, iz česar se sklepa, da Francija ne zaupa svoji sosedi Italiji- __
Nagla smrt
Umrl je 10 letni Frank Poje, sin družine Mr. in Mis. George Poje. Še zadnji petek je bil zdrav, dočim se je v soboto pritožil, da se počuti bolnega. Poklican je bil takoj zdravnik, toda fantek je par ur pozneje umrl. Zapušča stariše in tri brate. Bil je član dr. Zavedni sosedi št. 158 SNPJ. Pogreb se vrši v.torek zjutraj pod vodstvom A. Gr-dina & Sons. Starišem naše iskreno sožalje!
Slovaška napredna liga Slovaki v Clevelandu so ustanovili podružnico "Cleveland Civic Progress League," h kateri je pristopilo kakih 25 slovaških podpornih in kulturnih društev.
Odlikovana tvrdka Slovenska trgovina Grdina & Sons je dobila od The Cleveland Talking Machine Co., nagrado, ker je imela za Božrč enega izmed najlepših razstavnih oken v mestu.
O Pismo ima pri nas Anthony Kolar.
imeli ljudje, ki so poslušali, svojo pravo zabavo. Izvrstno je bilo igranje na piano, katero je podaril za ta program dr. Wm. J. Lausche. Mici Grdina, ki je zapela dve angleški pesmici, se nam je zdela v prvem nastopu boljša kot včeraj, povedati pa je treba, da je pela zelo lepo.
Pestro zbirko slovenskih pesmic ste nam podali umet-n i c i Columbia grafofonske družbe — Josephine Lausche in Mary Udovich. Da ni operiranje radio postaje nagajalo, bi se slišalo še bolje. "Kje so moje rožice" je Louis Grdina imenitno zapel. Poslušali bi ga še.j Hojerjev orkester je izborno nastopil.
Slovenski trio je bil izbo-ren včeraj. Messrs Eppich, Kogoj in Kolar zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Kvartet pa, katerega je preskrbel Mr. Primož Kogoj, in ki je nastopil v drugi uri programa, je bil nekaj izvanrednega. To se je uživalo! Zapelo se je kot bi zapel izbrani slovenski kvartet pevcev v domovini. Enako dobro so bile zapete vse ostale pesmice. Gre-benčevi so pod vodstvom Johnie Grebenca prav imenitno zaigrali vse točke. Imeli smo, ako odštejemo par pomot na postaji, krasnih 105 minut slovenskega radio programa, katerega se bomo še dolgo spominjali. In kako je vam ugajal, o tem nam boste že poročali.
Načrti za bodoče slovenske radio programe
Pri seji članov Slovenskega radio kluba se je razmotriva-lo, če bi kazalo podaljšati radio program do 1. maja. Ukrenilo se je več tega in onega, in definitivno se bo o tem razpravljalo pri prihodnjem sestanku. Nadalje je bila sprožena ideja glede sklopa ljubljanske radio postaje z ameriško National Broadcasting Co., in sicer za eno uro na ta način, da bi Slovenski radio klub v Clevelandu podal pol ure programa Jugoslaviji in ljubljanska radio postaja pa bi poslala pol ure programa v Ameriko. Predpriprave za uresničenje tega načrta, ki bi veljal približno $10.000, so sedaj v teku.
Nova oprema našega Norwood gledišča
Norwood gledališče, 6210 St. Clair Ave., je sedaj inštaliralo opremo Western Electric družbe, ki je ena najboljših v deželi. Na ta način dobi Norwood gledališče isto opremo, kot jo imajo najfinejša gledališča v mestu, kot Hippodrome, Stillman in Allen. Oprema v Norwood gledališču velja nad $14.000, in bo gledališče zmožno dajati sedaj ljudem isto postrežbo v premikajočih in govorečih slikah kot jo dajejo najfinejša gledališča v mestu. Poslovodja Norwood gledališča je Mr. George J. Stevens, k.i je, 7 let deloval pri Keiths Hippodrome gledališču in je li-cenzira'n .zrakoplovec, ki je prevozil že nad 1000 ur v zraku. Skušal bo, da bo prvovrstno postregel Slovencem.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
v». «urn ceio leto
-•5.501 Z k Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00
1» Ameriko, po) leta_______13.00 < Z« Cleveland, po poŠti, pol lets $3.50
Za Cleveland no la/našalcih: celo leto t5.50; pol leta «3.00
Za Evropo ln Kanado je Ista cena kot za Cleveland ° po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pqsiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. TeL Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd.
1909, 1879.
at the Post Office
83
No. 4. Mon. Jan. 6th, 1930.
Sto let priseljevanja.
Vlada Združenih Držav je začela držati zapiske o priseljevanju od leta 1820. O številu priseljencev, ki so prišli v Združene Države po ameriški revoluciji do 1820, ni nika-kih uradnih podatkov, ali po dobro vtemeljenih cenitvah se je v tem razdobju priselilo v Združene Države 250,000 ljudi.
Od 1820 naprej pa — t. j. v vsej dobi 109 let — se je priselilo v Združene Države vsega skupaj 37,240,634 ljudi. 18 miljonov izmed teh je prišlo iz severne in zapadne Evrope (Angleške, Nemčije, Francoske in Skandinavskih pokrajin). Od leta 1820 do 1890 so priseljenci iz severne in zapadne Evrope tvorili približno tri četrtine vseh priseljencev
V	dobi od let 1840 do 1860 so tvorili celo 93% vse imigracije.
V	desetletju 1861-1870 le 33,628 priseljencev je prišlo iz južne in vzhodne Evrope, dočim število priseljencev iz severne ni zapadne Evrope je znašalo čez 2,000,000. V naslednjem desetletju je severna in zapadna Evropa dala zopet Ameriki čez 2,000,000 priseljencev, dočim. v desetletju 1881-1890 jih je bilo kar 3,778,000.
Priseljenci iz južne in vzhodne Evrope so začeli prihajati v večjem številu šele po letu 1881. V desetletju 1881-
1890	so tvorili 18.3 odsto vseh priseljencev. Veliki pritok priseljevanja iz tega dela Evrope pa se je vršil v dobi od leta
1891	do 1920. Vsega skupaj je 9,605,100 priseljencev iz južne in vzhodne Evrope prišlo v tem razdobju dvajsetih let, dočim število priseljencev i,z zapadne in severne Evrope je istodobno znašalo le malo čez 2,000,000.
Z omejitvijo priseljevanja se je razmerje izmed teh dveh virov ameriške imigracije zopet korenito spremepilo,
Odločno zmanjšanje priseljevanja iz južne in vzhodne Evrope od leta 1925 naprej je posledica omejitve, uvedene s priseljeniškim zakonom od leta 1924.
Priseljevanje iz Kanade in Mehike. — Kakor je razvidno iz zgornjih številk, je priseljevanje iz Evrope padlo od. 81% v letu 1921 na'približno 50% v letu 1924 in naslednjih letih. To odgovarja .razvoju priseljevanja iz dveh novih virov: Kanade in Mehike.
Pred letom 1925 je bilo prav malo priseljevanja iz teh dveh dežel. Svetovna vojna, ki je naenkrat ustavila pritok imigracije iz Evrope, je skoraj takoj privabila priseljence iz Kanade in Mehike. Omejitev priseljevanja na podlagi kvot je nadalje pospešilo priseljevanje iz teh dveh virov, kajti ni kvot za ljudi, rojeni na ameriškem kontinentu. V letih 1916, 1925 in 1926 so kanadski priseljenci tvorili tretino vseh pripuščenih inozemcev, dočim so Mehikanci tvorili 21.1 odsto vseh došlih inozemcev v letu 1919, 20.2 odsto v letu 1927 in 1$.2 odsto v letu 1928.
V vsej nadstoletni dobi — od leta 1820 do 1928 — je 18,120,000 priseljencev prišlo iz severne in zapadne Evrope, 13,850,000, iz južne in vzhodne Evrope, 2,765,000, iz Kanade in 703,000 iz Mehike.
zi bližajoče se predsedniške volitve, ki se bodo vršile v marcu tega leta, drugi zopet, da premajhen izvoz kave, ki tvori v Braziliji glavni dohodek, in tretji pravijo,-da je temu vzrok newyorški borzni krah. .. Naj bo eno ali drugo, nam to škoduje.
Prišli smo v dobo najhujše vročine. V kratkem nam bo stalo solnce navpično nad glavo. Te dni je dosegel toplomer 37 stopinj Celzija.
Z zadovoljstvom čitamo vaš cenjeni list "A. D.," ker dobimo v njem vedno dovolj lepega, zabavnega in poučnega čtiva. Mene najbolj veseli čitanje o vašem društvenem delovanju. V tem pogledu ste res severo - ameriški Slovenci na častnem mestu. Ta ko je! Čeprav nas loči ekvator — brezmejna daljava, smo: si po mišljenju in delovanju prav bližnji, saj smo en in isti narod, kajti vsem je tekla zibel v mili slovenski domovini.
Dovolj za sedaj; ob priliki se pa zopet oglasimo.
H koncu pošiljamo iskrene pozdrave vsem tamkajšnjim Slovencem, posebno pa čita-teljem Ameriške Domovine in vam želimo srečno novo leto.
J. J—ič.
D., pa ponovitev naročnine in srečno Novo leto.
Mrs. John Kic, 3558 E. 81 st St
Sac Paulo, Brazilija. —
Dajte mi, gospod urednik, nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, v katerem mislim opisati nekaj novic iz te daljne, sedaj prav vroče Brazilije. Kajti samo potom dopisovanja se bomo natančneje medsebojno spoznali, obenem vas pa tudi seznanili z našim kulturnim delom.
Kot vam je že iz zadnjega dopisa znano, smo si v mesecu aprilu 1929 ustanovili pevski zbor, kateri pa ni mogel nuditi vsem članom zadostne duševne hrane,, in z ozirom na to je bil v avgustu 1. 1929 sklican ustanovni občni zbor ter ustanovljeno društvo, ki je dobilo ime "Slovensko izobraževalno d r u Š t v o Pri-morje." Društvo šteje 65 članov in članic; društvu predseduje agilni in zavedni Slovenec, tovariš Franjo Pa ternost.
Takoj ob ustanovitvi si je to društvo nadelo težko nalogo, namreč z b 1 i ž a n j e in medsebojno spoznavanje med vsemi slovanskimi brati, na-hajajočimi se tu v Sao Paulu, katerih nas je okrog 100 tisoč. Prvi korak k tej ideji je bil napravljen dne 8. decembra, in sicer z velikim SLOVANSKIM KONCERTOM.
novano društvo. Koncert je vseboval poleg slovenskih pe smi, tudi pesmi drugih slovanskih narodov. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Tu se ni pogrešalo nobene slovanske narodnosti; bili so: bratje Čehi, Poljaki, Rusi in Jugoslovani, kateri so z največjim zanimanjem sledili proizvajanju programa, ki je izpadel res nepričakovano dobro. Dosti dela in truda smo imeli, toda aplavzi vsaki pevski točki, kakor tudi ostalemu programu, ter veseli in zadovoljni obrazi*so nam naj-bolji porok, da naše ,delo ni bilo zastonj in da je seme, ki smo je vsejali, padlo na rodo vitna tla. To sklepamo iz tega, ker si je pri slovesu vsak v kratkem želel doživeti kaj enakega. S trdno voljo in narodno zavestjo, se da mnogo doseči.
V	zadnjem času, posebno v zadnjem mesecu, je opaziti veliko delavsko krizo in brezposelnost. Vse večje tovarne in tvrdke so odpustile po več tisoč delavcev.
V	tukajšnjem mestu se je lansko leto zidalo,, kakor v malokaterem mestu na svetu, tako da je zidarjev primanjkovalo, letos pa jih je. že na tisoče brez dela. Mnogi tr
Newburgh, O. — Pri nas
je vse nekam tiho, niti psi ne lajajo več — vse počiva. Celo naši možje so postali nekam čudni, kar se je nehala lovska sezija. Pozabili so govoriti in niti slišijo več ne Danes sem klicala svojega moža k južini: John! Ta stari! Dedec! Zaspane! — pa nobenega odziva. Pa se hitro spomnim, pa zavpijem: Bing, bumf, pok, pok! Ta krat pa poskoči na stolu in zavpije: "Zopet je eden mor-to!" Pa se hitro spomni, da ni na lovu, jyiipak doma. Potem pa pripoveduje, da se mu je sanjalo, da je na lovu in da smo ravnokar enega zajca ustrelili.
Aha, si mislim, sedaj pa vem, zakaj se moje štetje ni vjemalo ž njihovim, kadar smo šteli zajce, ki so jih prinesli domov z lova. Naši lovci so, prišedši domov, vedno računali, koliko so jih postre-lili. Končno pa sem jih sama preštela, .zajce in lovce, pa sem našla vedno veliko razliko. Pa sem mislila, da ne znam šteti, ker nisem hodila v visoke šole. Pri nas je bila namreč šola samo v eno nadstropje. Ampak sedaj pa dobro vem, da so po trije streljali na enega zajca, potem ga je vsak zase štel. Toda čeprav so padli trije streli, zajec je bil le eden.
Naši lovci se izgovarjajo, da jim je veliko zajcev ušlo v luknje. Če ne bi bilo lukenj, bi jih bili toliko nastrelili, da bi naši mesarji lahko zaprli svoje mesnice vso zimo. Za prihodnjo sezono jim svetujem, naj gVedo, predno se lov odpre, zamašit vse luknje po farmah. Rada bi vedela, če tudi Jakatu' na lovu luknje nagajajo in sitnost delajo.
Kar se tiče radio programa, moram pa povedati, da je program vsako nedeljo lepši. Najrajši pa imamo pevske zbore in harmonike. Toda vsak ima svoj okus in tako mora biti program raznovrsten, da je za vse prav.
Skoro bi bila pozabila omeniti zaključek lovske sezije, ko so nam priredili naši lovci zajčjo večerjo pri družfrii Glavič v Maple. Heights. Pili smo in peli in plesali pozno v noč.
ki ga je priredilo zgora'j ime- dijo da so vzrok tej veliki kri
Pozdrav vsem lovcem in jim želim dosti zajcev drugo sezono, pa nič lukenj. Vsem radio pevcem pa želim gladkg grla, poslušalcem pa dober posluh. Vsem čitateljem A.
Collin wood, O. — Najprej se vam lepo zahvaljujem, da ste tako lepo opremili božično številko Ameriške Domovine. Z zanimanjem sem či-tal životopise, katere so prispevali naši rojaki o svojih doživljajih v mladih letih. — Hvala vsem za zanimivo čti-vo.
Sedaj, v novem letu, hočem tudi napisati par vrstic v priljubljenem listu Ameriški Domovini, o svojih doživljajih iz mojih let.
Luč sveta sem zagledal pri Cerkniškem jezeru. V svojih otroških letih, ob poletnem času, ko se jezero posuši, sem v strugah malih potočkov lovil rake, ribe in ribice Največ sem pa nalovil rakov, ker jih je bilo zelo veliko. O. kje so tisti zlati časi?
Ko so potekla prva otroška leta, sem že moral pomagati svojemu očetu pri vsakdan jem delu. To me je oviralo, da nisem preveč hlač raztr gal pri plezanju na drevesa zn tičjimi gnezdi.
Takrat je bila pri nas navada, da so hodili naši možaki in fantje na "Hrvaško" sekat in 'tesat. Rekli smo jim hr-vata/ji: Tudi mene je zadela taka usoda, da sem moral odriniti s hrvatarji neko zimo, dasi šele star 14 let. Dobi) sem imenitno službo "kolibar-ja." Spominjam.se, da smo bili odšli prvo zimo na Sedmo graško, blizu mesta Klic. Drvarili in tesali smo pridno tam vso zimo, na pomlad pa smo se vrnili domov in žven-ketali v žepu z denarjem.
To se je ponavljalo vsako zimo in v nekaj letih sem prišel od kolibarja do tesača. Marsikatero trdo zimo smo prestali doli po hrvatskih šu-mah. Toda na pomlad, ko smo se vrnili, je bilo vse po zabljeno.
Kmalu je pa prišla vojaška doba in odriniti sem moral k vojakom v Trst,'kjer sem služil tri leta. Ko sem se vrnil od vojakov, je bilo' treba pomisliti, kaj se bo ukrenilo za življenje. In tako sem se od ločil, da se Odpravim v Ameriko. Še tistega leta sem se odpravil čez lužo in prišel sem naravnost v Cleveland. T«o je bilo leta 1901 in sem od tedaj vedno v Clevelandu.
Od takrat, pa do danes ima Cleveland zaznamovati velikanski napredek. Tisto dobo ie štelo mesto Cleveland nekako 300,0000 prebivalcev, v danes jih pa šteje preko enega milijona. Stanoval sem \ bližini "koksovne," kjer sem tudi delal.
Menda je bilo leta 1904, ko sem prvikrat bral v časopisu članek o brezžičnem brzoja-vu, ki ga je izumil neki Italijan, Marconi po imenu. Mislil sem si: "A, kaj,še! Telegraf brez drata — to pa že ne bo res. To je gotovo kaka časnikarska raca." Tako je bilo moje mnenje o brezžičnem brzojavu takrat.
Pozneje sem pa videl, da je bilo tisto poročilo ' resnično, in v kratkem se je brezžični brzojav izpopolnil do današnje veličine. Kdo bi si bil mislil takrat, pred 25. leti, da bom sedaj v zimskem času sedel pri topli peči, in mi bo pošiljal radio po zračnih'valovih glasbo in petje. In kako je radio izpopolnjen! Šele pred kratkim smo slišali govorjenje in petje iz Berlina, Londona in Pariza, ko je poslala stara Evropa naši novi domovini Ameriki, božične pozdrave. Iz Francije se je slišalo samo par besed, godba pa zelo dobro, iz Londona je bilo pa vse dobro slišati, godbo in govorico. To je dokaz,
njaki. Izplača se imeti radio v vsaki hiši, pa naj bo to za razvedrilo ali pa za znanstvo. Ob koncu pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista in jim želim srečno, zdravo Novo leto. Listu pa kličem, da nas tudi v bodočem bodri in vodi za napredek slovenskega naroda v Ameriki!
Frank Ule.
Lov na srnjake
(Piše Louis Hoffart)
(Dalje.)
Kmalu smo se odpravili v gozdove, kjer ima Mr. Pluth svojo kempo. Ob 2. uri popoldne smo bili že na mestu in pozdravili smo Math Plu-tha, njegovo družino in njegove gozdarje, ki so vsi prave dolenjske korenine. Tukaj je bilo naše bodoče bivališče za 12 dni in uživali smo gostoljubnost Math Plutove hiše ves ta čas in dobro se nam je godilo.
Ko smo znosili vso našo prtljago v kempo, smo takoj nastavili ohijčana, katerega smo cukali pozno v noč ob veselih pogovorih. Mat Pluth se je pa odpeljal v mesto po provijant, in je pripeljal domov polovico vola, dva teleta, 1 prešiča. Doma je imel pa še 18 divjih zajcev, 3 kune, divjega purana in še eno četrt medveda. No je, če pridejo taki korenjaki na board, se je že treba založiti z vsem potrebnim. Ko smo se seznanili s kuharsko umetnostjo Mrs. Plut, smo pa kar zarentali kempo za 10 let. Predno smo šli od tam, so nam bili že vsem lajbelči preozki in ko smo prišli zopet v Cleveland, smo se jezili nad ženicami, da ne znajo kuhati za nas.
"Fantje!" je rekel Math v nedeljo . zjutraj, "Sedaj bomo šli pa malo pogledat v ho-sto, da se malo orientirate, predno začnemo jagati." Pa smo šli s hriba v hrib, iz hale v halo. Pa ni treba misliti, da so to take hale, kakor jih imamo v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer imamo svoje strelske vaje in kjer se včasih zamudimo precej v rano jutro. Tudi hribi niso taki, kakor je naprimer Rožnik, kjer stanuje naš predsednik Jaka. Vsak hrib je približno tri milje visok in hale so tako dolge, da ne vidiš od enega konca do drugega. Še sedaj me strese mraz, če se domislim nanje.
Te hale so bile tudi vzrok, da jo je popihal naš blagajnik Močilnikar pred časom domov. Toda vseeno je bil možak na mestu do zadnjega in se ni dal od nobenega ugnati v kozji rog. On je bil tudi, ki je prvi stopil na srnjaka, pa ni bilo nobenega nas lovcev blizu, da bi ga bil prevrnil. Frank je segel v žep, da bi srnjaku natresel nekaj soli na rep, pa ga srnjak ni hotel čakati. "Ga gleda," je rekel Frank, "saj bo kmalu zopet drugi skočil!"
Te hale so bile tudi vzrok, da je Jože Koželj izpremenil svoje lovske načrte tako, da ni hotel več hoditi po hribih, ampak se je vsedel na koncu ene take hale in čakal srnjaka. Pa si je mislil: "Če pride (namreč, če pride srnjak) letos, je dobro, če pa ne, pa tudi dobro."
Te hale so bile tudi vzrok, da ni ostalo od Baragatove vrhnje obleke (overalls) nič drugega, kot en gumb. In če bi bili ostali tam še par dni, pa bi ga morali pripeljati domov v plahto zavitega.
Te hale so bile tudi vzrok, da se je Maxu v mrazu, ko je ka.zalo 10 stopinj pod ničlo, koža na glavi od vročine olupila.
čil za seboj kar "s cela," dokler ni padel prvi srnjak.
Prišli so slovenski fantje tudi iz drugih kemp in so nam pomagali jagati. Ravno tako tudi Math Plut in njegova dva gozdarja. Vsi bi bili radi videli, da bi ne šli praznih rok nazaj v Cleveland. Posebno nas je tolažila Mrs. Plut, ki je rekla, naj ne obupamo, ker se ji skoro vsak večer sanja, da smo ustrelili dva velika srnjaka. In njene sanje so se tudi uresničile. Bog jo živi, Mrs. Plut, še dolgo let!
Toda bilo je kakor začarano. Srnjaki so bili ali 20 milj pred nami, ali 20 milj za nami. Samo okrog nas ni bilo nobenega. Edino gozdar Joe Vidmar, jako pogumen fant (bil je na ruski fronti), je imel srečo, da je prišel do srnjaka na 20 čevljev. Pa kaj mislite, da je pucal nanj? Kaj še! Puško je vrgel v sneg in se spustil za srnjakom, da bi živega vjel in ga nam dal, da bi ga mi privezali na Koželov lintvern nazaj grede. In srnjak ni čakal in Joe ni imel drugega pokazati, kakor dolg obraz. Nič ne maraj, Joe, boš pa drugo sezono imel več sreče.
In končno so bile te hale da je radio dobro izpopolnjen, vzrok, da se ni hotela moja pa še bolj bo, kot upajo uče- noga pozdraviti in sem jo via-1
Torej ta dan je bila že smola. Še večja je pa bila drugi dan, ko je Baraga odstrelil srnjaku en rog, srnjak je pa prasnil, sicer zdrav na koži in telesu, v grmovje.
"No, tako je!" je rekel Baraga, ko je držal srnjakov rog v roki in žalostno gledal za srnjakom. "Bom pa ta-le rog domov nesel za spomin. Ne kaj je že."
Vem, da bi bil Tone rajši videl, da bi mu bil rog ušel, sam pa da bi bil srnjaka pobral. Pa kaj se hoče.
In da je bilo smole polna mera, smo se nazadnje še izgubili. To se je pa zgodilo tako-le. Lovili smo kakih 5 milj od kempe. Z nami sta bila oba fanta iz kempe, Joe in Pavel. Ustrelili nismo bili nič, pa smo se hoteli vrniti domov. Res smo jo udarili v neko smer, ki se pa Maksu in meni ni zdela prava, oba fanta sta pa trdila, da gremo ravno proti kempi. Pa smo rekli, če nas ne bodo domačini pripeljali nazaj do kempe, kdo nas pa bo!
Gazimo sneg že kakih 10 milj, toda o kempi ni bilo ne duha ne sluha. Končno pa vendar eden fantov omeni, da smo res na napačni, poti, ni kazalo drugega, kot da jo udarimo zopet tistih deset milj nazaj. Toda sedaj pa je vzel komando v roke Tone Baga.
"Kar za menoj, fantje," je rekel samozavestno. "Prav dobro vem, kje sem zjutraj stopil za neki grm, od tam pa pelja pot naravnost v dolino proti kempi."
Pa smo lepo marširali za njim. v dobri nadi, da nas bo Tone rešil. Hodimo celo večnost, ko nam Baraga s kislim obrazom pove, da sam ne ve, kje da smo in da naj kdo drugi prevzame mesto kažipota. Ura je bila že osem zvečer in popolna tema, pa sredi temnega gozda. Kaj bo sedaj? Tu se oglasi Jože (Koželj, ki vedno čaka z najboljo idejo do nazadnje in reče:
"Fantje! Jaz ne morem nikamor več. Tako me križ boli, da se komaj premikam. Jaz predlagam in podpiram, da zakurimo ogenj in da-ostanimo kar v gozdu čez noč. Kdo bo iskal v temi pot? Če zakurimo ogenj, bo morda prišel kak srnjak ali med'ved na obisk, pa ga bomo poturčali."
Mi, drugi pa nismo bili zadovoljni z Jožetovim predlogom, ker smo se bali, da bi ponoči res ne prišel kak kosma ti stric na večerjo.
(Pride še)
Recimo, da bi jaz umrl. Joj, koliko bi bilo to govorjenja! Eni bi rekli: "Škoda ga je bilo, fejst fant je bil! Pa ga je kar na hitro stisnilo. Nič več ga ne bo lomil po Clevelandu. Kaj mu je neki bilo? Saj sem ga še zadnji teden videl na St. (^lairju. Jej, jej, kako ga je škoda!"
Drugi bodo zopet rekli: Nič več ne bo pisal receptov za klobase in za kisle kumar-ce. Eh, jih bo pa drugi. Kaj pa je to: en človek več ali manj v tem življenskem vrvenju. Ampak, mislim, da ga je malo preveč cukal, pa mu je udarilo na jetra."
Breskvar bo pa rekel: "Pogreb je bil zelo lep. Le škoda, da je moral umreti to zimo, ko je tako dobro vino!"
A t
Dva zakonska sta se vedno prepirala, vedno je bil ravs in kavs v hiši. Tudi noben pi-sker in noben stol ni bil več cel. Nekega dne pa vidi ta zakonski par domači župnik, kako se objemata in poljubu-jeta. Ves vzradoščen reče župnik možu:
"Veseli me,' ko vidim, da po tolikih letih še vedno polju-bujete svojo ženo. To priča o vaši veliki ljubezni do nje."
"O, saj je ne poljubujem iz ljubezni," se odreže mož, "ampak hočem se prepričati, ali se ni zopet nažehtala šnop-sa."
A
Oče se je prepiral s sinom, ki je hotel vse več vedeti kot oče. Ves razjarjen zavpije oče:
1 v.f ; ..........—
"Molči, vedno moraš imeti zadnjo besedo. Če bi hil jaz tako odgovarjal svojemu očetu,1 bi mi bil že pokazal."
"Lep oče je moral to biti!" se je dalje ustil sin.
Oče je pa ves razjarjen za-vpil: "Molči, cepec, stokrat boljši je bil od tvojega očeta." A
Fant, ki je imel vedno dosti deklet, se je oženil in iz cerkve grede mu je rekla mlada ženica:
"Glej, da boš pustil sedaj-vse tiste svoje neumnosti." .
"Brez skrbi bodi, svojo zadnjo neumnost sem ' ravnokar napravil."
A
Star gospod (mlademu, ki je kadil kot Turek): "Od desetih ljudi, ki tako kadijo kot vi, jih umrje devet za jetiko."
Mladi gospod: "In od desetih potolčenih nosov je devet takih, ki so se vmešavali v tuje zadeve.. ."
A
Žid je zamudil vlak in se jezi: "Gospod načelnik, komaj za eno dolžino nosu sem bil prepozen."
Postajenačelnik: "Ej, to je pa že precej.. ."
A
Cigan je stal pred naborno komisijo in kazal dva ohromela prsta. "Kako dolgo sta ta dva prsta hroma?" ga je vprašal zdravnik.
"Že pet let," se odreže ci-•gan.
"In kakšna sla bila pa prsta poprej?"
"Pa taka-le," odvrne cigan in iztegne oba prsta, A
Na 16. januarja bomo obhajali deSfetletnico, kar se je upeljala prohibicija v Ameriki. Vse moje prijatelje in znance prosim, da se ga ta dan nažehtamo pošteno, da bomo tako na dotojen način proslavili ta pomembni dan.
Scene From"ttoj/t's CLrk" starrind Dolores Cosiei/o with George O'Brien' \ d Werner Bros. Production,
Videli boste strašni orkan na morju. Videli boste, kako so gradili Babilonski stolp, kako so ljudje trpeli v sužnjosti, kakšne krivice so se jim godile, kako zverinsko so z njimi postopali. Noe, očak, pred altarjem, videli boste njegovo barko na razburkani vodi, mavrico obljube, Izraelski narod, zgubljen v pustinji, ko moli zlatega teleta!
Videli boste zopet moderne Case, špekulacijo na borzi, kako se iz obupa streljajo, obupne prizore. In pri vsem tem milo in sladkobno gleda na ves prizor obličje Krista.
PRIHODNJA SLIKA:
Četrtek in petek: Clive Brooke, Ruth Chatterton, William Powell
nastopijo v "LJUBEZNIVI GREŠNIKI" Slika, ki jO vidite in slišite.
H DNE 12. JANUARJA SE VRŠI i
združenih društev FARE SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu
TrisTlu »prta tlak* uila pap. »kari c«l* lata.
6111 ST. CLAIR AVE,
Telefon«: Randolph 8030.
(M. Thu. S.;
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR
11. — King's Jolly Pals, K. S. K. J., plesna veselica v Grdino-vi dvorani.
11. — Slovenska Zadružna Zveza priredi veselico v Slov. Domu na Holmes Ave.
11, — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, S. N. P. J. — Ples v spodnji dvorani SND.
11.	— Društvo Cvet priredi plesno veselico v S. D. Dvorani na Prince Ave.
12.	— Euclid Rifle and Hunting Club, srnjakova večerja v Slov. Domu na Holmes Ave.
12. — Skupna društva fare sv. Vida. Avditorij SND.
12. — Dekliška Marijina družba v Euclid Village, ples v dvorani sv. Kristine.
12. — Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80. cesti, ob 8. zvečer, v korist cerkvi sv. Lovrenca.
18. — Društvo Eastern Star priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
18.	— Skupna društva SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
19.—Društvo	Zorislava, igra v šolskih prostorih na Bliss Rd.
19. _ Društvo Slovenski Sokol telovadba in ples v SND.
25. _ Cleveland Broadcasters št. 42 Z. S. Z., plesna veselica v Grdinovi dvorani.
25._ženski Klub Slov.- Doma priredi zabavo v Slov. Domu na Holmes Ave.
25.	— Društvo "Jugoslav Camp," št. 293, W. of W. ples v spodnji dvorani SND.
26.	— Društvo Balkan priredi igro v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
26. — Društvo Loyalites, S. N. p. J., priredi "Snow Dance" v Slov. Domu na Holmes Ave.
26. — Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
26. — Slov. Ženska Zveza st.
32, maškeradna veselica v šolskih prostorih na Bliss Rd.
spodnji dvorani SND.
2. — Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80 .cesti, ob 8. zvečer, v korist Narodnega Doma.
2. — Slovenska Ženska Zveza št. 10 priredi veliko maške-radno veselico na pustno nedeljo v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
2. — SDZ. Obe dvorani SND. Predstava in ples.
8.	— Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
9.	— Bavarsko pevsko društvo. Avditorij SND. Koncert.
15.	— Društvo Vodnikov Venec, št. 147, SNPJ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Društvo "Comrades", št. 566, SNPJ. Predstava v avditoriju SND.
22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ." Ples na čast vsem Pepetom in Pep-cam v spodnji dvorani SND.
23. — Slov. Kat. Izob. društvo "Orel." Predstava v avditoriju SND.
29.	— Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND.
30.	— Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
APRIL
6. — Dramsko drftštvo Ab-raševič. Predstava v avditoriju SND.
13. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. priredi pasijonsko igro v avditqriju S. N. D.
20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND.
26.	— Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji, dvorani SND.
27.	— Hrvatsko Gospojinsko društvo priredi predstavo in ples v Grdinovi dvorani.
27. — Slovenska Mladinska Šola, SND. Otroška pomladna predstava v avditoriju SND.
Zastopniki (ce) društev delničarjev Slovenskega Narodnega Doma za na konferenco, ki se bo vršila v dnevih začenši 8. januarja 1930
Društvo	Ime in priimek
1—Brooklyn,	št. 135 SNPJ—Ni priglašen.
2—Carniola	Hive, št. 493 LOTM—Helena Simončič.
3—Carniola	Tent, št. 1288 TM—Joseph Skuk.
4—Cleveland,	št. 126 SNPJ—Anton Abram.	s
5—Comrades,	št. 566 SNPJ—Otto Tekavc.
6—Clevelandski	Slovenci, št. 14 SDZ—Frank Jerina.
7—Cleveland,	št. 23 ZSZ—Frank Aupich.
8—Danica,	št. 11 SDZ—Mary Zupančič.
9—Samostojno	društvo Dosluženci—Ignac Luzner.
10—Dramatično	društvo Ivan Cankar—Joseph Birk Jr.
11—Pevsko	društvo Edinost—Rudolph Perdan.
12—France	Prešeren, št. 17 SDZ—Stanley Dolenc.
13—Glas	Clevelandskih Delavcev, št. 9 SDZ—John Levstek.
14—Jugoslav	Camp, št. 293 WOW—William Candoni.
15—Jutranja	Zvezda, št. 137 JSKJ—Mary Bradač.
16—Lipa,	št- 129 SNPJ—Joseph Trebeč.
17—Ložka	dolina—Jernej Krašovec.
18—Sv.	Evstahija—John Renko.
19—Lunder-Adamič—Louis	Zorko.
20—Naprej,	št. 5 SNPJ—John Tavčar.
21—Napredne	Slovenke, št. 137 SNPJ—Mary Bajt.
22—Napredni	Slovenci, št. 5 SDZ—George. Turk.
23—Ribnica,	št. 12 SDZ—Joseph Durjava.
24—Sava,	št. 87 SSPZ—John Turk. 24—Pečlarski klub—Ni priglašen.
26—Slovan,	št. 3 SDZ—Joseph Okorn.
27—Slovenska	godba Bled—Anton Jereb.
28—Slovenija—Leo	Artigal.
29—Slovenski	Sokol—Vinko Levstek.
30—Slovenska	Narodna Čitalnica—Martin Zerjal.
31—Slovenec,	št. 1 SDZ—Ni priglašen.
32—Slovenske	Sokolice, št. 442 SNPJ—Frances Likar.
33—Slovenski	Socialistični klub, št. 7 JSZ—Frank Miksha.
34—Slovenski	pevski zbor Zarja—John Krebelj.
35—Složne	sestre, št. 120 SSPZ—Rosie Posega.
36—Svobodomiselne	Slovenke, št. 2 SDZ—Frances Stolfa.
37—Srca	Jezusa—John Levstek.
38—Srca	Marije (staro)—Ni priglašena.
39—St.	Clair Grove, št. 98 WOW—Terezija Žele.
40—sv.	Ana, št. 4 SDZ—Ana Erbežnik.
41—Sv.	Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ—John Zalar.
42—S.	K. K. P. društvo sv. Jožefa—John Germ.
43—Sv.	Vida, št. 25 KSKJ—Joseph Ogrin.
44—Dramatično	društvo Triglav—Ni priglašen.
45—Vodnikov	Venec, št. 147 SNPJ—John Filipich.
46—Z.	M. B.—Andy Sadar.
47—Žužemberg—Ni	priglašen.
48—Tabor,	št. 139 SNPJ—Ni priglašen.
49—George	Washington, št. 180 JSKJ—Charles F. Kikel.
50—Spartans,	št. 198 SSPZ—V. J. Grill.
51—Abraševič—Ni	priglašen.
52—Tiskovna	družba Enakopravnost—Ni priglašen.
53—Sv.	Cirila in Metoda, št. 18 SDZ—Ni priglašen.
Društvene tajnike se opozarja, da gotovo izročijo izvoljenim in še ne priglašenim zastopnikom pooblastila, da jih izročijo na konferenci tajniku Slovenskega Narodnega Doma. Prosim, da vpoštevate to, da ne bo pozneje morebitnih sitnosti ali drugih neprilik. Izvoljenim se pa polaga v spomin, da se gotovo udeležijo te delničarske
cpjp
Joseph Skuk, tajnik S. N. D. O-—
Me-
FEBRUAR
1. — Društvo Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. priredi ples v Grdinovi dvorani.
1, — Društvo Svobodimiselne Slovenke, št. 2, SDZ, ples v spodnji dvorani SND.
1.	_ "Silvester Mask Club," ples v avditoriju SND.
2.	— Društvo Lilija priredi igro v Slov. Domu na Holmes Ave.
2. — Dramsko društvo "Abraševič," predstava v avditoriju SND.
g. — Društvo Collinwoodske
Slovenke št. 22 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
8. — Društvo sv. Kata,rine št. 29 Z. S. Z., maškeradna veselica v Grdinovi dvorani.
....8, — Društvo "Comrades," št. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND.
____8. — Društvo "St. Clair
Growe," št. 98 W. of W. Ples v spodnji dvorani SND.
C). _ Slov. Soc. Klub, št. 27, JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D.
13. — Društvo George Washington, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
15. — Društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.	— Društvo Lunder mič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
22. — Društvo "Cleveland," št. 126, SNPJ.' Zabava v avditoriju SND.
MARC
1. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v
MAJ
4. — Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer.
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
4.	— Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND.
11. — Slov. kat. društvo Orel. Predstava v avditoriju SND.
11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. NT. D.
JUNIJ
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road.
Ada-
JULIJ
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.	v
AVGUST
3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelko-tovih farmah.
SVETLOBA IN SENCA
Povest
"Sramota za vso hišo!" se je hudoval oče. "Toliko časa smo slepili ubogega fanta, do kler nismo snedli besede. Sram vaju bodi obe, tebe, ker si goljufala poštenega človeka, in tebe, ki ji daješ potu ho."
"Oh, saj* jaz nisem goljufala Toneta," se je izgovarjala hči, "jaz sem goljufala sama sebe, ker sem mislila, da ga imam res rada. Jaz vem, da ga nisem vredna, in če bo kdo trpel, bom trpela jaz, in ne bom nikomur nič očitala. Samo pomagajte mi, jaz ne morem" več stopiti Tonetu pred oči, ker se mi milo stori, ko vidim, kako je on dober in mu jaz vendar ne morem pomagati. Saj mi je bilo hudo, da sem bila jieprijazna ž njim. in v6sela bi bila, če bi bil on hud namen. Jaz ne morem več. Recite mu vi, kako da je in naj mi odpusti. Naj si poišče drugo nevesto, ki bo boljša od mene. Oh, da se je moralo tako zgoditi!"
"Kriva si ti," je dejal oče. "midva pa tudi, ki sva te poslušala, ko si toliko časa zavlačevala."
"Kar je, to je," je dejala mačeha. "Prisiliti se ne da nič. Tonetu bom jaz lepo razložila, koko da stoje stvari. Jaz ga bom potolažila."
Oče Klančar je že dolgo slutil, zakaj da sta sin in hči tako pobita. Da ni bilo Gašperja na izpregled, mu je bilo čisto prav; a za Toneta mu je bilo hudo. Nameraval je sam stopiti h Kržanu in odstraniti ovire, toda bal se je, da se bo Tonetu zameril in pri Kržanu več škodil ko koristil.
zahvalo na božjo pot. du pa ima ta-le panj na koncu dosti, lepega medu v satju, brez zalege. Dehti kakor sam ajdov cvet in rožmarin.
Tega poneseš ti h Kržanu celo škatljo. Tako se boš najbolj prisladkal."
Tone je prikimal, ker ni vedel, kaj bi rekel. Bal se je tega pota in vendar si je še budil upanje, da se vse zopet na dobro obrne. Kupil je .zavitek tobaka za Miha, da bi- se tudi temu prikupil, in nastopil je drugega večera s svojim medom težko pot k nekdai tako ljubi Kržanovi hiši.
Judež je bil vstal, mignil z repom, dvignil prednjo nogo ter pogledal svojega gospodarja, če sme ž njim. Tone je odkimal, češ, da ga Jerica ne vidi rada, in klical sestro, da naj zapre psa. Judež je legel počasi, položil špičasti gobec med prednje noge in začuden gledal. Spoznal je kmalu, da je bridka resnica in odšel žalosten za Mano.
Tone je premišljeval med potom, kako da bi govoril, da bi bilo na vse strani prav. V veži Kržanove hiše ga je srečal Miha.
"Miha," je dejal Tone prijazno, "tobaka sem ti prinesel, glej!"
Miha je zaničljivo pogledal zavitek, mahnil z roko in dejal-."Nebom. Le obdrži!"
Tonetu je gnala nevolja kri
v lice; toda premagal se je in molčal. Iz sobe je stopila Kržanka in si brisala roke ob predpasnik.
"Dober večer, mati!" je dejal Tone in postavil panjič na mizo. "Medu sem vam prinesel."
"Ali medu?" je dejala žena, "Saj ni bilo treba. Kako si se oškodoval."
"Kje pa je Jerica?" "Ali Jerica? Mislim, da je še na njivi, in očeta tudi še ni doma. Oh, Tone, nekaj ti moram povedati; ampak ti ne smeš biti hud. Kako rada bi
moreva. To sem ti morala povedati1, Tone, in lepo te prosim, nikar mi ne zameri!"
Tone je gledal bled in pre-padel v tla in miril žalost, ki mu je stiskala srce. Medtem je prišel oče ter obstal med vrati. Pogledal je ženo, pogledal Toneta, strmel predse ter premišljeval, ali naj bi stopil naprej, ali naj bi se obrnil.
"Jaz sem Tonetu že vse po vedala," je dejala žena.
"Tako mi je pa hudo," je rekel mož, sedel k Tonetu in ga objel čez ramo, "kakor da bi mi bila hiša pogorela. Jaz ,sem poskusil, kar sem vede) in znal, ali1 kdo naj pregovori žensko trmo?"
"Kar je, to je!" je dejal Tone in vstal. "Lahko noč, in pozdravite Jerico!"
"Kaj pa med?" je vprašala žena.
"Nazaj ne bom nosil," je dejal Tone in se obrnil, da odide.
"Bog ti povrni, Tone!" je klicala za njim žena.
Klančarjevemu Judežu, ki je bil doma zaprt, pa se je zdelo, da se Tone predolgo ne vrne. Bal se je, da bi se kaj ne pripetilo, in ko je odprla Mana vrata, je porabil priliko, da se je izmuznil in šel iskat gospodarja. Ker ni bil posebno družljiv, ga ni' ustavil med potom noben tovariš, proti paglavcem pa mu je bila v mraku črnjorjava barva v zaščito. Žagarjev Gašpei pa je bil teme vajen, ker je mnogo hodil ponoči okoli, in ta je bil spazil Judeža. Psiček, ki si« sicer ni bil v svest? nobene: krivice, ki je pa vendar dobro poznal ta svet, se je hotel tiho splaziti mimo; toda aaman. Gašper je nosil, kadar je šel v vas ali nad fante, v rokavu skrit kratek cepec, ki ga je imenoval svojo smrt. S to smrtjo je udaril ubogega Judeža po hrbtu, da je pes zacvilili n začel grozno tuliti. Gašper je izginil v temi, Judež pa je tudi izkušal zbežati, a zadnje noge so mu odpovedale. Plazil se je nekaj časa po prednjih naprej in cvilil in tulil. Ljudje so drli vkup gledat, kaj da je, in prihitel je tudi Tone, ki je bil ravno zapustil Kržanovo hišo. Zagledal je svojega psa, ki se je zvijal v bolečinah.
"Oh, moj Judež," se ie sklonil čezenj in ga pogladil, "zakaj si odšel od doma, zakaj si šel od doma, zakaj me nisi poslušal!"
Pes ga je milo gledal, mu lizal roko in ječal; potem pa je strepetal in poginil.
i Ualie pnhoaniit« -O-
Naznanilo
Vsem delničarjem in delničarkam Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu se tem potom naznanja, da se vrši glavna letna seja v nedeljo 19. januarja 1930, ob 1. uri popoldne. Pridite vsi delničarji in delničarke, da slišite poročilo o poslovanju v pretečenem letu. Ob enem bo treba odločiti, kako bomo praznovali 10-letnico otvoritve in obstanka našega doma, ki se vrši v mesecu juniju.—F. Cesar, tajnik. (7)
Išče se mož
star nad 21 let, ki govori slovensko in angleško, in ki je vajen med ljudmi. Najbolje, da ima svoj avtomobil, toda ni neobhodno potrebno. Pišite na urad "Ameriške Domovine." Le pi-s m e n e prošnje se vpoštevajo. Naslovite: Salesman, Box 25, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O.	(9)
Ženske, pozor!
Vše suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah xna razpro da ji pri
Benno B. Leustig
6424 St. Clair Ave.
nasproti S. N. Doma
(Jan.3-6-11-15)
Ženske, pozor!
Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razprodaji pri
Benno B. Leustig
6424 St. Clair Ave.
nasproti S. N. Doma
(Jan.3-6-11-15)
Priletna ženska
išče delo. Sprejme vsalA) hišno delo. 6311 Carl Ave. (7)
Sedaj je čas
da naročite cementna dela v notranjosti. V vaši kleti mogoče potrebujete $ovo prevleko cementa, ali pa vam naredimo popolnoma novo delo.
Glede cementiranjaali konkretnega dela se vedno obrnite do nas. Mi vam delo izvršimo točno, pošteno in po zelo zmernih cenah.
Se vam vljudno priporočamo za vsa enaka dela. Pokličite po telefonu FLorida 6353-W.
Anton Malnar
1 19 Addison Rd.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oklek in vb« opreme ta naraste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ienaki klobuki.
JOSEPH J. 0GR1N
ODVETNIK
401
Engineers Main 4126
Bldg.
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Ken more 1694
NORWOOD sfcdališče
6210 St. Clair Ave. V pondeljek, torek, sredo, 6., 7., 8. januarja
PRIDITE POGLEDAT IN SLIŠAT
"The Spectacle of the Ages"
Dolores Costello in George O'Brien
"NOETOVA BARKA"
*	10 fantičev je utonilo v Stockholmu, Švedska,-ko se je udri led, na katererrrso se drsali.
*V Rimu je umrl grof Fer-mo Ratti,. papežev brat.
*	Angleški prestolonaslednik je odpotoval na lov v južno Afriko.
"To se bo vse zopet poravnalo," je tolažil sina, ko sta pri uljnjaku združevala tri (bila videla jaz in oče, da bi ti panje v enega, ker je imel' vzel Jerico, to veš. Oba sva
vsak zase premalo čebel. "Mladi ljudje so kakor pomladansko vreme, ki se trikrat na dan izpremeni. Mana je žalostna, ker ni Gašperja od nikoder; jaz pa prosim Boga, da bi ga^ ne bilo, in če nas reši te nesreče, pojdeva oba v
se že veselila njene sreče. Toda jaz ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi venomer, da te ne more vzeti. Jaz in oče, oba sva si že veliko prizadela, da bi ji pregnala te muhe; toda vse zaman, vsč zaman. Siliti pa dekleta ne
Češka služkinja podedo-- vala $20,000,000
Chicago, 111., 4. jaguarja, -rr Pred,osemnajstimi leti sta dospeli iz Češke dve sestri v New York. Ena je ostala v New Yorku, dočim je šla druga v Chicago. Slednja se je poročila s Čehom Širočekom, ki je predsednik Illinois Auto Electric Co., dočim je druga ostala v New Yorku. Pred šestimi leti je prišla v službo kot hišna k milijonarju Savi-nu. Slednji je bil trikrat prej poročen, pa so mu žene deloma umrle, deloma jih je raz-poročil. Leta 1927 se je milijonar Savin poročil s svojo hišno, in ko je te dni umrl in so odprli testament, so dognali, da je vse svoje premoženje zapustil svoji ženi, bivši siromašni češki priseljenki. Premoženje znaša 20 milijonov dolarjev. Sorodniki njegovih prvih treh žen in njegovi nezakonski otroci bodo začeli s tožbo, da pridejo do svojega deleža te bogate dedšči-ne.
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
Se priporoča vsem Slovencem za izdelovanje krasnih poročnih, družinskih in posameznih slik po zmernih cenah.
Odprto tudi ob nedeljah.
485 E. 152nd ST., COLLIN WOOD
Žalujoči ostali
Theresa Jerič, vdova, sinovi in ličerc,
Newburg, O., 2. januarja, 1930.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Aye. vogal 61. ceste.
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
Razprodaja se prične v torek, 7. januarja, ob deveti uri zjutraj	.<§>
Za prvo 50c razprodajo v tem novem letu smo pripravili izvanredne vrednosti, kakor jih	^
še nikdar prej niste dobili v naši trgovini. Pet let se nahajamo med vami, in želimo, da dobite	@
čim več dobička od te razprodaje.	©
Pravkar smo dobili veliko zalogo jako finega blaga, pripravnega za zastore. Blago dobite	®
v komadih po štiri jarde, kar ravno zadostuje za par zastorov.	®
Tega blaga imamo približno 1200 komadov, in blago je vredno med brati 50c jard. Naša cena	J
je, dokler traja zaloga.................................................. 50c za 4 jarde	g
Imamo tudi 200 deških suknjenih bluz, katerim je redna cena $1.25, sedaj samo po.........50c	§
Pri nas dobite sedaj 100 fancy, jako krasnih blazin, redna cena $1.50, sedaj samo...........50c	J
V zalogi imamo 200 komadov, vsak 4 jarde, ostankov blaga iz ginghama, 32 palcev široki,	®
po ...................................................................5()cza4jarde	|
Nadalje imamo 100 komadov blaga, po 3 in pol jarda, 36 palcev široko, fina flanela, za... 50c	§
Mi garantiramo, da nikdar prej nismo še nudili enake vrednosti našim odjemalcem. Pridite	(g)
zgodaj, da izberete najboljše. Ta razprodaja se vrši samo v naši Glass Ave. trgovini.	®
Chicago Chain Store Co.	j
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.	©
milil
Nadaljevanje romana
DVAJSET LET POZNEJE
Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŽABEC.
Ko so dospeli na vrh, je rekel kralj: — Pokličite ven gospodično Auro Montalais. — Ona ne sme vedeti, da sem ja? tu, ste razumeli?
—	Malicorne se je molče poklonil. Toda dočim je Malicorne odprl vrata, se je kralj premislil in isjtočasno ž njim stopil v sobo. Luiza je sedela v naslanjaču, Aura pa je stala pred ogledalom ter si česala lase pred ogledalom. Ko so vstopili možje, je vzkliknila in zbežala. Malicorne je šel za njo, Saint - Aignan je stopil v diskretno oddaljen kot, dočim se je kralj napotil proti Luizi. Ta se je vzravnala v naslanjaču kakor galvanizi-ran mrlič,, nakar se je brez moči zgrudila nazaj.
—	Želeli ste si avdijenco, gospodična, — je izpregovo-ril kralj. — Pripravljen sem vas poslušati.
Luiza je spet vstala. Tresoča se po vsem telesu, je stala pred kraljem. Z muko je izjecljala: — Veličanstvo, odpustite mi!
—	Kaj pa naj vam odpustim? — je vprašal Ludvik.
—	O, storila sem veliko napako, še več: težak zločin, Žalila sem vaše veličanstvo.
—	Niti najmanj.
—	Sire, lepo vas prosim, ne dajte mi občutiti svoje svete jeze! Čutim, da sem vas raz-žalila, toda to sem storila ne bote in proti svoji volji.
—	S čim pa ste me razžali-li, gospodična? — je vpraša' kralj. — Jaz tega ne uvidim. Ali mislite, z onimi besedami ? Kaj pa je pri tem slabega, če se mlado dekle nekoliko po-norčuje iz mladega, lahkomiselnega moža? Vsaka druga na vašem mestu bi isto stori la.
—	O, vaše veličanstvo mi je zadalo s temi besedami smrtni sunek!
—	Ali je to vse, karste mi imeli povedati? — je vpraša' kralj ter odstopil za korak.
Takrat pa je stopila Luiza za njim ter ga pogledala s svojimi velikimi, objokanimi oč mi.
—	Veličanstvo je vse slišalo, kar sem izpregovorila pod hrastom? — je zajecljala.
—	Da, niti beseda mi ni od šla.
—	Veličanstvo, in ste res vsaj za trenotek mislili, da sem nameravala izkoristiti vašo lahkomiselnost?
—	Ne razumem vas, — je odvrnil kralj.
—	Veličanstvo mi torej ne veruje? — je vzkliknila Luiza.
—	Kralj je molčal.
Ona je sklenila roke ter rekla: — Veličanstvo je najbrž mnenja, da sem se jaz drznila rogati na njegov račun. Ali me res smatrate zmožno take nesramnosti?
—	Nu, saj ni nič takega pri tem, — je odvrnil Ludvik. — Kaj pa naj bi bilo bolj naravnega? , Kralj prisluškuje in bi si morda rad na vaš račun dovolil malo šalo. Zato obr-nimo kopje in si hitro izmislimo lepo pravljico: jaz ga ljubim, saj on je itak naiven, in bo prav gotovo verjel. Nato pa povemo zgodbo vsemu sve tu in se pri tem od srca na smejemo.
—	Oh, strašno je, če mislite res tako! — je zaklicala Luiza. — Sire, prosim vas. niti besede več! Ali res ne vidite, da me mučite do smrti? — Ob teh besedah je padla pred kraljem na kolena ter
čanstvo resnično odpustilo? j no štel minute, ki so ga loče-Kralj ji od genotja ni mo-l vale od svidenja z gospodično
povzdignila pred njim svoje sklenjene roke.
—	Sire, pripravljena sem dati prednost sramoti pred lažjo. Če vam žrtvujem svojo čast in svoj zdrav razum, ali mi boste potem verjeli? Kar sem rekla pod onim hrastom, je bila resnica. In če mi je takoj na mestu umreti vendar ne morem drugače, lcakor da vam zatrjujem do poslednjega, diha: Ljubim vas, ljubim vas, ljubim vas! Ljubim vas izza onega dne, ko sem vas prvikrat videla v Bloisu, kjer ste proniknili kakor solčni žarek v mojo osamelo dušo. Vem, da je to takorekoč zločin žaljenja veličanstva. Kaznujte me za mojo drznost, zaničujte me. toda ne recite, da sem se hotela norčevati iz vas. Izhajam iz rodu, ki je bil vsikdar zvest svojemu kralju, in tudi jaz ljubim svojega kralja, jaz ga ljubim.. . O, ne morem nič več. . .
Ob teh besedah so jo zapustile moči, glas ji je odpovedal in onesveščena je zdrknila na tla. Kralja je njeno strastno priznanje globoko pretreslo. Sklonil se je, vzdignil onesveščeno in jo tesno objeto obdržal v naročju. Toda deklica ni .dala nobenega življenskega znaka od sebe; glavni ji je brez moči omahnila na kraljevo ramo.
Prestrašen je poklical kralj svojega dvornega mojstra. Grof, ki je stal dozdaj diskretno v svojem kotu, je pristopil h kralju. Onesveščeno deklico sta zdaj posadila v naslanjač ter ji pričela močiti senci z vodo.
—	Tak zavedite se, draga gospodična, — je vzkliknil Šaint-Aignan! — Saj je spet vse dobro — kralj vam veruje! On vam odpušča. Gospodična, gospodična, ali ne ču-jete? Na vsak način se morate spet osvestiti — moj
i Bog! kako fatalno! — tak dajte no. . .
Toda Saint-Aignan je zaman govoril in prosil. Kralj pe je poznal neko boljše oživljajoče sredstvo. Pokleknil je k deklici ter ji pričel strastno poljubljati roke. Končno je odprla oči, nepopisno milo pogledala kralja ter zašepe-
tala:
p vaše veli-
gel odgovoriti
—	In,zdaj, gospod, sem se. vsaj upam, opravičila v vaših očeh. Zdaj mi pa, prosim, dovolite, da se umaknem v kak samostan. Tamkaj hočem do konca svojega življenja blagoslavljati svojega kralja 'ter hvaliti Boga za današnji dan sreče in radosti.
—	Ne, ne, vi ostanete tukaj! — je vzkliknil kralj. — Da, prav pravite: le zahvalite Boga, toda ljubite tudi svojega kralja, ljubite Ludvika, lo bo ,z rožami posipal vašo živ-ljensko pot, kar vam prisega, zakaj tudi on vas vroče ljubi'.
Ob teh besedah jo je začel zopet tako strastno in vroče poljubovati, da je diskretni Saint-Aignan menil, da je najbolje, če se spet umakne v svoj kot. . .
—	O, veličanstvo, — je blaženo šepetala deklica, ki je vzplamtela ob tem strastnem izbruhu kraljeve ljubezni, — ali naj obžalujem svojo odkritosrčnost? Ali naj mislim, da me veličanstvo zaničuje?
—	Gospodična moja, — je rekel kralj, — ničesar na svetu ne ljubim in spoštujem boli kakor vas, to vam pred Bogom prisegam! Poslej ne bo nihče bolj spoštovan od vas. Moji goreči poljubi so bili samo izraz moje ljubezni, toda hočem vam dokazati, da vas samo ne ljubim, marveč tudi visoko cenim in spoštujem. Posihmal ste pod mojim varstvom. Ne povejte nikomur, kakšno trpljenje sem vam prizadel in odpustite mi. 'Poslej boste stali visoko nad vsemi drugimi, in ne bo se vam nikogar več bati.	*
Nato je poklical Saint-Aig-nana, se priklonil pred gospodično ter rekel: — Takoj vam pošljem nazaj vašo prijateljico. Nasvidenje, moja ljuba gospodična, in ne pozabit? me v svojih molitvah!
—	O, sire, — je vzkliknila Lurca-vzhičeno, — vi in Bog stanujeta skupno v mojem srcu.
Te njene besede so napolnile Ludvika z občutjem velikega veselja in naslade. Nato se je vrnil s. svojim dvornim mojstrom nazaj v svoje sobane.
Naslednji dan je bil pust in mračen, vendar kralj ni odpovedal izprehodne vožnje. Ludvik je pogleda! skozi okno na nebo, in videl, da se nič dobrega ne obeta. Vendar pa je hotel na vsak način ven, leer je upal, da bo srečal Lu-izo.
Kakor po navadi, je šel zjutraj k maši, nato pa je nestrp-
Lavalliere. O včerajšnji dogodivščini ni nihče ničesar izvedel; Saint-Aignan je namreč spoznal in doumel globo-kost te ljubezni in vedel, da pomeni v tem slučaju ta vednost zanj neprecenljiv zaklad. Aura bi bila sicer to rada iz-klepetala, v kolikor ji je bilo sploh znano, toda Malicorne ji je zabičil, naj molči, če noče sebe in drugih spraviti v nesrečo.
Ker se je imela izprehodna vožnja pričeti šele okoli poldne, je imel kralj nekaj ur časa, katerega je sklenil izrabiti za delo s Fouquetom in Colbertom. Aramis, ki se je nahajal v Fouquetovi družbi, pa se je pomešal med dvorjane, ki so se izprehajali na hodniku.
—	Sire, — je rekel Fouquet ko je bilo delo končano in ko se je hotel posloviti, — v zadnjih dneh ste mi dali nešteto dokazov svoje milosti. Gotovo ima veličansvo poseben razlog, da je tako milostno napram meni. .
—	O, motite se, — je rekel Ludvik. — Baš nasprotno: jezim se na vas. Da, prav za-
—	Veličanstvo me straši. V resnici ne vem, kaj sem storil — —
—	Čul sem o neki veliki prireditvi, ki jo mislite vpri-zoriti v Vauxu.
Fouquet se je nasmehnil, kakor se nasmehne bolnik, ki je pozabil na svoje trpljenje, katero se je spet pojavilo.
..Ink
tej slavnosti me niste še povabili? — je pripomni! Ludvik.
—	Sire, — je dejal minister, -1- na to slavnost sploh nisem več mislil. Sicer pa, kako naj !pi se drznil upati, da bi njegovo veličanstvo blagovolilo zapustiti svoje visoke sfere in
se tako ponižati, da bi stopilo s svojim spremstvom v moj skromni dom. To je vzrok, da nisem nikoli omenil slavnosti, ker ni radi nje še nič določenega in ker sem se bal, da bi dobil v slučaju vabila od vašega veličanstva zanikalen odgovor. Kljub temu pa si vroče želim--
—	Da bi bilo vaše vabilo milostno sprejeto, kaj ne, — je odgovoril kralj. — Torej, spora.zumimo se! Vi me želite povabiti, jaz pa želim biti povabljen. , v
—	Kako, veličanstvo bi res blagovolilo sprejeti moje povabilo? — je zajecljal minister.
—	Še več hočem storiti, — se je nasmehljal kralj, — sam se hočem povabiti.
—	Najprisrčnejša hvala! — je rekel Fouquet, z globokim poklonom, navidezpo se veseleč te očitne milosti, ki pa je pomenila — po njegovem mnenju — njegovo smrt. — Storili ste me najsrečnejšega človeka na svetu. Veličanstvo, prosim blagovolite določiti dan,
—	Danes po enem mesecu. Do takrat pa želim, da vas vidim čim večkrat v svoji bližini.
—	Sire, čast imam, da se danes udeležim vaše izprehodne vožnje.
—	Lepo, gospod Fouquet. Glejte, tamle že prihajajo dame.
In kralj je odhitel iz sobe.
Kočija za kočijo je zapeljala Dred portal palače, ob straneh kočij pa so nestrpno tolk-kli s kopiti ob tla iskri jezdni konji mladih kavalirjev. Ko je kralj stopil na prosto, je najprej pozdravil svojo soprogo, ki je pravkar vstopala v kočijo a madame Henrijeto, svojo svakinjo. Kraljev pozdrav je bil nekoliko raztresen, zakaj opazil je gospodič-
no Lavall'iere, ki je sedla- v drugo kočijo s tremi drugimi častnimi 'damami. Kraljica
je ukazala jezdečim kavalir-jem, naj vzamejo smer proti Apremontu. Te^laj se je tudi kralj zavihtel v sedlo ter jezdi! nekaj časa ob kočiji, v kateri sta sedeli njegova soproga in-svakinja.
Vročina je bila neznosna in vreme je še vedno grozilo, toda ker ni storil kralj nobene pripombe glede vremena, so tudi: drugi molčali. Madame Henrijeta je bila jako dobro razpoložena, kajti čutila je, da kralj ne jezdi poleg njene kočije na ljubo svoji soprogi.
Toda ni še preteklo pol ure, ko se je kralj priklonil damama v kočiji, pridržal svojega konja ter počakal, da je šla družba mimo njega. Ko pa je prispela kočija, v kateri je sedela gospodična Lavalliere, je vzpodbodel konja ter jezdil dalje.
(Dalje prihodnjič.)
'■ DNE 12. JANUARJA SE VRŠI --
PLESNA VESELICA
združenih društev FARE SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu
NAZNANILO
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da bo v četrtek 9. - januarja, 1930 preteklo leto dni, odkar je zatisnil svoje trudne oči in se preselil v večnost, naš nikdar pozabljeni Soprog in oče
Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca v četrtek dne 9. januarja. Vsi prijatelji in znanci so prošeni, da se ga spomnijo v molitvi.
Ti pa, nam nikdar pozabljeni soprog in oče, počivaj mirno po prestanem trpljenju. Prerano si nas zapustil. Noč in dan se Te spominjamo in Te kličemo. Žal, Tvoje ustnice so nam za odgovor zaprte. Tvoj duh pa med nami živi. Prosi ljubega Boga, da kadar nastopimo pot v večnost, se zopet združimo na desnici Gospodovi. Nasvidenje v sv. raju nad zvezdami!
Spavaj mirno v zemlji tuji, ljubi oče in soprog; da bi nas, ko čas poteče, združil skupaj večni Bog.
IMIii.
................................................................................. č
VABILO
PLES
ki ga priredi
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE
št. 162 KSKJ
v nedeljo 2. februarja 1930
V GRDINOVI DVORANI 6025 St. Clair Ave.
ob 7:30 zvečer
Igrala bo izvrstna godba Gribbons orkester
Vstopnina 50c
illlillllllllUilll
.............................................................................................Ill (llllllllllUIIMIMIUIIMIIIIMt III Ml IIMIIMII11.....1.......HlllllllllItllltmtlllllUMIIIUMIII..............
...............................................................................................................................................................................................................................